SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 14. V Trstu 10. julija 1897. Letnik I. Vabilo na narocbo. s to št. začela je „Slovenka" drugo poluletje. . Vrlim naročnicam^ in naročnikom, ki vedo kolike važnosti je naš list za Slovenstvo, ni treba niti ome- njati, da store točno svojo dolžnost; prosimo jih pa tudi, da vplivajo 'na svoje pri/atelje in znance, da si naročajo in čitajo list, o katerem, iipamo, da hode vedno boljši in popolnejši. ¦. . UREDNIŠTVO in UPUAVNIŠTVO Meseca julija obhaja se god teh-le slovanskih svetnikov: 1. Bogoslav, Bogovlad, 3. Nada (Nadina), 4. Prokop, 5 Ciril in Metod, 6. Domogoj, 8. Bogoslava, 15. Vlademir, 16. Ćeslar, 21. Olga, 2i. Ratimir, 2?.. Dušan. Slovenke ! Dajajte svojim otrokom le slovanska imena in ne pozabite, da je dne 5. julija god naših najimenitnejših slovan- skih svetnikov ! Vplivajte in delajte na to, da se bode obhajal ta dan kolikor možno slovesno ! Naj se netijo kresovi, razsvetlujte hiše, spominjajte se »ploh, kakor ktera m re naših svetih blago- vestnikov ! Dekletu v tolažbo. Prisegal je, kako te ljubi — Prisege té si pila slaj. Obetal je, da te zasnubi, Ko pride s ptujega nazaj. On ljubi me; zdaj vneta trdiš, A težko čakaš ga, zaman. Odpuščaš mu in spet se srdiš Zaman na njega vsaki dan. Na vrtu lepa roža vene. Na jug odplul je tičev zbor, Zavese plavojo meglene Po dolih in vrhovih gor — Družice tvoje z venci v lasih Zapuščajo očetni dom, A tvoje prsi — skoro časih Umoril bi ljubezni dvom. Odkar je šel, kaj je vzkalilo In kaj usahnilo cvetic; Kaj dolgih, dolgih dnij minilo — Ti nimaš njega, ne družic. O dekle, solza te ne rosi ! Če ni ljubimec zvest ostal. Nikar ga v srci več ne nosi ! — Ne tebi, njemu bodi žal ! Ne tebi, ki njega obetom Verjela duše si zveste, Le njemu, ki zastonj med svetom Iskal zvesteje bo srce I • A n t. M e d v e d. Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisali M. Krestovska po izvirniku po- slov. Adolf Pahor. To je bilo v rani pomladi. Aljoša in Zina Saveljeva sta še zelo mlada, rekel bi mladeniška, ker je njemu minolo še le •_'2 let, a njej vsega skupaj 18 in vendar je že peti dan, kar sta se vzela. L'tis tega prekrasnega dne, kateri ju je z neko tajno iu oblastno silo zvezal na veke, bil je v njiju še tako živ, da sta se spominjala vsake najmanje od drugih neopažene podrobnosti, in da se dosihbod še nisia nave- ličala govoriti in slušati o njem. Ko sta stopila iz prašnih, zaduhlih vagonov na ogromni amerikanski parnik, in je Aljoša iznova zagle- dal svojo milo, rodno Volgo, bua sta še radostneja in srečneja, dasi sta bjla tudi prej zelo srečna ; no zaloga te prve, vriskajoče sreče je bila v njiju še tako velika, da je zavest o njej vedno rastla, od vsakega novega utiša, novega kraja, novega srečanja, od vsakega mejse- bojnega pogleda.... Aljošino lice je bilo nekoliko razburjeno in bledo in oči so mu svetile v mehkem, vlažnem blesku. Priloga 79. št. „EDINOSTI" str. 2 ,S L O V E N K A' Št 14 Pogled na domaće kraje, kjer ga ni bilo že nad 2 leti, mu je vzbudil globoko ganjenje, in solze (srečne in radostne, kakor vse v teh prekrasnih dneh) so mu ne- hote stopale v oči. Volga, iskre se in blesté na solnci, je v široki, mo- gočni progi tekla v prozorno daljavo. On je molče, ne- gibno gledal na mirno ležeče bregove, pokrite z mladim, sočnim, po smoli dišečim zelenjem, in ti bregovi, ta draga mu reka, ob katerej se je rodil in zrastel, so se mu zdeli živi, stari prijatelji, ki ga srečavajo ljubeče. Videti vse to, biti tukaj, to čustvovati, bila mu je živa potreba, ki se je