Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 4.	V Ljubljani, dne 16. aprila 1935.	XV. leto.
Telefon it. 30-40
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 23. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
V spomin na Blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Dne 9. aprila t. 1. je minulo pol leta ožjega žalovanja za Blagopokojnim našim najvišjim Zaščitnikom Njegovim Veličanstvom kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
Naša bol ni danes nič manjša kot lani dne 9. oktobra, ko je nenadna žalostna vest pretresla naše pohabljene ude, da nam je kruta roka ugrabila Velikega Dobrotnika.
Ob vsaki priliki, na vseh naših sestankih in zborih, se solznih oči spomnimo najprej našega Blagopokojnega bivšega Zaščitnika in Pokrovitelja, ki nam je bil tako ljub in drag.
Ne moremo pozabiti kako ljubeznivo je sprejemal On svoje ljubljene invalide, bivše borce, kako se je z njimi prijazno razgovarjal in jim izkazal z dna duše vso svojo veliko dobrotljivost.
Ne moremo pozabiti, da naš Blagopokojni Najvišji Zaščitnik, Vojskovodja in kralj poleg tolikih velikih državniških skrbi ni nikoli prenehal paziti na svoje borce, invalide in vojne žrtve, da je vedno skrbel za nje in vedno prvi izrazil svojo besedo za invalidsko vprašanje.
Imamo Njegovo zadnjo željo po spremembi invalidskega zakona, ki se misli izvršiti.
Jugoslovanski narod ne more pozabiti svojega Viteškega kralja Zedinitelja in vsi njegovi zavezniki in prijatelji, ki se zavedajo svetovne vojne, cenijo in pogrešajo Velikega tvorca mednarodnega prijateljstva in miru, ki je padel na delu za to idejo. Čast našemu Blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, večna slava in spomin.
Poročilo Oblastnega Odbora Udruženia vojnih invalidov za redni letni občni zbor dne 28. aprila 1935
v Ljubljani
Zopet je minulo leto plodovitega organizacijskega dela. Pri današnjih razmerah voditi organizacijo ljudi, ki jih tare veliko telesno in socialno zlo, ni baš prijetno. Kriza je velika in če vpo-števamo, kako je invalidski zakon poslabšal položaj vojnih žrtev, je lahko pojmovati njihovo današnje stanje.
Faktične vojne žrtve so izgubile za>-ščito, zato jim je organizacija edina rešiteljica, katere se oklepajo in zahtevajo od nje zaščito in gmotno pomoč. Organizacija ima danes težko nalogo: blažiti občo nezadovoljnost članstva in ga bodriti, da v tem razpoloženju vzdr-2uje.
Oblastni odbor je središče in težišče cele invalidske organizacije v Dravski banovini. Nanj se osredotočuje glavno delo, ki ga stavljajo zahteve vseh naših vojnih žrtev.
Njegov delokrog je velik, on je tolmač svojega članstva pred oblastvi in pred celo javnostjo. Baviti se mora z vsemi vprašanji zaščite vojnih žrtev, pa tudi z zadevam! vsakega posameznega.
Težko je podati podrobno poročilo o vsemi tem, ker bi morali napisati veliko knjigo. Vendar pa je treba, da Oblastni odbor poda svojim Krajevnim organizacijam in celokupnemu članstvu primerno sliko svojega dela, ki ga hoče v naslednjem razložiti.
Preden preide k poročilu, izjavlja, da je pripravljen invalidskim zastop-tbkom na vsako posebno željo dati podrobna pojasnila.
ORGANIZACIJA.
Na področju Oblastnega odbora obstoja sedaj 46 Krajevnih odborov, ki z malimi izjemami vsi pridno delujejo1. Po večini so izvršili svoje Krajevne občne ^dore, katerih so se tudi po večini udeležili delegati Oblastnega odbora. V
naši organizaciji je tudi Odbor ruskih vojnih invalidov v Ljubljani. V preteklem letu se ni ukinilo nobenega Krajevnega odbora, pač pa je treba poživeti Krajevne odbore v Cerknici, Gornji Radgoni, Slovenjgradcu in Kostanjevici, ki nimajo redno- občnih zborov.
Na zadnji plenarni seji Središnjega odbora v Beogradu so bila izdelana nova pravila našega udruženja, ki se v bistvu v marsičem razlikujejo od prejšnjih, vendar pa jih bo končnoveljavno sprejel šele bodoči invalidski kongres, ki bo najbrž meseca septembra t. 1. v I Beogradu.
Naše organizacije niso nazadovale, čeprav so slabe razimere in je bilo- članarine pobrane še več kot prejšnje leto.
Občni zbori so letos pokazali prav razveseljivo sliko, ker so bili skoro povsod dobro obiskani, ponekod nad vse pričakovanje.
V Oblastnem odboru ni bilo nobenih sprememb.
tajništvo.
Vložni zapisnik beleži od lanskega občnega zbora do 10. aprila 1935 skupaj 2291 številk. Oblastni odbor je imel 1-7 j rednih in 1 izredno sejo, to je žalno ' sejo za Blagopokojnim Viteškim kra-] Ijem, iz katere so bile odposlane so-! žalne brzojavke.
Vloge so prihajale v organizacijskih zadeveh (radi članarine, naročnine za list, obračunov, proračunov, občnih j zborov, statistike, razdelitve podpornih - fondov, tombol,1 licitacij, razmer in sprememb v odborih in raznih drugih poročil o situaciji).
Pretežna večina je bila prošenj članov in clanic (za podpore, posojila, informacije, intervencije, pritožbe, ponovna sojenja, nakazovanje invalidnine, zaostankov, naročilo m podaljšanje le-
gitimacij, trafike, koncesije, službe, oblačila, pogrebnino, ponovne preglede, proteze in druge ortopedične pripomočke, zdravljenje v bolnicah, oskrbo v zavodih ter tudi za pravne nasvete in j intervencije v različnih neinvalidskih j zadevah, -n. pr. davčnih, zemljiških, obrtnih, trgovskih, sodnih, taksnih, gospodarskih, zapuščinskih itd.).
Omeniti je tudi organizacijo inva-! lidske loterije »Sweepstake« na našem I področju, ki je razpečala pri prvem : kolu okoli 2800 srečk, od katerih je šlo 20 % v prid dotičnim Krajevnim odborom, za drugo kolo pa se razpečavajo.
Vse te zadeve so se porazdelile po referatih.
Važnejše so se predlagale sejam v rešitev, običajne pa je reševalo samo tajništvo.
