uomzzxazonz) SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM 1 AMBRISKA ________yc'?/ /V AMERICAN rff ^ IN LANGUAu^ 'M DOMOVINA o ^ V3- v AMERICAN HOME slovenian morning-newspaper no. 174 r CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 5, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIH DROBNE VESTI IZ SWMjS^Jfi* da zmanjša stroške (Došle preko Trsta) ODKUP ŽITARIC. — Kme- razširjeno tudi na take, ki ga SENATOR CONNALY PROSI ^fij? ZA SPORAZUM O TRSTU New M te najbolj razburja to, da jim stoji komunističen nadzornik za vsakim snopom žita. Vsak je moral naznaniti, kaj in koliko je obsejal in ko je požel mo-i'a zopet naznanjati koliko je Pridelal. Oblast določa, koliko sme sam obdržati in kolikci mo-j doslej niso bili deležni. Staro-j stno zavarovanje se začne za! moške s 65 in za ženske s 60 leth Za nekatere pa tudi poprej. Glavno pri novem zavarovanju pa je, da je sedaj či-1 sto odvisno od države. Vsi posamezni zavodi, dosedanji no- UracI za proračun pravi, da bodo v 10 tednih odpuščeni prodati državi. Razni "ljud- silci zavarovanja so centralizi-ski" uradniki hodijo okrog kot rani. Belgrad je vse potegnil Vohuni in gledajo,- da se ukaz;nase. Pri tem načinu centrali-vlade natančno izpelje. Kmet- j ziranja plačujejo bolj razvite je gledajo na vse te uradnike dežele za manj razvite. Ker je kot na špijone. Ni jim motrda gospodarska razlika v Jugosla-toliko do tega, da bi prodajali vi j i silno velika na primer med Pod roko, tudi ni tako nizko' Makedonijo in Slovenijo, se določeno, kar se sme na osebo zgodi, da manj razvite dežele obdržati, najhujše je to da se zavirajo bolj razvite v njih na-kmet ne čuti več gospodarja'daljnem razvoju. za vzdržnost in potrpljenje pri poravna sv°jih stvari. Tako kmetu ubi-Jajo veselje do dela. predlog zakona o socialnem zavarovanju. Tudi socialno zavarovanje skuša novi režim postaviti na novo podlago. Novi zakon predvideva zavarovanje za primer bolezni, nosečnosti in poroda, nesreče pri delu, pa za starost m smrt. Do neke mere je zavarovanje po novem načrtu KONVERZIJA PREDVOJNIH NOTRANJIH POSOJIL. — Izdelan je zakon, po katerem bodo vsa posojila, ki jih je predvojna Jugoslavija dobila doma, spremenjena v eno novo posojilo po eni enotni obrestni meri in pod enotnimi plačilnimi pogoji. Vedeti je seveda treba, da so se mnogi dr- $30,000,000 žavni dolgovi sami plačali. Dr- _ (Dalje na 2. strani) Washington. — Predsednikov urad za proračun naznanja, da bo šlo z vladne plačilne liste v teku 10 tednov do 159,786 uslužbencev. Najprej je urad naznanil, da bo odslovil do 16. nov. 104,400 uslužbencev. Pozneje je dodal k temu pa še nadaljnih 55,000. Toda ta odslovitev vladnih vi spornega tržaškega vprašanja, uslužbencev je samo kaplja na rekoč, "da je to mirovna konfe-veliki plačilni listi. Vseh vladnih renca in ne prerivanje za to, kdo uslužbencev je namreč danes še bo dobil več od drugega. Mi smo vedno 2,705,014. tukaj odposlanci narodov sveta, Toda dočim bodo nekateri da rešimo svetovne probleme." vladni uradi znižali število usluž- Češkoslovaški zunanji mini-bencev, jih bodo nekateri celo ster Jan Masaryk je podprl Ju-zvišali, kot na primer OPA in ad- goslavijo v njeni zahtevi po Tr-ministracija za vladno lastnino. stu z izjavo, "da bi kontrola Ju- Tc je mirovna konferenca, ne pa trenje kdo bo več dobil na račun drugega, svari ameriški senator. Masaryk podpira Jugoslavijo za Trst. lastniki so čakali, da bodo prodajali meso na črni borzi Pariz. — Ameriški senator Tom Connally, načelnik senatnega odseka zi\ tujezemske zadeve, je včeraj svaril mirovno konferenco v Julija "rodovitna zemlja za vojno" ter je apeliral na delegacijo, naj pozabi na sovraštvo in predsodke. Connally je p r o s i 1 i Razne drobne novice iz j Clevelanda in te i ! okolice Odpeljani v bolnico— Grdina in Sinovi poročajo, da so bile z njih ambulanco odpeljane v razne bolnišnice sledeče osebe: Mrs. Genovefa Zupan iz Hale Ave. in John Hrovat Sr. iz Washington. — Uradniki OPA naznanjajo, da so izvohali v New Yorku in Chicagu velike zaloge lvan Ave>> oba v Glenville bo]ni. mesa, ki čaka na povrnitev po- snico; Mrs. Kozak v St. Alexis svojem prvem nagovoru, da je tseneska stavnih cen 9. sept., nakar bi šlo bolnišnico. Prav tako je bil od- to meso na črno borzo. OPA je peljan John Knaus, ki 'se je po- pripravljena, da prime lastnike nesrečil pri delu, pa je zdaj že tega mesa. doma. Vsem želimo hitrega okre- OPA pravi,-da pozna lastnike