razvijala v bolestno otožn«st, kadar je tega dolgo pogrešal. Proti koncu teh let, katera je moral prebiti v Petrogradu zaradi končanja vseučilišča, ga je jelo tako silno vleči domov, v vas, da je prihajal časi v neznosno, mučno stanje. Čutil je, da iz njega nikdar ne bode mestni prebi- valec, ker je že v njega naravi ležala strast do dežele. Njegov oče je vse življenje pregospodaril v vasi, in tudi v sinu se je trudil razviti in ohraniti ljubezen do tega dela, pripravljajo si iz njega pravega pomočnika, kateri ne bi dajal pose^^tva najemnikom v roke, ampak bi na- daljeval v ljubezni njegovo delo. In zdaj, ko je Aljoši iznova zadišal znani zrak do- mačih poljan, začutil je v sebi toliko mlade, široke sile, toliko goreče želje, kar najhitreje lotiti se dela, da je še živeje spoznal, kako globoko je ležala v njem ljubezen do vsega tega. Mislil je, kako ju zdaj čakajo tam .doma', kako se vznemirjajo, štejejo ure, oče, teta, sestre, stara Miro- novua ; mislil, kako iznova zagleda svoj mili dom, vrt, v katerem je poznal in pomnil vsak kotiček, polje.... Zdaj je žito jelo že davno rasti, vse zeleni, lastovke po- jejo... Oče piše : — „rast je čudovita..." Ali je to malen- kost? dve leti ni videl polja, v pravem gozdu ni bil... Da, tu je zdaj, iznova in na vselej se vrača v svoje rodno gnezdo in ne kakor učenec, kakor prej, ampak dorasel, samostojen, „oženjenčlovek. Zavest, da je „oženjen", da na njegovi skrbi in odgovornosti leži drugo, predrago mu življenje, dajala mu je neko solidnosl v lastnih očeh. Krepko je stiskal malo, toplo ročico ženino, ljubeč jo v teh trenotjih še bolj, kakor svojo bodočo pomočnico in tovarišico v milem delu, kakor mater svojih bodočih otrok, kateri dorastejo in mu bodo taki pomočniki, kakor je zdaj sam svojemu očetu. Zina je stala molče poleg svojega moža Njeno rožnato, milo ličice, pokrito še z otroškim, nežnim ,puhom* kakor na zreli breskvi, bilo je radostno in oživljeno, in po njem je igralo nehote smehljanje, ki v teh dneh skoro nikoli ni izginilo z njega. Ona je instinktivno uganila po izrazu Aljošinih očij, po njegovi roki, ki je razburjeno in nežno stiskala njeno roko, da se godi v njega duši nekaj prijetnega, a njej ne povsem jasnega in molčala je, boje se, da bi ga ne zmotila s kako pusto, neprevidno besedo... Pogled na Volgo, dasi je bila prekrasna, a njej še tuja, ni vzbujal v njej nobenega ganjenja. Ona skoro ni- česar ni mislila, ničesar želela in samo gledala z bistro, vse zajedno lovečo radovednostjo, na vse okolo sebe. Za- nimali so jo potniki, matrozi v rudečih, njej čudnih ru- baškah, in svetla vodena proga blesteča kakor raztopljeno srebro, iskreča se na solnci in na videz letei^a za par- nikom, in vse se ji je kazalo tako novo, tako zanimivo in prekrasno, da sama ni vedela, česa bi se bolj veselila, kaj bi naj bolj gledala... ' II. Na parniku so skoro vsi zapazili dvojico in se jeli zanimati zaajo. Bila sta tako iskreno srečna, tako odkrito zalju- bljena in tako mlada pri tem, da jima ni prihajalo v glavo, skrivati svojo ljubezen radovednim, tujim očem in zatajevati se vpričo drugih ter kazati se hladne — Vi ste gotovo še mladi? — vpraševali so ju nekateri skoro se zavistjo. — O, da ! — sta radostno odgovarjala — še le eden teden sva v zakonu ! — Nu, tu vidite ! — reklo se jim je tedaj s takim glasom, kakor bi njima samima hoteli pojasniti vzrok njune nedopustne, druge dražeče sreče. In vendar je bilo v tej mladi sreči toliko mikavne zanimivosti, da so se vedli vsi nekako posebno nežno ž njima in jima nehote želeli vsega dobrega, vsi, od