GDK: 681.4 Dobro vpeljan model gozdnih revirjev v Radljah Maks SUŠEK* Izvleček Sušek, M.: Dobro vpeljan model gozdnih revir- jev v Radljah. Gozdarski vestnik, št. 1/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Članek obravnava organiziranost in visokostro- kovno gospodarjenje z gozdovi pri gozdnem obratu Radlje (12.500 ha gozdov). Navedena so strokovna načela , ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju gozdnih revirjev in načela , ki jih mora revirnf gozdar upoštevati pri gospodarjenju z go- zdovi. Posebna pozornost je v prispevku posve- čena strokovnim kadrom v revirjih . Ključne besede: gozdni revir, revirni gozdar, gozdarski kadri. 1. UVOD Gozdni obrat v Radljah je nastal leta 1947 na osnovi 4800 ha nacionaliziranih gozdov. Od leta 1963 do leta 1975 smo gospodarili z družbenimi in zasebnimi go- zdovi na skupni površini 12.500 ha. Nato je z zasebnimi gozdovi gospodaril TOK go- zdarstvo, z družbenimi pa TOZD. Ne glede na pogoste spremembe je revir kot osnovna enota gospodarjenja z gozdom ostal v vseh organizacijskih oblikah. Sedaj, ko smo tik pred bistvenimi spremembami lastništva in gozdarske zakonodaje, je morda zanimiva naša izkušnja. Namen tega prispevka je prikazati delo- vanje naših revirjev v minulem obdobju s ciljem, da tudi v bodoče ohranimo, kar se je pokazalo uspešno. 2. DELOVANJE REVIRJEV Strokovne naloge naših revirjev so se oblikovale razvojno na osnovi odkrivanj no- vih resnic, prenosa znanja in zastavljenih * M. S., inž. gozd. , 62360 Radlje , Malgajeva 6, Slovenija Synopsis Sušek, M.: A Well introduced Forest Division Model in Radlje . Gozdarski vestnik, No. 1/1992. ln Slovene with a summary in English. The topic of the article is the organization and high professionality in forest managing in the Radlje forest enterprise (12,500 hectares of fo- rests). Professional principles which have to be taken into consideration in the forming of forest divisions and the principles a head of a division has to respect in forest managing have been stated. The attention is focused on the importance of experts employed in divisions. Key words: forest division, division forester, 1orestry professionals. ciljev. Osnovo pri oblikovanju funkcij revir- jev je tvorilo postavljeno načelo, da mora biti vse v gozdarstvu podrejeno zakonito- stim gozdnega ekosistema. V strokovnih krogih je to dejstvo sprejeto. Žal pa je v praksi še vse preveč ukrepov, ki kažejo na težnjo po pokoritvi in obvladovanju zaplete- nih ekosistemov. Gre za tiste gozdarje in lastnike gozdov, ki vidijo v gozdu predvsem kratkoročne koristi. Slika 1 prikazuje, kako mora biti gospo- darjenje z gozdom podrejeno gozdnemu ekosistemu, saj le to zagotavlja biološko ravnotežje v gozdu. PREGLEDNICA OSNOVNIH NALOG V REVIRJU Nadaljnja členitev navedenih funkcij bi pokazala še mnogo večjo pestrost in za- htevnost pri gospodarjenju z gozdovi v revirju. Primerjava med sektorji lastništva kaže, da ni bistvenih razlik v delovanju na biološkem področju, večje razlike so le pri organizaciji dela in na socioekonomskem področju. Glede pomembnosti in strokovne zahtev- nosti izstopa med vsemi funkcijami odka- G. V. 1/92 7 EKOSISTEMU s o p o D R E J E N 1 -TEHNOLOGIJA - ORGANIZACIJA DELA -EKONOMIKA - KADRI (GOZDAR) - VSI OSTALI KORISTNIK! PROSTORA Slika 1 : Odnos med gozdom in gozdarstvom zevanje. To je osrednje konkretno stro- kovno opravilo v gozdnem revirju. Odkazo- vanje je opravilo, pri katerem moramo upo- rabiti vse strokovno