Vanja. Iz bolnišnice se je pa vr- in da jih bo takoj prijela, čim bi niia Mrs. Troha s zalo hčerko, poskušal i vzeti meso iz skladišč čestitamo in ga poslati na črno borzo. Kot yažna seja_ sodi urad OPA je bilo meso kup- V nedeljo ob 2 ppooldne bo ljeno po visokih cenah v Času, ko važna seja dr. sv. Kristine št. ni bilo vladne kontrole, nato bi Elektrarna ima načrt za povečanje v znesku Pristaniški delavci so včeraj zastavkali na Pacifiku Stavka je bila sklicana ®ele za danes za 400,000 ' članov AFL New York. — Splošna stavka Mornarjev in pristaniških delav-cev je bila sklicana za danes, toda kakih 3,000 jih .je odšlo že Včeraj na stavko na pacifičnem obrežju. Vsega skupaj bo na stavki do 400,000 pomorščakov, «o člani AFL. Stavkajo zato, ker jim vladni odbor za plače ni dovolil zvišanja v mezdi, ki ga je unija dosega od ladijskih družb. Stavka bo ustavila paroplovbo v vseh ameriških pristaniščih. V Seattlu je pustilo delo vče-raJ 1500 pomorščakov, v Los Angelesu 400 in v Portland, Oregon, 1000. Kdaj bodo šli na stavko na vzhodnem obrežju še ni znano, najbrže pa opoldne. Unija in lastniki ladij so se pogodili za $27.50 na mesec priboljška pri mezdi, toda vladni odbor ne dovoli več kot $17.50. -o- Policija ni bila nič kaj prijazna Milwaukee. — Po hudi nevihti. ki je pretrgala električne ži-ce> je neka farmerica poklicala Policijo za nasvet. Rekla je, da hi elektrike, zato ne more z molčim strojem pomolzti svojih 24 krav. Jih boste morali kar z rokami, kakor ste jih prej, ji je dala policija pameten nasvet. -o-- Ta ne bo šel več v Kalifornijo Hollywood. — Zalman Fried. *ttan, detektiv iz New Yorka, je bil tukaj na počitnicah. Pa ne bo več prišel sem, pravi. Dva *noška sta ga namreč napadla, mu vzela $200 v gotovini in uro vredno $170. Za spomin sta mu Pustila samo razbito čeljust. NOVI GROBOVI Mike Suštaršič Za srčno kapjo je umrl v Chagrin Falls, O. Mike Suštaršič, star 66 let, stanujoč na 20975 Arbor Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Helen, hčere: Pauline omož. Cesar in Mary omož. Gannon. V Ameriki je bi-j | Elmer L. Lindseth, predsed-'nik Cleveland Electric Illuminating Co. naznanja, da ima družba načrt, po katerem bo razvila svoje podjetje, ki bo stalo družbo do $30,000,000. To je eden največjih raiširje-valnih načrtov, kar jih je družba še podvzela. Med drugim je tudi naročila nov generator za 90,000 kilowatov in ki bo i začel obratovati leta 1948. val 34 let. Rojen je bil v št. Vi-j Zdaj družba proučuje, v ka-du nad Ljubljano. Pogreb bo v tero svojih tovaren bo postavi-petek popoldne ob 1 iz želetove- la ta ogromni generator. Zdaj ga pogrebnega zavoda na 152. ima že dva generatorja po 72,-cesti na Whitehaven pokopali- 000 kilowatov in sicer v poslop-šče. 'ju ob jezeru na 70. cesti. Mest--o--na elektrarna, na primer, ima Kontrolni odbor je 'vse^a sku»,a-i samo 87,50° kil0~ .•i i • • vi vvatov. Prof1' da]» P"Sl° i To ogromno povečanje Ulo- mleko pod UPA minating družbe ima namen Washington. — Predsednikov proizvajati več elektrike in to kontrolni odbor treh mož, ki ima pa samo v namenu, da bo laž-pravico določiti, kaj naj bo pod je služila sedanjim in novim OPA in kaj ne, je izjavil, da ima tovarnam v tem okraju države samo ta odbor pravico določiti, Ohio. Od konca vojne z Ja-če naj pride mleko in mlečni iž- ponsko se je že okrog 150 to-delki zopet pod OPA, ali ne. varnarjev izjavilo, da namera-Ta izjava je bila naperjena vajo potrošit za ekspanzijo vse proti izjavi načelnika OPA, Paul do $170,000,000. Ta del dr-Porterjk, ki je pred nekaj dnevi žaye Qhio je znan kot najbolj-rekel, da bi moralo priti mleko in ši loka, v deželi za raZvitje in-m'ečni izdelki zopet pod vladno dustri]e kontrolo. Porter je tudi rekel, ' T da se mu čudno zdi, zakaj je' Predsednik Lmdseth trdi. da kontrolni Odbor odločil, da mle- bo ta ekspanzija ustvarila muko ni prišlo 20. avg. pod vladno manj 30,000 novih del za mdu-kontrolo. ! atrijske delavce, torej bo v tem Kontrolni odbor pravi, da je okraju dobilo 30,000 več de-dobro preštudiral cene mleku in lavcev delo in zaslužek, količino istega ter sprevidel, da' Ta elektrarna pravi, da de se ga lahko pusti zaenkrat še ia na tem, da bo lahko postre brez vladne kontrole, vsaj dotlej, jria v elektriko vsej industriji če bi se cene neupravičeno dvi- v tem okraju, naj se ta še tako goslavije nad Trstom zasigurala j mir in stabilnost te sporne točke, , ('očim bi internacionaizacija te-; ga jadranskega pristanišča