kapitana, resnega, mirnega človeka, se zagorelim licem in jasnimi, modrimi očmi, — do parniških slug, kateri so jima nekako radostno stre- gli, bolje nego vsim drugim. Da se pripeljeta do svojih .Jablon", treba je nad tri dni, a že na konci prvega dne sta se seznanila z vsemi in pregledala ves parnik, katerega jima je kapitan, žele vstreči Zini, sam razkazal. Hodila sta na krov, v spodnje prostore, ogledala tretji razred, kuhinje, stanovanje za matroze in tudi dobro ogledala vse stroje, kateri so spravili Zino celo v nekako radostno začujenje. Njena modra obleka, z be- limi grahastimi pikami in usnjatim pasom ter široki, beli slamnik vse to videlo se je zdaj tu, zdaj tam, vedno poleg Aljoše, in ne samo na njunih obrazih, v njunem nasmehu in glasu, celo na malem dnu tega belega klo- buka je bilo nekaj veselega, radostnega. Dasi je bilo radostno ogledovati z ljubeznivim kapitanom parnik in razgovarjati se s potniki, vendar se ji je zdelo še vese- leje, kadar sta bila sama In kadar sta prišla v stran, kjer ju niso vpraševati vsak hip kaj druzega, stala sta po cele ure ob parnikovi ograji ter sklanjaje se čez njo gledala v temno globino vode, v katerej so mogočna parnikova kolesa dvigala kar slape vreče pene. Počasi so plavali mimo njiju visoki, hriboviti bregovi, pokriti večinoma z lesom, ki se je videl iz daljave kakor grmo- vje. Nekaj verst zaporedoma so šle gore vse enake obli- ke, podobne zdaj ogromnim razvezanim krajcem hleba, zdaj ostrovrhim bojavskim kapam, zdaj prehajaje v strme krednate skale. Vsak hip se je prikazala na njih vas ali selo, z belo cerkvijo na vrhu in z raznimi piovi v nižini ob bregu. Časi so jim prihajali proti drugi parniki, s kate- rimi se je pozdravljal njihov „Revun* se svojim glasnim, št. u „SLOVENKA" Str. 3 presunljivim pozdravom. Tedaj so vsi, ki so bili na krovu, jeli mahati z robci, klobuki, nastavljali binokle, in od tam so jim odgovarjali rayno tako. In Zina je tudi radostno mahala ter se klanjala nekomu, kakor bi sedeli tam sami njeni dobri prijatelji in znanci. — Veš ! — je govorila svojemu možu, — tu so vsi kakor sorodniki mej seboj ! To je tako lepo ! Nastopil je mrak Nebo je prehajalo iz jasno mo- drega, žarkega, kakor bi se ohlajalo, poligoma v bledo- zeleno golobjo nijanso, m redke večerne zvezde so slabo migljale in se srebrile na njem. Aljoša in Zina sta sedela, molče, stiskaje se drug k drugemu, mene se samo s kratkimi, pretrganimi opaz- kami, ker sta se bila že navadila razumevati drug dru- zega po polbesedah. Aljoša je vedno posebno ljubil svojo milo Volgo o mraku, kadar je ona, kakor utrujena po dolgem delav- nem dnevu, jela počasi, po malem miriti se, in je od vode in bregov dihala nekaka sanjava, nežna otožnost in hladna tihota... Vsi glasovi na njej so zamirali, samo časi se je čula z mimo plavajočih plovov ne glasna, otožna pesem.... Ubranost prirode se je nehote lotevala tudi ljudi; celo rožnato, neskrbno Zinino ličice je lahno bledelo in ona je, tiho stiskaje roko svojega moža, molče gledala v vedno bolj se zagrinjajočo daljavo bregov. Kar so se za- čuli od nekod, čisto blizo, izza nabrežnih grmov, slav- čevi glasovi... Razlegli in utihnili črez trenotje že tam nekje daleko za goroj, katere se je ognil parnik.,... In zopet iznova, kakor bi pel drugi, zazveneli so v nasled- nji gori in zdaj se trgali in zamirah v zraku, zdaj zopet prihajali... — Slišiš ? — vprašal je Aljoša tiho, blede od raz- burjenosti, katpa so budili v njem ti mili, znani mu gla- sovi, katerih ži6 davno ni slišal, in Zina, kakor bi se