GDK: 681.4 
Dobro vpeljan model gozdnih revirjev v Radljah 
Maks SUŠEK* 
Izvleček 
Sušek, M.: Dobro vpeljan model gozdnih revir-
jev v Radljah. Gozdarski vestnik, št. 1/1992. V 
slovenščini s povzetkom v angleščini. 
Članek obravnava organiziranost in visokostro-
kovno gospodarjenje z gozdovi pri gozdnem 
obratu Radlje (12.500 ha gozdov). Navedena so 
strokovna načela , ki jih je potrebno upoštevati pri 
oblikovanju gozdnih revirjev in načela , ki jih mora 
revirnf gozdar upoštevati pri gospodarjenju z go-
zdovi. Posebna pozornost je v prispevku posve-
čena strokovnim kadrom v revirjih . 
Ključne besede: gozdni revir, revirni gozdar, 
gozdarski kadri. 
1. UVOD 
Gozdni obrat v Radljah je nastal leta 
1947 na osnovi 4800 ha nacionaliziranih 
gozdov. Od leta 1963 do leta 1975 smo 
gospodarili z družbenimi in zasebnimi go-
zdovi na skupni površini 12.500 ha. Nato je 
z zasebnimi gozdovi gospodaril TOK go-
zdarstvo, z družbenimi pa TOZD. 
Ne glede na pogoste spremembe je revir 
kot osnovna enota gospodarjenja z gozdom 
ostal v vseh organizacijskih oblikah. Sedaj, 
ko smo tik pred bistvenimi spremembami 
lastništva in gozdarske zakonodaje, je 
morda zanimiva naša izkušnja. 
Namen tega prispevka je prikazati delo-
vanje naših revirjev v minulem obdobju s 
ciljem, da tudi v bodoče ohranimo, kar se 
je pokazalo uspešno. 
2. DELOVANJE REVIRJEV 
Strokovne naloge naših revirjev so se 
oblikovale razvojno na osnovi odkrivanj no-
vih resnic, prenosa znanja in zastavljenih 
* M. S., inž. gozd. , 62360 Radlje , Malgajeva 
6, Slovenija 
Synopsis 
Sušek, M.: A Well introduced Forest Division 
Model in Radlje . Gozdarski vestnik, No. 1/1992. 
ln Slovene with a summary in English. 
The topic of the article is the organization and 
high professionality in forest managing in the 
Radlje forest enterprise (12,500 hectares of fo-
rests). Professional principles which have to be 
taken into consideration in the forming of forest 
divisions and the principles a head of a division 
has to respect in forest managing have been 
stated. The attention is focused on the importance 
of experts employed in divisions. 
Key words: forest division, division forester, 
1orestry professionals. 
ciljev. Osnovo pri oblikovanju funkcij revir-
jev je tvorilo postavljeno načelo, da mora 
biti vse v gozdarstvu podrejeno zakonito-
stim gozdnega ekosistema. V strokovnih 
krogih je to dejstvo sprejeto. Žal pa je v 
praksi še vse preveč ukrepov, ki kažejo na 
težnjo po pokoritvi in obvladovanju zaplete-
nih ekosistemov. Gre za tiste gozdarje in 
lastnike gozdov, ki vidijo v gozdu predvsem 
kratkoročne koristi. 
Slika 1 prikazuje, kako mora biti gospo-
darjenje z gozdom podrejeno gozdnemu 
ekosistemu, saj le to zagotavlja biološko 
ravnotežje v gozdu. 
PREGLEDNICA OSNOVNIH NALOG V 
REVIRJU 
Nadaljnja členitev navedenih funkcij bi 
pokazala še mnogo večjo pestrost in za-
htevnost pri gospodarjenju z gozdovi v 
revirju. Primerjava med sektorji lastništva 
kaže, da ni bistvenih razlik v delovanju na 
biološkem področju, večje razlike so le pri 
organizaciji dela in na socioekonomskem 
področju. 
Glede pomembnosti in strokovne zahtev-
nosti izstopa med vsemi funkcijami odka-
G. V. 1/92 7 
EKOSISTEMU 
s 
o 
p 
o 
D 
R 
E 
J 
E 
N 
1 
-TEHNOLOGIJA 
- ORGANIZACIJA DELA 
-EKONOMIKA 
- KADRI (GOZDAR) 
- VSI OSTALI 
KORISTNIK! PROSTORA 
Slika 1 : Odnos med gozdom in gozdarstvom 
zevanje. To je osrednje konkretno stro-
kovno opravilo v gozdnem revirju. Odkazo-
vanje je opravilo, pri katerem moramo upo-
rabiti vse strokovno znanje. Ob odkazilu 
drevja se sprožajo vsi miselni tokovi gozdno 
gojitvenega načrtovanja, sečnospravilnih 
načrtov, psihosocioloških in socioekonom-
skih dejavnikov. ln vse to se dogaja hkrati. 
