------417    ------
Gozdna policija.
Spisal Fr. P—r.
Slavno ministerstvo kmetijstva je ustanovilo c. kr. gozdne nadzornike za vsako deželo v našem delu cesarstva. Odgovorni so oni e. k. deželni vladi, imenuje jih pa minister kmetijstva.
Nadzornikom so še pridani tako imenovani okrajni gozdarji. Imenuje jih c. kr. deželna vlada, v službi odgovorni so pa c. kr. gozdnemu nadzorniku in c. k. okrajnim glavarstvom.
Taki gozdarji so na Kranjskem pri okrajnih glavarstvih v Radovljici, Kranj i, Logatcu in Postojni. Pri drugih okrajnih glavarstvih se bodo še nastavili. — Na Goriškem, v Istri, Dalmaciji, Koroškem, Stajarskem itd., so enaki gozdarji uže postavljeni.
Kaj delajo gozdni nadzorniki? Gozdnih nadzornikov naloga je skozi celo leto, razen par mesecev pozimi, po deželah potovati in o stanji gozdov c. kr. deželni vladi poročati.
Čemu so pa okraj ni gozdarji? Okrajnih gozdarjev dolžnost je, celo leto, razuo nekaterih hudih zimskih dnevov, po svojih okrajih popotovati in o gozdnem stanji gozdnemu nadzorniku poročati.
Gozdni nadzornik pregleda taka poročila in jih z dostavkom svojega mnenja c. kr. okrajnemu glavarstvu v daljšo razpravo odstopi. — Nadzornike in gozdarje plačuje država.
O čem pa poročajo nadzorniki in gozdarji?
Ce najdejo gozde na visočinah strmih gora, derečih voda ali nad vasmi, ako je svet proti vasi zei6 nagnjen, poročajo , da se morajo taki gozdi posebno varovati in z njimi modro gospodariti, to je, ne smejo se na golo sekati, listje ne grabiti in koze ne pasti. — Ako se na enakih krajih na golo seka, listje grabi in koze pasejo, se zemija rušiti začne, dež jo spira in prst vetrovi odnašajo. Nasledek vsega tega je golo kamenje, pusti kras.
Zato gozdna postava, ki je uže od leta 1852. veljavna , pa se za njo pri nas ni nobeden veliko brigal, veleva, da se prestopki v omenjenih gozdih kaznujejo od 20—200 goldinarjev, ali pa pa dolgim zaporom.
Dalje poročajo o golosekih sploh,  kateri so bili
uže pred leti narejeni, pa dozdaj se nenasajeni. Taki goloseki se morajo z drevjem nasaditi; ako bi se pa to ne zgodilo, nasadi jih gosposka na stroške dotičnih gospodarjev.
Dokler drevje živinskim gobcem ne odraste, se na takih prostorih ne sme živina pasti. Posebno ostra kazen je za koze odločena, če jih gozdar zasači in gospodarja gosposki ovadi. Marsikateri bo rekel : saj koza ni škodljiva, — čemu bi se ne smela pasti? Koza daje mleka siromašnim ljudem itd. — Al, kakor ves svet ve, tako tudi mene skušnja uči, da so koze gozdom najbolj škodljive. Odrezal sem na takem kraji, kjer so se vedno kozč pasle, smreko, katere vršiček jo bil vsako leto od koze odgriznjen; porobek je bil 4 centimetre, to je, blizo 2 palca debel, in letnice so kazale, da je uže 50 let stara, Ako bi ne bila koza te smreke vničevala, bila bi danes kakih 50 centimetrov, to je, 19 palcev debela in gotovo 7 gold. vredna. A ta smreka ni bila sama, ampak še 100 drugih bilo je na enaki način po kozah pokončanih. Na prostoru, ki meri kakih 15 oralov, so toraj koze v teku časa naredile 7000 gold. škode, in tu se zdaj kamenje in objedene smreke nahajajo!
Siromašni ljudje, kateri imajo koze , ki jih potem brez pravice po tujih gozdih pasejo, so navadno delavci. Bolje bi toraj bilo, da bi koze opustili in raji kmetu pri delu pomagali, ki bi jih zato rad s kravjim mlekom odškodoval.