bala, da zmoti se svojim glasom prelive žvrgolenja, je molče prikimala. A mrak je vedno bolj prihajal in v zgostivšem se vzduhu že ni bilo več možno razločevati gozdnega zele- nja od svetlega nabrežnega peska ; celo rudeče rubaške plovnikov, tako jarke po dnevu na solnci, zlivale so se v splošno sivo barvo. Nebo je povsem otemnelo in mi- lijoni zvezd so svetih in se prehvali na njem v zlatem blesku. Odsevale »o v mirni, kakor speči gladini reke in zdelo se je, da tonejo tam nekje v tajni globini.... Na ladijah so se užgali ognji in njihov sled se je videl po vodi v dolgih, rudečih, trepetajočih progah ; na bregu so se tudi zasvetili ognji v vaseh in na posestvih, a kresovi, katere so ribići kurili tam. nekje, so vzplamte- vali od toploga pihanja, lahno se gibajočega zraka, v rudečkastem svitu in na hip razsvetljevali obrise pri ognji sedečih ljudij. (Pride še). Selska. RožmaiiTi že zeleni. KlinCek se mi je razcvel, Njega pa po šopek ni, Dasi bo v vojake šel. Zalivala sl-ediiji dan Sem vas, rožice lepe, Vendar, vendar bo zaman, Če Hffirje mi srce. Vida Ada Negri. Spisala Marica. Velecenjena naša sotrudnica gospa Danica mije pisala, kako je nek list očital „Slovenki'', da je sprejela v svoje predale obžalovanje, da nimamo še nobene Ade Negri.. Dostavlja še gospa I) a n i c a, da se ne spominja da bi bila kaj tacega prinesla Slovenka... In kaj je, ali kaj bi bilo, ko bi to tudi res bilo v Slovenki ? Kdo je ta kAa. Negri, ki je nekaterim Slo- veucem že strašilo ? Imenujejo jo kakor neko strašilo oni, ki niso videli njenih del morda še od zunaj ne, samo zato, ker so slišali, da so jo imenovali drugi. Naše slovensko inteligentno ženstvo naj se nikar ne boji, da pojde v dno pekla, ako jo imenuje, tudi ne, ako jo čita in upam tudi' ne, ako jo tako uvažuje kakor jo uvažu- jem jaz... Ada Negri je še mlada, vendar je vzbudila že se svojim prvim delom .Fatalita" zanimanje in neobično pozornost našo. Še lepše je njeno drugo delo .Tempeste", katerega se je natisnilo v malo dneli 5 izdaj. ,.Fata!ita', njena prva zbirka pesmi, doživela je že sedmo izdajo in je pre- vedena na angleško, francosko, a na nemško jo je med drugimi prevajalci prevel sam — Pavel Hevse. Ni je revue na starem in novem svetu, ki bi ne bila govorila o tej pesnikinji. Genijalna pesnikinja se je rodila v Lodi, kjer je zvršila tudi tečaje učiteljske preparandije. Službovala je najprej v Motta Visconti, a po fenomenalnih uspehih svojega prvega dela .Fatalita" prešla je v Milan na nor- malko „Gaetana Agnesi". Oblečena je vodno priprosto se zlatim križcem na vratu, a iz vse njene osebe veje ponižnost in dobrota. Lani se je poročila, a nadejam se tudi jaz z Ita- lijani vred, da se ni s tem poslovila od literarnega dela, katerega se je lotila s tolikim vspehom in od katerega je užila toliko zaslužene slave. Zakaj naj bi bili Slovenci hudi na njo ? Radi nje- nih č 1 o v e ko 1 j u b n i h pesmi ? Oglejmo si nekatere iz dela .Tempeste" ! Prva pesem se glasi: ,,Tebi, mati!" kjer pravi, da se bojuje samo za njo in da samo za njo in po njej po- staja „divji hrast, katerega ne upogne veter". str. 4 ¦S D O V E N K A" Št. 14 V drugi pesmi vidimo žalostuo selitev. Pesem pri- j čenja : Beda. — Stanarine niso plačali; — Revno pohištvo vrgli so jim na sredo ceste brez vsakega reda; dež moči voz, cunje ter gnjilo pohištvo. Poleg voza stopa suh de- lavec z upognjeno glavo, poleg njega joče žena, strgana žena z dvema otrokoma. Gredo nemirno, še sami ne vedo — kam. Sledi grozna slika „Požar v rudniku". Stotine in ' stotine ljudi pogine v