To je čas ustvarjanja ali uničevanja. ša-
blone odpovedo, zahteva se velika kreativ-
nost. V trenutku dejavno posežemo v zdru-
žbo z namenom nekaj vzeti in jo vendar 
ohraniti čim bližje naravnim stvaritvam. Žal 
je človek v preteklosti večkrat spremenil 
naravne združbe. Ted aj je še potrebnejše 
kreativno delo - s ciljem vzgojiti sestoje iz 
8 G. V. 1/92 
prizadetega stanja v naravnejše oblike. Od-
kazovalec v trenutku sproži ali zavre vse 
mehanizme sonaravnega gospodarjenja. 
Tako so lahko učinki za nadaljnji razvoj 
sestojev ugodni ali razdiralni. Glede na vse 
to sledi, da je odgovornost odkazovalca 
zelo velika. 
Zato je revirnemu gozdarju potrebna ve-
lika mera strokovnosti in kreativnosti. 
3. NAČELA OBLIKOVANJA 
IN DELOVANJA REVIRJEV 
Pri oblikovanju in delovanju gozdnih re-
virjev so se pojavljale najrazličnejše zahte-
ve. Izkušnje kažejo, da so se nekatere 
spreminjale, nekatere pa so ostajale ves 
čas pomembne. Te smo pri vseh organiza-
cijskih odločitvah upoštevali kot načela: 
Načelo celovitosti 
Gozd je ekosistem . Vsak poseg v ta 
sistem vpliva usodno na njegov nadaljnji 
razvoj . Gozd pri konkretnem poseganju 
vanj specializiranega pristopa praviloma ne 
prenese brez posledic. Pri našem konceptu 
sonaravnega gospodarjenja je tudi pridobi-
vanje neločljiv del gojitvene dejavnosti. 
Optimalizacijo vseh funkcij gospodarje-
nja lahko dosežemo le z upoštevanjem 
vseh dejavnikov v trenutku izvedbe določe­
nega ukrepa. Samo celovit pristop zajema 
vse elemente uspešnega gospodarjenja. 
Gozdni revir pojmujemo kot celovito 
osnovno organizacijsko enoto z določeno 
površino, ki je odvisna od rastiščnih in 
sestojnih razmer. Tu gozdar hkrati izvaja 
vse funkcije gospodarjenja z gozdom. V 
zasebnih gozdovih se njegova dejavnost 
razširi še na razvojne cilje posestnikov. 
Načelo samostojnosti 
Na osnovi splošnih strateških usmeritev 
je gozdar pri konkretnem delovanju v gozdu 
dolžan samostojno ukrepati. Zaradi spo-
znanja, da naravne procese ni mogoče 
natančno načrtovati, odpadejo vse šablone . 
Uspehe lahko pričakujemo le od kreativnih 
ljudi, ker se kreativnosti ne da naučiti. 
Gozd odlikuje velika pestrost. številne 
rastlinske združbe se že na zelo majhnih 
površinah menjavajo in prepletajo. Veliko 
kakovostne in količinske raznovrstnosti je 
v sedanjih sestojnih zgradbah. Pestrost 
ljudi z vsemi demografskimi zakonitostmi 
na našem področju zahteva prilagodljive 
pristope. Tudi krajinsko je to področje zelo 
pestro. Vse to potrjuje zahtevo po stro-
kovno samostojni osebnosti revirnega go-
zdarja. 
p <--RASTIŠČA 
E 
s <-- SESTOJEV 
T 
R ..-.PREBIVALSTVA 
o 
s ~KRAJINE 
T 
ZAHTEVA V REVIRJU 
STROKOVNO SAMOSTOJNO OSEBNOST 
Načelo strokovnosti 
Že bežen pregled navedenih nalog v 
revirju kaže na to, da potrebuje revirni 
gozdar veliko strokovnega znanja. Načrto­
vanje z odkazilom in kvalitetna izvedba 
vseh načrtovanih ukrepov ne prenesejo 
improvizacij. Gre za usodne odločitve na-
daljnjega razvoja sestojev in gozdov. Ana-
lize so pokazale, da je možno z umskim 
gospodarjenjem dolgoročno doseči 30-
40% večje količinske donose, vrednostne 
pa celo 50-60% večje - ob upoštevanju 
vseh funkcij gozdov. 