Tajnik je reševal vse organizacijske i zadeve in različne vloge, njegov pomočnik pa je reševal zadeve, ki se ti-1 čejo prevedb po invalidskem zakonu, t. j. pritožbe, ponovna sojenja, inter-; vencije, informacije pri invalidskem so-I dišču, finančni direkciji ter je sestav-' Ijal tudi vse predmete večjega obsega, , kakor načrte, resolucije, spomenice, I članke, zapisnike itd.
Knjigovodstvo in blagajno je vodil blagajnik, ki je kontroliral tudi vse Krajevne obračune in proračune, sestavljal Oblastne obračune in proračun, vodil referat za koncesije in statistiko.
Posamezni odborniki pa so se udeleževali sej, opravljali intervencije po i določilih sej, sodelovali v odsekih in kot delegati po organizacijah ter zastopali odbor pri različnih prireditvah.
Tako so se zastopniki udeležili vseh žalnih prireditev za Blagopokojnim Viteškim kraljem, pogrebnih svečanosti v Beogradu, poklonitve na Oplencu, spominske slavnosti na ljubljanskem pokopališču o Vseh Svetih, žalne maše prirejene od našega udruženja dne
2.	decembra, proslave 600 letnice Kosovske bitke, slavnosti Strelske družine in sprejema francoskih borcev na Rakeku in v Ljubljani. Zastopnik Oblastnega odbora je tudi v Odboru za postavitev spomenika Blaigopokojnemu Viteškemu kralju.
BLAGAJNA.
Ker so obračun, pregled izgube in I dobička ter proračun objavljeni na koncu tega poročila, iz katerih je posneti stanje, ni treba posebnega blagajniškega poročila.
INVALIDSKI ZAKON.
Zai zboljšanje invalidskega zakona : naš Oblastni odbor ne more delati i samostojno, pač pa s celokupnim udru-j žen jem. Razumljivo, da so bile stavlje-i ne naše zahteve k skupnemu načrtu in i predlogom udruženja. Zahteve pa so se ! morale zaenkrat omejiti na to, kar nam I je po večih intervencijah obljubilo fi-I nančn-o ministrstvo.
Na tej podlagi je bil koncem de-
-	cembra 1934 sestavljen načrt za spre-
-	-membe.
Izdelala ga je državna komisija pri ' ministrstvu socialne politike in narod-1 nega zdravja, v kateri sta sodelovala ! tudi zastopnika našega Središnjega odbora. Spremembe se tičejo v glavnem priznanja nekaterih invalidov-bolnikov, staršev padlih, ki imajo še druge živeče sinove, povišanja davčnega cenzusa, odprave davčne podlage po zadružništvu in priznanja možnosti ponovnega sojenja. Natančno se načrt, ki obsega baje 22 paragrafov, še ni objavil, zato ker ga mora odobriti prej ministrski svet.
Lansko jesen je naše udruženje razvilo veliko manifestacijo za spremembe
Redni občni zbor
Oblastnega udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino
se vrši
v nedeljo, dne 28. aprila 1935 ob 9. uri v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	Poročilo upravnega odbora (predsednika, tajnika in blagajnika).
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Razrešnica.
5.	Poročila referentov o invalidskem vprašanju.
6.	Odobritev proračuna za 1935.
7.	Volitve Oblastnega odbora in delegatov.
8.	Sklepanje o prošnjah in pritožbah.
9.	Slučajnosti.
Vsaka Krajevna organizacija mora poslati izvoljenega delegata ali namestnika s pravilno izstavljenim pooblastilom. Na predvečer, dne 27. aprila t. 1. se vrši delegatska anketa ob 8. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20.
Predlogi Krajevnih odborov naj se pošljejo čimprej pismeno. Prisostvovati na občnem zboru brez debate sme vse članstvo.
Zaprosili smo za četrtinsko vožnjo in bomo rešitev objavili potom dnevnikov.
invalidskega zakona. Vršili so se zbori skoro pri vseh Oblastnih odborih. Tudi naš Oblastni odbor je nameraval prirediti tri velike zbore, in sicer v Celju, Ljubljani in Mariboru.
V	Celju se je vršil velik naš mani-festacijski zbor za invalidski zakon dne 7. oktobra 1934 ob navzočnosti številnega članstva iz vseh bližnjih krajev Po poročilih govornikov, med katerimi so bili tudi delegati iz Beograda in Zagreba, je zbor izrazil svoje zahteve. Navzočih je bilo tudi mnogo odličnih zastopnikov.
Nadaljna dva zbora pa so potem preprečili tragični dogodki v Marseju.
Vsled volitev nove narodne skupščine se je to vprašanje nekoliko zavleklo.
Naše udruženje se je obrnilo tudi na sedanjo kralj, vlado in dobilo izjavo g. ministrskega predsednika, da sprejema z obema rokama izdelani načrt invalidskega zakona.
Stanje se torej ni izpremenilo, gotovo pa pred bodočim parlamentom ne bo novega invalidskega zakona.
Spremembe so vsekakor zvezane s prihodnjim budžetom, ki mora zasigu-rati za nje najprej finančno podlago. Budžet mora tudi narodna skupščina sprejeti.
Po vsem tem im po izjavah, ki smo jih dobili, lahko upamo, da bomo dobili težko pričakovane spremembe invalidskega zakona.
ZAŠČITA.
Ker je sedanji invalidski zakon napravil veliko redukcijo, je razumljivo, da je trebai nuditi dotičnim potom organizacije obrambo.
Zato je bilo tudi v pretečenem letu mnogo intervencij, pritožb in ponovnih sojenj proti negativnim rešitvam.
V	velikih slučajih so prizadeti s pomočjo Oblastnega odbora, ki je zbral konkretne dokaze, uspeli. Pripomnimo
pa, da je tudi mnogo takih, ki se šele po zavoženem postopanju obračajo na Oblastni odbor, ali pa že potem, ko so izčrpali vsako možnost vlaganja. To so nezavedni člani, ki prihajajo navadno samo s to potrebo v organizacijo.
Toda ne samo pred invalidskim sodiščem, tudi drugod je bilo treba nuditi zaščito. Treba se je bilo boriti za nakazilo zaostalih invalidnin, za kar je Oblastni odbor napravil več intervencij pri Dravski finančni direkciji in potem skupno z delegati plenuma v Beogradu, na različnih mestih, pred vsem pa pri gospodu finančnem ministru, da je bil nakazan potreben denar za izplačilo. Oblastni odbor se je na vse načine prizadeval, da pomaga z dosego nakazila teh neizplačanih prejemkov vojnim žrtvam v tem težkem času. S svojimi posebnimi in skupnimi intervencijami je dosegel veliko korist mnogim našim članom, da so dobili težko pričakovani denar za svoje gmotne in družinske potrebe. Ker so dobili nekateri znatnejše svote, so se lahko mnogo opo-mogli.