znanje. Ob odkazilu drevja se sprožajo vsi miselni tokovi gozdno gojitvenega načrtovanja, sečnospravilnih načrtov, psihosocioloških in socioekonom- skih dejavnikov. ln vse to se dogaja hkrati. To je čas ustvarjanja ali uničevanja. ša- blone odpovedo, zahteva se velika kreativ- nost. V trenutku dejavno posežemo v zdru- žbo z namenom nekaj vzeti in jo vendar ohraniti čim bližje naravnim stvaritvam. Žal je človek v preteklosti večkrat spremenil naravne združbe. Ted aj je še potrebnejše kreativno delo - s ciljem vzgojiti sestoje iz 8 G. V. 1/92 prizadetega stanja v naravnejše oblike. Od- kazovalec v trenutku sproži ali zavre vse mehanizme sonaravnega gospodarjenja. Tako so lahko učinki za nadaljnji razvoj sestojev ugodni ali razdiralni. Glede na vse to sledi, da je odgovornost odkazovalca zelo velika. Zato je revirnemu gozdarju potrebna ve- lika mera strokovnosti in kreativnosti. 3. NAČELA OBLIKOVANJA IN DELOVANJA REVIRJEV Pri oblikovanju in delovanju gozdnih re- virjev so se pojavljale najrazličnejše zahte- ve. Izkušnje kažejo, da so se nekatere spreminjale, nekatere pa so ostajale ves čas pomembne. Te smo pri vseh organiza- cijskih odločitvah upoštevali kot načela: Načelo celovitosti Gozd je ekosistem . Vsak poseg v ta sistem vpliva usodno na njegov nadaljnji razvoj . Gozd pri konkretnem poseganju vanj specializiranega pristopa praviloma ne prenese brez posledic. Pri našem konceptu sonaravnega gospodarjenja je tudi pridobi- vanje neločljiv del gojitvene dejavnosti. Optimalizacijo vseh funkcij gospodarje- nja lahko dosežemo le z upoštevanjem vseh dejavnikov v trenutku izvedbe določe­ nega ukrepa. Samo celovit pristop zajema vse elemente uspešnega gospodarjenja. Gozdni revir pojmujemo kot celovito osnovno organizacijsko enoto z določeno površino, ki je odvisna od rastiščnih in sestojnih razmer. Tu gozdar hkrati izvaja vse funkcije gospodarjenja z gozdom. V zasebnih gozdovih se njegova dejavnost razširi še na razvojne cilje posestnikov. Načelo samostojnosti Na osnovi splošnih strateških usmeritev je gozdar pri konkretnem delovanju v gozdu dolžan samostojno ukrepati. Zaradi spo- znanja, da naravne procese ni mogoče natančno načrtovati, odpadejo vse šablone . Uspehe lahko pričakujemo le od kreativnih ljudi, ker se kreativnosti ne da naučiti. Gozd odlikuje velika pestrost. številne rastlinske združbe se že na zelo majhnih površinah menjavajo in prepletajo. Veliko kakovostne in količinske raznovrstnosti je v sedanjih sestojnih zgradbah. Pestrost ljudi z vsemi demografskimi zakonitostmi na našem področju zahteva prilagodljive pristope. Tudi krajinsko je to področje zelo pestro. Vse to potrjuje zahtevo po stro- kovno samostojni osebnosti revirnega go- zdarja. p <--RASTIŠČA E s <-- SESTOJEV T R ..-.PREBIVALSTVA o s ~KRAJINE T ZAHTEVA V REVIRJU STROKOVNO SAMOSTOJNO OSEBNOST Načelo strokovnosti Že bežen pregled navedenih nalog v revirju kaže na to, da potrebuje revirni gozdar veliko strokovnega znanja. Načrto­ vanje z odkazilom in kvalitetna izvedba vseh načrtovanih ukrepov ne prenesejo improvizacij. Gre za usodne odločitve na- daljnjega razvoja sestojev in gozdov. Ana- lize so pokazale, da je možno z umskim gospodarjenjem dolgoročno doseči 30- 40% večje količinske donose, vrednostne pa celo 50-60% večje - ob upoštevanju vseh funkcij gozdov. že pri vrednotenju ožjih materialnih ciljev dobimo ogromne vrednosti. Povprečnemu radeljskemu revirju (1250 ha) lahko vred- nost svojih gozdov, samo z vidika