povzročila v bodoče samo sitnosti in I nemire."' * * * Washington. — Državni tajnik Byrnes je včeraj dvakrat poklical predsednika Trumana iz Pariza; vsakikrat je govoril ž njim po pet minut. Kaj sta govorila ni znano, najbrže pa o razvoju niirovn^ konference. P r ed s e d n i k o v osebni tajnik Charles Ross je rekel, da je predsednik natančno poučen o razvijanju mirovne konference. -o- Byrnes bo v petek govoril zbranim Nemcem \ Berlin. — Iz povsem zanesljivih krogov se poroča, da bo prišel v petek v Frankfurt ameriški državni tajnik Byrnes, ki bo govoril nemškim uradnikom v ameriškem zasedbenem pasu. Govor bo trajal, pravijo, 45 minut. Navzoči bodo tudi visoki ameriški častniki. Govori se tudi, da bodo radijske postaje ta Byrnesov govor prenesle tudi preko Atlantika v Ameriko. 1 Tak ni pripraven v naročju Akron, O. — Mrs. Louise Limbach, stara 21 let, je trni dan pestovala, pa ne bo več, takega, že ne. S svojim ko. njem, je namreč stala sa sli. kanje. Fotograf ji je rekel, naj konjička "nalušta," da se bo vzpel na zadnji nogi. Konj je ubogal in je bil pri tem tako vnet, da se je zvr. nil nazaj in se dobesedno vsedel svoji gospodarici v naročje, ženska ima nekaj zlomljenih kosti, lisec se pa prav dobro počuti. ——-o- Bus bo odpeljal na piknik v Peninsula, 0. Kdor se hoče udeležiti prireditve pri Father Andreyu v Peninsula, O. na 15. sept. in nima svojega vozila, se bo lahko peljal z busom. Bus bo odpeljal od cerkve sv. Vida naravnost na prostor prireditve in zopet nazaj. Cena na oba kraja bo $1.15. Toda vsak si mora sedež rezervirati in plačati voznino vsaj šlo pa na črno borzo po neposta-vno visokih cenah, ko na 9. sept. vlada prevzame zopet oblast nad mesnimi cenami. * Kot izjavlja OPA je zaloga tega mesa tako velika, da se ga ne more odpeljati pred 9. sept. OPA izjavlja, da bo šlo to meso na tržnice po rednih cenah, ali pa sploh ne bo šlo nikamor. OPA sumi, da je skrito meso tudi po drugih mestih in čaka 219 KSKJ. Delegatinji bosta poročali o izidu konvencije in še druge važne zadeve bodo na dnevnem redu. Teta .štorklja— Pri družini Mr. in Mrs. Anton Krall Jr. na 16009 Waterloo Rd. se je oglasila tetka štorklja, ki je pustila za spomin dve zali punčki, dvojčki. Materino dekliško ime je bilo Angie Marolt. Srečni ata je služil pri morna- Q Sovjetska Unija bo imela 32,000,000 mož ;do pondeljka zvečer. Zglasite se jjnilcldo pri Miss Ann Vintar.,5704 Bon- ^ na Ave. _ . ,. rici na Pacifiku dve leti in u na črno borzo. Zato pa agentje tedne ^ ,n hčerka dobrQ bl Počutita v Glenville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. An-ceste že de-vetič stari ata in stara mama. Čestitamo! Prestal operacijo— Mr. Gustinčič iz Perry, O. je srečno prestal oper a c i j o v Cleveland Clinic bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 514. Obiski so že dovoljeni. prišli na sled takemu mesu. Apelira na mesarje po deželi, t()n M1 gr iz ^ naj sodelujejo z vlado ter pomagajo zatreti črno borzo. OPA ima zdaj na delu 2500 agentov, katerih naloga borzo z mesom. je zatreti črno Washington.—Vladni pregled poroča, da bo imela Sovjetska Unija leta 1970 do 32,000,000 mož v vojaški starosti. To bo toliko, kot .jih bodo imele skupaj Darovi za begunce V našem uradu - smo prejeli sledeče darove za slovenske begunce: Družina Frank Milhar- Kanadske petorke so dobile bratca Ljubezen, če ne gori, pa tli New Yoi-k. — Poročnik John £ed. države, Anglija, Francija, čič je darovala $50, neimenovan Gibb in Ann Robinson šta se Nemčija in Italija. je daroval $2 in Primorka je po. odpravljala k poroki pred 8 me- -pa statistika, ki jo je zbrala slala $10. seci. Nevesta je imela že pajčo. kongresna knjižica, kaže, da bo Najlepša hvala vsem tern do. lan na glavi. Nenadoma jo pri- §^e]a 197Q Sovjetija 250,- brim srcem in priporočamo še 000,000 ljudi, da bo od teh 32,- drugim, da bi ob priliki kaj da. 000-000 v starosti od 20 do 34 let, a od 20 do 29, kar je najlepša vojaška starost, pa jih bo moči. imela 22,000,000. Zed. države bodo morda ta. Bolgarska kraljeva dru- mejo hude bolečine in odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo operirali za slepim črevesom. Predno je bila nevesta zdrava, je ženinu potekel dopust in mo- rovali za te slovenske brezdomce, ki so tako zelo potrebni po. -o- ral je v službo. No, oni dan je North Bay. — Mrs. Oliva' pa prišel domov za stalno in po- krat štele 160,000,000 duš, od Dionne, mati znanih kanadskih roka se je vršila po