Mnogo prizadevanja pa je imel Oblastni odbor za prijave teh zaostankov, da je dal članstvu vsa potrebna ^navodila, pomagal pri sestavljanju prijav in skrbel, da so bile točno in pravočasno poslane. Sedaj se zanima se za nadaljno dosego izplačil, pred vsem za zamudnike in za bodočo budžetsko dobo.
Za Protezno delavnico je bilo tudi letos treba intervenirati, ker ji bo zopet manjkalo sredstev po predvidenem proračunu. To se je napravilo pismeno in ustmeno pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, vendar pa se bo treba še v bodoče prizadevati, da se podpre zopet iz invalidskega narodnega fonda. Kajtii ce bo Protezna delavnica delala zopet samo po 3 dni v tednu, bo nastal še večji zastoj, ker že sedaj invalidi čakajo po več ko pol leta na proteze.	_ ■
Večja akcija se je vodila za zaposlovanje vojnih žrtev.
V	posameznih slučajih je Oblastni j odbor, ako je bilo le mogoče, osebno interveniral po svojih odposlancih, | drugače pa pismeno.
Napravil. pa je tudi predloge gospodu ministru socialne politike in na- | rodnega zdravja, da se invalidski zakon j in pravilnik o zaposlovanju popravita i in uspešno izvajata pred poklicanimi ■ oblastvi.
Precej intervencij je bilo glede tra- ‘ fik. V splošnem je Oblastni odbor s I pomočjo Središnjega odbora izdejstvo- i val, da je Monopolska direkcija izdala , pred kratkim nova stroga navodila fi- ; nančnim organom, kako morajo ščititi vojne žrtve.
V	zadnjem času je bilo pri podelitvah novih trafik nekaj zelo kričečih slučajev. Oblastni odbor se je za vsakega posamezno prizadeval, da bi se popravilo že napravljeno krivično stanje. Na žalost pa mora ugotoviti, da ni pravega razumevanja za invalidske pravice, seveda ker vlada pri trafikah tudi huda eksistenčna borba. Nadejati se je, da bo sedaj pO' izidu novih navodil boljše. Omeniti je treba tudi mnoga posredovanja Oblastnega odbora pri prošnjah za izbris sodne kazni, da so potem mogli dotični pri invalidskem sodišču obnoviti postopanje na svoja negativna rešen ja. Več prošenj, pritožb in intervencij je bilo treba tudi radi kuluka, posebno kar se tiče osebnega fizičnega dela. Pripravlja se neka špecijalna odredba za invalide. Dalje je bilo treba pritožb proti odmeri vojnice invalidom. Po zakonu so morale vse pritožbe uspeti. Precej je bilo pritožb proti invalidskim pregledom. Moramo reči, da se je ocenjevalo' zelo strogo in je bilo treba apelirati na komisije, da presojajo poškodbe bolj stvarno.
Kot važno invalidsko pravico je smatral Oblastni odbor oddajo kantin. Letos je najbrž po predpisih za državno računovodstvo izšel nov pravilnik za oddajo kantin, ki je vpeljal mesto naših konkretnih predlogov za ^kantine javne ofertalne licitacije prvič samo med invalidi, drugič pa tudi med neinvalidi. Kljub prizadevanju Udruženja se ni dalo doseči, da bi ostalo pri staram:.
Oblastni odbor v vsakem, slučaju skrbi, da pridejo kantine kljub licita-
cijam v roke samih invalidov in je po svojih intervencijah pri vojaških ob-lastvih dosegel tozadevno vpoštevanje.
Posredovanj glede zdravljenj ni bilo tolika, omeniti je le vsakoletno zdravljenje v Dolenjskih) Toplicah, ki se vrši po razpoložljivih mestih in sredstvih tako, da vpoštevajo' sedaj ene, drugič zopet druge invalide.
Poleg vsega tega glavnega, je bilo še dosti različnih slučajev, v katerih je moral Oblastni odbor nuditi zaščito svojemu članstvu.
KONCESIJE.
Po prevratu na skupnih anketah z obstoječimi ih pozneje vsemi novimi nezaščitenimi kinopodjetji, smo se za stalno pogodili, da nam bodo našo predpravico, ki nam jo dajejo zakoni in uredbe, po kateri zahtevamo te koncesije zase, primerno gmotno oškodovali. To’ se je zgodilo pod nadzorstvom politične oblasti, ki daje koncesije in nas tozadevno ščiti. Tako so sledile privatnopravne pogodbe. Namesto s koncesijami, smo iiinvali.de na drug gmotni način oškodovali, zato niso naprej zahtevali koncesij zase.
Pogodbe so- se izvajale cel čas v redu, zadnji čas pa se ena krši tako, da smo v pravdi, ki še ni končana.
Ker nas zakon ščiti, moramo vsekakor dobiti ali svoje pravice po po-podbi, ali pa koncesije v roke invalidov ali organizacije. Te pravice ne more nihče vzeti.
POMOČ.
Poleg vse zaščite, ki simo jo gori obrazložili, skrbi Oblastni odbor tudi za gmotno pomoč članstvu v obliki podpor in brezobrestnih posojil.
Tako je Oblastni odbor razdelil v tem letu skupno 67.442 Din podpor deloma potujočim invalidom potom svojega tajništva, večino pa je razdelil med Krajevne odbore po številu članstva, z naročilom, da izplačajo najrevnejšim.
Brezobrestna posojila pa so omejena le na najnujnejše slučaje, a vendar je bilo izplačanih desetim invalidom v skupnem znesku 7145 Din. Pomoč je vezana na dohodke Oblastnega odbora, ki so radi krize in spora s kiinopodjet-jeml padali. Ako ne bodo oblasti, ki nas po zakonu morajoi ščititi, imele pred seboj veliko koristno socialno akcijo za vojne žrtve, bomo tudi pri podporah vedno hujše prizadeti.
NAŠE GLASILO.
Posebno važnost polagamo na naš stalni stik s članstvom potom našega glasila »Vojni invalid«. Nič manj koristno se ne zdi naše glasilo članstvu, ker je kljub slabim razmeram skoro sleherni ,njegov naročnik. »Vojni invalid« je informator naših članov o vseh invalidskih zadevah in jim daje vsa poi-trebna navodila..
