Poštnina plačana v gotovim, Štev. V Ljubila*?, dna 24. Janu?rla 1535. posamezna stav. Din 1*- Leto XVM. Upravnistvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini za tnzemstvo: Četrtletni) 9 Din, nolletno IS Din, celoletno 36 Din; za iro« zenistvo razen Amerike: četrtletno 13 Olg, oolletno 24 Din, celoletni 48 l)la. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podrninlce v L'nl>ljani, št 10 711. Ukrepi finančnega ministra za ureditev denarništva v državi Odplačilo tujih dolgov Narodne banke — Ohranitev sedanje vrednosti dinarja Znižanje obrestne mere za poldrugi odstotek — Umestne ukrepe finančnega ministra pozdravlja vsa država Na sejo upravnega odbora Narodne tanke v| Želimo zlasti sodelovanja z vsemi gospodar-j Imamo ljudi, ki mislijo, da bi se dale mnoge Beogradu 18. t. m. je prišel tudi finančni minister skimi činitelji. V dosego sodelovanja ined vlado težave premagati, če bi znižali vrednost dinarja dr. Stojadinovič, ki ga je pred prehodom na dnevni jn Narodno banko sem prišel danes med vas. Pri- ali pa če bi se zatekli k inflaciji. To verjeti, se red pozdravil podpredsednik Narodne 1 anke šel sem ne zato, da prosim za podporo državni pravi verjeti, da je denar vzrok vse gospodarske dr. Meljko Cingrija. Dejal je med drugim: ! blagajni, temveč da vas prosim za sodelovanje in stiske in da je potemtakem v denarju zdravilo «V posebno čast mi je, gospod minister, da vas podporo našemu narodnemu gospodarstvu. To, za stisko. Jaz tega ne verjamem in tudi tega ne pozdravim v naši sredi. S tem, da takoj po nastopu sodelovanje se mora vršiti na podlagi spoštova- \ mislim. Vsi vidimo hude gospodarske težave, ki svojega ministrstva prihajate med nas, ste v naj- nja pravic in samouprave Narodne banke v mejah ( so objele tako države z zlato valuto kakor države lepši obliki pokazali, da ostanete v stikih z zastop- obstoječih pogodb in zakonov. Zato vam bom' s papirnato. r.iki Narodne banke in da z njimi tesno sodelujete, danes tu govoril o nekaterih vprašanjih, ki so ta j j^or predlaga inflacijo, misli samo na dolž- Za izkazano pozornost se vam vsi toplo zahvalju- trenutek največjega pomena in se tičejo opravil nike, pozablja pa na varčevalce, ki so morda z jemo. Vi niste nov človek pri velikem delu, ki vam Narodne banke. Prvo med temi vprašanji je je poverjeno. S svojo prirodno odločnostjo ste ta koj šli na delo in upravičeno pokazali, da med mnogimi velikimi vprašanji, ki nam jih sedanjost nalaga, vprašanje ureditve denarnih odnošajev v državi odločno zahteva ureditve. Najprej ste v tej smeri ustvarili tesno sodclo- VALUTNA POLITIKA. Ko sem poslednjič odhajal iz finančnega ministrstva, to je bilo aprila 1926., sem pustil dejansko dinar ustaljen na vrednosti 912 švicarskega franka za 100 Din (leta 1931. je prišlo posojilo za vanje državnih in poldržavnih ustanov. Takoj nato zakonsko ustaljenje dinarjeve vrednosti v višini največj.mi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja tiste, ki so kupovali državne vrednostne papirje v veri v moč svoje države. Pozablja na uradnike, državne in zasebne, na delavce, katerih plača in mezda ]e urejena po zakonu ali s pogodbo in ki se ne bi tako lahko In tudi ne tako hitro mogla prilagoditi višini cen, ki bi hudo zrasle. Znižati vrednost dinarja pomeni, prinašate nove ukrepe, to je uredbo o poravnavi' dveh milijard dinarjev, toda leta 1932. ni 100 di-' pomagati enemu sloju v škodo drugega, pomeni revolving-krrditov Narodne banke.* (Revolving- narjev bilo več vredno 9 švicarskih frankov. Po-1 morda rešiti ene, a zanesljivo uničiti druge. To krediti so oni, ki jih jo Narodna banka naje'a v stopno in stalno je vrednost padala in d;nar se je bi bila največja krivica, ki si jo moremo misliti, devizah zlasti pri Francoski Narodni banki v naposled v zadnjem času spet ustalil (stabiliziral) Parizu.) ■ trebe po devizah spričo omenjenega stabilizacij-ZA ODPLAČILO DOLGOV NARODNE BANKE : skega zakona so se sklepali na zastavo zlata tudi V TUJINI. i začasni, tako imenovani revolving-krediti, katerih Ta uredba, ki jo je na predlog iinančnega mi-! vsota znaša danes 314 milijonov francoskih fran-nistra podpisal ministrski svet, pravi: »Narodna kov in na katere se plačujejo obresti v višini banka kraljevine Jugoslavije more začasno v na- 35%. sprotju s členom 5. zakona o denarju kraljevine; Da se tečaji deviz uradno in v svobodni trgo-Jugoslavije in v svrho popolne poravnav« revol-; vini izenačijo, se je uvedla premija ali dodatek viug-kreditov v tujini ohraniti kritje v zlatu in 28'5 % na zakonsko ustaljene tečaje deviz. De-devizah, obračunanih po zakonitem tečaju obenem: janski položaj je naslednji: z že določeno premijo v višini 28.5%, v najmanj j Djnar je y Curihu ? §vicarskih frankov na- mesto nekdanjih 912. Zlata podlaga je delno za-' stavljena v tujini in je zaradi tega vrednost zlate j 'podlage dejansko manjša za 314 milijonov fran-j coskih frankov. To so dejstva. Ta dejstva niso nikaka tajnost za vse tiste, ki se za ta yprašanja zanimajo, j Tako vodimo mi «Za ta ukrep, ki se v prvi vr^ti'tiče Narodne'vz!ic temu Pa vsa resnica dosIej ni odkrito Primerno visoko stopnjo kritja (okolii 60 %), čeprav banke, vam je Narodna banka še posebej hvaležna. ;tla dan- Ali * treba Š3 dal''e zaPira« Pred * dejafko znat"°,.manJsf\ Z\lf. f°sP°darsK' Narodna banka vas zagotavlja, da vam bo zvesto! danskim položajem in živeti v prazni veri? Ali blesk plačamo v tuj.ni na leto okoli 30 milijonov pri rokah pri reševanju vseh vprašanj in da bo ! Je treba še dalje trdovratno vztrajati na neresnici; v devizah. Od tega m koristi ne za državo ne 'rečna če bo s svoiim sodelovanjem mo-la kakor uradnega tečaja dinarja na 9 švicarskih frankov? za nase gospodarstvo. Vlada zato meni. da mora it' • i -i j i ° i -r • 'Ali naj še dalje računamo v zlato podlago tudi Narodna banka odkrito ugotoviti svojo bilanco koli pomagati vam pn težkem de u za olajšanje , ' - v , tu ,. . . , . . . . . . . , . ,.J Y , v . , * / -/infn n TncinvliAtin /tnl®,'! nri trpenripv ^atla/t. oo datiasineiTi deianskem staniu. Mi v vladi ne- gospodarskega 111 finančnega položaja v državi.* da bo najmanj 20 % bankinih obveznosti na po kazanje pokritih z zlatom v Narodni banki. Narodna banka ue sme v nobeni obliki in z nobenim namenom obremeniti svoje zlats in devizne podlage.* G. dr. Cingrija je nato nadaljeval: Danes gledamo države Srednje F.vrope, kako se bore z največjimi težkočami strahotne gospodarske stiske. Toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija kot zdravilo. Zato ne, ker so te države bolj kakor katerakoli druga okusile inflacijo in vedo, kaj pomeni pogorišče, ki ga inflacija pušča za seboj. Naše gospodarstvo je bolno. Boleha za več boleznimi. Zato ne smemo zanašati vanj nove nevarne bolezni, ki se imenuje inflacija. Takšne bolezni ne bi moglo vzdržati. Zato bo naša valutna politika tista, ki je napovedana v vladni de>-klaraciji 3. t. m., namreč ohranitev sedanje vrednosti dinarja. Toda za ohranitev te vrednosti ni niti najmanj potrebno prikrivanje. Zato sem dovolil, da se v našem domačem tisku lahko svobodno objavljajo tečaji dinarja v Curihu. Isto prikrivanje je, če se zlata zastava za dolg vodi v računih kot zlata podlaga za izdajanje denarja. v stanju Narodne banke raz- i zlato, ki je zastavljeno daleč od tresorjev (zaklad- Po današnjem dejanskem stanju. Mi v vladi menic) Narodne banke? Meni se zdi, da vse to ni nimo, da mora Narodna banka vrniti posojilo Gjvcr finančnega ministra Nato je povzel besedo finančni minister in rekel med drugim: več potrebno. Odkritost in iskrenost sta prvi pogoj /jl napredek državnih financ. Takšno načelo sem zagovarjal kot profesor na vseučilišču svojim štu-1 «Iz deklaracije vlade g. Jevtiča ste mogli vi- dentom, to načelo me je vodilo kot ministra in jela uredbo z zakonsko močjo, katere besedilo je deti, koliko pomena pripisuje vlada gospodarskim i po tem načelu se mislim ravnati tudi danes. Zato Narodni banki že sporočeno. Le na videz k«:= F A P .O NOV DEDIČ »Beduini imajo vedno nekaj hrane pri sebi», meni Neli. »Mogoče je vsaj kakšna pest dateljnov v torbah ob sedlih. Stopiva h konjema!* »Mogoče res. Takoj bom pogledal.* Sodnik odhiti k živalima, ki ležita v travi. Konja sta se dodobra napasla sočne trave in zdaj mirujeta. Neli napeto pričakuje. Ko preišče sedlo svojega konja, napravi žalosten obraz. Tudi v stranski prečni torbi ne najde ničesar. »O jej!* toži razočarana. »Če ne boste imeli vi kaj več sreče, prijatelj, potem bo slaba z najino zalogo. To ne bo prijetno.* Tudi Sodnik išč? brez uspeha. Neli ga opozori na usnjato torbo, v kateri so, kakor je mislil Sodnik. spravljeni naboji za puško. Ko odpreta žep, ne najdeta ne smodnika ne svinca. Oba zakričita od presenečenja. Denar, .-am denar uzreta. »Kako pridejo bankovci v torbo mojega konja?* »O, najina odkupnina je to!* zakliče Neli brezmejno vesela. »Odkupnina milijon piastrov, ki jih je dal moj oče roparjem. Osmodila sva jih za plen. da nimajo zdaj ničesar. Milijon sva si prislužila! Srečen slučaj je spravil denar na taki lahek način v najine roke!* Od veselja je vsa razburjena. Tudi Sodnik. Kako 8'u:ajno je zagrabil najbogatejšega konja! »Res, to je nedvomno odkupnina!* pravi Sodnik, ki je prav tako vesel kakor Neli. »Slučajno sem naletel na onega konja., ki ga je jezdil sel. ko je šel po denar. Toda čudno je, da so pustili denar kar tako v torbi!* V resnici pa to ni bilo nič čudnega. Beduini so nameravali odriniti zgodaj zjutraj. Zato so pustili konje osedlane in tudi temu niso vzeli sedla. Ko prestejeta denar, vidita, da je res milijon, ki ga je bil inister Barnum plačal za hčer in za Sodnika. »Dobro, da bo dobil vaš oče svoj denar nazaj!* pravi Sodnik. »A za^ naju se je s tem nevarnost še poveča-a. Beduini vedo dobro, da sva jim odnesla denar. Zato naju bodo zasledovali z vsemi silami!* »O ti neumni lopovi!* se sme'e Neli škodoželjno. »Kako jim privoščim ta nauk! Kako se bo veselil moj oče, ko mu prinesem živa nazaj vso odkupnino! Vem, da bo takoj spet ozdravel!* »Zares zelo velika sreča je to!* pritrdi Sodnik. »Da bi bi!a vsaj že z denarjem pri njem! Zdaj morava biti še bolj oprezna. Lahko naju napadejo tudi člrugi Beduini in nama poberejo denar!* »Toiiko je zanesljivo,* pravi še nato, »da sva oba izgubljena, če padeva zdaj Beduinom v roke. Mislili bodo, da sva jim pobrala denar nalašč. Kazen bo strašna!» Ta opomin nekoliko zmanjša veliko srečo mlade Američanke. »Da, da! Pozabila sem, da sva še zmeraj sredi puščave, daleč od naših prijateljev!* odvrne z vzdihom. »Gdriniva torej kolikor mogoče kmalu. Že zaradi tega ne smeva ostati dolgo časa tu, ker nimava niti koščka kruha.* Denarja imata sicer dovolj, a ničesar, kar bi ju nasitilo. Sodnik prenaša na llogo ravnodušno, Neli pa se le s težavo premaguje. Oazo preiščeta še enkrat, a razen grmičevja no najdeta ničesar. Zadovoljiti se morata z vodo. Popoldne se že bliža večeru. Kakor hitro zatone solnce, bo tema. V južnih krajih ni namreč nobenega prehoda med dnevom in nočjo. Konja sicer še zmeraj nista spočita, a Sodnik sklene vzlic temi nadaljevati beg. Želi si. da bi dospela še pred nočjo v kakšno naselbino, kjer bi dobila živeža. Solnce leze ž? pod obzorje, ko mislita zasesti konja. A v tem trenutku uzreta oblak pralni. Zelo se vznemirita. To ne more biti drugega kakor četa jezdecev, ki so zaenkrat še zakriti. Čez malo časa mine vsak dvom. Večja četa jezdecev prihaja naravnost proti oazi. Ali so Beduini, ne moreta še razločiti. • Z največjim nemirom in nestrpnostjo opazujeta" Sodnik in Neli prihajač,e. Smatrati jih morata za sovražnike, naj bodo že iz rodu, ki preganja be- Politični pregled Bauoviuski svet dravske banovine se sestane ua svojo šesto redno zasedanje 4. februarja ob 'J. v Ljubljani. Predmet zasedanja bo v glavnem, obravnava predloga banovinskega proračuna za leto 1935./1936. Dalje se bo sklepalo o uredbi za izvrševanje nekaterih določb zakona o lovu. V Ženevi se je končalo zasedanje sveta Društva narodov. Francoski listi pišejo, da so je na zasedanju zlasti naglašalo zadovoljstvo z mirno rešitvijo posaar-skega vprašanja. Govori se, da bo Tosaarje izročeno Nemčiji že 1. februarja. Dalje naglašajo listi tudi ugoden razvoj pogajanj za vzhodni pakt in za srednjeevropski varnostni pakt. V splošnem so državniški razgovori v Ženevi razčistili mednarodni položaj in utrdili ugled Društva narodov. Po poročilih londonskega'lista «Daii je Mussolini povabil zunanje ministre Male antante k prihodnjemu zasedanju sveta Male antante v Rim. List trdi, da so ministri povabilo sprejeli, in pravi, tla bi bil to zelo važen dogodek v mednarodni politiki Evropa Doslej jo Italija vztrajno odklanjala, da bi priznala Malo antanto kot celoto. »Prager Presse* piše v daljšem članku, da bo treba pri urejevanju podunavskega vprašanja računati na sodelovanje vseh balkanskih držav, zlasti tudi Bolgarije. Pri ženevskih posvetovanjih o politični ureditvi Srednjo iu Južaovzhodne Evrope so vsekakor govorili tudi o državah, ki niso članico no Balkanske zveze ne Male antante. Ugotovili so, da so se od-nošaji med nekaterimi državami Malo antante in Bolgarijo znatno izboljšali. Zato se računa s sodelovanjem Bolgarije pri gospodarskem in političnem pomnjenju Južnovzhodne Evropo. Iz Sofijo poročajo, da je bolgarska vlada odstopila. Ministrski predsednik Kimou Georgijev jo podal ostavko, kakor