Zopet druzega slišim, ki pravi: če ne bom smel listja po gozdu grabiti, ne bom imel gnoja, in kaj je kmet brez gnoja?
Gotovo je, da si kmetovalca brez gnoja ne moremo misliti. Al saj postava zarad listja ni ostra. Ona le prepoveduje, da listja v posameznih delih gozdov vsako leto na enem in istem kraji ne smeš grabiti, in to zato, da se mlada drevesca ne porujejo.
Da pridemo zopet na goloseke, naj omenim, da, če nov golosek v svojem gozdu narediš, obsojen boš po postavi tudi v denarno kazen ali pa zapor.
Ako hoče lastnik gozda posekan prostor nasadi ti, dobi brezplačno sadik pri c. k. okrajnih glavarstvih, katera jih v ta namen iz državnih sadišč dobivajo.
(Konec prihodnjič.)
------   424   ------
Gozdna policija.
Spisal Fr. P—r. (Konec.)
Treba je omeniti še gozdu škodljivih žužkov, med katerimi najbolj nevaren je tako imenovani luba-dar aH za kožni črv, ki ga po nekaterih krajih tudi muha imenujejo. Znano je, da je ta lubadar pred 7 leti naredil na Ceskem na milijone goldinarjev škode. Skrbeti je toraj treba, da se ta žužek ne zaredi, zato se morajo gozdi smrekovih in mecesnovih odpadkov Čistiti, bolno drevje posekati in iz gozdov spravljati. Ce gozdarji tako urevje v gozdih najdejo, zapade do-tičnik ostri kazni.
Še več druzega bi pač lahko naštel, o čemur tudi poročajo okrajni gozdarji, pa se bojim, da bi moj spis preveč ne narastel, toraj konečno stavim še eno vprašanje: ali so okrajni gozdarji res potrebni?
Da odgovorim ca to vprašanje, naj navedem ob kratkem nekatere točke o imenitnosti gozdov za človeštvo in posameznega človeka.
Gozdi so pravi varuhi, ki branijo hudim vetrovom, da ne razsajaj > po naših deželah. Gozdi oblake in megle nase vlečejo, da potem dež namoči suho polje. Gozdi so, ki vpljivajo na zemljo, da se vlaga v njej ohrani in studenci ne posuše, kateri so v hudi vročini največa dobrota za ljudi in živino.
Poglejmo na Kras, kjer so se pred leti koščati gozdi razprostirali, kakošen je pa zdaj!
Pust kamnit svet s kakim brinjevim grmom te spremlja od Postojne do Trsta, daleč po Istri in Dalmaciji. Nekdaj bogate dežele so dandanes najbolj siromašne. Zemljo je dež spral, studenci so se posušili, prst in ž njo rodovitnost zemlje pa burja odnesla. Kjer so se nekedaj dobro rejene krave, voli in konji pasli, pase se dandanes le še požrešna koza, da sproti uniči, kar bi imelo zrasti.   Živa priča kazni Božje celim deželam!
Gozd je pa tudi posameznega Človeka najboljši prijetilj. Kakor hitro zagled^š luč sveta, že te tvoja skrbna mati položi v zibelko iz lesa. In gorkote, katere zelč potrebuješ, daje ti zopat gozd. Orodje, s katerim si prideluješ jed, in žlico, s katero zajemlješ hrano, vse to dobiš iz gozda. In ko zatisneš trudno oči, polože te na lesene pare in v leseni trugi v grob k večnemu počitku. Evo! prijatelji in vsi te zapustijo, le gozd je tvoj edini spremljevalec. In potem ti še blaga roka vsadi žalovalno brezo na tvojo gomilo in brani tvoje ostanke vremenskih nezgod!
To so pač tehtni vzroki, kateri so napotili našo vlado, da je, ko je uže tudi pomanjkanja lesa in drv nastalo, jela nekoliko bolje skrbeti za gozde in v ta namen gozdno policijo vafcanovila.
V Radoljici 12. decembra 1879.