Med letom je bilo že sklenjeno1, da bi se »Vojni invalid« združil s tednikom »Prelom« in da bi pod posebnim oddelkom prinašal invalidsko čtivo, vendar pa se to ni zgodilo vsled ukinitve kolektivnega članstva pri »Boju«. »Vojni invalid« ima kljub današnjim razmeram dovolj povoljno stanje.
Naročnikov ima, kljub spremembam, ki nastajajo sem in tja, okoli 3400 do 3600, finančno pa je tudi preskrbljen za nadaljni obstoj.
Obveznost plačevanja naročnine za »Vojnega invalida« poleg članarine se je pokazala za jako praktično in koristno, ker smo s tem povzdignili naše glasilo na zadovoljivo stopnjo, članstvu pa s tem mnogo koristili, ker črpa iz I njega poduk in izobrazbo.
STATISTIKA.
Oblastni odbor je za pregled, koliko je še neorganiziranih invalidov in vdov, sestavil statistiko onih, ki v naši banovini po zakonu iz leta 1929 prejemajo invalidnino.
Po primerjanju pa je opaziti dosti takih, ki še niso organizirani.
Zato je Krajevnim odborom priporočati, da pribavijo od Oblastnega odbora imena prejemalcev invalidnine ter vse neorganizirane pridobe za organizacijo.
Pri vseh naših organizacijah kažejo statistična poročila porast članstva v letošnjem, letu.
Ker se plačuje članarina največ na Krajevnih občnih zborih, za bodoče leto še ni točne slike, vendar pa se drži vedno približno na isti stopnji, letos lahko zabeležimo celo približno 15 do 20% napredek.
Članskih knjižic je bilo do sedaj izdanih 11.180.
RAZNO.
Kolektivno članstvo pri »Boju« je med letom prenehalo vsled spremembe pravil tako, da obstojajo tam le osebni I člani. Poleg tega pa naše Udruženje po ; svojem naslovu in pravilih ne sme so- i
delovati pri akcijah političnih vprašanj, pač pa ito more vsak posameznik.
V tekočem letu so predvideni v Udruženju važni dogodki, in sicer otvoritev invalidskega doma v Beogradu, dveh zdravilišč v Sako Banji; in Zlatiboru, invalidski kongres v Beogradu in obenem kongres Ciamaca ter eventualni vsedržavni zbor invalidov radi sprememb invalidskega zakona.
Po sklepu zadnje plenarne seje se pripravlja tudi razvitje zastav pri vseh Oblastnih odborih in bo predvidoma to leto tudi razvitje invalidske zastave našega Oblastnega odbora v Ljubljani.
Bilanca
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za leto 1934.
AKTIVA	PASIVA
	Din		Din
Blagajna	4.806-82	Središnji odbor	2.000--
Vloge:		Podpora ministrstva	
Vzajemna pomoč	163.893-72	socijalne politike	16.500"—
Mestna hranilnica	45.670-—	Depozit	314-—
Ljublj. kred. banka	8.300-—	Prehodni račun	3.570--
Poštna hranilnica	21.616-15	Vojni Invalid	16.096-20
Efekti	31"—	Glavnica	236.224-65
Posojila	10.110-07	Saldo	4.136-70
Blago	2.245-—	S	
Markiče	2.053-20		
Krajevni odbori	14.996-04		
Dolžniki	4 269-05		
Inventar	850-50	/	
	278.841-55		278.841-55
			
Račun zgube in dobička
IZDATKI	DOHODKI
	Din		Din
Plače osobju	34.800--	Članarina	3 193-80
Potni stroški	9.270-75	Obresti	10.360-57
Stroški občnega zbora		Koncesije	92.40T58
v Mariboru	10.744-50	Darila	500"—
Stroški manifestacij-		Narodni invalidski	
skega zbora v Celju	8.897-25	fond	43.880"—
Pisarniški stroški	8.000--	/	
Kurjava in razsvetljava	1.042-75	/	
Podpore	67.442--	/	
Zavarovalni in pokoj-		/	
ninski prispevki	1.932-50	/	
Razni izdatki	3.975 —	/	
Odpisi	94-50	/	
Saldo	4.136-70	/	
	150.335-95		150.335-95
			
Proračun
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za poslovno leto 1935.
DOHODKI	IZDATKI
	Din		Din
Članarina Obresti Koncesije	6.000"— 7 000--47.000"—	Plače: Tajnik	14.400' Blagajnik 8.400- — Pis. moč	9.600"— Snažilka 2.400"— Pisarniški stroški Kurjava in razsvetljava Potnine Zavarovanja Podpore Razni izdatki	34.800"— 8.000'— 2.000"— 8.000" — 2.700--3.000-— 2.000"—
	60.000"—		60.000-—
			
V Ljubljani, dne 31. decembra 1934.
Upravni odbor:
Predsednik: Štefe Matko, 1. r.
Tajnik: Benedik Slavko, 1. r. j Blagajnik in knjigovodja: Osana Miroslav, l. r
Člani:
Metlika Ivo, 1. r.	Tomc Stanko, 1. r.	Vuk Ivo, 1. r.
Mirtič Josip, 1. r.	Maček Franjo, 1. r.
Nadzorni odbor:
Predsednik: Jevak Matej, 1. r.
Člani:
Plehan Mirko, 1. r.	Kramar Ivan, I. r.	Novak Jernej, 1. r.
Zore Josip, 1. r.
VSEM KRAJEVNIM ODBOROM.
Oni Krajevni odbori, ki še niso predložili zapisnikov občnih zborov, naj jih izroče delegatom, da jih prinesejo s seboj. Vsak delegat naj prinese tudi število članstva svoje organizacije.
Kdor hoče, da mu Oblastni odbor preskrbi prenočišče, naj javi tri dni pred občnim zborom. Zaprosili smo za če-trtinsko vožnjo. Rešitve še ni in j° bomo urgirali. Ako pride dovoljena, bomo objavili v dnevnikih ali s kratkimi okrožnicami tudi kako je pošto-

i
pati. Kot opazujemo, je sedaj tako, da se kupuje pri železniški blagajni neka legitimacija za 5 Din, in sicer pri odhodni postaji. Dotična legitimacija se potem na občnem ziboru potrdi. Poleg legitimacije pa se kupi karta, in sicer ako je vožnja četrtinska se kupi pri odhodu polovično karto, ako pa je polovična se kupi celo karto.