rudniku in vendar, pravi pesniki- nja na konci, vendar postanejo otroci onih, ki so pogi- nili tako revno v osrčji zemlje, tudi rudokopi za slabo plačo, za malo kruha. Drug za drugim pojdejo v globino in kdo ve, ako ne zadenejo kedaj v temnih jamah, ob glasnih udarcih ob kosti svojih sorodnikov. Blagruje na koncu požar, ki je uničil strgano revno tvojo obleko in tvoj glad o-rudokop; blagruje požar, ki je provzročil, da so se za eno uro vsaj pomilovaje spo- mnili nesrečnikov oni, ki ne trpe, blagruje požar, ki je vničil trud in bol ter dal namesto tega mir in pokoj. Bla- gruje požar, ki kliče srečnežu : „Ostavi vesele dvorane, pojdi tija, odkri se, klekni na zemljo, kjer je limrl tvoj brat na delu in na plamenu! ;,; ¦ ¦ Ganljive so tri kratke pesmi — ^rtve — to so : učiteljica, mati in zaročenka. Učiteljica pripravlja z udano potrpežljivostjo in lju- beznijo otroke za bodočnost... Y svoji sobi, mrzli kakor grob, ni vžila nobene sreče, ni sanjala veselih mladostnih sanj uboga in ne- znana deva. Leta ji teko enakomerno dalje, dalje... Na vijoličastih ustnah z medlimi očmi ugasne ji v fantaziranji zadnja beseda : ,,Otroci.... pazite otroci !...." Druga žrtev je mati udo\a, ki dela neprestano za svojo hčerko, za svoje edino dete, edino veselje. Prestala je zanjo vse muke, da ji je dala -kruha, uničevala je svoje življenje, da, kri bi ji dala iz svojih žil. Rastla je deklica kakor majnikova roža, rastla kakor kraljica pod toliko materno sladko ljubeznijo. A ta lepota in krasota je tako ugajala nekomu, da jo je odnesel se sabo daleč daleč za ljubico in ženo. Dež škropi na okno, kjer je v samotni sobi mati sama, tiha. Odpira ustni, kakor bi jo dušilo, v tem pa pomisli: Ali moja draga edinka je zdaj srečna... ter bla- goslavlja izginolo hčer... Tretja žrtev je zaročenka. Rekel je; „Gore in ocean naju morata ločiti, ali misli na me, ko bodem daleč od tod. Ćakajva ! Nikdar ne zabi ti mene, nikdar ne zabim jaz tebe, dasi daleč, bodeva vendar v mislih in željah blizo"... In čakala je ; minute, ure, meseci in leta, leta mrzla, ledena brez gorkega žarka in brez cvetja za njo šla so mimo njene deviške glave; a ko je obraz izgubil pomladni cvet, ko se je vsilila guba v mrtvo obličje njeno (večen dež izdolbi kamen) tedaj je prišel on nenadoma, kakor prikazen. Zastonj ! Njiju ustne niso iskale poljubov, ona je gledala njega — gospodarja, on njo — sužnjo ter iskal v tem mrtvilu — potez in oblik, katere je;ljubil nekdaj in stala sta potem s pogletlom oprtim v tla kakor dva hrasta, v katera je treščilo,, odprl se je med njima širok propad. .; Pretresujoča je ,,La figlia dell' aria" nbogo prodano dekle iz cirkusa, katere spretnost in nesrečno umetnost v plesanji na vrveh riše pesnikinja z grozovito živahno- stjo. V zadnjih dveh kiticah ji pa svetuje, naj po polju-- bi, nasmehih in cvetkah napravi začudeni množici grozno in poslednje veselje : Z visokega, kjer se vrtiš brezskrbno zgreši naj ti noga in ti padi ter si — razbij kosti. Sledi pesem : Brez dela. • Visoke, herkulove rasti, strgan, črn, išče si dela. Vprašuje že dva meseca in sedaj stoji že zopet pred ne- kimi vrati in prosi dela, saj ima pravi, železne roke. 0e tudi". »In ona?" .Ona se je nasmejala in ko je mene zagledala, ste- kla po stopnicah navzdol*. Sicer medle, zaspane sive oči gospe Amalije imele so v tem hipu čuden sijaj. Nenavadna rudečica zalila jej je rumenkasto lice. Molčala je in šiloma je zadržavala nevihto, ki je drvela na dan. Konečno se pa ni več mogla premagovati. »O tedaj ni bila moja slutnja prazna? Ta razuzdana