vseh lepih teh jih bo v letih med 20 in 29 petork, je povila oni dan krep- obredih. komaj kakih 10,500,000. kega sinkota. To je že 14. otrok, -o---0 živi jih pa še 13. Petorke so sta-1 Nič ne marajte, saj je ■------!l-----1 re zdaj po 12 let. Mrs. Dionne i dovolj fantov Iz raznih naselbin .je stara zdaj 37 let. Nad 60,000 Angležev so ubile bombe | tolažijo. Vladni števni urad po- star 82 let, doma iz Semiča v London. — Od marca 1940 pa' roča, da je danes v Ameriki več Beli Krajini in v Ameriki od le. do marca 1945 je bilo v Angliji kot 1,50<0,000 moških, ki so vsi ta 1884. Zapušča ženo, pet si-ubitih več kot 60,000 civilistov ' godni za ženitev. Torej le za nji. nov in štiri hčere ter več vnu-od nemških bomb. žina odpotuje Sofija. — Bolgarska vlada sporoča ,da se bolgarska kraljeva družina pripravlja, da odpotuje v Egipt, kjer se bo pridružila italijanski kraljevi gnile. razširi in razvije. Ta novi generator bo tako močan, da bo sam lahko proiz- -0- IHj brat. daj sestra. spomni sf beguncev S kakim dolarjem Washington. — Dekleta, ki so Joliet, 111. — Tukaj je umrl družini, ki j« tam v pregnan-skrbeh za fanta, naj se le po- slovenski pionir John Simonič, stvu Bolgarija bo 8. sept. imela plebiscit, ki naj odloči med republiko in kraljevino. Ker je na krmilu komunistična vlada, se lahko že zdaj ve, kakšen bo izid, zato se kraljeva družina že zdaj pripravlja na odhod. -o-— mi, punce kov. Renton, Pa. — Dne 7. avg. je TO VSE LJUBEZEN STRI, PRAVI _ DEKLE, KI JE PONEVERILO TISOČAKE 1/0k0 „a Gorenjskem. ZapuS« Chicago. — Shirley Donoski,, $13,000 si je sama pridržala sa- moža, štiri sinove, tri hčere in ki je stara komaj 16 let, je pri'irio $300 za novo obleko, drugo več vnukov ter eno sestro v PODRL ROPARJA NA TLA, KO JE BEŽAL Z DENARJEM Nek bivši mornar pri trgovski mornarici je včeraj izropal bar- Vlada bo vprašala za posojilo Uvajal elektriko za mesto z 45,-Washington. — Od 11. novem- 000 prebivalci ter bo 18,000-bra do 7. decembra bomo imeli krat večji, kot največji genera-v deželi kampanjo za vladno po- tor, ki so zdaj v službi pri II-sojilo. Za koliko bo vlada vpra- luminating družbi, ki daje šala še ni znano. ! elektriko na 100 milj dolgi čr-_o__ti, vse od vasi Sheffield na za- Polkovnik služi zdaj kot P^U do Conneaut na vzhodu. narednik Inštalacija takega ogromnega Los Angeles. - Polkovn i k generatorja je pa v zvezi še z Ralph Densmore, star 51 let, je drugo potrebno opremo, zato stopil v civil po 28 let službe v bo vzelo več kot dve leti, da bo armadi. V civilu je bil pa samo vse to gotovo. Samo ta gene-24 ur, nakar se je vpišal zopet v rator, kotel in druga oprema armado in dobil šaržo naredni- ter poslopje bo veljalo vse do|zil, da jo bo pustil, pe mu ne boj je pozabila vknjižiti $2 in je za- zapušča sorodnika Johna Bati- slov^nski^kgnal^a so si svojem delodajalcu poneverila je pa vse dala fantu, nekemu 17 White Valleyju, Pa., in eno v $13,000 in ves ta denar dala svoj letnemu Edwardu Jenningsu, stari domovini. j jemu fantu. Uslužbena je bila'bvišemu mornarju. Ta je denar New York, N. Y. — Dne 11. pri trgovcu s živili na debelo in'sproti zaigral na kockah, a za avg. je v bolnišnici Lexington pravi, da ni bilo nič težavno pri-' $3,500 je pa kupil nov avto. ; umrl dr. Božidar Markovič, bivši tenderja v Marquette Cafe, 5388 držati si po $500 ali $1000 na en j Poleg tega, da se bosta mora- profesor na belgra j ski univerzi St. Clair Ave. Vzel je $82 in dan, ko so nosili vozniki denar, la zagovarjati na sodniji radi m minister v zamejni vladi Du- bežal z denarjem južno po 55. domov od prodanega blaga. Fir.; tatvine denarja, je prišla na dan šana Simoviča. Star je bil 72 cesti. ma dela namreč do $120,000 11a j)a še OPA, ki bi rada vedela, let. Opazil ga je John Velič Jr. iz mesec prometa. kje je fant kupil avto, za katere. Windber, Pa. — Dne 11. avg. 1261 E. 60. St., ki se je peljal Denar, pravi- dekle, je dajala ga je plačal $2,000 več, kot je pa .je šel prostovoljno v smrt Anton tam v svojem avtu. Skočil je iz svojemu fantu, ki je zahteval j postavna cena. Batista, star 57 let in doma iz avta, podrl roparja na tla ter ga vedno več od nje. Rada bi bila Gospodar, Jacob Pantaliot, je Velike Bukovice pri Ilirski Bi- držal, da je dospela policija, nehala krasti, pa ji je fant gro- prišel dekletu na sled tedaj, ko strici na Notranjskem. Tukaj -o- ka. $12,000,000. preskrbela več denarja. Od vseh tv;el čekirati druge račune. sto'. NJE. POMAGAJMO