Karta se seveda v Ljubljani ne odda.
Hrano bodo dobili delegati lahko poceni v Delavski zbornici ali pa poljubno.
Vsak delegat naj vzame s seboj tudi člansko knjižico in železniško legitimacijo.
Mrtvemu tov. Bajžlju
Ko smo zadnji teden slišali, da se je njegova bolezen obrnila na boljše, smo z zadovoljstvom želeli, da ga kmalu zopet vidimo.
Naša invalidska zadruga Vzajemna pomoč, katere odbornik je bil cel čas njenega obstoja in tudi njen soustanovitelj, mu je poslala v bolnico pozdrav celega odbora. Sedaj pa zvemo tako
nepričakovano novico, da je dne 15. t. m. umrl.
Tovariš Jernej Bajželj je bil doma iz Stražišča pri Kranju, po poklicu uradnik Hranilnice dravske banovine. Bolezen, katero si je nakopal v vojski, ga je pomalo vedno trla, zadnji čas pa zopet položila na posteljo, in ji je moral podleči.
Pred nekaj leti je bil tudi predsednik Krajevnega odbora Udruženja invalidov v Ljubljani, kjer je močno povzdignil organizacijo in je članom v vsakem oziru zelo ustrezal. Tudi v Oblastnem odboru je sodeloval več let, zadnja leta pa le še pri zadrugi, kateri je kot strokovnjak mnogo pomagal.
Tih, blag in miren, je bil vsem zelo priljubljen, posebno pa ožjim prijate-j Ijem in tovarišem, ki ga bomo zelo po-I grešali.
Komaj 40 let star, poln veselja do ; dela in do življenja za svoj dom, ki si ga je pred kratkim uredil, ga je pobrala neizprosna smrt.
Ostal nam bo nepozabljen, njegovi gospej soprogi in svojcem pa izrekamo globoko sožalje.
trajo pa za dolžnost, da jih invalidi-volilci podpro, za kar obljubljajo, da bodo v slučaju izvolitve tesno zvezani! z našo organizacijo.
Ker se že toliko let brezuspešno borimo za pravično rešitev vprašanja vojnih žrtev in imamo ravno sedaj nek načrt sprememb pred durmi, nam bodo poslanci-invalidi zelo potrebni in dobrodošli.
Mislimo, da invalidi, posebno pa naši organizacijski funkcijonarji, ne bodo mogli kar tako preiti svojega vprašanja.
Gotovo, da jih bodo invalidi v onih krajih, kjer kandidirajo, podpirali, toda z eno izrecno željoi, da ne postanejo invalidskemu programu nezvesti.
Mislimo, da bodo dobili oporo tudi od drugih poslancev-neinvalidov. Nobeden ne more biti neinteresiran pri današnjem položaju vojnih žrtev.
Na volilnih shodih imajo invalidi stike z različnimi kandidati, ki hodijo med narod. Naj jih spomnijo na invalidsko vprašanje, ki je važno državno vprašanje in velikega socialnega, nacionalnega in moralnega pomena.
VZAJEMNA POMOĆ
POSOJILNA IN GOSPODARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z
V LJUBLJANI
javlja, da se bo vršil
v nedeljo, dne 12. maja 1935 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih Št. Peterska vojašnica, soba štev. 49/1
X. REDNI OBČNI ZBOR
s sledečim zborovalnim redom:
Misel o našem vprašanju
Ko likvidiramo društveno leto in sprejemamo' delegate, ki! naj prineso izraz našega članstva pred Oblastni občni zbor, je treba v prvi vrsti razpravljati o najglavnejšem, to je o invalidskem zakonu.
Predvidene so spremembe, za katere je načrt gotov. Vprašanje je, če bodo te spremembe položaj vojnih žrtev dovolj popravile?
Ako pomislimo, da je v celi državi po mnenju našega Udruženja okoli 40.000 vojnih žrtev izven zaščite, je treba invalidski zakon temeljito in mnogo popraviti, da bo dobil vsak re-duciranec svoje pravice.
Načrt sprememb predvideva le nekaj popravkov, ne pa temeljite revizije.
Ako bodo predvidene spremembe vrnile le približno 10.000 osebam! zaščito, jih bo ostalo še vedno kake tri četrtine nezaščitenih. S takim poprav-k°m se invalidi seveda ne morejo zadovoljiti.
Dokler bomo imeli zaščitene in nezaščitene vojne žrtve, ne moremo smatrati invalidsko vprašanje za rešeno.
Ako invalidski zakon vrne zaščito vsem osebam, ki se po invalidnosti' smatrajo za upravičene zahtevati zaščito, je to po izjavah zakonodavcev iz finančnega stališča nemogoče.
Seveda ako se smatra zaščita sarm v obliki denarne podpore, je to prii da našnjih razmerah nemogoče. Če bi vsal invalid dobival podporo, bi znašal fi nančni efekt ogromno vsoto.
Zaščito je treba smatrati tudi ^ drulgli obliki. Saj ni vsak invalid potre ben ravno denarne podpore, pač pa s( posamezni potrebni druge zaščite, a kakršnih razmerah pač žive.
Merilo za podporo naj se postav
primerno, toda pravično bazo, p; ahko kljub temu, ako so vse vojni 2rtve pod obilezjem invalidskega za ^jona, ostane finančni efekt znosljiv Ge pomislimo, kakšne svote so bili poprej določene za invalidnino, ali p; danes, moramo reči, da bi bile kljul današnjim razmeram po budžetu tud večje znosijive. Finančni efekt za po trebe vojnih žrtev se je preveč redu ciral in na njegovi podlagi se je napra vila tudi prevelika redukcija po inva lidskem zakonu.
Ako primerjamo, da je na teritoi riju Dravske banovine prejemalo pc Prevratu invalidsko podporo nad 20.00( oseb, danes pa jih ne prejema niti 4000 Se vidi najbolje efekt redukcije.
Vprašanje vojnih žrtev se hoče n; G način likvidirati. Ker ni bilo za re-dukcijo neinvalidov, se je reducirale ^Valide. Zato pa vsebuje invalidsk Zakon toliko različnih določb za redukcijo.
Ge hočemo doseči primerno zado-Njivo rešitev vprašanja vojnih žrtev. Se otora vpoštevati sledeče spremembe 1	se prizna 20% invalide, se jim
a ko nudi vse ugodnosti po invalid-KeiF zakonu razen invalidnine.
. invalidom-bolnikom bi; se morale Priznati vse pravice kot ranjenim.