pridobi- vanja, v 1 OO do 120 letih povečamo za 32.000.000 DEM. Pri 2% letni izkoristljivosti pomeni to za revir letno večji čisti prihodek 640.000 DEM. Že samo ta podatek kaže, s kakšnimi vrednostmi upravlja revirni go- zdar. Zato smo predvideli in kadrovali za revirnega gozdarja dipl. ing. gozdarstva. Načelo stalnosti Poleg ožje strokovnosti mora revirni go- zdar dobro poznati svoj revir. Glede na že omenjeno pestrost potrebuje gozdar naj- manj 5 let, da svoj revir dobro spozna. Šele od takrat naprej lahko zelo uspešno upo- rablja vso svojo strokovno znanje in kreativ- nost. Tudi značaj razvojnih procesov v gozdu zahteva spremljanje vseh uspehov in neuspehov v daljšem časovnem razdo- bju. Zato smo spodbujali stalnost kadrov v revirjih . Primerna plača, timsko delo, mož- nosti nadaljnjega strokovnega razvoja, so med glavnimi spodbujevalci za doseganje tega cilja. Prepogosto menjavanje revirnih gozdarjev pomeni veliko zmanjševanje kva- litete dela in s tem uspehov v revirju. Načelo načrtovalec = izvajalec Načrtovanje zahteva poleg osnovnega znanja in informacij tudi veliko praktičnih izkušenj. Izkušnje lahko dobi gozdar najbo- lje takrat, kadar načrtovano spremlja osebno tudi pri izvedbi. Na osnovi kontrole in nadaljnje spremljave učinkov vseh vlož- kov pridobiva nove informacije. S primerja- njem načrtovanega in izvedenega se spro- žijo miselni procesi, ki lahko prispevajo k smotrnosti in izboljšanju kakovosti nadalj- njega vlaganja. Šele osebno spremljanje vseh vložkov in strokovne statistične obde- lave resnično omogočajo nadaljnje stro- kovno delo. Na nivoju revirja, kjer se vsi načrtovani ukrepi konkretizirajo, si brez za- hteve, da mora biti načrtovalec hkrati tudi izvajalec, ne moremo zamisliti smotrnih in uspešnih vlaganj. Načrtovalec in izvajalec s kontrolo v isti osebi pomeni gotovo najsmotrnejši način strokovnega vlaganja. Pomeni pa tudi večjo gotovost, da bodo dela v celoti in kakovost- no opravljena. Pri tem pa ne sme biti izključena objektivna kontrola od zunaj . Povprečna velikost revirjev je 1250 ha z etatom 7400 m3. Vodja obrata, referenta in revirni vodje tvorijo strokovni kolegij. Delo je organizirano timsko . Revirni vodja je v svojem revirju stro- kovno samostojen . Na osnovi gozdno go- spodarskega načrta in letnega programa obrata gospodari revirni vodja samostojno. Je v resnici načrtovalec in izvajalec vsega v revirju. V pomoč mu je delovodja, ki pa velik del svojega delovnega časa posveti tudi lastnoročni izvedbi zahtevnejših del. G. V. 1/92 9 PREGLEDNICA OSNOVNIH NALOG V REVIRJU Družbeni gozdovi Načrtovanje: sodelovanje pri gozdnogospodarskem načrtovanju, gojitvene načrtovanje, pridobivanja, vzdrževanja, investicij, operativno: - letno, - mesečno, - tedensko. - Izvedba vseh načrtovanih del: odkazovanje, pridobivanje, gojitvena dela, vzdrževanje cest, objektov. - Organizacija dela v revirju: · delavcev, · delovnih sredstev. - Izobraževanje delavcev na delovnem mestu - Evidenca vsega v revirju Nega krajine: v ožjem smislu, · nega človeka: - sodelovanje s krajani, KS in občino. - Kontrola : izvedbe del, vseh dogajanj v revirju, krajinskih dejavnikov. 4. NAČELA RAVNANJA Z GOZDOM Osnova za delo v revirju je načelo nege, ki se izvaja s posebnim poudarkom na gozdu, krajini in človeku. Poleg tega osnov- nega načela so se v tridesetletnem obdobju oblikovala še naslednja: Načelo načrtovanja Načrtovanje je osnova za vsak poseg v gozd, infrastrukturo in vse ostale elemente gospodarjenja. 