JIM. I AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 5, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Ctair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; ca Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.60; la Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznalalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Sstrt leta $2.60. Pomxnema itevUk* »Une 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. C. 8. $4.00 tor 8 montha. Cleveland and Canada by mail $4.60 far 6 months. V. S. $3.60 for > month«. Cleveland and Canada by mill $2.76 for 3 months. Cleveland and ■uburta by Owner $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.00 for 8 months. Single copies 6 centa each. rtfiwTi BESEDA IZ NARODA Entered u seoond-class matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.______ Ilfpi S3 No. 174 Thurs., Sept. 5,1946 Klic po moralnih načelih v svetovni politiki ii. Po tej moralni sili, ki je danes svet nima, pa je želi imeti, kliče vsa "moderna" Evropa. Da.: moderna zahodna Evropa! Poudarjamo "moderna" v nasprotju proti komunističnemu očitanju, da je to "nazadnjaška, reakcija" Evrope. Prisluhnite klicu sedanjega papeža' ki svari pred brezbožnim komunizmom, obenem pa daje bolnem^svetu zdravila prav v poudarjanju tistih "moralnih načel," ki naj bodo novemu svetu temelj za nov modernejši; in pravičnejši božji red. In volitve v Avstriji, na Ogrskem, v Franciji in v Italiji, pa prav zadnje na Dunaju: ali ne kažejo, da išče svet rešitve v Cerkvi, v krščanski demokraciji ter poleg nje še v scoializmu, ki je za socialno evolucijo in za demokratsko sožitje slojev. Tu se kažejo obrisi novega reda, ki bo postavljen na duhovno bazo religioznega in človečansko humanitarnega pojmovanja življenja, vsekakor na veliko moralno odgovornost do sočloveka in Boga. Slej ko prej pa bo ostal Bog in Cerkev tista sila, ki je in bo najresnejši protiutež proti duhovnemu barbarstvu. In to vedo tudi komunisti, zato so ves srd obrnili prav proti Cerkvi in njenim služabnikom (hierarhiji) ter vernikom. In to vedo tudi katoličani sami in komunizem je zato pri najnaprednejšin katoličanih najprej naletel na odpor. In zato lahko rečerrio: katoličani v Sloveniji, ki so se v tej domači vojni, katero so začeli agresivni komunisti med okupiranimi Slovenci, uprli boljševiziranju in moralnemu kvarjenju od strani komunistov, lahko svet — in jih v zgodovini tudi bo — prišteje med najmodernejše in najizobra-ženejše, ki so vedeli, kaj delajo, ko so prijeli za obrambeno orožje: vedeli so, da branijo evropsko krščansko civilizacijo proti azijski surovi mentaliteti. S svojim škofom na čelu so jasno videli, da gre zdaj resnično na našem ozemlju boj za osnove duhovnega temelja človeške družbe.. Za te moralne ali če hočete, religiozne osnove evropske zahodne družbe so z vso voljo in z vsem prepričanjem šli v boj in padli kot €rtev ne toliko svojih nasprotnikov, kakor svojih — prijateljev, notranjih zaveznikov, za katere so delali v trenju časa. In to je tista tragika: tisti zavezniki, ki so se v tej svetovni vojni borili za evropsko pojmovanje človečanstva in družbe, so hladnokrvno predali v smrt vse te slovenske bojevnike za tiste ideale; eno leto po njihovi mučeniški in grozotni smrti pa spoznavajo prav ti "prekupčevalci" z njihovo krvjo, da vsa gospodarska in politična odstopanja in kompromisi v tem ogromnem boju ne pomenijo nič, da je to borba s praznimi rokami, da pa je treba imeti — načela, ki bodo edina mogla dati boju smisel in cilj. In ta načela naj bodo — moralnega, duhovnega značaja. To se pravi: zahodni svet bo moral pokazati v dejanju, da hoče ohraniti duhovne vrednote svoje kulture, zahodni kulture, ki je krščanska. S samim političnim prekupčeval-stvom je ne bo rešil. Zahodni svet je prišel do točke, pred katero smo bili Slovenci postavljeni v zadnjih letih druge svetovne vojne pod okupacijo fašistov in nacistov: pred vdor komunistov. Zapadni svet nam je take vsilil, prav res nasilno vrinil, svoje zaveznike komuniste in iz svoje volje poslal naše borce v smrt. Po enem letu pa se sam postavlja proti svojim tedanjim "zaveznikom" na isti temelj odpora, na katerem smo stali mi, zdaj razvpiti pred vsem svetom kot "izdajalci," v resnici pa: borci za trdna moralna načela v družbi in politiki, boritelji za evropsko civilizacijo. Stali pa nismo "z ničemer v roki" proti napadalcu, kakor stoji sedanji zahodni svet, temveč s takim duhovnim orožjem v