se zatrjuje, zaradi tega, ker Bolgarija ni uspela prod Društvom narodov v Ženevi, kjer se jo obravnavalo bolgarsko gospodarsko iu • finančno stanje iu so jo naglašalo, da je Bolgarija sposobna za plačevanje svojih zunanjih dolgov. Zatrjuje se, da bo Bolgarija morda dobila zdaj vojaško diktaturo. Kot predsednik nove vlade se imenuje general Penčo Zlatev. Knez-namestnik za regulacijo naših rek Na prošnjo ministra dr. A. Kramerja se je Nj. Vis. knez-namesinik zavzel za pospešitev regulacijskih del na Ljubljanici in na Savinji priliki svojo avdience pri Nj. Vis. knezu-namestniku priložnost, da je Nj. Visočanstvu poročal tudi o tem za, Ljubljano tako važnem vprašanju. Knez-namestnik, ki vodno z največjo pazljivostjo spremlja prilike v Sloveniji, je z največjo naklonjenostjo sprejel prošnjo ministra dr. Kramerja. Dan nato je finančni minister dr. Milan Stoja-dinovič obvestil dr. Kramerja, da je na pobudo Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla vzel vprašanje regulacije Ljubljanice v nujno postopanje ter že podpisal odlok, s katerim odobrava določeni prispevek države za regulacijska dela v znesku 2,250.000 Din. Istočasno jo tudi potrdil dogovor za najeto posojilo pri Poštni hranilnici ter ukrenil tudi vse potrebno, da se odobri licitacija za zaključna regulacijska dela. O priliki svoje avdience jc minister g. dr. Kra-mer opozoril Nj. Vis. kneza - namestnika tudi na nujno potrebno regulacijo Savinje. Finančni minister dr. Stojadinovič je na posredovanje knoza-namestnika odobril tudi licitacijo za prva regulacijska dela na Savinji pri Celju. Znano je, da jo vlada lansko leto na posredovanje ministra dr. Alberta Kramerja odobrila, da se dela pri regulaciji Ljubljanice pospešijo. V ta namen je ministrski svet odobril, da se denar za dovršitev regulacijskih del v znesku 6.830.000 Din zagotovi preko Poštne hranilnice. Ljubljanska mestna občina je v to svrho dobila posebna pooblastila od finančnega in notranjega ministra, da najame pri Poštni hranilnici ptosojilo v označeni višini, vlada pa se jo obvezala, da bo državni prispevek v višini one tretjine skupne vsote odplačala s pripadajočim letnim obrokom. Na podlagi tega dogovora je ljubljanska občina razpisala za zaključna regulacijska dela licitacijo takoj, ko jo bilo posojilo pri Poštni hranilnici zagotovljeno. Medtem pa so nastale težkoče in dosedanje licitacije za regulacijo Ljubljanice so niso odbrilo. Ljubljanski narodni poslanoc g. dr. Albert Kra-mer jo nedavno zaradi toga posredoval p>ri finančnem ministru g. dr. Milanu Stojadinoviču, ki je pokazal veliko razumevanje za to življenjsko vprašanje Ljubljane. Te dni je g. dr. Kramer imel ob Gasilno orodje se ne sme posojati zasebnikom Naša banska uprava je izdala okrožnico vsem občinam in gasilnim društvom. Okrožnica je zelo ostra, razkriva pa obenem nezdrave razmere, ki vladajo v nekaterih gasilnih društvih na deželi. Gasilska zajednica za našo banovino je te nezdrave razmere že izkuŠala sama večkrat odpraviti. Ker pa zajednica nima dovolj moči za izvedbo svojih sklepov, se je obrnila za pomoč na bansko upravo. Zadnje čase so se večkrat čuli glasovi, da nekatera gasilna društva nimajo orodja v redu. Posamezna društva so namreč orodje pogosto posojala zasebnikom v vse druge namene kakor pa gasilne. Tako so se izposojale brizgalne,.cevi, gunca ali pa ne. Ker sta skrita za palmami, ju jezdeci zaenkrat ne morejo še opaziti. V hitrem diru se bližajo. Rumeni žarki zahajajočega solnca zlatijo njihovo bele burnuse. Cevi njihovih pušk so lesketajo, kakor bi bile zlate. »Beduini so!* pravi Neli nemirno. »Beživa, za božjo voljo! Zdaj lahko' še utečeva in noč naju bo kmalu zakrila! > Hitro hoče skočiti na konja, a brez pomoči ne more. Sodnik pa šc zmeraj napeto opazuje. Med belimi postavami ugleda evropski oblečenega moža. »Stojte!* zakliče tresoči se tovarišici. «Evropeo je med njimi, torej naš prijatelj!* Konja zavleče za gosto grmičje poleg votline in spleza z Neli proti skalam, kjer bi ju le težko kdo opazil. Tam je dobr razgled. Komaj sta počenila za grmičje, ki poganja iz razpok lin v skalovju, žo dospejo jezdeci do potočka in se ustavijo v polkrogu. Lepo je videti sedem arabskih jezdecev, l^t ?rih rjavi iu ogoreli obrazi kažejo noustrašenost. Z orožjem so obilno založeni. A begunca opazujeta zlasti Evropca, ki ga spoznata že na prvi pogled, ko se jima zadosti približa. Neli se zdrzne od začudenja. »Brissak je to! Najin prijatelj!* vzklikne tiho. »Ničesar se nama ni treba več bati!* Sodnik jo zadrži z rahlim opominom. Temno zre na sovražnika. Vsakogar bi bil bolj vesel kakor tega. Ve dobro, da ga Brissak sovraži, saj je dovolj spoznal njegov ostudni značaj. Ni še gotovo, ali stojijo ti odurni sinovi puščave zares pod njegovim poveljstvom. Morda je njih ujetnik. Toda najbrž no bo, ker je oborožen. Na rami Ima lovsko puško, okoli pasu pa arabski meč. Njegovi spremljevalci se ozirajo prežeče naokoli. Z rokami in živahno govorico se pomenkujejo o nečem, a Neli in Sodnik ne moreta razumeti niti besedice. Brissak razuma nekaj njihove govorice. Arabci mu zatrjujejo, da so morali biti malo pred njimi drugi jezdeci tu. To si razlagajo iz sledov v travi. »Beduini?* vpraša Brissak pozorno. «Ne», se zasliši v odgovor. «Franki!» S toni imenom nazivajo Arabci Evropce. To zbudi Brissakovo pozornost. Dva jezdeca pošlje na rob oaze, da pregledata okolico. Ostali stopijo s konj in preiščejo bližino potočka. Dozdaj je bila Neli mirna. Obnašanje Arabcev ji jo pokazalo, da ubogajo Brissaka. Zato se ji zdi nepotrebno, da bi se še naprej skrivala, in steče Brissaku naproti. On jo pozdravi z brezmejnim vesoljem. Pozdravi jo tako, kakor hi našel dolgo iskano nevesto. Obe roki iztegne proti njej in ko mu poda Neli roke, ne manjka dosti, da je ne objame. »Kolikšna sreča, da vas najdem tul* kliče vesel. »Rogu srčna hvala! Zaradi vas som bil v. velikem strahu, gospodična Neli! Puščavo sem predirjal že na vse strani. Ne morem vam razodeti, kako me to svidenje veseli!* To so mu tudi bere z>obraza. Neli zardi in mu odtegne roke. Brissakove besede jo nekoliko odbijajo. »Vi ste naju torej iskali?* mu odgovori. »Upala sva seveda, da naju pridete rešit s spremstvom, ker mi je tako sporočil oče.* »Sledil bi vam bil do konca sveta, dokoder bi le držala vaša draga sled!* zagotavlja Brissak z ognjevitimi pogledi. «Tudi če bi vas bil moral iskati cele tedne in mesece, se ne bi bal nobene nevarnosti. Vse bi dal za vas ...» »Kaj ste izvedeli, da sva Beduinom ušla?* »Da! Srečali smo nekaj razbojnikov na cesti, ki so nam to povedali. A inženjer ni hotel tega verjeti in je menil, da je to samo zaseda in da sta še zm> rom ujeta. Rekel je, da so vas Beduini gotovo zavlekli v puščavo :di kamorkoli že. Zato je nameraval Harrison udariti najprej proti stari razvalini in jo z orožjem v rokah preiskati.* »Kje je pa zdaj? Ali ga ni v bližini?* «Z dvanajstimi najetimi vojaki je pri veliki ka« ravani, ki smo jo včeraj dohiteli. Danes prenočujejo v majhni naselbini ob veliki cesti.* «Ali jo to daleč odtod?* »Najmanj pet ur jc treba jezditi, pa pošteno.* »Potem lahko pridemo do polnoči tjakaj!* pravi Neli in se obrne k Sodniku, ki stoji nekaj korakov stran in molče posluša. »Kajne?* inu pravi. «Takoj se odpravimo.* On pa zmaje z glavo, ker čuti, da ne bo prepustil Brissak njemu odločitve, ker ga že zdaj posmehljivo gleda. Sodnika ni pozdravil niti z 1-ced« in se dela, kakor ga sploh ne bi bilo tu. gasilne sekire in drugo orodje zasebnikom, ki so jih uporabljali pri zasebn'h gradnjah, pri gašenju apna in podobnih opravkih, največ pač za brizganje vode. Dostikrat se je zgodilo, da je nastal kje požar, pa gasilno društvo ni moglo do svojih cevi ali pa jih je imelo prav zaradi tega posojanja v takem stanju, da jih ni moglo rabiti za gašenje požara. Gasilska zajednica je svarila in opominjala, toda zaleglo ni nič, dokler ni zdaj z odločnim ukrepom nastopila banska uprava. V okrožnici banska uprava strogo prepoveduje vsem društvom, da bi posojala gasilno orodje v katerekoli zasebne namene. Raba gasilnega orodja je namenjena izključno le gašenju ali preprečevanju požarov, reševanju človeških življenj in tudi živali, kadar so v nevarnosti, preprečevanju in obrambi pred drugimi prirodnimi nezgodami, kakor recimo pred povodnjimi, gasilnim vajam, torej izključno le namenom, odnosno dolžnostim, ki si jih je gasilstvo naložilo. S tem seveda še ni rečeno, da gasilci ne bi smeli s svojimi brizga1- "ii napolniti v korist ljudstvu v pri-j meru suše ka.išen prazen vodnjak. Izključeno pa je po novi odredbi vsako izrabljanje gasilnega orodja zgolj v zasebne namene. Okrožnica naroči obč nam, naj pazijo na izvrševanje te odredbe. Obenem je o odredbi poučeno tudi orož-ništvo, ki bo pazilo na njeno izvajanje. Službena kandidatna lista JNS v drav*ki banovini za senaiske volitve Predsedništvo JNS v Beogradu je te dni razpravljalo o kandidatnih listah stranke za senat-ske dopolnilne volitve, ki bodo 3. februarja. Po poročilu glavnega tajnika stranke ministra doktorja Alberta Kramerja je bil izdan brzojavno nalog, naj se kandidatne liste, sprejete na bano-vinskih konferencah v Zagrebu, Banji Luki, Splitu-na Cetinju, v Sarajevu, Novem Sadu, Nišu in Skoplju, ki jih je predsedništvo stranke potrdilo, takoj vložijo pri pristojnih okrožnih sodiščih. Glede obeh list, ki sta bili na banovinskem sestanku za dravsko banovino v Ljubljani 14. t. m. predmet razprav, se je predsedništvo stranke postavilo na stališče, da se mora za vsako ceno zagotoviti enoten nastop nacionalne fronte v dravski banovini. Vršila so se daljša posvetovanja, potem pa je, ko so se zastopniki ene in druge liste podvrgli razsodbi glavnega vodstva stranke, sklenilo vodstvo stranke, da se vloži kot službena lista stranke naslednja kandidatna lista: Kandidati: l.dr Drago Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje; 2. dr. Albert Kramer, narodni poslanec, glavni tajnik JNS in minister n. r.; 3. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r.; n a m e s t n i k i: 1. dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; 2. Fran Janžekovič, župan v Kosakih pri Mariboru; 3. dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. LOKE-IZLAKE. Redni občni zbor občinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih občine na Lokah pri Zagorju. Člani se pozivajo, da se zbora zanesljivo udeleže. MAJŠPERG. Leta 1927. smo dali popraviti tukajšnjo farno cerkev. Za to popravilo potrebni znesek 152.000 Din, katerega smo si začasno izposodili iz posojilnice, žal do danes, ko teče že d e -veto leto, še ni poravnan, tako da so obresti in zamudne obresti danes žo prekosile glavnico 370.000 Din, ki bo, če S3 medtem odločno ne po- seže vmes, narasel v t°ku nekaj let do ogromne vsote pol milijona dinarjev. Naš sedanji načelnik j cerkveuokonkurenčnega odbora g. Ivan Turkeš, ki je obenem tudi predsednik majšperske občine, ni poslušal nasvetov izkušenih oseb iu ni izvršil sklepov cerkvenokonkurenčnega odbora, da bi se dolg pravočasno izterjal. G. Turkuš se izgovarja na razna oblastva, toda taki izgovori nam n'č ne koristijo. Mi davkoplačevalci, zlasti siromašni Halo-žani iz bivše občine Sv. Bolfenka, ki imamo še po vrhu skrbeti za podružnično cerkev sv. Bolfenka. ne moremo razumeti brezbrižnega postopanja glede; izterjevanja cerkvenega do'ga. To vendar za nas ni majhna reč, da moramo danes plačati namesto: 152.0C-0 kar 370 0:>0 Din. Če g.Turkuš meni, da soj t0 •»«»i r*\-'ij drugi, je njegova reč, da s krivci, uravna zadevo. Nerazumljivo j", da ss ; vlačama njena rešitev, dasi se dolg mesec za mesecem poj množuje. V imenu haloških siromakov Zmikovicl MALA NEDELJA. (Smrtna kosa) Pretekli teden smo spremiii k večnemu počitku veieposest-i nika g. Andreja Strnil*.a iz Godcmarrev, ki je| umrl za zavratno boleznijo kljub vsestranski p<-moči zdravnikov. Pokojnik se je v« dno ravnal pol izreku »Odpri srca, odpri roke, otfraj bratovskol solze!* ter pomagal vedno vsem, Ki so biii pomočif potrebni. Bodi mu ohranjen biag spomin, preostaliiif naše iskreno sožalje! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Podpirani Klanšek Ivan, izseljenec iz Bruaya (Francija), so najtopleje zahvaljuje »Domovini*, ki je s svojo objavo 25. oktobra lani m mi omogočila, da sem prosil za podporo iu jo dobil iz sklada za podpiranje izseljencev v Ljubljani. «Domovino» priporočam vsem rojakom v tujini. — Ivan Klanšek. REMŠNIK. Naš obmejni kraj ječi pol gospodarsko stisko. Tudi deca žo občuti njeno težo. Zato so bili z veseljem sprejeti darovi, ki so jih naklonili razni dobrotniki naši šoli kot božični dar Na prvem mestu zaslužita zahvalo banska uprava in Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tudi domači krajevni šolski odbor je done«el gmotno žrtev 1000 Din. čisti dobiček šolske prireditve je bil skromen, a vendar dobro došel prispevek. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! SREDIŠČE OB DRAVI. (Smrtna kosa.) Po dolgotrajnem bolehanju za jetiko je umrl mladenič posestnikov sin Ivan Š p e š i č. Pokojni Ivan j3 bil zgleden, pošten in prijazen fant, kakršni so dandanes med razposajeno m'adino zelo redki. Na zadnji poti 19. t. m. ga je spremljala ogromna množica mož in žen iz domače in tudi iz tujih župnij. Rajnki ie bi! marljiv član središke sokolske godbe, pri kateri je vztrajni do svojih zadnjih moči. Kali bolezni je dobil morda pri vojakih. Vsi zdravniki mu niso mogli več pomagati. Pokojni Ivan nam bo ostal v trajnem spominu. Bodi mu žemljica lahka! SV. TROJICA NAD MORAVČAMI. V nedeljo 20. t. m. s; je v šoli pri Sv. Trojici vršil ustanovni Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pristopilo je 30 članov, izmed katerih je r.ad polovico mlajših bodočih gospodarjev. S pomočjo banovinske podpore iu sreskega kmetijskega odbora si je podružnica nabavila drevesno škropilnico. V odbor so bili izvoljeni: Cerar Stanko, predsednik; Leštan Avgust, tajnik; Cerar Mihael, blagajnik; člani odbora Rožič Jožef, Rahne Julij in Peterka Karel. Arabci stopijo v krog in napeto poslušajo. Ta ali oni gotovo razume za silo nekaj francoščine. V tem jeziku 83 namreč pomenkujeta Brissak in Neli. Zuiisel pogovora nedvomno razumejo. »Preccj odpotovati?® pravi Brissak na Nelino vprašanje. »To ni mogoče! Naši konji so trudni. Na poti smo že ves dan. Arabci tudi ne jezdijo radi ponoči.* »Mislim, da tu nismo varni pred Beduini!* ugovarja Neli. «Bati se moramo nočnega napada!* »Bežite no!» se odreže ošabno baron. »Saj niste zdaj več brez pomoči!* »Tudi doslej nisem bila brez nje!* mu odgovori Neli s poudarkom. »Nevarnosti ne smete podcenjevati. Gotovo naju -še neprestano zasledujejo. Če opazijo najino sled. jim bova najbrž s težavo ušla!* »Hm!* postane Brissak pozoren. »Zakaj pa mislite, da vas še zasledujejo? Saj je plačal vaš oče odkupnino. Milijon piastrov! Moj Bog, mislil sem, da me zadene kap, ko sem čul to nesramno vsoto! Ti zavrženi banditje so vas po pravici cenili tako visoko, Neli!* »Kako je očetu?* vpraša Neli hlastno. »Nekoliko bolje! Zdi se mi, da bo zdrav, kakor 1 itro vas pripeljem v njegovo naročje! Zakyj pa ste vendar zbežali? Saj ni bilo potrebno!* »Bila je nevarnost! Beduini naju niso hoteli izpustiti. Čeprav so prejeli odkupnino!* razlaga Neli. Nato mu opiše na kratko ujetništvo in beg. Obenem opisuje fjodnika kot rešitelja v tako vzne-šenih besedah, da se Brissakov obraz »pači od j ;ze in črne zavisti. »Tori-j ,,'iiiko vidite,* sklene Neli, ki je opazila njegove sovražne pog'ede, »da me ni rešil očetov denar, ampak hrabrost prijatelja! In če dobi oče svojo hčer spet živo v roke, se mora zahvaliti edino temu možu!* »Kaj res?* zastoče Brissak. V teh besedah je ležal posmeh zmešan z jezo. Spet vrže Sodniku sovražen pogled. Ta se je še bolj odmaknil, ko je začela Neli govoriti o njem. Kar neprijetno mu je, da opeva njegovo slavo temu človeku, ki ga zaničuje. Stopi h konju iu premišljuje, ali ne bi bilo zanj bolje, če bi sam odjezdil. Neli je tako našla drugega tovariša in zdaj ne potrebuje več njega. Brissaku bi se rad ognil, da se ne bi začel prepir iznova. A Brissak bi si mislil, da se ga je Sodnik ustrašil, če bi sam odšel. Se nekaj drugega prisili Sodnika, da ostane. Ko opazuje Brissakove spremljevalce, se mu ne zde vredni zaupanja. Ne, deklice ne sme pustiti same z ogromno odkupnino. Medtem se je čisto stemnilo. Čarobno lepo, z zvezdami posejano nebo se vzpenja nad puščavo. — Arabci zakurijo ogenj in začno kuhati. Iz torb privlečejo kruha, dateljnov in pečenega mesa. A Brissak ima še več boljših stvari v zalegi: več škatlic konzerv in steklenico finrga vina. Vino zmešajo močno z vodo. Tako se ga tudi ne branijo Arabci, ki ga sicer ne smejo piti. Nekoliko stran oJ njih sede Brissak z Neli v travo. Sodnik vzame kruha in mesa samo od Arabcev. Z Brissakom ne mara imeti nobenih skupnih odno-šajev. Kri mu sicer vzkipeva, ko sliši porogljivi posmeh hudobnega sovražnika, a vendar ostane miren. Brissak ponuja Neli vse mogoče jodi in ona jih jč z največjim tekom, ker ni bila še nikdar v življenju tako lačna. Nekajkrat se v neprijetni zadregi ozre k Sodniku. Da je proti Brissaku tako h'aden, razume dobro, a kljub temu ji je zelo neprijetno. Brissaku dotlej ni še ničesar omenila o odkupnini, ki sta jo rešila. Sodnik želi po tihem, da tega sploh ne bi storila. Ko pa začne Brissak vpraševati, mu Neli pove, kako je prišla do denarja. Brissak je brezmejno začuden in pravi, da no more verjeti, dokler ne vidi denarja. »Kako neprevidno bi bilo kazati denar vpričo Arabcev, ki so tako lakomni!* »Prav imate!* pravi Brissak in skrbno poškili na Spremstvo. Tem lopovom ne smemo zaupati. Vsi so zahrbtni in nezvesti. O Bog, zdi se mi, da sva že zdaj govorila preveč glasno vpričo njih.» »Ali mislite, da so naju razumeli?* vpraša Neli prestrašeno. »Hm — ne vem! Ampak še mnogo mauj zaupam temule!* šepne strupeno Brissak in pokaže z značilno kretnjo na Sodnika. »Milijon lahko zapelje marsikoga, če se polasti vašega denarja in jo ubere v temno puščavo —» •DOMOVINA* št. 4 Stran 5 GOSPODARSTVO Sefmi ■.januarja: Vinica, Lilija; 2!). januarja; Sv Jurij ob Taboru, Ka jti ril urg; fcfl. januarja: l!an 'k; [31.januarja: Duhova; II.t(liruarja: Jurklošter; 2.1obruarja: Spodn.a Polak^va. Vrednost denarja f Na borzah smo dobili v devizah (v oklepa-[jili z že všteto premijo v znesku 28 50 %): 1 nizozemski goldinar za 23.0^ do 23 19 (2U.66 [ do 29.80) Din; 1 nemško marko za 13.G6 do 13 77 (17.56 do " 17.70) Din: »angleški funt šlcrling za 1GG70 do 1G8 30 r (214.20 do 216.26) Din; 1 ameriški dolar za 33 93 do 34.12 (13.61 do J. ,43,97) Diu; . francoskih frankov za 225.37 do 22G 49 (289.G0 do 291.03) Din; ^Češkoslovaških kron za 142 77 do 143.G0 (183.42 do 18,4.52) Din; ^ italijanskih lir za 201.35 .do 293.75 (37138 do .377.46) Din. Avstrijski 1-iling se je trgoval v zasebnem kli-riiiju po 8.10 do 8 20 Din. Vojni škola «e je zaključevala v ponedeljek po 3.0 do 397 Din, kar [ pomeni, da je močno poskočila Tedenski tržni pregled GOVED. Na ljubljanskem sejmu so prodajali: vole 1. po 4 do 4.50. II. 3 do 3 50, III. 2 do 2.75, krave, debele, po 2 do 3 50, klobasarice po 150 j do 2, teleta po 4 do 5.50, svinje po 5 do 7 Diu za kilogram žive tež", prašičke za rejo po 85 do 100 dinarjev, konje po 500 do 3500 Din. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali prasei, 7 do 9 tednov stari po 85 do 120,3 do 4 mesece po HO do lfiO, 5 do 7 mesecev po -220 rio 250, 8 do 10 mesecev po 3^0 do 360, enoletni po 500 do 650 Din; ki ogr im žive teže po 4 do 5 in mrtve teže po 6 50 do 8 50 Din. JAJCA. Kakor pri trgovini z jabolki, so do-živo i letos tudi trgovci z jajci veliko razočaranje, j pence in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da 13 ivtetCt- ieipen+tnovo tniCo ^aliievajle ga povsod! Imamo sicer lepo pogodbo z Nemčijo, v resnici pa razmer v Nemčiji pet do šest mesecev. Tudi Italija je bil izvoz v Nemčijo malenkosten. V Švico, ka- nam zelo ovira uvoz. Zaradi takih razmer so cene mor smo prej izvažali večje množine, je izvoz zdaj tudi zdaj pozimi nizke. V tujino se lahko izvažajo tudi omejen. Z izvozom v Nemčijo je križ, ker mo- samo debela jajca, ki dosezajo predpisano težo. rajo izvozniki čakati na p'ačiio zaradi deviznih, Zato se vsem gospodinjam priporoča, da si pre- Soteščan : RAZ j N I K (Povest iz starih časov.) »Jaz?» je dvomil Krnite »Kako, če pa moram sedeli tukaj ves dan in še ponoči...* «Pa vendar. Prav tukaj je pripravno mesto ...» Vratar ga ni mogel razum ;ti. Uležnik mu je pokazal na dlani: »Prišel sem, da mi napraviš neko uslugo. Storiti bi ti ne liilo tr?la drugega, nego odpreti vrata, li n - veš, koliko l>i s tem zaslužil! Ves trud bi bil obilno poplačan.* Kruleč je pomišijal: «Kar bi pridobil na eni strai i. hi izgubil na drugi... In naposled bi za plačilo sramotno poginil...» »Bati se ti ni treba ne vislic ne ječe*, ga je skušal pregovoriti. »Nihče ne bo vedel, kdo je odrinil zapahe. Ko bomo udrli na dvorišče, te bomo zvezali in zatlačili usta, tako da boš lahko d hal. Potem tc bomo zaprli v sobo. Graščinci ! odo mani!i, dr. jo nekdo preplezal obzidje. Tebe ne bo zadela nolicna krivda.* Poblepnikn so ugajali načrti, vendar se je moral precej ča je zahteval Žgane, ki ga je Kruleč spoznal po glasu. Vratar se je prestrašil. Ni se mu upal upreti, čeprav mu je bilo zapovedano, naj ponoči ne odpira niti domačemu osebju. Voznik je vstopil nenavadno resen. Nekaj časa je molčal, potem pa se je vzravnal pred vratarjem. »Kruleč, kdo je bil pri tebi?* ga je prijel na kratko. * A li si koga videl?* Dojazljivee je imel slabo vest; videlo se mu je, da ga je iznenadilo vprašanje. »Siišal sem, ko si zapiral vrata. Nekdo j« šel mimo mene ...» »KdoV* mu je trepetala beseda. »Ali meniš, da ne vem? Le čakaj!* mu je za-pretil s prstom. »Ujel bi ga bil in izročil biričem.* Kruleč se ni upal več tajiti. »Čemu bi ga lovil? Saj bo spet prišel in takrat se bo ujel v zanko ...» Žgane je čul samo stopinje, videl pa ni nikogar. Vendar se mu je posrečila zvijača. Vratar mu je izdal skrivnost poznega obiska. Ako bi bil navihan, bi mu bil lahko utajil. Toda zemlja je ustvarjena tako, da se vsaka reč razkrije ob svojem času. Tudi voda je čista, ko priteče čez devet kamnov. »Ali mu boš ustregel?* je poizvedoval prekanjc-nec. »Seveda sem mu obljubil*, je moral priznati. Zamolčal pa je, da je že prejel plačilo. «Pa se upaš to storiti?* ga je pogledal osorno. »Ako hoče poginiti, mu ne sinemo braniti. Sam naj se zaplete v zanko; biriči ga ne bodo nikdar ujeli.* Žgane ga je pohvalil ter so veselil trenutka, ko bo pokončana roparska zalega. Oddahnil se je tudi vratar v zavesti, da se je rešil iz 'zadrege. Vendar ga je skrbelo, kako bo.ušel tolovajem, kadar se bodo maščevali. Vedel je, da mu ne iiodo prizanesli. Srakarica je vstala tisto jutro vsa omagana od bede. Za večerjo ni použila nič drugega nego nekaj krompirjevih olupkov. Skrbelo jo j^, kaj bo skuhala za kosilo, liuela ju še puščico ovsene moke, Suan 6 «D0M0V1NA» št. 4 skrbijo kokoši, ki nesejo debela jajca. Samo taka jajca imajo dobro ceno. ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (vse franko nakladalna postaja, plačljivo proti dupli-katu): pšenico, 79 kg, baško, po 117.50 do 118.50, oves po 87 do 92, turščicoj času primerno suho, baško, po 64 do 66. moko «0» (brez prometnega davka) po 187.50 do 207.50 Din. VINO. Vinska kupčija ta mesec pojema. Zaradi slabega vremena v južnih krajih države je izostal ta mesec tudi dovoz iz južnih krajev. Cene vinu v dravski banovini se gibljejo pri vinogradnikih kakor pri vinskih trgovcih med 4 in 5 Din za srednja namizna, nnd 5 50 do 6.50 Din za boljša in med 7 do 8 in tudi 9 Din za močna sortna nova in stara vina. HMELJ. Povpraševanje v Savinjski dolini je spet popustilo. Srednji in dobri srednji hmelj se je trgoval po 20 do ,'15 Din, slabši pa po 10 do 20 Din za kilogram V Žatcu na Češkoslovaškem so se cen« pri precej živahnem povpraševanju okrepile. Ža-teški hmelj sc trguje po 76 tlo 82 Din za kilogram. V Nemčiji se gibljejo cene v raznih okoliših med 56 in 105 Din za kilogram. Kratke vesti = Čisti dobiček naše Narodne banke je znašal lani 33 milijonov dinarjev, kar pomeni v primeri z letom 1933, ko je znašal 26 milijonov dinarjev, znatno povečanje. Čisti dobiček banke se po za-j konu razdeli takole (v oklepajih podatki za leto, 1933.): na"rezervni sklad 1.65 (2.3), na državo 9,8 (4.03) in na delničarje 21.6 (19.0) milijona dinarjev. = Gostilničarska pivovarna v Laškem. Te dni se je vršil v Laškem redni letni občni zbor Gostil-uičarske pivovarne, d. d. Volil ga je predse 1 ni k upravnega odbora g. Ciril Majcen, restavrater iz Ljubljane Omenjal je predvsem velike zapreke, ki jih j" prinesla splošna gospodarska stiska tudi delu gostilničarjev za zgradite-, pivovarne. Kljub zaprekam pa je napredovalo zidanje poslopij za pivovarno. Upravni odbor vztraja na tem, da izvede svoj načrt ne glede na levo in dasno. Predsednik tehničnega odbora inž. Ilugo Uhlir je podal izrp.no poročilo o zidavi pivovarniških prostorov ter omenjal, da je poskrbela uprava tudi za posodo. Ima doslej v zalogi čez 4000 sodov, ki so se izdelali v lastni režiji. Ostale potrebščine cenijo na približno 800.000 dinarjev. Zidati se je n,oralo postopno, ker je tudi denar prihajal počasi. Predsednik nadzorstvenega odbora g. Ogrič je poročal, * Darujte za spomenik blagopokojneniu kralju Uedinitelju v Ljubljani. Nabiranje za spomenik je v polnem razmahu. Požrtvovalni prijatelji so z nabiralnimi polarni pridno na delu. Pisarna odbora jo razposlala veliko število pozivov na razne ustanove in posameznike za prispevke. Naj ne bo nikogar v dravski banovini, ki bi se hotel odtegniti tej plemeniti rodoljubni dolžnosti. Sleherni lahko daruje vsaj vsotico! Tekmujmo med seboj, da omogočimo Ljubljani čimprej postavitev dostojnega spomenika našemu narodnemu vodji, ki je vse svoje, žal, tako kratko življenje z nadčloveškim saniozatajevanjein posvečal blaginji svojega jugoslovenskega naroda in ki je padel v službi naroda. Potrebna pojasnita se dobe v pisarni podpisanega odbora, ki je v palači Trboveljsko premogokopne družbe, Gledališka ul., IV. nadstropje, telefon 39-53. Čuvajmo Jugoslavijo! Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru T. Uedinitelju. * Uredba o kmečki zaščiti. Gospodarsko-finančei odbor ministrov je preučil predlog kmetijskega ministra dr. Dragutiua Jankaviča o izpremembah in dopolnitvah uredbe o kmečki zaščiti Ministrski svet, bo razpravljal o tem novem zakonskem načrtu. * Nov rektor ljubljanskega vseučilišča. Dne 21. t. m. se je v prostorih rektorata Aleksandrovega vseučilišča sestal vseučiliški svet, da voli novega rektorja. Sejo je vodil prorektor profesor dr. Slavič. prisostvoval pa ji je tudi dosedanji rektor profesor dr. Ramovš, ki je vztrajal na svojem odstopu. Pri volitvah je dobil 23 glasov profesor Samec, 21 pa profesor Hadži. Za rektorja je torej izvoljen tačasni dekan tehnične fakultete profesor dr. Maks Samec. * Smrt enega izmed najdelavnejših delavcev slovanskega SokoUtva. V Pragi je preminil g. Vincenc Stepanek. tajnik Slovanske sokok-ke zveze. Pokojnik se jo rodil leta 1869. in je že od najmlajših let deloval pri Sokolstvu, kjer je bil najprej eden naj-marljivejših telovadcev. Pozneje je opravljal razne sokolske funkcije in je tudi znan sckolski pisec. * Predsednik vlade se je vrnil iz Ženeve. Mini- Zaslužnemu Sokolu časten spimin! strski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub * Sokolske smučarske tekire v škofji Loki so Jevtič se je na povratku iz Ženeve v Beograd v o- preložene na 8. in 9. februarja. Udeležba bo, kakor zil skozi Ljubljano. Na postaji so ga pričakovali kaže. zelo velika. Samo da i>i i-ile snežne razmere •namestnik bana g. dr. Pirkmajer, železniški direktor! povoljne. g. Cugmus, policijski upravnik g. Kerševan in j * Klerikalna kandidatna lista za senat razveljav-drugi predstavniki oblastev. V ta/govoru je gospod j ljena. Okrožno sodišče v Ljubljani ni odobrilo kan-predsednik izjavil, da je v polni meri zadovoljen s, didatno liste za senatske volitv«\ ki so jo vložili svojim obiskom v Ženevi, ki je bil v prvi vrsti i gg. Žebot. in tovariši. Podpisi predlagateljev so bili posvečen poglobitvi sodelovanja Jugoslavije in, namreč (razen dveh) priloženi kandidatni listi na vse Male antante pri delu za konsolidacijo Evrope.) posameznih polah, ne da bi bilo na teh polali ozna- da je število delnic 2066. Na .skupnih plačilih na račun delnic se je vplačala leta 1933./1934. vsota 6,109.485 Din. Na račun strojev je prejela' brnska tovarna že 1,700.000 Din. Zamrzlih je od vplačane delniške glavnice okoli dveh in pol milijona dinarjev, zaostanki na nevplačanih delnicah pa se še iz-terjujejo ter znašajo okrog enega in ped milijona dinarjev. Glede zaostankarjev so je razvila pri tem ostra debata. Uprava je nastopila proti zaostan-karjeni sodno pot. Poročilo nadzorstvenega odbora in bilanco za leto 1933./1934. so zborovalci odobrili s pretežno večino glasov. Pri volitvah ji bila izvoljena tale lista upravnega odbora: Majcen Ciril (Ljubljana), dr. Kos Franjo (Laško), inž. Ilugo Uhlir (Loka), Lakner Adolf (Črnomelj). Kramer Josip (Celje), Benko Ignac (Ljubljana), Črne Miha (Bled), Dolinšek Avgust (Hrastnik), Počivavšek Gvido (Trbovlje); namestniki: Vauga Josip (Trbovlje). Gorenjak Vinko (Slovenska Bistrica), Šinkovec Jakob (Črnomelj); nadzorstveni odbor: Kovač Karel (Stari trg), škander Valentin (Šiška), Juvančič Franc (Zidani most), Wagner Anton (Radovljica), Kandušer Franc (Mengeš), Neuhold Konrad (Slovenska Bistrica), Ritonja Martin (Gornja Radgona), Bohinc Ivan (Medvode) in Zumer Franc (Cerknica); namestniki: lfankc Josip (Trbovlje), Truden Ivan (Stari trg). Ogrič Filip (Novo mesto). == Lovsko-prodajna organizacija «Divia koža», Ljubljana, ve'esejein. priredi 28. t. m. dražbo ko-žuhovine vseh vrst divjadi. Dražbe se bo udeležilo dosti kupcev, med katerimi bo tudi precej tujcev. Zato bo kožuhovina dosegla svetovne cene. Seveda pa mora biti zbranega "dovolj dobrega blaga. Naši lovci naj poverijo svoj lovski plen «Divji koži* v prodajo in kožuhovino takoj odpošljejo. katero je hranila za priboljšek. V graščini so prejšnji dan delili juho. Oditi pa je morala s praznim loncem, ker ni prišla ob pravem času. Otroci so pojedli vso kuho, ki je bila pripravljena za prašiče pred grajskim svinjakom. Stiska je bila huda, a pomoč je bila blizu. Ko je Srakarica odprla okno, je našla podporo, kakršne ni pričakovala. «Mana je biia tukajU je vzkliknila v radosti. »Kam se ji je mudilo? Zakaj se ni oglasila?* VI. Srakarjeva Mana je venela v gorski samoti kakor cvetica na skalovju. Ni se mogla privaditi življenju v temnem brlogu, kamor ni nikdar posija'o sobice. Vedno je hrepenela nazaj na Močilje k materi v rodno kočo. Presedalo ji je nadlegovanje nesramnih tolovajev, ki niso nikdar mirovali. Gašper pa ni mogel slikati o vrnitvi. «Doma bi me poslali k vojakom*, se ja izgovarjal. «Saj veš. kako stikajo za, menoj...» «Poj de m pa jaz:, se je resno odločila. ♦Le pojdi!* se ji je roga!. Vedel je, rla ne zna j m ■ i i -gorovja v dolino. Če bi liotda uiti, bi jo vinila straža. V taborišču je bilo nekaj mladih žensk, s katerimi pa Mana ni mnogo občevala. St idilo se ji je njihovo razuzdano življenje. Dprijenke so podnevi beračile po vas'h ter ogledovale okna in vrata. Rokov njači -o posedali po hostah in čakali na poročila. Kilor se je zameril vlačugam, nad tem so se lopovi ztiusili ponoči. Požigi in uboji iz mašče- vanja so bili takrat zelo pogosti. Ječ pa se rokov-njači niso prav nič bali. Mana je našla med vlačugami deklico, od katere ni čula nikoli nespodobne besede. Hitro sta se sprijaznili in odkrili druga drugi svojo uso.lo. Obe sta bili zavedeni. Deklica ji je večkrat potožila, svoje trpljenje. Zapelji v ee jo je odtrgal od ljubeče matere. Omamil jo je z lažnimi obljubami, češ da ji bo pomagal do boljšega kruha. Ko sta prispela v taborišče, je spoznala, da jo je prevaral. Mladenka je bila nekaj mlajša od Mane. Oklenila se jo je s pravim otroškim zaupanjem ter jo prosila, naj ji pomaga ubežati. Vedno in vedno jo je nadlegovala, naj ji pokaže pot v dolino. Potem bo že našla svojo domačijo. Mana se je dala naposled pregovoriti. Sklenila je, da ji bo ustregla. Tisti dan je I ilo taborišče prazno. Roparji so se razkropili po svojih t'minili potili. Oni, ki so se v mili, so smrčali v svojih uma zanili brlogih. Pot,, ki jo je poznala Mana, pa je držala mimo straže. Tu se je pojavila prva ovira. Roparji bi ju vrnili in založili poglavarju, ki bi ju strahovito ozmerjal, in pot mi bi se ne smeli nikamor več i geniti. Odprta jima je bila še neka druga steza, toda tam In bilo treba preplezati .-skalovje. Lahko bi se utrgal kamen ali spodi silila noga in dekle bi zlrk- nilo kurjeni plezalci. jloldno. Te nevarne poti se izogibajo celo; Deklica ni marala za njene opomine. Njena volja jo biia trdna in nepremagljiva. Kako majhne so se ji videlo zapreke spričo njenega ~i!nega hrepenenja po domačem kraju! Pečina, katero je bilo treba preplezati, je bila od-.ek.ana kakor stena. I/, njenih razpok sta poganjali grmičje in trnje. Nad pečino se je pričenjala drča, ki «e je spenjala kakor po strehi navzgor do vrha. Mani je upadel pogum, ko je zagledala fvčino. Za ves svet, bi ne mogla niti po tej nevarni poti 1 oda deklica je vztrajala v svojem sklepu. Celo posloviti se je pozabila, tako se jj j^ mu lilo v pogubo. Stopinje so bile vsekane v steno. Deklica se je prijemala za grmičevje in lezla na peMno. Skoro brez truda je prisjiela na srediuo. Še polovico poti, pa bo premagana strmina. Tukaj se je morala nekoliko oddahniti. Ozrla sc je navzdol, da bi še enkrat videla Mano, ki jo stala spodaj pod pečino. To na je bilo zanjo pogumio. Ko je pogledala v globino, ji je zamigljalo pred očmi: deklica je omahnila še je iztegnila roko. da bi se ujela za kako vejico. A bilo je prepozno Ne-srečnica je telebiiiia v prejad, kjer je obležala z razbito g'a\o. Mana je prestrašena /bežala. Ko je d«v*pela v brlog, je padl.-f v omedlevico. Tako jo je pretresel dogodi k, kat 'lega je pravkar doživela. 'ledaj se je vrnil Medved. Osupnil je, ker jo je videl jokati; hotel je izvedeti, kaj se je zgodilo. 'Ioda Mana mu ni odgovorila. Misleč, da uo je spet •DOMOVINA* št. 4 Stran 7 Jeno. kakšnemu namenu služijo. Sodišče torej ni f imelo dokaza, da so podpisi dani res kot podpisi ta kandidatski predlog. Kakor čujemo, so gg. Že-bot in tovariši vložili pritožbo na apelacijsko so-| dišče. * 200 delavcev ob krub. Tvorniea upognjenega pohištva v Zbelovu je ustavila obrat. 200 delavcev, ki so bili pri podjetju zaposljeni, je izgubilo delo. Borba proti mitnici. Pišejo nam: Zadnji čas se 1 je med okoliškimi kmeti pojavilo močno gibanje, ki zahteva, da se odpravi v Ljubljani mitnica na v-e poljske pridelke. To gibanje so je začelo na Ižanskem, kjer se je okiog trideset vasi podpisalo, d;i zahtevajo odpravo mitnice. Ižanci so to gibanje poizkusili razširiti na vso ljubljansko okolico in so zalo sklicali sestanek interesiranih kmetov iz ljubljanske okolice že 6. t. m. Tedaj je bil izvoljen ne-utiaukarski pripravljalni odbor, ki je imel nalogo sestaviti pravila za tozadevno organizacijo. Ker je pripravljalni odbor kljub raznim težavam končal pripravljalno delo, je sklenil sklicati ponoven sestanek na svečnico 2. februarja v Ljubljani v gostilni pri «Levu» na Gosposvetski cesti ob pol 10. dopoldne. Sestanka se lahko udeleži vsakdo. Pri-Ipravljalni odbor. * Nova številka cNašega vala», ki je pravkar izšla, prinaša na uvodnem mestu izredno zanimiv razjrovor z našim dramskim pisateljem g. Vomber-garjein. ki govori o naši ljudski in radijski igri, o razmerah na naših ljudskih odrih in o razpoloženju narodnih gledališč do njih. Pesnik Mile Klopčič, ki je pred kratkim izdal zbirko »Preproste pesmi*, je prispeval «Cesto pred pomladjo . Mihail Zoščenko je zastopan z duhovito satiro »Senčnik*. Anton Ingolič z dramo »Zgrešena pota», Sel Catini z romanom »Emilio Berenini». Obilni sta modna in tehnična rubrika, ki je deležna najlepšega priznanja radijskih amaterjev. Izredno zanimiv, poučen in obilno s slikami opremljen je strokovni članek »Od oddajne postaje do sprejemnega aparata*, ki nas uvaja v skrivnost radijskih prenosov. Za naše gospe je Eva Radičeva prispevala izredno zanimivo »Kulturo telesa*. Posebna priloga nas seznanja z novimi filmi in z novimi deli naših kiparjev. Zahtevajte brezplačno na ogled tednik »Naš val*, lle-sfCna naročnina znaša le 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš vab, Ljubljana. * Nagradno tekmovanje za pokončavanje ptic reparic je priredila v nedeljo dopoldne celjska podružnica Slovenskega lovskega društva v hotelu Hubertusii, ki je povsem uspelo. Udeležilo se ga j^ iz celjskega, šmarskega in konjiškega sreza pet- Pranje s SAMO'o večera so privlekli iz rova sedem hudo in laže ranjenih rudarjev in 11 mrličev. Na kraj nesreče, ki je last bivšr-ga ministra Gjorgja Genčiča, je šla komisija, sestavljena iz rudarskih inženjerjev, zastopnikov bratovske skladnice in sreskgga načelnika. in začela preiskovati vzroke nesreče. Ministrstvo za gozdove in rudnike je prav tako poslalo prijelo domotožje, jo je začel tolažiti. Objel jo je s svojo močno desnico ter jo pritisnil k sebi. A dekle sc mu je i/.trgalo fz objema. Njena duša je kričala: »Razbojnik! Tudi mene si vrgel v prepad pojrube!* Povedal ji je. da je obdaril njeno mater, kar jo je nekoliko razvedrilo. »Ali vedo. kje sem?* je vprašala s strahom. . »Kaj bo vedela*, je odvrnil malomarno. »Ali so zdravi? In sestrica?* je poizvedovala. »Stradajo.* Drugega ji ni mogel povedati, »Gašper, povedi me domov*, je sklenila roke in stopila predenj. »Materi porečein, da sem prišla iz mesta. Vas ne bom nikoli izdala. Saj veš, da me je sram povedati, kam sem zablodila.* »Vse to ti verjamem. A jaz bi ne mogel več živeti l-rez tebe...» «Pa pojdiva kam drugam. S teboj pojdem, kamor hočeš, akn začneš drugačno življenje . .» »Morda pozneje, kadar nastopijo boljši časi. A poprej se moram maščevali...» »Gašper, ne bodi tak. kakor so drugi tolovaji*, : jo j1 ponovno zaskrbelo. «Nikar ne, ut ijaj!* »Graščaka Urbana moramo obiskati. Močiljei imajo vsega v izobilju. Vedli se bomo tako. kakor , nas bodo sprejeli. Lepa beseda bo našla lepo nie- [ slo t -Mana je trepetala: »Biričev ne boste nikdar ■ pr magali. Poloviii vas hod o in zaprli v ječo. V vi/.dn pod graščino s i že pripravljene vislice, kjer | 'o preža 1 vrag na vaše duše...* »Jlorda pa bo nekoliko drugače...» Gašper ji je odkril svoje načrte. Zaupal ji je, 1-d.i jim bo odprl vrata. Mana ga je resno svarila. »'Spoznali te bodo . ga je hotela odvrniti od maščevanja. «!u spomini nate bodo spet oživeli. Nikar ne delaj sramote svojemu očetu!* Razbojnika se ni prijela nobena lepa beseda. Potuhnjeno kakor kužel: je odšel iz brloga. V a na je ostala sama. Vsa obupana se je zato; ila v svojo usodo. Iz taborišča spodaj v dolini je odmevalo divje krohotanje, Lopovi so polegali okrog ognjišča in poslušali staro umazano ciganko, ki jim j.: pri rokovala bodočnost. Najprej je povedala srečo vsakemu posebej. Njena izvajanja niso bila preveč ugodna. Naposled pa je zagrozila vsem skupaj: »Vaša trdnjava l-o razdejana ... Razkropili se boste tako, da n boste vedeli drug za drugega ...» Poglavar je hotel vedeti, kdaj se bo to zgodilo, »Kmalu, prav kmalu*, je vedtževala. »Prišli bodo biriči in vojščaki ter vas pr 'gnali iz topVga gnezda... Gorje mu, kogar bodo ujeli!* «I>aba. prerokuj mi, kaj bo z menoj'* ji za povedal Rogač z osornim glasom. Ciganka je nvšala karte in mrmr.ib: Dobri duh — nikdar gluh — dan in noč — t v oja m m — sedem vragov — čez "sto pragov — kasten lo — vse je res — kdor veruje —-naj me čuje * »Ali ne bo nič.?* Je priganja! poveljnik. Vedrževalka je dvignila prvo karto in dojabi »Rogač, poglavar gor-skin junakov, se b: zazibal na vešalih ... Tvoje meso bodo trgali krokarji z mrtvega telesa... Tako se bo glasila sodba v svarilo vs m ostalim rokovnjričem .. * • Ožal uemu p iglavarjn se je potešila glava. »In jaz?