že pri vrednotenju ožjih materialnih ciljev 
dobimo ogromne vrednosti. Povprečnemu 
radeljskemu revirju (1250 ha) lahko vred-
nost svojih gozdov, samo z vidika pridobi-
vanja, v 1 OO do 120 letih povečamo za 
32.000.000 DEM. Pri 2% letni izkoristljivosti 
pomeni to za revir letno večji čisti prihodek 
640.000 DEM. Že samo ta podatek kaže, 
s kakšnimi vrednostmi upravlja revirni go-
zdar. Zato smo predvideli in kadrovali za 
revirnega gozdarja dipl. ing. gozdarstva. 
Načelo stalnosti 
Poleg ožje strokovnosti mora revirni go-
zdar dobro poznati svoj revir. Glede na že 
omenjeno pestrost potrebuje gozdar naj-
manj 5 let, da svoj revir dobro spozna. Šele 
od takrat naprej lahko zelo uspešno upo-
rablja vso svojo strokovno znanje in kreativ-
nost. Tudi značaj razvojnih procesov v 
gozdu zahteva spremljanje vseh uspehov 
in neuspehov v daljšem časovnem razdo-
bju. Zato smo spodbujali stalnost kadrov v 
revirjih . Primerna plača, timsko delo, mož-
nosti nadaljnjega strokovnega razvoja, so 
med glavnimi spodbujevalci za doseganje 
tega cilja. Prepogosto menjavanje revirnih 
gozdarjev pomeni veliko zmanjševanje kva-
litete dela in s tem uspehov v revirju. 
Načelo načrtovalec = izvajalec 
Načrtovanje zahteva poleg osnovnega 
znanja in informacij tudi veliko praktičnih 
izkušenj. Izkušnje lahko dobi gozdar najbo-
lje takrat, kadar načrtovano spremlja 
osebno tudi pri izvedbi. Na osnovi kontrole 
in nadaljnje spremljave učinkov vseh vlož-
kov pridobiva nove informacije. S primerja-
njem načrtovanega in izvedenega se spro-
žijo miselni procesi, ki lahko prispevajo k 
smotrnosti in izboljšanju kakovosti nadalj-
njega vlaganja. Šele osebno spremljanje 
vseh vložkov in strokovne statistične obde-
lave resnično omogočajo nadaljnje stro-
kovno delo. Na nivoju revirja, kjer se vsi 
načrtovani ukrepi konkretizirajo, si brez za-
hteve, da mora biti načrtovalec hkrati tudi 
izvajalec, ne moremo zamisliti smotrnih in 
uspešnih vlaganj. 
Načrtovalec in izvajalec s kontrolo v isti 
osebi pomeni gotovo najsmotrnejši način 
strokovnega vlaganja. Pomeni pa tudi večjo 
gotovost, da bodo dela v celoti in kakovost-
no opravljena. Pri tem pa ne sme biti 
izključena objektivna kontrola od zunaj . 
Povprečna velikost revirjev je 1250 ha z 
etatom 7400 m3. Vodja obrata, referenta in 
revirni vodje tvorijo strokovni kolegij. Delo 
je organizirano timsko . 
Revirni vodja je v svojem revirju stro-
kovno samostojen . Na osnovi gozdno go-
spodarskega načrta in letnega programa 
obrata gospodari revirni vodja samostojno. 
Je v resnici načrtovalec in izvajalec vsega 
v revirju. V pomoč mu je delovodja, ki pa 
velik del svojega delovnega časa posveti 
tudi lastnoročni izvedbi zahtevnejših del. 
G. V. 1/92 9 
PREGLEDNICA OSNOVNIH NALOG V REVIRJU 
Družbeni gozdovi 
Načrtovanje: 
sodelovanje pri gozdnogospodarskem 
načrtovanju, 
gojitvene načrtovanje, 
pridobivanja, 
vzdrževanja, 
investicij, 
operativno: 
- letno, 
- mesečno, 
- tedensko. 
- Izvedba vseh načrtovanih del: 
odkazovanje, 
pridobivanje, 
gojitvena dela, 
vzdrževanje cest, objektov. 
- Organizacija dela v revirju: 
· delavcev, 
· delovnih sredstev. 