roki in srcu, kakor si ga želi imeti sedanji celo zgolj gospodarsko usmerjeni anglosaški človek: z dejanjem iz moralne načelnosti. Ali ni bil torej slovenski odpor proti komunizmu "mo deren," napreden, izraz izobraženega katoliškega razsvetljenstva, ki je jasno videk), kam gre vzhodni svet in kaj se skriva pod lepimi krinkami narodne svobode, ki pa je tudi videlo, da mu mora postaviti naproti nov, socialno pravičen in napreden red, kateremu bodo v temelju zahodno evropska moralna načela, ali — kratko: krščanstvo v dejanju. To je, po čemer danes tako kliče zahodni svet in na kar opozarja sedanji papež že od vsega svojega nastopa na prestol. Že v svoji prvi encikliki iz leta 1939 je zavpil svetu, da je glavni vir današnjega položaja preziranje in zanikanje splošnih moralnih načel, tako v privatnem kakor v javnem življenju. Poudarja pa, da so "nespremenljiva in nepremakljiva načela naravnega moralnega reda in božjega razodetja, edini in nenadomestljivi temelj one stalnosti in mirnosti, onega notranjenega in zunanjega, zasebnega in javnega reda, ki edini more prinašati in ohranjati ljudstvu blagostanje," (Summi Pontificatus). Kakor vidimo, se atmosfera svetovnega nereda od časa agresivnosti nacistov do današnjega časa agresivnosti komunistov ni spremenila. Papežev glas tedaj ima ceno tudi še danes. Toda če je bil tedaj glas posameznika v puščavi, so se zdaj odprle oči in spregledali so celo taki materialistični gospodarstveniki, kakor jih predstavlja gospodarski list, da so danes zavpili z istim papeževim glasom: "Ni mogoče udarjati v nekaj z — ničemer . ,\ Treba se je opreti na — načela. Hiyumriin »»»»»♦♦« tw že celih 34 let. Njegova prijazna soproga Francka je takoj prinesla hladilne pijače. Frank je sicer že precej v letih, a še vedno dela. Hvala Frank in Francka. Obiskal sem potem tudi soprogo mojega prijatelja Martina Poder, ki nam je tudi postregla z dobro pijačo. Dalje sem obiskal tudi mamo Rev. Anthony Roitza, dasi so približno že pri 80 letih, pa se še kaj dobro počutijo. Naročili so mi pozdrave za vse sorodnike v Clevelan-du. želja se mi je izpolnila Cleveland, O. — Večkrat sem imel srčno željo, da bi obiskal mojo sestro Ano, ki živi v Puebli, Colo, že nad 47 let. Tudi jaz sem preživel tam osem let mojega srečnega zakonskega življenja. In letos se mi je želja izpolnila. Odločil sem se bil, da potujem z rojaki in rojakinjami (delegati in delegatinjami KSKJ), ker s Slovenci je luštno in veselo potovati. V tovarni sem dobil dopust. Prijazna rojakinja je kupila vozni listek zame in mojo hčerko, za kar se ji prav lepo zahvalim. Prišel je čas odhoda in prijazni sosed je odpeljal nas tri na postajo. Vlak je zažvižgal in že smo rekli: Adijo Cleveland! Ne bom opisaval vožnje podrobno. Omenim naj samo toliko, da sem v Chicagu obiskal tudi mojega svaka vedno veselega John Kochevarja, ,ki. je preskrbel de. legaciji za na pot jestvih in pijače, s katero nam je na vlaku prav pridno stregel. Prav lepa hvala, Janez! Brez jedače in pijače bi bilo kaj težavno voziti se tako dolgo pot in žejo gasiti samo z vodo. Saj pravijo, da voda niti v čevljih ni dobra. Pa tudi mar. jašali smo na vlaku za kratek čas, kakopak. Po dolgi vožnji se je vlak končno ustavil na Pueblo postaji. Ker sem bil pa že prej prejel pismo od moje sestre, da nas bodo pričakali na postaji, je bila se. daj edina moja skrb najti njo in njene prijazne hčerke. Bilo pa je že precej mračno in tako je ona nas prej zagledala kot pa mi njo. Prijazno in veselo svidenje. Uboga reva je že precej v letih, pa je čakala skoro štiri ure na nas na postaji (to vse ljubezen stri do brata). Vsedli smo se v njih avto in odpeljali na prijazni Bessemer in se podali k počitku. Drugi dan je bila nedelja in zato smo šli na Grove k sv. maši Jo j, kako se je spremenilo v času moje 34 letne odsotnosti. Na Grovu je še samo dvorana sv. Jožefa, župnišče in dve cerkvi, namreč Marije Pomagaj in italijanska cerkev, ki so mi bili še v spominu. O, kako mi je srce utripalo, ko sem prišel po stopnicah v cerkev in zagledal v velikem oltarju Marijo Pomagaj. Priporočal sem Nji in jo prosil pomoči za mojo družino, ki ni majhna. Po kosilu pa smo se zopet vsedli v avto in se odpeljali na piknik društva Prešeren. Tam je bilo pa zopet vse veselo, pa še bolj bi bilo, ko bi nam bili Prešernovci kaj zapeli. Šele v pondeljek sem imel priliko, da sem si malo ogledal meni tako priljubljeni Bessemer. Tam, kjer so prej stale stare lesene