* se je postavil Gašper pred ciganko. Raba mu je pogledala v oči in govorila: »Čaka te velika nevarnost, a boš ušel poginu. Potem se boš sjir obrnil in na staroi-t boš delal pokoro...« »Pa ti?* Lopovi so maščev-ilm obkoli i ciganko, me boste*, je hitro uganila in pričela javkati: »O nesrečne moje stare kosti! O uboga Al a ruša!« • Vi-t la boš, ker ne moreš hoditi*, so se ji po- smehovali. Vlekli so jo med divjim krohotom v kotlino pod črni gaber. Tukaj so narezali srobota in izvedli strašno obsodbo »Zdaj | a na delo!* je poglavar pozival sodrgo. »Ciganka je poginila, zato se ne bo uresničilo njeno prerokovanje. Prejela je", knr je zaslužila * »Na .Močiij ■!* je za grme'o mttd tolovaji. •vBiiža se ura niašS»'vanj:ib> Ko se je zmračilo, so jo udarili v dolino. VII. V graščini na Močil ju vršilo tajno posve- tovanje Zbrani <<» I iii \-i veljaki iz bližnje in tudi <1a!jtrji okolice. Poglavitni. namen zborovanja je bilo zatiranje rol-ovn,a »v Cr ž a' lli ban je zaupa' 7.b(»r<»val»'.e:ii kot slmg" uradno tajili-1, 'b; name-imajo roparji napasti graščino. na lire mesta posebno strokovno komisijo, ki ima' od ministrstva nalog, da strokovno ugotovi vzroke nesreče. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je nesrečnim družinam nakazalo kot prvo pomoč 10 000 dinarjev Kolikor j? zdaj znano, je bilo za časa eksplozije metana na delu 24 rudarjev. Kakor poročajo, je ponoči umrl še eden izmed poškodovancev. Med žrtvami je tudi Slovenec Janez Osterberg, doma :z trboveljsue okolice. * Stoletni starec se je oženil. V vasi Rajinci pri Zvorniku se je oženil stoletni kmet Mujo Sulikano-vič, ki upravlja še sam manjše posestvo. Trdoživi starec se je oženil tretjič in si je za družico izbral 601etno vdovo. * Turška vojska kupuje pri nas konje. V Belo-varu se mudi komisija turške republike, ki kupuje konje za turško vojsko. Doslej je ta komisiia, ki jo vodita veterinarski major Zuhdi iu neki polkovnik, ki je prej služil v Rusiji, nakupila v belovar-skem okraju 300 težkih konj belgijske pasme. Konje plačujejo po 3000 do 4500 Din, kupujejo pa samo take, ki so stari od treh do sedmih let. * Zanimiv lov na divje zajce. Lovsko društvo v Veliki Kikindi je sklenilo z n ko holandsko tvrdko pogodbo za 2000 živih poljskih zajcev, ki bo zanje plačala pol milijona dinarjev. Pri lovu na divje zajce so zaposlili 2(i0 brezposelnih delavcev, ki gonijo zajce v razpete mreže in jih tako žive pnlove. * Požar v Poljčanah. V nedeljo zjutraj je v Polj-čanah začelo goreti gospodarsko poslopje župnika g. Cilenška. Sosedje, ki so takoj prihiteli na mesto požara, so rešili živino in gospodarsko orodje. V najkrajšem času so bili tudi gasilci pod vodstvom g. Baumanna na licu mesta ter se jim je posrečilo s požrtvovalnim trudom pogasiti ogenj in rešiti bližnja poslopja. * Železniška nesreča v Zagorju. Na postaji v Zagorju se je ponesrečil 35Ietni zav.rač Karel Ko-koviea iz Litije Imel je opravek na progi, pri čemer ga je oplazilo železje lokomotive, tako da je padel pod drveči stroj Kolesje stroja mu je šlo čez levo nogo in mu jo odrezalo v stopalu. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Prostovoljno v smrt. Bogati posestnik Ignacij Drobec iz Ilrastjr., 05 let star, je bi! že dalje časa potrt. Večkrat je pravil drugim ljudem, da bo napravil tako. kakor njegov brat Jožef, ki se je pred leti obesil. Dne 17. t. m. jc skrivaj odšel v gospodarsko poslopje in se obesil. Domači so ga sicer hitro našli, a ga kljub prizadevanjem niso mogli spraviti k življenju. Pri sebi je imel napisano oporoko in petdeset tisočakov. Nesrečno smrt priljubljenega pokojnika obžalujejo sorodniki, in domačini. * Smrtna nesreča. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je konj brcnil friletnega Ivana Rajh.% sinčka posestnika. Otrok se je v neopaže-nem trenutku skobacal preblizu konja v hlevu, kar je povzročilo njegovo smrt. Konj ga je namreč udaril s kopitom s tako silo, da je obležal neza-inž. Glika Taškovič iz Skoplja, ki je bila edina poiiiidniea. * Nevaren požar v Slovenski Bistrici. V eni zadnjih noči je začelo goreti v Slovenski Bistrici go-podarsko poslopje za hotelom »Beogradom*. Za domačimi gasilci so prihiteli na pomoč gasilci iz Zgornje Bistrice ter z združenimi močmi zavarovali sosedna poslopja. V največji nevarnosti je bila na eni strani gostilna g. Valanda, na drugi pa hiša ge. Jagodičeve in stavbe g Mačka. Predsednik občine g. dr. Pučnik se ,je zaradi prevelike nevarnosti obrnil za pomoč tudi na vo„aštvo in poveljništvo mariborskih gasilcev. Kraj< vna komanda je dala na razpolago oddelek vojaštva, ki je bil ves čas vneto udeležen pri reševalnem delu. Mariborski gasilci so prispeli v dveh kolonah. Gasilcem iz Konjic ni bilo več treba nastopiti. Gašenje je trajalo do poznih jutrnjih ur, domači gasilci pa so šc dalje ostali na straži. Gospodarsko poslopje ge. Krulčeve je zgorelo do temelja, rešili pa so živino. Velika škoda je krita z zavarovalnino. Požrtvovalnosti gasilcev in srečnemu naključju, da je bilo dovolj snega, se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče. * Nesrečna smrt na furežu. Usodna nesreča se je tO d'!> oripetila v Šalovcih na furežu pri pocest- nici Ani Županikovi. Zakonca Jurij in Marija Sukič sta prišla pomagat, pa sta vzela < seboj tudi dvoletnega Frančka. Ko so bili zjutraj v-i zaposljeni pri klanju živali, jo o-tal otrok sam v kuhinji Pri tem je padel v kotel vrele vode. Pasi so otroka na njegov krik takoj dvignili iz strašne kopeli ter takoj poslali po zdravnika, jctiila vsaka pomoč zastonj. Naročnikom »Domovine"! Plačajte naročnino že v mesecu januarju, da boste imeli potem mir pred opomini in položnicami. Naročnina je ista, kakor je bila, malenkostna. Za vse lelo znaša 36 Din (za inozemstvo 48 Din), za pol leta 18 Din (za inozemstvo 24 Din). Ta znesek .je kmalu zbran, zlasti v družinah, k er «Domovino» več članov bere in lahko vsak nekoliko prispeva. Brez «Do-movine» pa naj ne bo nobena družina in tudi nihče, ki si samostoino služi kruh, ker znesek, ki ga «Do-movina» zahteva za naročnino, znore pri dobri volji vsakdo. Denar, ki ga izdate za naročnino, ni zavržen, ker Vas odškoduje zanj «Domovina» z domačimi in tujimi novicami, z lepimi povestmi in praktičnimi nauki življenja v obilni meri. Pozivljenio tudi vse one, ki dol-gujejo še ka j na naročnini za lansko leto, da porav najo dolg že v te n mesecu,ker drugače jim bomo prenehali pošiljati list. UPRAVA «DOMOVINE». * Požar. Na Janževem vrhu sta zgorela hiša in gospodarsko poslopje viničarki Peruatovi. Istotam je zgorela koča kočarja Tomaža Drevenška. * Prostovoljna snu t mladega dekleta. Pišejo nam: V četrtek 17. t. m. sta se sprla Kristina Kranjčeva iz Bušeče vasi in njen fant Franc Kodrič iz Brezja pri Svetem Križu, pomočnik pri usnjarskem mojstru v Kostanjevici. Kristina ga je namreč obiskala, a fant ji je dejal, da je ne mara več, pri čemer jo je celo pretepel. Kristina ga je zaradi tega naznanila orožnikom v Kostanjevici. Domov grede pa je Kristina kupila dva decilitra oetove kisline in jo izpila, ko je leg'a zvečer spat. Nesrečhica je v velikih bolečinah izdihnila, še preden je prišel poklicani okrožni zdravnik iz Kostanjevice. * Bik mu je nalomil hrbtenico. Pišejo nam: Dne 15. t. m. je Josip Srp-čie, uslužben pri gospe Tereziji Gramčevi na Vinjeni vrhu, gnal kravo k biku na Dolenjo Pirošico h g. Jempacu. Ker ni bilo gospodarja doma, je šel sani v hlev in odvezal bika. Žival pa ga je tako močno pritisnila k jaslim, da mu je nalomila hrbtenico in dve rebri. Srpčič je vpil na pomoč, kolikor je mogel. Pritekel je sosed Alojzij Seničar, ki ga je bik nasKOČil, da mu je komaj ušel. Prihiteli so še drugi in s težavo spravili pobesneli žival nazaj v h'ev. Ponesrečeni Josip Srpčič se zdravi v brežiški bolnišnici. * Obsodba komunistov. Te dni se je zaključila v Mariboru obravnava proti 15 obtožencem zaradi komunistične propagande. Apih je bil obsojen na štiri leta ječe, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let in na i/gubo državne službe, Vrunč pa na tri leta j"če, štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic in izgubo državne službe. Vsi ostali obtoženci, ki so mladoletni, so bili delno oproščeni, delno pa pogojno obsojeni na ječo od šestih do osmih mesecev. * Nevarni vlomilci prijeti. Od Male Nedelje nam pišejo: V mesecu decembru je bilo vlomljeno v skladišče svinjskih kož pri trgovcu g. Senčarju pri Stali Nedelji. Vlomilci so odpeljali okrog 23!) kg svinjskih kož, ki so jih skozi "tri tedne nemoteno prodajali po okraj i. Te dni pa se je na osnovi opisa konj, s katerimi so se vozile 'ukradene kože na prodaj, posrečilo najti sled zavlomilcema, ki so ju orožniki razkrinkali v osebi dveh bratov 2ajJel iz Lngaroveev. Božji mlini meijejo [vJ i-J, :i zanesljivo. * Zločin tihotapcev v Pudofcu. Iz Cerknica pišejo: Graniear Andjelkovič, ki so ga kakor s;no zadnjič poročali, tihotapci napadli v Pudoiiu, ni takrat umrl za hudimi poškodbami. Ponoči -o poklicali k njemu zdravnika g dr- Piišenjaka iz Cerknice. Zdravnik je ugotovil na ranjencu pretres možganov in hude rane na glavi, zadane od ; .Jena. Ko mu je dal vbrizg, je ranjenec prišel k zavesti iu Spregovoril ne.kaj besed. Zdravnik je odredil prevoz hudo poškodovanega graničarja v garnizijsko bolnišnico. Za ubeglim tihotapcem Francetom Avse-cem, ki je bil udeležen pri divjaškem napadu ali pa je tudi sam poškodoval vojaka, še vedno ni sledu. * Zasačena tatova. V Gornjem gradu sta dva brezposelna m'ada popotifka obiskovala hiše s prošnjo za podporo. V neki hiši pa sta si prilastila usnjen suknjič in nato neznano kam izginila. Tatvino so naznanili orožnikom, ki so obvestili orož-niško postajo v Kamniku Kamniški oiožniki so šli mladima tatovoma nasproti in ju aretirali, ko sta jo primahala na Stahovico, kjer ?ta nameravala suknjič prodati. * Ustreljen pred gostilno. V nedeljo zvečer sta se zbrali v gostimi v Moškanjcih dve skupini vaških fantov iz Zagojičev, Prvencev in Mezgovcev. Oh pozni uri je prišlo do prepira in pretepa Med fanti je razsajal zlasti neki Jožef Črnivee, ki je mahal okrog sebe z nožem. Gostilničar ga je takoj spravil iz gostilne, osta e fante pa na varno v kuhinjo. Cez nekaj časa se je Črnivec vrnil in po vsej sili hotel v kuhinjo. V temi pa je nenadno padlo nekaj strelov. Črnivec, zadjt v trebuh in glavo, se je zavlekel od gostilne nekaj korakov daleč po cesti, nato pa se je zgrudil. Šele okro,; 3. zjutraj sta ga našia njegov brat in posestnikov sin lastner Anton iz Mezgovcev. Takoj sta pozvala na pomoč reševalno postajo iz Ptuja, ki je ranjenca prepelja'a v bolnišnico, kjer pa je umrl. V zmedi in temi v nedeljo ponoči niso mogli dognati, kdo je streljal na ne-sr »čnega Črnivca. Pa se je na orožniški postaji sam javil posestnikov sin Avguštin Vojsk iz Zagojičev in priznal, da je streljal. Pridržali so ga v zaporu. * Vlom v vinsko klet Franca Kovačija v Pod-!ehn;ku je izvršil neznan svedrovec. S ponarejenimi ključi je odprl klet ter odnesel sodček vina s 74 litri in dve steklenici žganja. Žrebania srečk Da ustrežemo številnim čitateljem, prinašamo zadnja žrebanja 2odstotnega loterijskega posojila, tobačnih srečk in srečk Rdečega križa. 7a prejšnja žrebanja naj se zanimanci obrnejo pi-meno na uprave vseh teh institucij 'in prilože znamke za odgovor. DVOODSTOTNO LOTERIJSKO POSOJILO. Na 147. žrebanju 2odstotnega loterijskega posojila iz leta 1881 so bile amortizirane tele serije: 23, 42, 71, 84, 86,128, 13.'), 150, 155, £66, 267, 272, 281, 325, 335, 344, 356, 425, 431. 469, 470, 494, 547, 575, 585, 662, 702, 723, 731, 803, 831, 844, 859, 875, 877, 910, 938, 963, 973, 981,1038, 1163, 1167,1178,1206, 1222,1232, 1252, 1265,1269,1279, 1285, 1297,1329, 13:5,1389, 1406,1426,1421, 1460, 1493,1500,1511, 1514, 1527,1536, 1544, 1550, 1568, 1572, 1627,1644, 1737,1749,1762, 1776, 1819, 1826,1829, 185-1.1862, 1873 1881,1886, 1918, 1964. 1966, 2C32, 2056, 2091, 2098, 2 <22, 2126, 2171. 2194, 2200, 2288, 2328, 2310, 23 !6, 2331, 2316, 2373, 2376 2386, 2392, 2425, 2472, 2476, 2508. 2553, 2620, 2642, 2651. 2678, 2725, 2736, 2773, 2792, 2823, 2863, 2905, 2918, 2919, 2984,3007, 3"54. 3055, 3117, 3145, 3162. 3184, 3192, 3218, 3235, 3267, 3284, 3291, 3341, 3313. 3345, 3376, 3117, 3427, 3 <33, 3138, 3451, 3495, 3503, 3520, 3526, 3535,3*48, 3588, 3626. 3679, 3693. 3706, 3721, 373", 3752, 3779, 3790, 3800, 3820, 3821, 3812, 3367, 3871, 3889, 3903, 3925, 3948. 3994, 40n4. 4014, 4019, 4060, 4068. 4100, 4117, 4166, 4215, 4228, 4266, 4331, 4370. 4378, 4421, 4575, 4517, 4549, 4564, 4592, 4642, 4646, 4661,4678, 4680, 4690, 4737, 4751, 4782, 4802, 4831. 4858, 4860, 4863, 4913, 4914, 4937, 4974, 5020, 5"42, 5116, 5199, 5225, 5254, 5272, 5276, 5282, 5307, 5330, 5370, 5380, 5380, 5481: 5137, 5447, 5!6"> 5471, 5477, 5485, 5505, £•515.5518, 55:13; 5557, 5591, 5598, 5652, 5679, 5693. 1 5729. 5733. 5737, 5756, 5765, 5770. 5774, 5789, 5815, "5317, 5S20, 5325, 5838, 5891, 5892, 5893, 5231, 5938. Kil, 591-2, nr-51, 5087, GOOfi, 0013, 6015, 6031, 6044, 6CE8,6068, 6131, 6155, 6176, 6224, 6237, 6271, 6277, »6837, 63 13. 63 J8-, 6396, 6397. 6432, 6453, 6493, 6507. P514. 6523, 6521, 65":8 in 5888. j NadaFe so bili izžrebani dobitki; Ser. 2863 št. 27 ■6.000 Din: sor. 2032 št. 31 lOOCO Din; ser. 4421 P. 32 5000 Din; ser. 2200 št. 41 2500 Din; ser. 272 it. 28 2000 Din; ser. 335 št 25 2000 Din; ser. 6337 It. 43 2000 Din; ser. 2288 št. 33 330 Din; ser. 4860 Bt. 44 350 Din; ser. 5693 št. 41 350 Din. • TOBAČNE SREČKE. Na 118. žrebanju tobačnih srečk iz leta 1888. so bile amortizirane tele serije: 1, 165, 200, 346, 463, 506, 576. 