Kazni ne bi smele veljati za odvzem zdravljenja in ortopediranja. Odpuščene in zbrisane kazni se ne smejo vpoštevati. Ravnotako ne kazni pred izidom invalidskega zakona.
Če se jemlje kot merilo davčna podlaga (kar pa: ni primerno, pač pa bi bilo primernejše merilo od gotovih procentov naprej in po merilu zemljišč ali dohodkov) ima smisel vpoštevati samo sedanje gmotno stanje, nikakor pa po času poškodbe.
Zadrug se tam, kjer ne obstojajo, sploh ne more jemati v poštev.
Pregledi in obnove postopanja1 morajo biti neomejene.
V slučaju zamude naknadnih prijav (izvzemši prve prijave) je umestno dati pravico od dne naknadnih prijav naprej, ne pa_zato odreči vse pravice.
Vse ostale ugodnosti, kakor za službe, koncesije, vožnje itd. bi se moi-raio boljše urediti in zaščititi.
Vdove in sirote ter starši morajo vživati vso zaščito kot invalidi.
Reševanje je treba urediti na podlagi lahke in hitre administracije brez tolikih instanc.
Po teh glavnih temeljih se more zares^ pravično in zadovoljivo rešiti vprašanje vojnih žrtev.
Če pa se daje zaščita le majhnemu delu, ali pa če se enim vzame pravice, da se jih da drugim, ne more nikoli biti zadovoljstva.
Prvi pogoj je, da se ne pusti nobenega nezaščitenega ali reduciranega, pač pa, da invalidski zakon sprejme pod svojo zaščito vse faktične vojne žrtve.
Vsak mora dohiti brezpogojno vsaj toliko zaščite, kolikor jo je njegovi poškodbi in razmeram treba.
Po predvidenih spremembah se gotovo ne misli vsega tega vpoštevati.
Zato moramo le zahtevati, da se spremembe invalidskega zakona revidirajo in da se vnese vse, kar mogoče se ni predvidenega, za res pravično rešitev vprašanja vojnih žrtev.
Invalldš-kandidati
Dne 5. maja t. 1. bodo volitve v narodno skupščino. Kandidati hodijo med narod z različnimi programi. Mi ! *e pred vsem zanimamo za invalidsko vprašanje. Volitve so prekinile akcijo ! za spremembo invalidskega zakona. — : Načrt čaka rešitve.
Izkušnje so pokazale, da se moramo zanesti le na lastno obrambo. Vsi dr-I žavniki in poslanci so bili enako moralno dolžni pravično rešiti vprašanje i vojnih žrtev, pa imamo danes slabše rešeno kot od začetka.
; Za bodoči parlament pa se nam obeta neko lastno zastopstvo, j Kolikor nam je do sedaj znano, kan-I didira 17 invalidov za poslance. Zdi se nam, da sta 2 invalida kandidata v Dravski banovimi, ki najbrž nista med §°ri .navedenimi, o katerih poroča Središnji odbor. Invalidi-kandidati so celo funkcijonarji v našem udruženju.
Po večini so naši invalidski kandidati potrjeni na listi g. Jevtiča. Sma-
1.	Predsednikov pozdrav in otvoritev.
2.	Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru
3.	Poročilo: a) uprave,
b) nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka.
5.	Podelitev razrešnice upravi.
6.	Volitev uprave.
7.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno neglede na število navzočih zadružnikov.
UPRAVNI ODBOR.
Račun zgube in dobička
Vzajemne pomoči, pos. in gospod, zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1934.
ZGUBA	DOBIČEK
Odpis inventarja Prispevek za sanac. Z. zvezi Upravni stroški Vrnjene obresti od posojil V letu 1933 zaostale obresti Kapitalizirane in izplačane obresti Prehodne obresti Dobiček	Din	Obresti od posojil Obresti od naloženega denarja Obresti efektov Zaost. obresti za 1.1934 Kurzna razlike Upravni dohodki	Din
	960-70 4.954-— 29.957-16 785-90 2.403-70 7.525-12 2.813-20 30.00009		38.57T- 30.038-30 150-4.413-15 158"— 6.069.42
	79 399-87		79.399-87
			
Bilanca
Vzajemne pomoči, pos. in gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1934.
AKTIVA	pasiva
Blagajna Denarni zavodi Posojila Deleži pri zvezi Inventar Efekti Za leto 1934 zaostale obresti	Din	Deleži članov Rezervni sklad Hranilne vloge Tekoči račun Kavcija Ustanovni fond Gospodarski fond Izposojila Prehodne obresti Dobiček	Din
	425-42 820.902-11 544.589-65 1.400'— 4.343"— 1.344"— 4.413-15		56.400"— 193.737.30 158.264-07 11.770-30 29.670"— 634.236"72 140.525-65 120.000-— '2.813-20 30.00009
	1,377.417-33		1,377.417.33
			
Ljubljana, dne 31. decembra 1934.
Upravni odbor:
Osana Miroslav, I. r.	Metlika Ivo, 1. r.
Mirtič Josip, 1. r.	Maček Franc, 1. r.	Bajželj Jernej, 1. r.
Nadzorni odbor:
Benedik Miroslav, 1. r. Tomc Stanko, 1. r.
Vuk Ivo, 1. r. Golež Anton, 1. r.
Zore Joško, 1. r. Jaklič Franc, 1. r. Rus Zdravko, 1. r. Pintarič Ivo, 1. r.
„Invalidska loterila Sweepstake“
Drugo kolo, za katero se je že do sedaj razpečalo več srečk, kakor jih je bilo sploh v prvem kolu. Žrebanje za glavne dobitke bo 17. junija 1935, in sicer se žrebajo one srečke, ki bodo na imena vpisanih konj na derbiju Du-navskega kola jahačev. Kolikor konj bo prijavljenih, toliko srečk se takrat žreba.
vsakemu posamezniku pri Pisarni Sweepstaka, Beograd, Ferdinandova ulica 2.
Žrebanje se vrši potom komisije, v kateri so državni zastopniki.
Srečke razpošilja Oblastni odbor potom Krajevnih odborov. Vsak odbor ima za se 20% od prodane srečke. Nekateri odbori so že precej zaslužili.
Za ostalih 500 dobitkov pa bo žrebanje dne 25. junija 1935.
Prvi glavni dobitek znaša 30%, drugi 15%, tretji 5% celotne izikupljene svote, 44 dobitkov po 2/500 ostale svote, 500 dobitkov pa 1/500 ostale svote.
Vsaka srečka stane 10 Din In velja za oba navedena žrebanja.