- Izobraževanje delavcev na delovnem 
mestu 
- Evidenca vsega v revirju 
Nega krajine: 
v ožjem smislu, 
· nega človeka: 
- sodelovanje s krajani, KS in občino. 
- Kontrola : 
izvedbe del, 
vseh dogajanj v revirju, 
krajinskih dejavnikov. 
4. NAČELA RAVNANJA Z GOZDOM 
Osnova za delo v revirju je načelo nege, 
ki se izvaja s posebnim poudarkom na 
gozdu, krajini in človeku. Poleg tega osnov-
nega načela so se v tridesetletnem obdobju 
oblikovala še naslednja: 
Načelo načrtovanja 
Načrtovanje je osnova za vsak poseg v 
gozd, infrastrukturo in vse ostale elemente 
gospodarjenja. 
10 G . V. 1/92 
Zasebni gozdovi 
Načrtovanje: 
sodelovanje pri gozdnogospodarskem 
načrtovanju, 
gojitvene načrtovanje, 
občasno in po potrebi lastnika tudi na 
področju pridobivanja, 
vzdrževanja, 
investicij, 
izrabe prostora: 
- s kmetijci, 
- z drugimi uporabniki prostora, 
- z urbanisti in projektanti (arhitekti) . 
- Izvedba vseh načrtovanih del: 
odkazovanje, 
gojitvena dela, 
pridobivanje - v izjemnih primerih 
(1 O% od celote), 
vzdrževanje cest. 
- Organizacija dela v revirju: 
· lastnikov in delavcev. 
Izobraževanje lastnikov za delo v gozdu 
- Evidenca vsega v revirju 
- Nega krajine: 
v ožjem smislu, 
· nega človeka: izobraževanje, svetova-
nje, ekskurzije, kulturna dela, rekreacija. 
- Kontrola: 
izvedbe del, 
vseh dogajanj v revirju, 
krajinskih dejavnikov. 
Načelo sonaravnosti 
Sedanje stanje sestojev je še v pretežni 
meri v velikem razkoraku z naravnimi 
združbami. Dosledno upoštevanje načel 
sonaravnosti je ena od najvažnejših zahtev 
revirnih vodij. Soustvarjati naravnejše zdru-
žbe in pri tem optimalno in trajno koristiti 
del biomase ne prenese občasnega dela, 
ampak zahteva nenehno trdo strokovno 
delo. 
Načelo sproščene tehnike gozdov 
Usmerjanje naravnih sil k ciljnemu stanju 
zahteva sproščen način gospodarjenja. Na 
našem področju so se pojavljali najrazlič­
nejši gozdno-gojitveni sistemi. V zadnjem 
obdobju pa se vse bolj prepletata prebiralni 
in skupinsko postopni način gospodarjenja. 
Vedno bolj pa pridobivata dve prvini, ki 
znatno povečujeta zahtevnost gospodarje-
nja. Gre za spoštovanje individualnosti in 
upoštevanje zahtev pri ravnanju s krajino. 
Tudi v daljšem časovnem obdobju ni na-
ravno na istem prostoru vztrajati pri isti 
obliki gospodarjenja. Tako se bodo ti dve 
obliki s posebnim poudarkom na individual-
nosti jn spoštovanju ekosistemskih zakoni-
tosti med seboj prepletati tudi v prihodnje. 
Slutim, da gre že za novo izpopolnjena 
tehniko obratovanja, ki si zasluži slovensko 
ime in lastno definicijo. 
Načelo naravnih rastiščnih danosti 
To načelo zahteva temeljite strokovne 
analize na prirastoslovnem in združbenem 
področju. Vztrajne primerjave med današ-
njim in možnim stanjem gozdov gozdarja 
spodbujajo k intenzivnejšemu gospodarje-
nju. 
Načelo kadrovanja 
Izvedba del zahteva kvalitetnega gozd-
nega delavca. Revirni gozdar mora za dela 
pridobivati najprimernejše delavce. Zato je 
funkcija izbora trajna in zahtevna naloga. 
Načelo organizacije dela 
Revirni vodja kot neposredni organizator 
vseh del mora strokovno spremljati vsa 
opravila ter skrbeti, da so pravočasno in 
kakovostno opravljena. 
Načelo izobraževanja 
Uspehi gospodarjenja v revirju so v pre-
cejšnji meri odvisni od človeka, njegovega 
znanja in odnosa do gozda. Revirni vodja 
izobražuje svoje delavce ob odkazovanju 
in izvajanju del. Organizira tudi tečaje (krož-
ke). 