šivilja nasmiha se vedno tako čudno, ko me sreča. A narediti hočem konec tem zahrbtnim ko- medijam. Iz hiše se mi mora pobrati — ta kača !" hi- tela je vsa v jednej sapi. Dve debeli solzi utrnili sta se jej po lici, kateri je pa naglo obrisala, da bi jih stara ne zapazila. Ta vest jo je zadela, kakor strela iz jasnega. Kaj tacega si vendar ni mislila o svojem možu, kojega je ljubila kljub njegovim premnogim slabostim — Gospod Črmelj se vrača navadno iz svojih kupčij- skih potov, ko je miza že pripravljena. Danes pa je obednica prazna, miza pogrnjena s pisanim prtom. Čr- melj stopi v ženino sobo in glej ! toča se vsuje nanj. On pa vzame molče zopet klobuk in edide... Naslednji dan je bila gospa bolna. Poslalo se je po zdravnika, ž njim pa je prišel tudi bogati očka. O, kako skrbno je pogledoval g. Tonče svojo bolno ženo ! Ne za trenutek je ni zapustil. Ko sta bila zopet sama, zatrjeval jej je najsveteje, da je sama gola laž, kar se jej je povedalo. Začasno je zopet vladal mir in stari go- spod ni slutil najmanj o hudem nastopu mej zakonskima. — Čez par dni jo obišče prijateljica iz bližnjega mesta. V živahnem pogovoru pride na vrsto tudi — mož. Živo jej je gospa Amalija opisala zadnjo vojsko. Tiho je pri- jateljica vse poslušala, zraven se pa nasmehovala nekam nenavadno. — Le ne bodi preveč optimistinja, draga moja in ne •daj se varati od svojega dobrega možicelja. Vem da, te zadene neprijetno kar ti razodenem, a mora st.14 ,S L o v E N K A« Str.11 biti, da ti odprem oči. Tvojega soproga sem videla šetati z ono koketno šiviljo Regino po našem mestu. Poznam jp že izza časa, ko mi je šivala:" „Je li to res m.ožno, vzkliknila je komaj potolažena gospa Amalija, da me ta berač tako nesramno vara? Sem li to zaslužila, da mi z nezvestobo plačuje, da sem ga izvlekla iz dolgov ter ga naredila uglednega moža ? ! Zastonj jo je prijateljica tolažila, zajeziti ni mogla potoka vročih solza!" ,0 kako brezmejno nesrečna sem, ločiti se dam od njega. Tacega življenja varuj me>Bog*. — Začuden je pogledoval g. Crmelj vrnivši se sé svojih opravil domov ženo svojo. »Zop'et nekaj!* mi«lil si je, a vprašal ni po vzroku njenega vedenja. Tudi trdnega spanja pravičnega mu to ni kahlo. Gospa Amalija pa je še vedno upala, da je morda zopet pomota, da ni videla prijateljica prav. Zraven ni zatisnila vso noč očesa, ter premišljevala kako se na lastne oči prepriča, o njegovej nezvestobi. Domišlija jej je pomagala ! Prihodnjega dne pokliče k sebi malo sorodnico, dvanajstletno Anko. Pre- j dloži jej listek sledeče vsebine : Jako rada bi Vam naznanila novico posebne važ- nosti ! AH Vam je možno danes ob 6. pop. v spod- njem delu ljudskega vrta ? Prosim pismenega odgovota, katerega denite v žekno peči pisarne svoje, da ga vza- mem, ko grem po veži mimo, ne da opazi kedo. Na ve- selo svidenje ! Srčnim pozdravom in.... Regina. - Po stopnicah priskaklja mala Anica. Gospod Crmelj stoji na vežinih durih ter prižiga smodko. Napravil se je po navadi v kavarno. ,.0 ti mali paglavček, kje si bila?" Pri tetki, od- odgovori mu mala. „Pa tako grde, vmazane prste imaš. Za tako učenko !'' „Nisem vedela, da imajo tetka tako poln črnilnik !" hitela je Anka zarudevša do ušes. ,,Pri teti si pisala?'' vpraša zategnjeno g. Crmelj. „Čudno saj zna teta sama pisati !"' — Da, seve da znajo, a menda je bilo za koga druzega, ker sem spodaj podpisala drugo ime ki se začne z besedo R. „Vsega imena tedaj ne veš ? ,,Ne več". Čez dve uri se g. Crmelj vrne domov. Ko odpre pisarno, pade na tla listek znane vsebine. Čita ga naglo, popraska