10 G . V. 1/92 Zasebni gozdovi Načrtovanje: sodelovanje pri gozdnogospodarskem načrtovanju, gojitvene načrtovanje, občasno in po potrebi lastnika tudi na področju pridobivanja, vzdrževanja, investicij, izrabe prostora: - s kmetijci, - z drugimi uporabniki prostora, - z urbanisti in projektanti (arhitekti) . - Izvedba vseh načrtovanih del: odkazovanje, gojitvena dela, pridobivanje - v izjemnih primerih (1 O% od celote), vzdrževanje cest. - Organizacija dela v revirju: · lastnikov in delavcev. Izobraževanje lastnikov za delo v gozdu - Evidenca vsega v revirju - Nega krajine: v ožjem smislu, · nega človeka: izobraževanje, svetova- nje, ekskurzije, kulturna dela, rekreacija. - Kontrola: izvedbe del, vseh dogajanj v revirju, krajinskih dejavnikov. Načelo sonaravnosti Sedanje stanje sestojev je še v pretežni meri v velikem razkoraku z naravnimi združbami. Dosledno upoštevanje načel sonaravnosti je ena od najvažnejših zahtev revirnih vodij. Soustvarjati naravnejše zdru- žbe in pri tem optimalno in trajno koristiti del biomase ne prenese občasnega dela, ampak zahteva nenehno trdo strokovno delo. Načelo sproščene tehnike gozdov Usmerjanje naravnih sil k ciljnemu stanju zahteva sproščen način gospodarjenja. Na našem področju so se pojavljali najrazlič­ nejši gozdno-gojitveni sistemi. V zadnjem obdobju pa se vse bolj prepletata prebiralni in skupinsko postopni način gospodarjenja. Vedno bolj pa pridobivata dve prvini, ki znatno povečujeta zahtevnost gospodarje- nja. Gre za spoštovanje individualnosti in upoštevanje zahtev pri ravnanju s krajino. Tudi v daljšem časovnem obdobju ni na- ravno na istem prostoru vztrajati pri isti obliki gospodarjenja. Tako se bodo ti dve obliki s posebnim poudarkom na individual- nosti jn spoštovanju ekosistemskih zakoni- tosti med seboj prepletati tudi v prihodnje. Slutim, da gre že za novo izpopolnjena tehniko obratovanja, ki si zasluži slovensko ime in lastno definicijo. Načelo naravnih rastiščnih danosti To načelo zahteva temeljite strokovne analize na prirastoslovnem in združbenem področju. Vztrajne primerjave med današ- njim in možnim stanjem gozdov gozdarja spodbujajo k intenzivnejšemu gospodarje- nju. Načelo kadrovanja Izvedba del zahteva kvalitetnega gozd- nega delavca. Revirni gozdar mora za dela pridobivati najprimernejše delavce. Zato je funkcija izbora trajna in zahtevna naloga. Načelo organizacije dela Revirni vodja kot neposredni organizator vseh del mora strokovno spremljati vsa opravila ter skrbeti, da so pravočasno in kakovostno opravljena. Načelo izobraževanja Uspehi gospodarjenja v revirju so v pre- cejšnji meri odvisni od človeka, njegovega znanja in odnosa do gozda. Revirni vodja izobražuje svoje delavce ob odkazovanju in izvajanju del. Organizira tudi tečaje (krož- ke). Načelo eksistence To načelo je specifično v revirjih z zaseb- nimi gozdovi. V našem območju imamo posebno naselitveno obliko - celke, ki so osnovne naselitvene enote našega hribov- skega področja. Gospodarjenju zgolj na ekonomskih načelih bi sledilo nenehno ve- čanje kmetij, kar bi povzročilo razselitev gorskega sveta. Če pa želimo ohraniti se- danjo poseljenost (70% gozdnatost) in kul- turno krajino, so potrebni kmetijam dodatni vložki. Poleg zagotavljanja rednih prihodkov de- luje gozd v razvojni dinamiki kmetije kot ekonomski pufer. Kreativen revirni gozdar lahko veliko prispeva pri zelo pestrih eksi- stenčnih problemih na kmetijah. 