Načelo eksistence 
To načelo je specifično v revirjih z zaseb-
nimi gozdovi. V našem območju imamo 
posebno naselitveno obliko - celke, ki so 
osnovne naselitvene enote našega hribov-
skega področja. Gospodarjenju zgolj na 
ekonomskih načelih bi sledilo nenehno ve-
čanje kmetij, kar bi povzročilo razselitev 
gorskega sveta. Če pa želimo ohraniti se-
danjo poseljenost (70% gozdnatost) in kul-
turno krajino, so potrebni kmetijam dodatni 
vložki. 
Poleg zagotavljanja rednih prihodkov de-
luje gozd v razvojni dinamiki kmetije kot 
ekonomski pufer. Kreativen revirni gozdar 
lahko veliko prispeva pri zelo pestrih eksi-
stenčnih problemih na kmetijah. 
5. STROKOVNE ZAHTEVE KOT VODILO 
NARODNE KADROVSKE POLITIKE 
Gozdovi Slovenije tako danes kot v bo-
doče močno vplivajo na kakovost našega 
življenja. Slovenci smo glede na reliefne in 
klimatske razmere še posebej odvisni od 
količine in kakovosti gozdov. Naše doseda-
nje delo je prispevalo k temu, da imamo 
Slovenci na področju gozdarstva kaj poka-
zati. Brez dobrih kadrov tega ne bi bilo. 
Zato je naša obveza, da v novi sistem 
vgradimo primerno kadrovsko politiko na 
državni ravni. 
Ohranitev gozdnih revirjev kot temeljne 
enote slovenskega gozdarstva daje realno 
osnovo za zadostno število gozdarskih stro-
kovnjakov Slovenije. Zaradi velikega 
ugleda naše stroke zunaj sta še bolj po-
trebna znanje in kreativnost v bodoči go-
zdarski operativi in vseh ostalih institucijah. 
Populacija 500-600 dipl. inž. gozdarstva 
potrebuje za svojo regeneracijo letno 16-18 
diplomantov. 
6. PREDLOGI 
Gospodarjenje z gozdom je komplicirane 
in pestro. Naš osnovni namen pa je gospo-
dariti na načelih trajnosti in sonaravnosti. 
Razkorak med dejanskim in želenim sta-
njem lahko smotrno in kar najhitreje zmanj-
šamo samo s strokovnim delom. Pomem-
G. V. 1/92 11 
j 
bna je tudi primerna organizacija dela. Do-
sedanje izkušnje pri delu v revirjih so boga-
te. 
Vsa načela, ki so se oblikovala v preteklo-
sti,· so se na našem obratu v enaki meri 
uveljavila ne glede na lastništvo. Oblikovale 
so se le dodatne naloge v revirjih z zaseb-
nimi gozdovi. Šlo je za dodatne dejavnosti, 
ki so bile potrebne za celovit razvoj gorskih 
kmetij. Na temeljne lastninske pravice do 
etatne mase gozdarji nismo imeli vpliva, 
ker je to bilo kmetom z zakonom odtujena. 
Prav ta odtujena pravica pa je bistveno 
vplivala na večkrat nerazumljivo preziranje 
tudi strokovnega dela. 
Na osnovi postavljenih dolgoročnih ciljev 
in vseh dosedanjih izkušenj naj bi se tudi 
v prihodnji organizaciji slovenskega gozdar-
stva ohranili gozdni revirji. 
Povprečna velikost revirja naj bi bila 
2000 ha (1300-2700). V družbenih gozdo-
vih in na veleposestvih pa bi bili po potrebi 
bistveno manjši. Ta velikost še dopušča 
temeljitejše strokovno delo in dober pre-
gled. Zagotavlja kontinuiteto potrebnih vla-
ganj in omogoča tam, kjer je to potrebno, 
intenzivneje razvijati kmetije. Nadalje omo-
goča še aktivno delovanje na področju 
krajinske problematike. 
Glede na potrebe po temeljitem strokov-
nem znanju naj bi bila ciljna strokovna 
izobrazba za vodje gozdnih revirjev diplomi-
rani inženir gozdarstva. 
Tam, kjer je to mogoče, bi morali tudi v 
prihodnje omogočiti nedeljivost dejavnosti 
(vseh funkcij). Načelo celovitosti se je do 
sedaj uveljavilo kot eno od najpotrebnejših 
pri gospodarjenju z dovolj velikimi gozdnimi 
predeli. Po potrebi je nujno oblikovati po-
sebne naloge zaradi skrbi za razvoj gorskih 
kmetij. 
