Oton Župančič:,Uspavanka. — Janko Samec: Dvoje misli.              433
Oton Župančič:
Uspavanka.
1  rišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat.
Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšni ukazi? Kaj-li nam hoče, kaj-li veleva? Pojdimo, pojdimo pisma brat!
„To je povelje zamorskega kralja: vi neugnani vsi Cicibani morate biti hitro zaspani, kakor bi trenil, morate spat!"
Tanko Samec :
Duoje misli.
1 i, ki vprašuješ se: „Čemu živim?" in duša bi odgovora hotela iz knjig razuma: „Vse je dim!" zapiše v zrak ti jasno kup pepela.
Ti, ki vprašuješ se: „Zakaj je smrt?"
in od strahu ti je srce nesrečno . . .
Enkrat skoz okno skloni se na vrt,
da čuješ glasno pesem: „Vse je večno" . . .