hišice, so sedaj vse prenovljene in večinoma odzunaj obzidane in na prvi pogled tako prikupi j ive hišice, da človeka kar vabijo notri. Ko sem šel z Grove po Santa Fe cesti gori na Bessemer, sem videl mnogo ličnih enodružinskih hišic. Prej so se tam pasle krave in sedaj že pokojni rojak J. Perkopec je imel tam prešičjo. rejo in marsikateri rojak je pri njem kupil za božič po enega ali dva ščetinca. Saj so pa tudi bili tedaj, komaj po 4 ali 5 centov funt žive vage. Tam na Bessemerju, kjer je prej stala Eiler "smelting" tovarna, kjer so bili zaposleni večinoma Slovenci, stoji sedaj krasna slovenska šola in kapelica. Kakor so mi povedali rojaki in rojakinje, bodo tam čez čas s pomočjo Father Gnidica postavili lepo cerkev. Potem bo šele popo. len Bessemer. Ker so pa možje čez dan večino na delu, zato sem porabil priliko in jih zvečer obiskal. žal, da mnogo mojih prijateljev že krije črna zemlja. Najprej sem obiskal mojega nekdanjega sopotnika Frank Volka i" glej ga zlomka, takoj me je spoznal, čeprav se nisva videla Končno pa sem obiskal še go-mife mojih sorodnikov in prijateljev, ki že spe spanje pravičnega. Hitro nam je potekel čas in kakor bi me zadela strela iz jasnega se mi je zdelo, ko me je zbudila žena krog polnoči in mi povedala, da moramo biti naslednji dan (23. avgusta) ob pol enajstih dopoldne že na postaji. Oh, tako hitro! Pripravili smo se naslednji dan za na pot in prišli o pravem času na postajo. Z Bogom, prijazni Bessemer! Ločitev je bila precej težka, pa kaj se hoče, saj: Bog usodo vodi, On ve za nas vse. On vodi naše misli do zadnjega nam dne. K sklepu se pa vsem vam rojakom v Pueblo prisrčno zahvalimo, ker ste nam tako lepo postregli in nas prijazno sprejeli. Posebno pa hvala moji sestri Manci, sinu in prijaznim hčer-kam. Z Bogom. Pozdrav tudi vsem naročnikom. Andrej šlogar. Vpliv tiska Knjige so dobri, zvesti prijatelji, ki nam. pripovedujejo o iskanju in najdbah, o potih in blodnjah ljudi. Dobre knjige nas navajajo k dobremu in odvračajo od slabega, učijo resnico in pobijajo zmoto. "Dobre knjige so v žalosti dober prijatelj." — Vsi veliki možje so doumeli pomen tiska in so tudi začutili njegov škodljivi vpliv na posameznika, na družine, na narod in na Cerkev. Tisk je mogočno sredstvo za povzdi&o verskega, duha v družini, v župniji. Brezdvomno vpliva tiskana beseda z izredno močjo na bravca. "Ako pogledamo v globino svoje duše, moramo priznati, da bi ne bili taki, kakršni smo, če ne bi čitali te ali one knjige." žal, da je knjiga ali časopis lahko tudi volk t ovčji obleki. Nedolžne, v prijetnem slogu pisane vrstice so pogosto kakor kače, ki lahko strašno ugriznejo. Misli, katere bereš, močno delujejo nate in ti utegnejo vzeti tvoje lastno mišljenje. Povej mi, kaj čitaš in povedal ti bom, kakšen si. Lahko pa rečem tudi: Kakršen hočeš postati, takšno čtivo vzemi, iče hočeš biti dober, dobro, če pa želiš postati slab, vzemi slabo čtivo. Zavedaj pa se, da boš dajal nekoč strog odgovor svojemu Bogu! O nekem indskem učenjaku se tole pripoveduje: Ko je listal neko knjigo, je nenadoma začutil v prstu bolečino. Zapazil je, kako' se je iz knjige plazila kača, bila je sicer majhna, a zadala | mu je smrtonosno rano. Naj-1 prej mu je zatekel prst, čez ma-1 Jo cela roka in v eni uri je bil | mrtev, J Med našimi knjigami in časopisi je mnogo kač, večjih ali manjših, ki utegnejo mladino tako zastrupiti, da je sploh ne bo-1 mo več spoznali. Vei'jetno je, da bi marsikdo ne bil v kaznilnici, v bolnici, v norišnici, če bi ne ' čital te ali one knjige. Mnogi bi bili pošteni člani človeške družbe, če bi v mladosti mesto slabe knjige dobili v roke dobro knjigo, dober časopis. Po svojem čtivu mi razodevaš svojo notranjost. Kdo bi mogel danes še resno trditi, da knjiga nanj ne vpliva? Prav vsaka knjiga, ki jo čitamo, nas uči in vzgaja ali pa zavaja, če je slaba. Tisk ima čudovit vpliv in se ga ne imenuje zaman velikega pridigarja, velikega glasnika naše dobe. Besede, ki jih tako strašno bruha, odjeknejo v nekaj urah po celem svetu. Tisk pridiga v gostilnah, v kavarnah, na železnici, v zasebnih stanovanjih in na javnih trgih. Tisk je strašno orožje proti dobremu, pa tudi mogočno sredstvo za dobro. Tisk bo končno odločil bo-li Evropa ostala' krščanska ali pa bo zašla v popolno brezverstvo. Tisk, posebno dnevni, dela javno mnenje; kakršen tisk prevladuje, tako mnenje bo tudi vladalo med bravci. časopis je današnjemu človeku stalen spremljevalec. S časo