5. STROKOVNE ZAHTEVE KOT VODILO NARODNE KADROVSKE POLITIKE Gozdovi Slovenije tako danes kot v bo- doče močno vplivajo na kakovost našega življenja. Slovenci smo glede na reliefne in klimatske razmere še posebej odvisni od količine in kakovosti gozdov. Naše doseda- nje delo je prispevalo k temu, da imamo Slovenci na področju gozdarstva kaj poka- zati. Brez dobrih kadrov tega ne bi bilo. Zato je naša obveza, da v novi sistem vgradimo primerno kadrovsko politiko na državni ravni. Ohranitev gozdnih revirjev kot temeljne enote slovenskega gozdarstva daje realno osnovo za zadostno število gozdarskih stro- kovnjakov Slovenije. Zaradi velikega ugleda naše stroke zunaj sta še bolj po- trebna znanje in kreativnost v bodoči go- zdarski operativi in vseh ostalih institucijah. Populacija 500-600 dipl. inž. gozdarstva potrebuje za svojo regeneracijo letno 16-18 diplomantov. 6. PREDLOGI Gospodarjenje z gozdom je komplicirane in pestro. Naš osnovni namen pa je gospo- dariti na načelih trajnosti in sonaravnosti. Razkorak med dejanskim in želenim sta- njem lahko smotrno in kar najhitreje zmanj- šamo samo s strokovnim delom. Pomem- G. V. 1/92 11 j bna je tudi primerna organizacija dela. Do- sedanje izkušnje pri delu v revirjih so boga- te. Vsa načela, ki so se oblikovala v preteklo- sti,· so se na našem obratu v enaki meri uveljavila ne glede na lastništvo. Oblikovale so se le dodatne naloge v revirjih z zaseb- nimi gozdovi. Šlo je za dodatne dejavnosti, ki so bile potrebne za celovit razvoj gorskih kmetij. Na temeljne lastninske pravice do etatne mase gozdarji nismo imeli vpliva, ker je to bilo kmetom z zakonom odtujena. Prav ta odtujena pravica pa je bistveno vplivala na večkrat nerazumljivo preziranje tudi strokovnega dela. Na osnovi postavljenih dolgoročnih ciljev in vseh dosedanjih izkušenj naj bi se tudi v prihodnji organizaciji slovenskega gozdar- stva ohranili gozdni revirji. Povprečna velikost revirja naj bi bila 2000 ha (1300-2700). V družbenih gozdo- vih in na veleposestvih pa bi bili po potrebi bistveno manjši. Ta velikost še dopušča temeljitejše strokovno delo in dober pre- gled. Zagotavlja kontinuiteto potrebnih vla- ganj in omogoča tam, kjer je to potrebno, intenzivneje razvijati kmetije. Nadalje omo- goča še aktivno delovanje na področju krajinske problematike. Glede na potrebe po temeljitem strokov- nem znanju naj bi bila ciljna strokovna izobrazba za vodje gozdnih revirjev diplomi- rani inženir gozdarstva. Tam, kjer je to mogoče, bi morali tudi v prihodnje omogočiti nedeljivost dejavnosti (vseh funkcij). Načelo celovitosti se je do sedaj uveljavilo kot eno od najpotrebnejših pri gospodarjenju z dovolj velikimi gozdnimi predeli. Po potrebi je nujno oblikovati po- sebne naloge zaradi skrbi za razvoj gorskih kmetij. 7. SKLEPI Gozdni ekosistem je zelo zapletena tvor- ba. V preteklosti je človek marsikje na obratu razgradil naravne gozdove. Zato so še danes velike razlike med ciljnim in seda- njim stanjem. S primernimi strokovnimi vložki želimo ta razkorak zmanjšati. Doseči moramo tako obliko dela, ki bo uskladila širše družbene interese in koristi lastnikov. 