Žrebanje bo objavljeno v listih in na zahtevo (po priložitvi znamke)
I tako je Krajevni odbor Mokronog raz-I prodal vse poslane srečke. Lani pri prvem, kolu smo razprodali potom naših organizacij 3000 srečk.
Pri prvem žrebanju tega drugega kola, ki je že bilo meseca februarja t. 1. je zadelo 5 naših srečk.
Tovariši in tovarišice! Pomagajte razpečavati srečke, ki jih dobite pri Krajevnih ali pri Oblastnem odboru.
Poročila iz občnih zborov
(Nadaljevanje.)
Istotakp izrdkiatmlo zahvalo mariborski občini, katera nam je v tem letu dala podpore 3000 Din. Tudi v naprej se priporočamo za naklonjenost. Kraj. odbor je tudi vedno obdaril za velikonočne in božične praznike svoje siromašne člane, ki so prosili za podpore, ako so imeli prošnje v redu in zadosltili dolžnostim kot člani.
Končno bodi iskrena zahvala vsem uradom in oblastvom za njihovo naklonjenost in primerno razumevanje naših teženj.
Za skupno in plodonosno delo v našem Udruženju se poziva članstvo, da ostatne zvesto v naši sredini, oni pa, ki so izstopili, ker jih je zakon reduciral, pa se pozivajo, da pridejo nazaj, klakor tudi one vojne žrtve, ki so izven Organizacije.
V preteklem letu so preminuli tovariši: Čepeč Janez, Satler Ivan, Potočnik Rajmund, Trobentar Franc, Jaunilk Marija, Novak Alojzija. Zakličimo jiilm trikrat »Slava«.
Nato poda tajnik tov. Pravdič izčrpno tajniško poročilo. Dela je bilo vedno polno; skrbelo se je z vso energijo, pažnjo in skrbjo za omilitev bede, katera najbolj vlada med vojnimi žrtvami.
Administracija izkazuje 629 rednih številk.
Za podporo je Krajevni odbor ustregel vsem, ki so imeli prošnje ute-
IZ PROTEZNE DELAVNICE.
Kot vsako leto, smo že zopet na istem. Radi nedostatka predvidenih kreditov je te dni začela Protezna delavnica delati zopet samo prve tri dni v tednu. Že sedaj je tako težko dobiti popravljene ali nove proteze, če bo pa delo še bolj zastajalo, bo še težje. Čevljev baje sploh več ne popravljajo. Poročali smo že, da je Oblastni odbor podvzel korake pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja.
Ali res ni toliko razumevanja za invalide, da bi se vsaj za zdravstvo preskrbelo dovolj sredstev? Dobili smo zagotovilo, da se bo tudi letos Protezna delavnica podprla iz invalidskega narodnega fonda. Toda zakaj se po budžetu ne dotira zadostno? Treba je, da se podpre brez odlaganja, ker se ne more čakati mesece.
Oblastni odbor je ponovno podvzel akcijo.
Invalidi naj zaenkrat, dokler se vprašanje ne uredi, pazijo, da prihajajo v Protezno delavnico samo prve dni v tednu, in sicer točno na pozive.
Apeliramo pa na vse, da naj vprašanje tega zavoda enkrat za vselej urede, da bo mogel neomejeno funkcionirati.
meljene. Dobili so: dva prosilca po 200 ' Din, trije prosilci po 175 Din, osem j prosilcev po 100 Din, sedem po 75 Din ! in edeninpetdeset prosilcev po 50 Din. Skupaj je bilo izplačano na podporah za leto 1934 Din 5.175.
Organiziranih članov beležimo precej zadovoljivo' število, kar dokazuje, da simo ena najbolj močnih organizacij v Dravski banovini. Članska statistika izkazuje 409 članov in sicer 291 vojnih invalidov in 118 vojnih vdov. Razvidno je, da se člani zavedajo svoje organizaitorične dolžnosti.
Vsled bolezni in odsotnosti blagajnika tov. Tratnika poda nadalje tov. Pravdič blagajniško poročilo, iz katerega se posnema, da je Krajevni odbor imel precej zadovoljiv promet in kljub slabim dohodkom dobro gospodaril.
Predsednik Nadzor, odbora, tov. Sitter je izjavil, da je vse pregledal ter našel v najlepšem redu, zato predlaga skupščini, da se izreče upravnemu odboru absolutorij s pohvalo za vzorno in vestno delo, kar je skupščina soglasno odobrila.
Nato poda tov. Tomc obširno in stvarno poročilo o današnji situaciji.
Veliko takih imamo, ki si niso znali pomagati radi prijave, zato so pa zgubili vsako zaščito. Faktorji sami priznavajo in uvidevajo, da se godi mnogim krivica, a sprememb vendar še ml
Radi tega naš Qblastni odbor z ostalim invalidskim Udruženjem zahteva od vlade, da se predložen načrt za zboljšanje invalidskega zakona čimprej uzakoni, ker ako se za druge svrhe najde denar, se mora tudi za nas vojne žrtve. Deputacije naših predstavnikov so osebno intervenirale pri predsedniku vlade, ministru za socijalno politiko in pri ministru za finance, kjer so dobile zagotovila, da se to vprašanje mora brez odlaganja čimprej rešiti v zadovoljstvo vojnih žrtev. — Končno po-! jasnjuje tov. Tomc o izplačanih za-I ostankih invalidnin.
Pri volitvah je bilo soglasno skle-I njeno, naj ostane zopet stari odbor in i sicer: predsednik Geč Franjo, podpred-; sedmk Golež Anton, tajnik Pravdič j Martin, blagajniki Tratnik Drago, od-I boirnik Belle Fr.; namestniki: Stroh-! maiar Ludvik, Veršič Jožef, Kolarič Jo-I sip; nadzor, odbor: Sitter Jakob, Opel-i ka Ignac, Tovornik Leopold, Hrastnik j Franc, Lužnik Franc.
Pri slučajnostih je podal tov. Tomc I na vprašanja posameznih članov razne i konkretne nasvete in navodila.
Krajevni odbori, ki še občnih zborov niso vršili, naj jih nemudoma razpišejo in vabijo članstvo pismeno.
Tudi za Vas
bode koristno, če se vsedete in napišete še danes dopisnico na Trg. dom Stermecki po popolnoma nove vzorce sukna, kamgarna, ševjota, meltona in hlačevine za moške obleke, ter se prepričate o ogromni izbiri in o zelo znižanih cenah.