647, 693, 768, 817, 879, 891, 896, 925, 946, 1120,1139. 1311,1380, 1820, 2330, 2411, 2198, 2518, i 2626, 2834, 3560, 3031, 3862, 3S92, 3972, 4095, 4331 ^ 4458, 4557, 4647, 4745, 4850, 5009, 5029, 5327, 5632. 5948, 6017, 6110, 6126, 6277, 6333, 6549, 6762, 7203^ '7282, 5711, 8275, 8524, 8337, 8577, 8603, 8734, 8751. • 8801. 9055, 9288, 9351. 9443, 9c59. 9587, 9618, 9823! | Nadalje so bili izžrebani tile dobitki: Ser. 6238' št. 71 100.000 Din; ser. 5051 št. 72 2000 Din; serija 6421 št. 30 510 Din; ser. 9819 št. 1 500 Din. | Po 100 Din so bili izžrebani tib dobitki: serija 1399 št. 93, ser. 1519 št, 48, ser. 2602 št. 13, serija 4272 št. 76, ser. 4573 št. 64, ser. 4880 št. 22, serija 4929 št, 78, ser. 8338 št. 74, ser. 4819 št. 95, serija 9885 št. 31; po 50 Din: ser. 1 št. 13, ser. 604 št. 30, ser. 1761 št. 64, ser. 2183 št. 79, ser. 2851 št. 12, ser. 2037 št. 89, ser. 3170 št, 93, ser. 3627 št. 9, ser. 3749 št. 46, ser. 4259 št. 9, ser. 4813 št. 32, ser. 6376 št. 61, ser. 7572 št 19, ser. 7742 št. 16, ser. 8610 št. 74, ser. 8851 št. 35. ser. 9186 št. 71,' ter. 9368 št. 42, ser. 9302 št. 56, ser. 9405 št. 29. SREČKE RDEČEGA KRIŽA. .-'a 89. žrebanju srečk Rdečega križa 15. januarja so bile amortizirane tele serije: 13. 853. 2000. 2582, 2726, 2794, 3577, 3687, 3977, 3093, 5231, 523 6850. 7440, 7031, 7039,-8194, 8494, 8681, 9670. Dobitki pa so bili izžrebani tile: ser. 22 št. 96 50 Din. ser. 322 št. 92 50 Din. ser. 555 št. 10 50 Din. ser. 604 št.78 50 Din, ser. 1275 št. 74 50 Din, serija 1319 št. 61 200 D:n, ser. *377 št. 53 50 Din, serija 1503 št. 44 200 Din, ser. 1772 št. 56 50 Din, serija 1831 št. 21 50 Din, ser. 2010 št. 40 50 Din, serija 2190 št. 55 50 Din. ser. 2228 št. 16 200 Din, serra 2331 št. 33 50 Din, ser. 2451 št. 1 500 Din, ser. 2332 št. 17 1000 Din, ser. 2851 št. 92 50 Din, ser. 3312 ft. 54 200 Din, ser. 5373 št. 68 50 Din, ser. 5396 št. 1 50 Din, ser. 5440 št. 10 500 Din, ser. 5551 št. 40 25.000 Din, ser. 6707 št. 66 200 Din, sor. 6757 št. 46 50 Din, ser. 6037 št. 37 50 Din, ser. 8411 št. 55 50 Din, ser. 8472 št. 39 50 Din, ser. 9039 št. 71 50 Din, ser. 9102 št. 60 50 Din. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 27. januarja do 3. februarja. Nedelja, 27. januarja: 7.30: Trgovinska bilanca in zaslužek kmetovalca (Alojzij Jamnik); 8.00: nekaj koračnic na ploščah; 8.20: poročila; 8.30: mandolinistični sekstet; 9.00: versko predavanje (dr. Regalat Čebulj); 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: orgle solo na ploščah; 10.00: Higiiena javnih stanovališč (Zajc-Bcškovičeva); 10.20: plošče; 10.30: prenos zaključka z vseslo-vanskega in državnega smučarskega prvenstva; 12.30: čas, radijski orkester (po željah); 16.00: pester program, vmes opereta «Sreča pred vrati»; 19.30: nacionalna ura: Življenje in delo jugoslo-veuskega sokolstva (iz Beograda); 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Fratni-kova in Tone Petrovčič pojeta operne arije s spremljevanjem radijskega orkestra, vmes radijski orkester; 21.30: Čas, poročila, radijski orkester, vmes harmonika solo (Stanko). Ponedeljek, 28. januarja: 12.15: tamburaški orkestri na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: slavni i pevci na ploščah; 18.00: Počitniško potovanje: Port Vendres (Slavčeva); 18 20: iz tujih krajev (plošče); 18.40: slovenščina (dr. Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Magajna); 19.30: nacionalna ura: Miho Pavlinovič (iz Beograda); 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list in program za torek. Torek, 29. januarja: 11.00: šolska ura: O naši jugoslovenski glasbi (profesor Emil Adamič); 12.00: Kaj je to (pestra revija gramofonskih ugank)? Uganite naslov kompozicije, uganite pevca, uganite instrument! 12.50: poročila; 13.00: čas, Kaj je to (nadaljevanje pestre revije gramofonskih ugank)? 18.00: otroški kotiček (Nada Obereignerjeva); 18 20: O steklu (Albina (Trav-nova); 18.40: nemščina (dr. Kolarič); 19.10: nemške narodne na ploščah; 19.20: čas, jedilni list, program za sredo; 19.30: nacionalna ura: Ilija Gorešanin (Djuro Šurmin) iz Zagreba; 2000: I. klavirski stilni večer slovenskih skladateljev (uvodno besedo bo govoril dr. Dolinar, dr. Švara bo izvajal klavirske skladbe); 21.00: čas, poro-' čila; 21.10: Vilma Thierry-Kavčnikova bo pela hrvatske pesmi od Zajca in Ružič-Rosenberga, vmes radijski orkester; 22.30: angleške plošče. Sreda, 30. januarja: 12.15: uvertire na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, zdravice na ploščah; 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: Sokolstvo in šport (Franjo Lubej); 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19 30: nacionalna ura: Sarajevo (Ivo Andrič) iz Beograda; 20.00: Julij Betet-to poje s spremljevanjem radijskega orkestra; 21.00: slovenski vokalni kvintet poje Savinove pesmi; 2200: čas, poročila; 22.20: podoknice na ploščah; 23.00: Slovenija v očeh fotoamaterja (esperanto). Četrtek, 31. januarja: 12.15: slovenske narodne na ploščah; 12.50: poročila; 13 00: čas, orgle na ploščah; 18.00: Za dobro voljo (plošče); 18.20: smuška ura Ljubljanske zimskosportne podzveze; 18 50: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 1930: nacionalna ura: Politični pregled (Branislav Denič) iz Beograda; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski orkester. Petek, 1. februarja: 11.00: šolska ura: Življenje neposlušnega šolarja Toneta Skoka (Vojko Jagodic); 12.00: instrumentalni solistični koncert (plošče); 12 50: poročila; 13.00: čas, operetni ven-čki na ploščah; 18.00: O verstvih (Fran Terse-glav): 1820: radijski orkester; 18.40: literarna ura: Židovsko nacionalno gledališče (Ferdo De-lak); 19.00: radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list. program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Wagnerjev večer (Stjepan Marčec bo pel s spremljevanjem radijskega orkestra Wagner-jeve kompozicije), vmes radijski orkester; 21.30: čas, poročila; 21.50: slovenske narodne s harmoniko bosta pela Janko in Banovec, harmoniko pa bo igral Stanko, vmes narodne v orkestralni glasbi na ploščah? Sobota, 2. februarja: 7.30: kmetijska posvetovalnica (inž. Vinko Sadar); 8 00: Marijine pesmi na ploščah; 8.20: poročila; 8.30: komorna glasba, radijski orkester; 9.30: versko predavanje (doktor Regalat Čebulj); 10.00: prenos iz stolnice; II.00: Marjan Rus bo pel s spremljevanjem radijskega orkestra; 12.00: čas, radijski orkester; 15.00: plošče po željah; 16.00: oktet trboveljskih nameščencev, vmes Staričev šramelkvartet; 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.10: Vombergar »Sveti trije kralji® (zvočna igra); 21.15: prenos mednarodnega koncerta iz Zagreba (orkester Narodnega gledališča v Zagrebu pod vodstvom opernega direktorja Kresimira Baranoviča); 21.45: čas, poročila; 22 00: radijski orkester. Kdaj sta dolžna i rad, odnosno blagajna povrniti te stroške? Samo tedaj, kadar je bilo res nujno. Nujni primer pa obstaja zmerom tedaj, kadar Član ali njegov svojec tako oboli, da je potrebna nujna zdravniška pomoč iti bi lahko bila odlašanje usodno. V tem primeru sme poklicati najbližjega dzravuika, čeprav ni uradov zdravnik Če je seveda uradov zdravnik približno enako oddaljen ali pa sicer lahko dosegljiv (po telefonu ali drugače), potem okrožni urad ne povrne stroškov za zasebnega zdravnika. V vseh drugih primerih pa jih mora povrniti in jih tudi povrne. Prošnji za povračilo je priložiti račun neuradov<>ga zdravnika in izjavo uradovega zdravnika, da je bil primer res nujen. Važno je tudi vprašanje, ali je možno še nadaljnje zdravljenje pri zasebnem zdravniku. To ni mogoče. Član sme torej poklicati zasebnega zdravnika le, da mu nudi prvo pomoč. Isto velja za zdravljenje v zasebnih bolnišnicah in zasebnih zdraviliščih. Stroške za te povrača urad le, ako je spet podan nujen primer, kar pa se le redkokdaj pripeti. Gresta pa okrožni urad in bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva članom toliko na roko, da tudi v nenujnih primerih povračata toliko, kolikor bi stala oskrba v javni bolnišnici. Prošnji za povračilo je priložiti račun zasebne bolnišnice. PREKMURSKI GLASNIK i Poučni kotiček Povračilo stroškov zavarovancem za zasebnega zdravnika. Včasih pokličejo zavarovanci okrožnega urada ali bolniške blagajne zasebnega zdravnika na svoj dom in prosijo nato zy povračilo teh stroškov. Iz Fokovcev nam pišejo: Naša gasilska četa je 17. decembra vsadila pri Gasilskem domu v Fo-kovcih spominsko lipo, ki bo pozne rodove spominjala na prehudo izgubo, ki nas je zadela v letu 1931. z nepričakovano smrtjo viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. II koreninam te lipe je bila položena stekleuica z zapisnikom, v katerem sta zapisana pomen vsaditve in obljuba članov društva, da bodo zvesto vdani svojemu mlademu vladarju Petru II. ter da bodo izpolnjevali poslednji opomin blagopokojnega kralja. Istega dne sla bili zasajeni dve lipi tudi na šolskem dvorišču. Ena v spomin kralja Uedinitelja, a druga v spomin na nastop vlade Nj. Vel. kralja Petra II. — Zadnji dan pred božičnimi počitnicami je bila na šoli prirejena božičnica za siromašne učence, katerim se je ob tej priliki razdelilo razno oblačilno in perilno blago, dar banske uprave in Ciril-Metodove družbe. Zadnja je razen tega naklonila tukajšnji šoli precejšnje število knjig za ubožne učence. Uprava šole se obema darovalkama v imenu obdarovanih otrok najtopleje zahvaljuje. Iz Dortmunda - Evinga (Nemčija) nam pišejo: Tudi mi se moramo spet enkrat oglasiti v cenjeni »Domovini*. Smo že stari naseljenci, saj bivamo v nam že priljubljenem Evingu-Lindenliorstu 30 do 40 let. Sporočiti pa moramo veselo vest, da smo člani Jugoslovenskega delavskega društva in Društva sv. Barbare imeli složno skupno božično obdarovanje naših malih, za kar nas jo dravska banovina podprla. Najlepša ji zahvala. Našo prireditev je s svojim obiskom počastil konzul g. Pantič s še dvpma gospodoma iz DUsseldorfa in z zveznim predsednikom g. Pavlom Bolho. Cenjene goste je pozdravil predsednik Jugoslovenskega delavskega društva g. Franc Knez. nato pa je povzel besedo g. Bolha in nas izpodbujal k složnemu delu. Za njim je govori! g. generalni konzul. Pozival nas je prav tako k slogi in k zvestobi do domovine ter nas opomnil, naj si v srce zapišemo zadnje besede velikega pokojnega kralja Aleksandra T. Uedinitelja: Čuvajte Jug »slavijo! Sledilo je obdarovanje naših malih, ki ga je izvršil g. gcneraln konzul osebno. Vsak ctrok j? dobil dva zavitka, enega od g. generalnega konzula in enega od društva. Lepe so bile deklamacije in peli smo. Zal so se morali dragi gostje kmalu posloviti od nas. Čuvajmo Jugoslavijo! Po njih odhodu smo se še nekaj ur zabavali s r<-! jem in godbo. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Jugosloven-'ko podporno društvo je priredilo 13. t. m. otroško obdarovanje in proslavo 1 Dietnega obstoja društva. Kmalu popoldne so nas obiskali odlični gostje: generalni konzul g. Pantič iz Diisseldorfa, tvorničar čokolade g. Maric, g. Bolha in drugi. Frišlo je tudi več predsednikov naših društev in drugih rojakov. V uvodu je g. Košir pozdravil vse navzočne in dal besedo g. Bolhi, ki je imel lep nagovor. Nato je g. Stri'ar prvič nastopil s svojim pevskim odsekom. Zapeli so »Lepo našo domovino* in «.SIavec». Nato so dve deklici in dva dečka deklamirali. Eno de-klamiranih pesmi smo sami zložili. Takole se glasi: V tujini se borimo, da kruhek pridržimo. Po domovini hrepenimo, tam bivati želimo. Prekrasna domovina, le ti si nam edina. Pozivamo naš rod: Varujmo Jugoslavijo povsoii: Nato je g. generalni konzul obširno govorii o pokojnem kralju, kraljici in mladem kralju Petru II. Naglasil je, da rojakov v Giadbecku ne bo nikoli pozabil, ker so bile pri nas kaj lepo okrašene slike pokojnega kralja, kraljice in mladega kralja Petra II. Tudi pevskemu društvu je čestital, posebno pa mladini, ki je tako lepo v narodnem jeziku izgovarjala besedilo. V tem pogledu pa se moramo zahvaliti ženskemu društvu, ki se zelo trudi z našo mladino. Žensko društvo obstaja šele dve leti. Gospod konzul je obljubil, da bo posredoval, če bi bilo mogoče poslati učitelja iz Jugoslavije v Glad-beek, kar bi nas vse zelo veselilo. Pevski odsek je zapel še »Jugoslovansko« in »Slepca*. Marsikateri udeleženec, je dobil rosne oči. Dvorana je bila tako zelo nabito polna, da ni bilo mogoče vanjo pustiti otrok, ki so morali biti v drugi sobi, kjer je stala smrečica in pod njo sto zavojev od društva in sto zavojev od g. Marica. Darov so bili otroci zelo veseli. Odlični gostje so od nas odpotovali v Krken-schvvick. Ko so odšli otroci domov, smo se še nekoliko časa zabavali med seboj, saj smo imeli v svoji sredi harmonikarja. Pozneje se je vrnil še g. Bolha. Zahvaljujemo se prav lepo g. Maridn in g. soprogi za obilno pomoč. Prav tako g. generalnemu konzulu in g. Bolhi. Iz Hainborna-Neamiihla (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko pevsko in podporno društvo »Triglav* se zahvaljuje našemu ministrstvu za zunanje zadeve in dravski bartovini za pomoč, da smo lahko o božiču obdarovali naše otroke.. Dalje se zahvaljujemo generalnemu konzulu g. Pantiču v Diisseldorf«, da je dal to podporo porazdeliti po našem zveznem predsedniku g. Pavlu Bolhi na posamezna društva. Naša božičnica je bila prav prisrčna. Vršila se je v društvenih prostorih pri gostilničarju g. Johannu Gersingu ,30. decembra popoldne. Prvi predsednik g. Anton Snajden je imel lep nagovor na otroke, ki jih je bilo 38. Povedal jim je tudi, kako dober in skrben je bil blagopokojni naš kralj Uedinitelj. Nato je pozval, vse navzočne z otroki vred, nai zakliČejo trikrat «Slava pokojnemu velikemu kralju!