se za ušesom in se glasno zahrohoče : „0 ti, tica, hotela si me vjeti a ne boš me ! Le čakaj, prepri- čam te za vselej, da sem ti — zvest — mož. Sede, vzame polo papirja ter piše : Gospića Beginn ! Obžalujem, da ste se spozabili tako hudo ter tol- mačili mojo, prirojeno mi prijaznost, tako krivo. Ako mi imate povedati kaj važnega, mogoče kar se tiče moje kupčije ? — potem prosim storite to lahko v navzočnosti ljubljene mi ženke. Ona bi tak korak smatrala lahko za nezvestobo, in tega varuj Bog. Saj so jej že itak ljudje polnili ušesa z obrekovanjem, ker so naju videli na stop- nicah, ko sva pregovorila kot poštena človeka par besed. Kako hudobno in krivo je to obrekovanje, veste najbolje Vi. To naj Vam bo dovolj! Crmelj. Položil je pismice v pečino žekno, vratca tiho zaprl, odšel po veznih durih, a vrnil se v hišo po dvoriščnih. Pod stopnicami bila je majhna shramba za veternice in zimska okna. Imela je malo okence iz kojega se je vi- delo po veži. V ta prostor je zlezel g. Crmelj. Komaj si je napravil opazovaHšče nekoliko primerno, že zasliši po stopnicah rahle korake. Že je v veži gospa Amalija. Previdno se ozre na vse straui. Nobene žive duše. Naglo zdrči do peči. Prav smešno se skloni k vratcem, odpre, zagrabi p^smo in zdrči zopet navzgor. Z vso silo jo zviti g. Crmelj zadrževal smeh, ko je videl to čudno kfetanje svoje žene. Zvečer se je vračal nekoliko prej domov. Najbrže ga je radovednost gnala, da vidi učinek svojega Usta. O kako ga je gospa Amalija z veseljem sprejela ! Večerja je bila imenitna. Obsipala pa je soproga z vsemi Ijube- znjivostmi in prijaznostmi. Bila je danes res srečna in on se jej je smejal v pest. Je ii še dolgo živela v tem pre- pričanji o zvestobi svojega soproga, ne vem ! — Književnost in umetnost. Iz mnloga sihtn, Česki spisal Gustav Pfliger Mo- ravski, hrvaški prevod izdala Matica Hrvatska. — Stvar ni nova, marveč že precej stara in tudi hrvaški prevod je izšel že pred lepo vrsto let Toda uverjena sem, da našim Slovenkam ta roman še ni znan In zakaj bi pač ne posegli včasih v Hteraturi nekohko nazaj, posebno če nam ponuja kaj tako lepega, kakor baš navedeni roman. Čitala sem ga z velikim zanimanjem in obžalujem le, da ga nisem mogla čitati v izvirniku, ker žal — nisem zmožna češčine. Ker se morda večini mojih kranjskih sester tako godi, priporočam toplo hrvaški prevod, saj hrvaščina je dostopna vsakemu Slovencu brez posebnega truda. Toda k dejstvom : Ptliger nam riše v svojim ro- manu locijalno bedo začetkom našega sto!etja in pred revolucijo leta 48. Kaže nam pa tudi, kako je bil v ti- stej dobi še zanemarjen češki narod, kako so le tujci veljaU in vspevali a domačini so bili teptani trpini. Kaže nam pa tudi, kako se je jel češki narod zavedati baš v oni dobi svoje narodnosti. Vmes pa vpleta toliko roman- tično ganljivih, razburjajočih in mičnih prizorov, da ne moremo knjige z lepa iz roke spustiti, dokler je do cela ne prečitamo. Posebno dobro je pogodil značaje brezsrč- nih, krutih nenasitnih tovarnarjev. Ob kratkem knjiga je pravi biser, kojega morem le toplo priporočati. Banicu. Razno. Smrt znamenite umetnice Na Dunaju je;iimrla 14. junija t. 1 slavna dvorna igralka, K. Woltet: (omožena grofinja O' SuUivan) v G;?, letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. — Ona je bila jedna najznamenitejših umetnic, zlasti nedosežna v klasičnih ulogah. Njeni izborni igri so se po pravici divili vsi, ki so imeli priliko pri- sostovatl njenim igram, dasi so ji pristaši nove (moderne) str. 12 .S L O V E N K A' Št. 14 šole očitali