12 G. V. 1/92 Gre za hkratno zadovoljevanje potreb na različnih nivojih. Ne glede na različne po- glede do tega vprašanja pa trdim, da samo s temeljitim strokovnim delom lahko zado- stimo vsem interesom. Glede na dosedanje izkušnje je znanje dipl. ing. gozdarstva potrebno že na osnovnem nivoju pri kon- kretnem delu v gozdu. Zato bi tudi v bodoče ohranili gozdni revir kot osnovno organiza- cijsko enoto. Takšna mreža bi zagotavljala strokovno delo z vsemi slovenskimi gozdovi in tako omogočila doseganje zastavljenih ciljev na vseh področjih in nivojih. Zagoto- vila bi tudi reprodukcijo strokovnih kadrov, ker bi bila znana potreba trajnega števila gozdarskih kadrov v Sloveniji. A WELL INTRODUCED FOREST DIVISION MODEL IN RADLJE Summary The Radlje forest enterprise was founded in i 94 7. Until 1975, the enterprise managed 12.500 hectares of forests and afterwards it was split into a private and a sociatly owned division. Despite all postwar organizational changes, the division has remained a basic complex organizational unit, which has had essential influence on the continuity of measures taken in the achieving of the aims set. The basic guideline in the defining of the forest division roles was the principle that each mana- ging factor should be subordinated to the forest ecosystem. The basic principles of the forming of divisions and organizing of work there: - The principle of complexity ensures the opti- mization in all spheres of forest managing; - The principle of independence is being ob- served due to the arduousness, variety and the required creativity in forest managing; - The principle of continuity has been introdu- ced due to the establishment that time is an essential factor in the quality of professional work; - The principle: a plan ner = a performer. The complicated forest ecosystem requires a cognitive approach based on an effective back information system. The Functioning of Oivisions in a Forest Enter- prise The ave rage area of divisions is 1.250 hectares, with the annual cut of 7.400 m3 . The work in the enterprise has been organized as team work. The head of the division works in the forest, in the region, observing the man in the environment. His operation is based on the principles of ten- ding, with the emphasis on all the three stated factors. Forest tending has been extended on \andscape tending. The head of the division also has to take into consideration the following princi- ples: - the princi ple of planning (the necessity of the planning of each intervention in forest); - the natural is tie princip le; - the principle of natural regeneration; - the principle of the selection of the right tree speci es regarding the natural site; - the principle of unforced silvicultural techni- que; - the principle of observing natural site condi- tions; - the principle of optima! personnel policy ; - the princi ple of reasonable organization; - the principle of education (forest workers, forest owne rs); - the principle of the existence of a farmer and a worker. Forest divisions should also be preserved in the future . It is recommended that the area of a division be about 2.000 hectares (1.300-2.700 hectares) with its head - a university graduate in forestry. The preserving of divisions as basic forestry organizational units in Slovenia demands a corresponding number of forestry professionals. The precondition for the annual regeneration of a population of 520 forestry engineers is 15 new graduates per year. The above stated principles should also be t~k_e~ into consideration in the future forming of diVISJons. ln the forests consisting of small private estates in mountainous regions, additional tasks should also be taken in respect- in the sense of complex agricultural development. PRAGOZD - BOLNIŠNICA ZA »ZASMREČENEcc GOZDARJE J Karikatura: Gorazd Mlinšek G. V. 1/92 13