« in trikrat »Živel naš mladi kralj Peter II. ! > Nato so otroci zapeli dve božični pesmi s pomočjo pevskega zbora in so bili prav lepo obdarovani. Nastopil je zatem pevski zbor (21 pevcev) in zapel «Sveta noč*. Navzočen je bil tudi g. Steh, predsednik Jugoslovanskega delavskega podpornega društva iz Osterielda s svojo ženo in več člani. Žal le, da se ni utegnil udeležiti naše prireditve zvezni predsednik g. Bolha. Naj omenimo, da je bilo zlasti ganljivo, ko so otroci po obdarovanju nastopali posamezno in peli božične pesmi. Med njimi je stopil dvakrat na oder še ne čisto tri leta stari sinček novovstopivšega člana g. Smoleja in obakrat tako razločno zapel slovensko pesem, da smo se vsi čudili, posebno ker sta že njega oče iu mati tukaj v šolo hodila in sta vendar svojega sinčka tako lepo naučila slovenski. Vsa čast jima! — Za večno je zaspala ga. Marjeta Gro-sova, žena enega izmed naših najzvestejših društvenih članov. Rajnka je bila po rodu Jagodi-čeva iz Spodnjih Stranj pri Kamniku. Poročila se je z g. Alojzijem Grosom, aržiškim rojakom, leta 1908. v Hambornu-Neumiihlu, kjer sta pred dobrim letom praznovala srebrno poroko. Živela sta dolga leta v najlepši zakonski slogi. V ponedeljek 7. t. m. je šla ga. Grosova zdrava na trg, odkoder se je ob 12. spet vrnila zdrava domov, a že čez deset minut je začela tožiti, da jo boli glava. Mož jo je spravil v posteljo. Poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap. Dve uri zatem je uboga žena izdihnila. Štela je šele 50 let in je bila do zadnjega močna in zdrava. Da je bila priljubljena med rojaki, se je videlo pri pogrebu. Spremljala jo je na zadnji poti velika množica ljudi in zastopana so bila tri društva z venci in zastavami. Na grobu je zapel pevski zbor «Triglav» žalo-stinko, a prvi predsednik g. Šnajden se je poslovil od nje v imenu društva in ji položil venec na grob. Za njim je prav tako storil prvi predsednik «Sainopomoči» g. Jožef Kunce. Potem se je še poslovila od rajnke prva predsednica Bratovščine rožnega venca ga. Malisova. Naj bo rajnici lahka tuja zemlja! Možu in sorodnikom naše naj-iskrenejše sožalje! Iz Honiberga-Hochheide (Nemčija) nam pišejo: Slovensko pevsko in podporno društvo »Bratovska ljubezen* je imelo na Štefanovo božičnico za otroke. Kljub hudi stiski smo bili veseli stari in mladina. Igrala nam je tamburaška godba pod vodjo društvenega člana g. Franca Čebina naše stare slovenske božične pesmi, ki smo jih tudi zapeli. Po obdarovanju otrok smo se tudi malo zavrteli. Zahvaljujemo se zveznemu predsedniku g. Bolhi, ki nam je preskrbel n*kaj podpore. Hvala tudi rojakom v domovini, da se nas v tujini spomnite. — Nedavno jo praznoval 60. rojstni dan zvest član našega društva g. Štefan Bajde. Pri društvu je član že 30 let, tako da je praznoval dva jubileja. Dobremu Jugoslovenu in zvestemu bralcu »Domovine* nakloni usoda še mnogo let! Iz VVesterholta (Nemčija) nam pišejo: Veliko število naših rojakov je upokojenih in precej jih je brez posla. Upamo, da se bo položaj počasi izboljšal, kar se tiče mladih, ali za nas ostarele ni več upanja, da bi še kdaj za kako delo prijeli. Dne o. t, m. smo imeli lepo božičnico z obdarovanjem naše mladine. Predsednik gosp. Niko šentjurc je v uvodu pozdravil zveznega predsednika gosp. Pavla Bolho iu predsednike društev iz Marla, Gladbecka in Buera, nato pa je v jedrnatem govoru naglašal potrebo složnega delovanja med našimi rojaki v Poruhrju. Na koncu govora nas jo pozval, da smo trikrat zaklicali «Slava našemu pokojnemu kralju* in »Živel naš mladi kralj Peter II.» Naposled je predsednik čestital tajniku g. Ivanu Klunu k njegovi GOletnici in mu izročil v imenu društva lep dar za ujogovo neumorno delovanje pri društvu. Nato smo obdarovali naše malčke, ki so z vesoljem sprejeli vsak svoj zavojček in zapeli »Tiha noč, sveta noč*. Zahvaljujemo se našemu zveznemu predsedniku g. Bolhi prav! prisrčno, da nam je posredoval podporo in omogočil božičnico. Čuvajmo Jugoslavijo! Iz Combclle-Mines de Brassac (Francija) nam pišejo: Srečno in veselo novo leto želimo vsem čitateljam in čitateljicam «Domovine»: Žgajnar Jože iu Marija z družino (Velike Lašče), Udovč Vinko iu Marija (Št. liupert na Dolenjskem), Udovč Janez in Jožefa (Št. Kupert na Dolenjskem), Pavlic Franc iu Marija (Buče pri Kozjem), Kovač Štefan in Jožefa (Stranice pri Konjicah), Jerman Franc in Marija (Dolenje jezero pri Cerknici). — Tukaj je umrla 8. t. in. gospa Antonija Majerjeva v najlepši mladosti, stara komaj 33 let. Doma je bila iz Gra-daea v Beli krajini. Za njo žalujejo nje mož. sinček in hčerka, ki se iz srca zahvaljujejo vsem. ki so pokojnici darovali venec in jo spremili na njeni zadnji poti. Naj ji bo lahka tuja zemlja! Žalujočim naše sožalje! Iz Nieuwenhagena (Holandska) nam pišejo: Lepo božičnico je priredilo Jugoslovensko narodno društvo sv. Barbare prejšnji mesec. Sodelovalo je Tamburaško društvo »Domovine glas* iz Ejgels-hovena. V uvodu je imel predsednik društva gosp. Kotli kratek nagovor, v katerem se je spomnil bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitdja. Sledil j ■ jetminutni molk v znak žalovanja in se zaključil s trikratnim klicem »Slava mu!* Zatem so tamburaši zaigrali narodno himno in nato je bilo obdarovanih 67 otrok. Od denarja, ki so nam ga naši dobrotniki darovali za nabavo društvene zastave, se je razdelilo osmim družinam po pet goldinarjev. Društvo je namreč sklenilo, da si zastave ne bo kupilo zdaj v teh hudih časih, temveč rajši pomagalo siromašnim članom, za kar gre društvu vsa čast. Omeniti je treba, da je bilo mnogo nasprotovanja ob času ustanavljanja našega društva. Še za brezverce so nas hoteli nekateri ljudje napraviti. To vse je bilo le hudobno obrekovanje. Društvo kljub temu dobro napreduje in skoro }>ri vsakem rednem mesečnem zborovanju pristopi ne-j kaj novih članov, dasi je čedalje manj Jugoslove-nov tukaj. Ob veliki izgubi našega nepoza bij enega kralja smo poročali, da je tukajšnje društvo naročilo sv. mašo. Pozabili pa smo povedati, da je službo božjo daroval tukajšnji župnik g. Stasscii. Iz poročila v »Slovencu* bi se morda dalo sklepati, da je sv. mašo daroval kaplan g. Obržan. Iz Toronta (Kanada) nam pišejo: Vsem znancem in prijateljem v novem letu mnogo sreče! Božične praznike smo imeli tu prav lepe. Bilo je le malo snega. Zaposljenost jo tako srednja. Imamo pa siromake, ki že tri do štiri leta ne delajo. Naši farmarji so letos lahko zadovoljni, ker so brez težav po dobrih cenah prodajali pridelke. Tako vse kaže, da se bližajo boljši časi. — Josip Ces'nik. 15, Rue Lr.fayette, PARIŠ odprcmlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulanineje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llo-landiji in Luksembureu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št "5064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94. Pariš; ILIandija: št. 1458-66. Ned. Dienst; Luksembuig: št. 5%7, Luxpmbourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 5b ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Tirolska juha. Razrezi na tanke kose 15 dek prekajenega svinjskega mesa in ga deni v precej vode kuhati, zraven kuhaj tudi 10 dek leče. Ko je meso že napol kuhano, stresi zraven še četrt kile na kocke narezanega oiupljenega krompirja. Ko jo vse skupaj kuhano, napravi prežganje iz približno devetih dek masti in prav toliko moko. Ko se je prežganje pričelo rumeniti, stresi zraven pol deke kumne in ko začne kumna pokati, je prežganje gotovo; zdaj ga stresi v juho. Ko je vse skupaj fto 10 minut vrelo, je juha gotova. Juha naj bo sicer gostljata. a ne pregosta. Zraven daš opečene zre-zane žemije. Kumarčna omaka h govejemu mesu. Vložene kumarce operi (posebno še, če so zelo kisle) ter jih zreži na prav tanke listke ali jih pa zribaj. V kožici napravi svetlo prežganje z malo drobno zrezano čebule in limonove lupinice. Ko je prežganje gotovo, ga osoli in zalij, če imaš, z juho, sicer pa z vodo iu dodaj še dve žlici belega vina. Ko prevre, stresi noter zrezane kumarce in žlico kisle smetane. Ko je vse skupaj četrt ure vrelo, je omaka gotova. Cvetača s sirom. Cvetačo skuhaj v slanem kropu. Kuhano deni na topel krožnik, jo prerezi na pet delov, zabeli z razbeljenim sirovim maslom, potresi z naribanim bohinjskim sirom in daj hitro na mizo. Čokoladne rezine. Razmehčaj v pečici 14 dek čokolade. Ko je čokolada razmehčana in da bo izvedla velik ProS'ram javnih del, da IN SEVER4. odstrani brezposelnost. Življenje žensk se ne razlikuje samo pri po- x E™ >zmed prvih ljudfkih glasovanj v zgo-linih narodih in deželah, temveč tudi podnebje Kdor & bil v Benetkah, si je pač ogledal tliva nanje in bistveno se razlikuje, recimo, živ- j slavn0 doževo palačo na Trgu sv. Marka, polno Ne žensk na severu od življenja žensk na jugu. najslavnejših slik največjih svetovnih mojstrov. . Pri Indijancih je še zdaj navada, da neveste v *ei Palači bivših beneških vladarjev je pa tudi (kupujejo. Mlad Indiianec, ki zahrepeni po zakon- bronasta plošča z italijanskim napisom, vzidana ski družici, pošlje svoje posredovalce, da mu ko* važen zgodovinski spomenik. Napis na njej pijo'nevesto. Pogosto se zgodi, da stopi mlad se glas>: 69 za Avstrijo, 651.758 za Italijo. To sta _Jjanec v službo svoiega bodočega tasta, da si številki enega izmed prvih, če ne sploh prvega odkupi nevesto z delom. Bližnji sorodniki ne ljudskega glasovanja v zgodovini. Slo je za to, smejo medsebojno sklepati zakonskih zvez. Iz- a!i h°če Benečija spadati pod Italijo ali pod Av-brana nevesta mora pripadati drugemu plemenu.! s'r'io. Spomnimo se avstrijsko-italijanske vojne Posebno zanimivo je, da preide mož v pleme Pri Kustoci 24. junija 1856., ko je Avstrija prema-svoje žene, ki mu pripadajo tudi otroci iz novega Sala Italijo. Toda kmalu potem so Prusi prenia-jakona. j gali Avstrijce pri Kraljevem gradcu. Vojna Italije [V Južni Ameriki se je ohranil kaj čuden obi-1 P™ti Avstriji se je pa nadaljevala kljub temu. Še čaj. Po rojstvu otroka leže oče in si da streči, en» zanimivost lahko omenimo tu: da je bilo kar naj bi imelo blagodejen vpliv na otrokov, namreč takratno avstrijsko moštvo na brodovju razvoj. Podoben običaj je vladal nekoč tudi v . sestavljeno skoro iz samih Benečanov, zelo hrab-Evropi, in sicer med lbereri, predniki Baskov.: r:h mornarjev. Avstrijsko brodovje je tudi pre-Ljubezen Indijancev do otrok je velika, toda pri magalo Italijane 20. julija pri Visu. Dne 3. okto-nekaterih plemenih ne traja posebno dolgo. I bra je bila sklenjena avstrijsko-italijanska mirov- V Južni Kaliforniji zavzemajo ženske mesta na pogodba na Dunaju in z njo je bila izročitev poglavarjev in pri Irokesih so bile ženske tudi Benečije potrjena. Potem je bilo pa odrejeno zelo v časteh. Odločale so pri volitvi ali odstra- ljudsko ghsovanje. Prehivalstvo Benečije se je nitvi poglavarjev in imele so glasovalno pravico moralo odloč"ti, ali bo spadalo pod Avstrijo ali na zborovanjih najstarejših mož. Možje so oprav- Pod Italijo. Glasovanje je trajalo dva dni, 21. in liali za žene težja dela in priznavali žene za 22. oktobra. Kako je glasovanje izpadlo, je oveko-svoje najboljše svetovalke. V stari Mehiki so pa večeno na spredaj omenjenem naoisu. žene kupovali; bile so sužnje in last mož. Ce je ; X Smrtna obsodba za železniško nesrečo. So-žena prelomila zakonsko zvestobo, so jo navad- dišče v Moskvi je izreklo sodbo proti železniškim no na sirov način usmrtili. Duhovniki so sklepali us'užbencem, ki so 9. t. m. zagrešili nesrečo na zakonske zveze s tem, da so zvezali žemnovo in progi Petrograd—Moskva. Glavnega obtožcnca Gu-nevestino obleko Na željo so pa zakon spet raz- Seva je sodišče obsodilo na smrt. Osem drugih na drli. Bogati Mehičani so imeli vedno po več žen. ječo do desetih let. V starem Peruju je bila zakonska zveza x 130 miijj0nov dolarjev je zapustil. V New Iržavni monopol, če lahko tako rečemo. Mla- Yorku je umrI raiijjonar j0hn Andrus, star 94 let. denič se je moral v svojem 24. letu oženiti z ZaFUstii je 150 milijonov dolarjev. Ne glede na dekletom med 18. in 20. letom. Mladen če in dekleta, ki so dosegli za zakonsko zvezo potrebno starost, so vsako leto poklicali pred poglavarje in jih medsebojno razdelili v pare s tem, da so zvezali nevestam ali ženinom roke po parih, kakor so bili določeni za skupno življenje. Pri Ink;h je opravil ta obred sam kralj. Vsak nov svoje ogromno bogastvo je pa živel vse življenje kot siromašen človek, kakrščn je bil v svoji mladosti. Iz svoje vile se -e vozil v ravnateljstvo svojih podjetij vetrno s podzemno železnico, obedoval je pa v preprosti ljudski kuhinji. Ce ga je prosil kdo, naj mu da miloščino ali po ;odi nekaj drobiža, je , , . ........ . . _____ potesnil iz žepa vso svojo gotovino v znesku tri- zakonski par je dobil hiso in primerno zemljišče. dcsc; ce[ltQV> Vef denar-a nikoH ni imel . sebi. Tudi vsak otrok je dobil zemljišče, sin celo y An(]rug ni bn ,akoam;2 saj je izdal mn0,0 de_ dvojni meri. Samo plemiči so lahko imeli po več žen. Žene Eskimov na Grenlandiji so razumnejše od mož. Zato navadno nosijo doma hlače. Eskim tudi kupi ženo, in sicer približno tako kakor Indi- , . *..... , ,. „ . A f,, „ . . J. i- i - i • prispela iz Švice in ji ie med potjo moz umrl. Au- anec. Plača jo z divjačino ah kozuhovino. Zena . ... ■ . .. , . - r , , i/\ »M. I f.» tttvi rt : n Ha (vi m r\l Al n rt f n 11 r. / , l i . i T pa ni bil Jakomnrz, saj je narja v dobrodelne namene iu tudi v oporoki je določil 80 milijonov za razne dobro lelne ustanove. V mladosti je delal kot dninar na farmi. Neko3 ie srečal na cesti ženo z dvema otrokoma, ki je bila prinese v zakon skromno doto, sestoječo iz opreme, obleke, zaloge živil in morda še sani in psov. Pri Tunguzih (odcepek Eskimov) so ženini drus je prosil farmara, da bi smela ostati žena z otrokoma na farmi, ker se mu je smilila. Pozneje! se je poročil z njeno hčerko. Obogatel je pa šele, na boljšem. Tam ni treba skrbeti za nevesto, ker koJe.zac,c ^ejovatineka zdrav,bi. čez deset let jo privede cče sinu kar domov. Poroka se slavi }e že ira,el »vernico in bil je predsednik raznih podpri Eskimih s petjem in plesom. I Je,1J za k-micne ude,ke- F Finci so sklepali zakonske zveze zelo sloves-' X Deset poizkusov so napravili, preden so uiro-no. Navadno so zaklali vola in preskrbeli veliko rili za dobrih 1009 dolarjev zavarovanega pijanca, zalogo piva. Na svatbo so povabili vse prebival- Lastnik ljudske kuhinje nekje v Ameriki je potre-ce okolice razen onih, ki so se tudi potegovali koval denar, pa je dejal lastniku pogrebnega za-za nevesto, pa jih ni marala. Ženina so v števil- voda, da njegovi posli lie uspevajo. La tuik pogrebnem spremstvu svečano pozdravili. Peč je mo- nega zavoda se je ozrl okro;* iu pokazal na izi»rparala biti obilno okrašena s cvetjem. Ženin je n-ga pija..ca, češ da bi ga bilo dobro zavarovati, sedel na častno mesto za mizo in bil s svojimi Zavarovala sta ga za življenje, potem pa sta skle-spremljevalci zelo pogoščen. Potem so privedli "ila pomagati mu na oni svet. Najprej sta mu dala v moževo hišo nevesto, ki je sedla na podrejeno zastrupljenega žganja, toda pijancu je teknilo in mesto dalje od tasta in tašče. Zdaj so se razmere zahteval ga je še. Nato sta postavila predrnj krožna Finskem v tem pogledu znatno izpremenile in nik zastrupljenih sardin, med katere sta pomešala sklepanje zakonskih zvez se je prilagodilo evrop- , nekaj koščkov pločevine. Toda tudi to je pijancu skiin navadam.____i dobro teknilo. Potem sta mu dala velik kozarec i špirita, da se je onezavestil. Odnesla sta ga na vrt, r X Francija je prepovedala rekordno delo. Na ga slekla do golega in polila z mrzlo vodo. Drugo nedavni francoski ministrski seji, ki ji je predsedo- jutro je pa prišel pijanec v jedilnico in prosil, naj val predsednik republike Lebrun, je dobil minister mu dasta še one krepke pijačo, češ da ga zebe. m javna dela pooblastila, da sme s posebno umi bo Ponoči je bilo namreč zelo mrzlo. Dvakrat sta ga ukiniti vsako rekordno delo v industrijskih obratih opijanila in pustila na cesti, da ga ie povozil avto, in velepodjetjih, da tako omogoči zaposlitev čim J toda vse je bilo zaman. Ko ni noben:, reč poma- gala, sta mu napeljala v usta cevko plinovoda. To jo pomagalo in lastnik pogrebnega zavoda je brž poklical zdravnika, ki je podpisal mrliški list in ugotovil, da je mož umrl za pljučnico. Zavarovalnici se je pa zdela zadeva zelo sumljiva; dala je odkopati truplo in raztelesenje je pokazalo, da je pijanec umrl nasilne smrti. Tako so prišli štirje zločinci v zapor. Možak, ki so ga spravili na oni svet, je bil nekoč inženjer, na se je vdal pijači, kar ga je uničilo. Njegove morilce, ki so jih kmalu izsledili, -so obsodili na smrt in jih usmrtili v kaznilnici Sing-Singu na električnem stoiu. Trideset mož jc prisostvovalo usmrtitvi. Na stopnicah so čakali. I sorodniki na trupla usmrčencev. Prvi je prišel na električni stol lastnik pogrebnega zavoda. Bil je bled. Molče in topo je zrl nekam v daljavo. Ko je sedel na električni stol, je poljubil križ in že je stopil v sobico krvnik ter pritrdil pripravo za tok na obsojenčevo čelo, roko in nogo. Potem je spet odšel, kajti stikala za električni tok so v drugi sobi. Tok jc bil vključen in čez tri minute je bil obsojenec mrtev. Potem.so privedli lastnika javne kuhinje in mučni prizor se jc ponovil. Obsojenec-se jc s'abo smehljal do trenutka, ko je bil vključen tok. Spet tri minute in nastopila je smrt. Zadnja dva obsojenca sta bila mrtva po dveh minutah. Zavarovalnina je znašala nekaj nad 1000 dolarjev. Deset poizkusov jc bilo storjenih, preden so spravili ubogega pijanca na oni svet. Država je pa potrebovala samo malo elektrike in četrt ure, da je morilce kaznovala. X Šivanko ie prevrtal. Prevrtati šivanko po vse? dolžini ni tako lahko, nego vdeti skozi njeno uho toliko in toliko nitk. To možnost so poizkušali že mnogi ne morda iz praktičnih nagibov, temveč samo zato, da bi se proslavili in pekazali, kako natančno znajo delati. Doslej je bilo znano, da se je nekemu švicarskemu urarju posrečilo izvrtati luknjico skozi 160 mm dolgo šivanko. Zdaj ga je pa prekosil angleški urar Keyworth iz Sheffielda, ki je prevrtal 413 mm dolgo š'vanko. Mož pravi, da mu vrtanje ni delalo toliko preglavic kakor izdelava primernega svedra. V ta namen je rabil jekleno iglo iz šivalnega stroja, ki jo je moral prej skrbno nabrusiti in na koncu nazobčati. Težavno je bilo tudi pritrditi šivanko in najti na debelem -koncu pravi kraj, odkoder bi svedrček prodiral naravnost v sredino šivanke. Ko ie pršsl podietni urar z vrtanjem do polovice šivanke, je bila ta že tako segreti, da je moral prenehati z de'om. sicer bi bila počila. Svedrček se ie namreč obrnil tisočkrat v m nuti. Petem ie odšči^nil oster konec in znčel vrtati od druge strani, kar je šlo do konca raz-merno hhko. S tem je dobil Key\vorth obenem visoko stavo, ki jo je bil sklenil s svojimi prijatelji. Listnica uredništva Jurklošter. To je težavna reč. Takih misli, kakor ste vi, je na tisoča in tisoče ljudi. In vsi ti ljudje izkusijo na ta način iskati pomoči. Odsvetujemo vam to pot, ker gotovo nride toliko pisem, da jih ni mogoče niti odpreti, še manj jim potem ustreči. Dajte preprositi upn;ka, naj počaka, ali pa izkušajte stroj, če ga ne uporabljate, prodati. Lahko daste ma;hsn ogl 's v «Dcmovino». Kamniška Bistrica. »Edinosti* ni več in zato nima več pomena, polemizirati z njo. Mn-a Nedrja. Mislimo, da se za enkrat ta opomin lahko opusti. Ča se zamuda še ponovi, pa takrat! Mojstrana. Kje je bil požar, se iz dopisa ne da dognati. Pišece. Ne vemo, kaj hočete. Dopis je v tej obliki tožijiv. Sv. Barbara v Halozah. Vse preveč osebno in maščevalno. Ugankarski kot. Po naključju sta v drugi letošnji številki izostali imeni Mulej Alojz iz Hraš pri Lescah in Kovačič Konrad iz I'o!ic pri Gornji Radgoni, ki sta tudi pravilno re ia uga.ike. Vitanje. V današnji številki objavljamo zadnje žrebanje tobačnih -srečk. Za . t- v'1' • »o ' ;,f> izžreLane prej, ne vemo. Stran 12 «D0M0V1NA» št. 4 Bolečinam v negah reci Poizkusite to enostavno domače sredstvo Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših 'ežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo v.vdo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella. da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. SMEH IN KRA TEK ČAS Dobra ženka. Ženin: «Ali boš izhajala s tremi tisoči dinarjev na mesec, ki jih zaslužim?* Nevesta: «Malj je. pa bom poizkusila. Ampak od čosa boš potem živel ti?» Nisem vreden. Ko je Henrik IV. nekemu plemiču pripenjal na prsi rod sv. Duha, je plemič, kakor je biia navada, izgovoril svetopisemske besede: «Gospod, nisem vreden...» »Vem, da nisi.* je rekel kralj, «a tvoj stric mc je prosil!* Njegova krivda. Neki bahač je pripovedoval, koliko škode je napravila toča na njegovem posestvu. Med poslušalci je bil tudi mož, ki ga je poznal in vedel, da nima ničesar, pa je rekel: «Ce. vam je toča pobila, sto krivi sami, zakaj pa niste odprli dežnika!* Sloga. Mož: »Tako no moreva živeti. Morava so ločiti.* Žena: «Nnj se zgodi tvoja volja. Ali žeiiš, da jaz zapustim tebe ali'ti mene?' Mož: »Najbolje bo, če vsak od naju doprinose svoj kamenček k skupni sreči!* Strah pred mišmi. Gospodinji so predstavi nova služkinja. «Vaša izpričevala so zelo lopa*, pravi gospodinja. «Le to mi še povejte, zakaj sto šli iz zadnje službe.* »Gospod mi je rekel miška, gospa se je pa miši tako hudo bala.* Večkrat kakor ona. Žena (možu, ki je prilomastil pijan iz gostilne): «Ti pa tudi nisi nikoli vina sit.* Mož: »Večkrat kakor ti!* Laskavo priznanje. A: »Ali ste žc čitali moje pesmi?* oB: «I)a, med njimi sta dve, ki bi ju Prešern ne mogel spesniti.* o A: «To jc laskavo priznanje. Kateri pa sta te dve pesmi?* B: »Tista o kinu in tista o radiu!* Čarovnik in ura. Miha je posodil čarovniku svojo Uro. »Zdaj pa,* je rekel čarovnik, «lahko slišite svojo uro tiktakati v tem kosti blaga. Ali ste zadovoljni?* »Zadovoljen,* pravi Miha, «da ura spet gre. Bila jc namreč žc tri tedne pokvarjena!* V šoli. Učiteljica: »Med živalmi razlikujemo četvero-nožce in dvonožce. Cctvcronožci so na primer krava, konj, ovca, a dvonožci so živali na dveh negah (pri tem kaže učiteljica gosko na sliki). To je dvonožec, jaz sem dvonožec in vi ste dvonožci. Torej, Janezek, povej mi, kaj sem jaz.* Janezek (vstane, boječe pogleda učiteljico in komaj slišno reče): «Goska, gospodična učiteljica.* Siromak. Gospodu se je v ženski družbi primerila človeška nesreča. »No, veste kaj,» je vzkliknila neka gospodična, »kaj takega so mi pa še ni pripetilo.* «Ni mogoč;», so je začudil gospod. »Jaz pa sem čisto mislil, da se je meni.* Razlika. A: »Kaj ros hočeš vzeti tega GOletncga generalnega ravnatelja in preživeti z njim vse življenje?* B; »Da, toda njegovo življenje, ne svojega.* Samo za dež. Trgovec: »Kakšen dežnik želite, gospod? Kaj boljšega?* / Kupec: »Ne, samo za dež.* Preteklost in sedanjost. Učitelj: »Jožek, povoj mi stavek v preteklem času.* Jožek: «Moj oče je kupil zlato uro.* Učitelj: »Zlaj mi pa prestavi ta stavek v sedanjost.* Jožek: «Z!ata ura je v zastavljalnici.* Dober zdravnik. Miha: »Z menoj je pri kraju, gospod doktor, ne verjamem, da bi še kdaj ozdravel.* I Zdravnik: »Glejte, jaz sem imel pred leti prav I tako bolezen, kakor jo imate vi, pa me danes poglejte. kako sem čvrst.* Miha:- «Že ro;*, ampak vi slo imeli gotovo dobrega zdravnika.* Pri izpitu. Profesor (slušatelju medicine): »Gospod, ali bi mi mogli povedati, kam bi prišli, če bi zasadili nož i-tule sem?* (Pri tem pokaže profesor trebuh). Medicinec: »V zapor, gospod profesor.* Samo Št. 501 i, kovinnsta Aiiker- remontoir, lepo*ohiš je, pravi švicarski stroj......... Din 35.—; j Št. 5015, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Dni 45.—, ] Št 5010, zelo fina. posebna tanka Anker-remon-toir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla.......Din 155.—, 1 H. SUTTNER L j u b I š a n a 6 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. I MElNEL^HEROlD zA^MARlUORri »* 1 -l TOVARNE GLASBIL »t. Jlja MALI OGLASI ] Teta Mina svetuje varčnim gospodinjam, da si naroče četrtletno za 18 dinarjev revijo »Ženo in doni*, kjer dobe vse nasvete za gospodinjstvo. Poleg tega dobe zaupne migljaje o vseh ženskih zadevah. Pišite upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica ! štev. 10/d/4, da Vam pošlje eno številko brezplačno: na ogled. Dobre smuške obleke, modre in rjave, za gospode in dame, se dobivajo po 345 Din pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14. ™ Sadna drevesca, lepa. pravilno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabrijel Koren, št. 11 j, pošta Velenje. 27 Svinjske kože se kupujejo vedno v trgovinah Scnčar — Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. 275] Slabim. Sodobni človek živi v razmetali skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, predčasna izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte, na čem dandanes mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno. da regulira ekstrukt iz žleze mladih, močnih živali (»Kaletluid*), prihajajoč v organizem,; izločevali«) delovanje vseli žlez, krepi organizem in ; uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek I zopet močan in sposoben za delo ter borbo za svoj ! obstanek Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo i pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Mar-I kovic. — «kalefluid» prodajo jo drogeri je iu lekarne, (davila zaloga: Drogeriju Miskovič i Ko., Beogrui' — lleg. S br. 10.557/5". Hranilne knjižice Okrajne posojilnice v Ljutomeru se kupijo ob zelo ugodnih pogojih. Ponudbe sprejema do dne 28. januarja 1935. uprava »L'omovine» pod cIlipoteka». 28] Majer skupno s šestimi delovnimi močmi se sprejme na večje posestvo na Pohorju. Pogoji: mož vešč živinoreje in žena vešča svinjereje. Ponudbe in zahteve naj se pošljejo upravi »Domovine*. 29 Kompletno kovaško orodje poceni naprodaj. Več pove-Franc Mlakar v šaleku, pošta Velenje. 31 Parne pekovske peči in » troje postavlja iTehna v Ljubljani, Mestni trj štev. 25. Zastopnike sprejema v vseli krajih. 20 Sveča za svcfnico kupite v trgovineh Senčilr — Mala Nedelja, Ljutomer iu Širigowi. 14 Izdaja za konzorcij «Dcir.ovinc* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i c. Za Narodno tiskarno Fran J e ze r Š«kJ