TRGOVSKI DOM
tovarna perila in oblek
Celje šl. 37
Vzorci in ilustrirani cenik zastonj 1
KRAJEVNI OBČNI ZBOR V LJUBLJANI.
Dne 31. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne se je vršil Krajevni občni zbor ljubljanski v stranski dvorani hotela Union.
Udeležba za Ljubljano ni bila zadostna, ker je pač navada, da so ljubljanski invalidii za javne pozive postali brezbrižni.
Zbor je otvoril predsednik tovariš Mlekuž, ki se je v dolgem krasnem nagovoru spomnil vrlin našega Blago-pokojnega Viteškega kralja. Zbor je stoje poslušal lepe besede, na koncu pa zaklical trikrat »Slava!«
Predsednik je pozdravil kot zastopnika mestne občine g. dr. Mavricija Rusa, kateri naj izvoli sporočiti zahvalo za vso naklonjenost, zlasti pa za prejeto podporo. Kot delegata Oblastnega odbora sta bila tov. Tomc in Mirtič, in tovariš Tomc je takoj uvodoma prosil za besedo.
Razložil je natanko vse stanje glede invalidskega zakona, od začetka borbe do sedaj in tudi v bistvu vse podrobnosti. Tudi je pojasnil) druga tekoča vprašanja ter je žel mnogo odobravanja1,.
Po dnevnem redu je tajnik tovariš Metlika podal izčrpna poročila, ki so pokazala veliko dela, zlasti za pridobitev sredstev in podporo članstvu.
Vsa poročila so bila brez debate sprejeta. Razpravljalo se je nekaj notranje organizacijskih vprašanj, drugače pa se ni mnogo debatiralo.
Izvoljen je po večini stari odbor, in sicer v upravni odbor: tov. Mlekuž, Metlika, Pintarič, Preša in Moser.
Sprejeta je bila resolucija:
1.	Z invalidskim zakonom iz leta 1929 je zgubila polovica vojnih žrtev svoje pravice. Poudarjamo nujno potrebo, da se velike krivice, prizadete invalidom popravijo z revizijo invalidskega zakona.
2.	V zadnjem času je uvedena določba, da morajo invalidi kolkovati tudi vloge za reševanja invalidskih zadev. Invalidi so bili dovolj težko prizadeti z invalidskim zakonom iz leta 1929. Zaradi tega se čutimo prisiljene, protestirati proti temu, da bi bili invalidi obdavčeni celo takrat, ko prosijo za ureditev z lastno krvjo pridobljenih pravic.
3.	Često menjavanje sodnikov pri invalidskem sodišču zelo kvarno vpliva na reševanje invalidskih zadev. Zato smatramo za nujno potrebno, poudariti, da naj ostanejo sodniki, dodeljeni invalidskemu sodišču, stalno na svojem mestu.
4.	Preskrbijo naj se potrebni krediti, da bo mogla Protezna delavnica delati s polno zaposlitvijo vsa leta, da bodo tako invalidi pravočasno oskrbljeni z ortopedičnimii pripomočki. Legitimacije za uporabo prostih vozovnic o priliki: vpoklica v ortopedično delavnico naj izdajajo občine in ne sreska načelstva.
5.	Apeliramo na ministrstvo za notranje zadeve, naj odredi striktno izvajanje § 26 invalidskega zakona iz leta 1929 v pogledu zaposlitve vojnih invalidov od strani občin in samoupravnih ustanov.
6.	Pravilnik o zakupu kantin naj se spremeni v toliko, da imajo do kantin izključno pravico invalidi.
Kupujte in razširjajte srečke „Sweepstaka“
Naše gibanje
IZ SLOVENSKIH KONJIC.
Javljati moramo žalostno vest, da nas je zapustil tovariš Anton Bobik dne 19. marca t. 1.
Pokojni je bil ranjen dne 8. junija 1917 na Južnem Tirolskem. Zadobil je strel v desna pljuča, v katerih so obtičali drobci od šrapnela. Bolehal je cel čas, ter se pri preglednih komisijah pritoževal, da se ga je vedno zavračalo. Dobil je samo 30 odstotkov.
V	letu 1934 se je moral podati v bolnico v Maribor, in sicer zaradi mehurja, ker mu je rastla goba. Pri operaciji je prišel en drobec v mehur.
Siromak je bolehal naprej, tako da i je sedaj zapustil svet in šel iskat svojih pravic ik Pravičnemu.
Pokojni je bil posestnik, ni pa mogel plačevati davkov, ker je bil vedno bolan. Hodili so ga rubit. Vse to ga je še bolj potrlo, takoi da ga je le smrt rešila groznega trpljenja.
Mi ga pa bomo ohranili v spominu.
Sevnica. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Sevnici priredi 19. maja v salonu g. Ant. Kragla v Sevnici koncert v korist podpore potrebnih članov. Članstvo se poživlja, da prireditev povsod priporoča občinstvu.
V	smislu sklepa občnega zbora z dne 3. marca t. 1. se o priliki rednih sej uprave sklicujejo tudi članski sestanki v gostilni Kragl. Upravni odbor je sklenil, da bo v bodoče vedno potom lista »Vojni invalid« obvestil svoje člane, kateri dan bo seja in sestanek. Želeti je, da se teh sestankov člani kolikor mogoče v polnem številu udeležujejo, kajti sestanki so lahko mnogokrat velikega pomena za vsakega posameznika.
Odbor se resno trudi, da vsestransko izboljša naš položaj in pripravi čim več dohodkov tuk. Udruženju. V ta namen je energično podvzel razne akcije, na članstvu pa je ležeče, da akcijo vsestransko podpira. Zato naj se vsak poedini član udeleži vsakega članskega sestanka. — Vsi na delo, in uspeh je gotov!
V	korist revnim članom tukajšnjega Udruženja so darovali:	Tovarna
Jugo-tanin 150 Din, tovarna kopit Bratje Winkele 100 Din in parna žaga Sevnica: les za postavitev lastnega dra-
; matskega odra v salonu A. Kragla v j Sevnici. — Vsem darovalcem iskrena j hvala!
I Proračuni. Zadnjič smo objavili, da se odobre obračuni nekaterih Krajev-■ nih odborov, kar je bilo pa pomotoma, 1 ker so biti to proračuni. Dotični naj vzamejo ta popravek na znanje.
Nadalje se odobre še proračuni Krajevnih odborov v Kranju, na Jesenicah in Dolenji Lendavi. Ostali odbor’ pa naj jih čimprej predlože.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul. Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. ' Predstavnik za tiskarno: flibert Kolman.