7. SKLEPI 
Gozdni ekosistem je zelo zapletena tvor-
ba. V preteklosti je človek marsikje na 
obratu razgradil naravne gozdove. Zato so 
še danes velike razlike med ciljnim in seda-
njim stanjem. S primernimi strokovnimi 
vložki želimo ta razkorak zmanjšati. Doseči 
moramo tako obliko dela, ki bo uskladila 
širše družbene interese in koristi lastnikov. 
12 G. V. 1/92 
Gre za hkratno zadovoljevanje potreb na 
različnih nivojih. Ne glede na različne po-
glede do tega vprašanja pa trdim, da samo 
s temeljitim strokovnim delom lahko zado-
stimo vsem interesom. Glede na dosedanje 
izkušnje je znanje dipl. ing. gozdarstva 
potrebno že na osnovnem nivoju pri kon-
kretnem delu v gozdu. Zato bi tudi v bodoče 
ohranili gozdni revir kot osnovno organiza-
cijsko enoto. Takšna mreža bi zagotavljala 
strokovno delo z vsemi slovenskimi gozdovi 
in tako omogočila doseganje zastavljenih 
ciljev na vseh področjih in nivojih. Zagoto-
vila bi tudi reprodukcijo strokovnih kadrov, 
ker bi bila znana potreba trajnega števila 
gozdarskih kadrov v Sloveniji. 
A WELL INTRODUCED FOREST DIVISION 
MODEL IN RADLJE 
Summary 
The Radlje forest enterprise was founded in 
i 94 7. Until 1975, the enterprise managed 12.500 
hectares of forests and afterwards it was split into 
a private and a sociatly owned division. Despite 
all postwar organizational changes, the division 
has remained a basic complex organizational 
unit, which has had essential influence on the 
continuity of measures taken in the achieving of 
the aims set. 
The basic guideline in the defining of the forest 
division roles was the principle that each mana-
ging factor should be subordinated to the forest 
ecosystem. 
The basic principles of the forming of divisions 
and organizing of work there: 
- The principle of complexity ensures the opti-
mization in all spheres of forest managing; 
- The principle of independence is being ob-
served due to the arduousness, variety and the 
required creativity in forest managing; 
- The principle of continuity has been introdu-
ced due to the establishment that time is an 
essential factor in the quality of professional work; 
- The principle: a plan ner = a performer. The 
complicated forest ecosystem requires a cognitive 
approach based on an effective back information 
system. 
The Functioning of Oivisions in a Forest Enter-
prise 
The ave rage area of divisions is 1.250 hectares, 
with the annual cut of 7.400 m3 . The work in the 
enterprise has been organized as team work. The 
head of the division works in the forest, in the 
region, observing the man in the environment. 
His operation is based on the principles of ten-
ding, with the emphasis on all the three stated 
factors. Forest tending has been extended on 
\andscape tending. The head of the division also 
has to take into consideration the following princi-
ples: 
- the princi ple of planning (the necessity of the 
planning of each intervention in forest); 
- the natural is tie princip le; 
- the principle of natural regeneration; 
- the principle of the selection of the right tree 
speci es regarding the natural site; 
- the principle of unforced silvicultural techni-
que; 
- the principle of observing natural site condi-
tions; 
- the principle of optima! personnel policy ; 
- the princi ple of reasonable organization; 
- the principle of education (forest workers, 
forest owne rs); 
- the principle of the existence of a farmer and 
a worker. 
Forest divisions should also be preserved in 
the future . It is recommended that the area of a 
division be about 2.000 hectares (1.300-2.700 
hectares) with its head - a university graduate in 
forestry. The preserving of divisions as basic 
forestry organizational units in Slovenia demands 
a corresponding number of forestry professionals. 
The precondition for the annual regeneration of 
a population of 520 forestry engineers is 15 new 
graduates per year. 
The above stated principles should also be 
t~k_e~ into consideration in the future forming of 
diVISJons. ln the forests consisting of small private 
estates in mountainous regions, additional tasks 
should also be taken in respect- in the sense of 
complex agricultural development. 
PRAGOZD - BOLNIŠNICA ZA »ZASMREČENEcc GOZDARJE 
J 
Karikatura: Gorazd Mlinšek 
G. V. 1/92 13