prepatetično deklamacijo. Dvorno gledališče zadela je s tem težka, deloma nenamestna izguba. Blagoslovljeaje zastave pevskega društva „Lju- bljana". y nedeljo, 2-7. juniia t. 1. se je slavila v Ljubljani krasna narodna slavnost, h kateri je prihitelo premnogo ljudi iz Primorske, kranjske in hrvatske. Kumovala sta gospa županja Jlilica Hribarjeva in gospod Vrhovnik znani obče čislani rodoljub. O banketu in zvečer komersu bilo je mnogo lepih navduševalnih govorov. Izmed dam je govorila zastopnica tržaške ženske podružnice sv; Cirila in Metoda gospa Karla P o n i k v a r- j e v a tako lepo, da je vzbudila obče priznanje. Doma. Kipeča cuJirena roda, (Moussierendes Zuckerwasser) je prav izvrstna hladilna in okusna pijača, ki tudi bol- nikom prav ugaja 30- - .35 1. vode treba zavreti in stopiti v njej med kuhanjem 2 klg. belega cukra. Potem naj se.; tekočina sliladi do 18" li. ter se primeša 10 klg. kvasa.-'Zdaj se vlije tekočina v sodček ta se postavlja v klet. Kmalo za- čne v sodu.vreti in kvas odteče iz vehe Včasih treba cukrene vode doliti,, da ostane, sod vedno tako poln, da zamore kvas odteči, te se nič več iz soda ne dviga, se do- bro zabTje. Lez nekaj dnij se pogleda, ali se je tekočina že sčistila. Ako je čista, se pretoči v vinske bu- teljke, ki pa ne smejo biti pretenke, ker bi sicer lahko počile. V vsako steklenico se,dene 9--10 gr. stolčenega cukra a steklenice se dobro zamaše in zapečatijo ter se postavljajo pokonci v hladno klet. Čez nekaj dnij je pijača dobra, ko se steklenica odmnši, začne voda ki- peti ko šampanje. včasih celo zamašek daleč odleti. K^e boljša je voda, ako se denejo v sodček tudi lupine dveh limon. Ta voda je zlasti v vročem letnem času prav iz- vrstna in hladilna. Listnica uredništva. Grešnik Čakala sem do za^injega hipa zvršetka Vašega odgovora in čudno se mi zdi, da ni došel, ker Vi ste obično točni, taktni in fini. C h o n n e. Odgovorim kmal«, Spitignev, MilanCvetković, Podgorski: Ni- sem utegnila še precitati, odgovorim v prih št. Gosp. Fr. L a p. v Idriji. Poezije Zamejskega so izišle v Gaberščekovi slovanski knjižnici; cena nevezanemu snopiču je 3.6 kr.; vezanih pa ni. Alessandro Levi & Minzi Trst, via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastuega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih »lik. — Na zalitevanje ihistrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško jiostajo, ne da bi za tu racunil stroške. 1 Železnato vino preiz iiženega, zaupr^ljivega učinka, ima v sebi lelikoprebii\ IjIv železnat prepi.iat katei i učin- kuje pri slabotnih, na pomanikanjii krvi in na živcih trpečih os^ebah, pr poročljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Deset gramov tesa preparata ima v selii 25 miligramov že- leznatega kisleka iu 10 miligramov izlećka iz skorje kiiieš- kega drevesa. T,pL-ariiar Pir>r'ftli ^' Ui«bljani jamči za ozua- Lehailiai ritlOll .^^^ - jednako se- stavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr."H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. Bah. Knapit scha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani' Steklenica ima.ioča pol litra vel.ia 1 gld., 4 poUiterskp ste- kleuice 3 gld. 60 kr., franko e poštnino \Teđ 4 glđ- Naročbe odpošiljajo se točno proti poštnem povzetju. I,i8t zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike ,Edinosti" pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja kop po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. 3, II nstr. Lastnik konsorcij lista »Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.