pisom v roki gre v službo, v urad, na delo! časopis je jutra nje in večerno čtivo modernega človeka. Govorjena beseda redko osta ne v ušesih poslušalcev, a tiskana beseda ostane na papirju in more roditi neprestano ogromno dobrega ali pa neizmerno zla. Kaj čitaš? Resniroljub. Mala maša Po prazniku obglavljenja sv. Janeza Krstnika (29. avgusta), ko ni dobro zelje sekati, kot pravijo v Beli Krajini in Mot" niku, je v septembru prvi slo-vesnejši in veselejši praznik—' angelska iledelja. To nedeljo starši v Knežji njivi na Notranjskem prepovedujejo otrokom stikati po grmovju za lešniki in orehi,, češ, da so "kače na njem". To pripovedovanje naj otroke "stromi" (žadržuje), da bi ne skrunili angelske nedelje; godu božjih angelov, ki so zavetniki otrok. Naslednji radostni praznik je — Mala maša ali Mali šmarin ali mala Gospo j niča. V Istri pravijo temu prazniku tudi Sveta Marija mala. Ta dan so v Marijnih svetiščih skoraj vse povsodi shodi, romanja ali vsaj žegna-nja. V nekaterih krajih, na primer v Prihovi, ta dan blagoslavljajo rože in semena. V Prekmurju, na primer v Nedelj ici, nesejo k maši rdeče kaline in travniške rože. Doma jih vtaknejo v žito v kašči. V Rogaški Slatini prinesejo na ta praznik kmetice k neki Marijini podružni cerkvi pšenico in jo vsipljejo v določeno posodo. Duhovnik pšenico blagoslovi, nakar jo po maši verniki nekaj malega vzamejo s seboj domov za med seme. Tudi na Malo mašo se ne sme nihče kopati, je prepoved v Prekmurju, in ne plezati po drevju, je znano v Cerkljah. Saj ta dan razna laznina sili kvišku k nebeški Kraljici. Praznik Marijinega rojstva je vesel dan zlasti za otroke, ker je "mala maša otroška paša", kot čuješ po Beli Krajini, n. pr. okrog Metlike. Takrat namreč grozdje že pride z romanja, kamor se je napotilo o Veliki maši, z drugo besedo, takrat je grozdje že kar zrelo. V Beneški Sloveniji, kjer temu prazniku pravijo "bandi-vinca", prično ob tem času s trgatvijo. Po Mali maši je že prava jesen in tedaj že kar velja belokranjski, da "Mala maša za suknjo vpraša". Vsaj pastirje v ranih jutrih že rado hladi. Na Notranjskem, n. pr. v Knežji njivi, o Mali maši pobirajo za sosesko "merco" (žito), iz katere dobivajo podporo reveži, nekaj pa je tudi za cerkev. Kar zmanjka, vzamejo iz občinske kašče. To je nekaka ljudska samopomoč. celotno premoženje. Ni treba poudarjati, da je to ropanje v imenu države njahitrejša pot v komunizem in beraštvo. Tako je okrajno sodišče v Ljubljani samo z odloki od 7. maja 1946 zaplenilo premoženje 230 osebam, med katerimi je tudi bivši minister dr. Miha Krek. 'i..,,* Ct verjuut« «1* pa m DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) žava je namreč zaplenila premoženje ravno tistim, ki so imeli bonde državnih posojil. Tako je marsikak dolg izginil. Drugo pa je izginilo radi dveh zamenjav denarja, pri katerih so nekateri ljudje vse izgubili. "POLITIČNI" TEČAJ ZA UČITELJE. — Pisali smo že, kako mora v novi Jugoslaviji biti tudi šola politična. To se pravi, da mora šola vzgajati za režim in za komunizem. Učitelje, ki še niso dovolj vpeljani v komunizem vzgajajo za to delo na "političnih" tečajih med šolskimi počitnicami. Tako beremo v "Slov. poroč. 11. julija, "političen" tečaj za učitelje od 15. — 25. julija. DVOJNI UČITELJI. — Istega dne se pritožuje v "Ljudski pr." neka Staša, da gledajo tisti učitelji, ki imajo polno izobrazbo s prezirom na one učitelje, (h katerim seveda tudi ona spada), ki so postali učitelji, ker so bili dobri partizani. Pravi, da stari učitelji celo mladino hujskajo proti njim, češ, da nič ne znajo. To smatra Staša seveda za veliko krivico proti partizanskemu učitelj stvu, ki da se na drugi strani trudi, da dobi potrebno izobrazbo. V ta namen jim prirejajo neke pedagoške tečaje. Število teh nekvalificiranih u-čiteljev, ki jih morajo šele sedaj poučevati, kako se uči, izgleda, da je visoko ker našteva proračun, slovenske republike blizu 7000 uslužbencev prosve-te, čeprav je bilo pred zadnjo vojsko to število znatno nižje. VSE ZA PARTIZANSKE ZASLUGE. — Ne samo v šolo, ; tudi drugam se rinejo partizani ! za svoje partizanske zasluge. Tako beremo v "Lj. pr." 9. julija, da je razpisan natečaj za ( prometno — komercijelno šolo v Belgradu. Tam je rečeno: I "V šolo se bodo sprejemali prvenstveno kandidati, ki so sodelovali v narodno osvobodilni vojski." Torej velika jedna-koit! Partizan hoče biti plačan. KNJIGA ZA AGITATORJE. — Cankarjeva založba je izdala knjigo: "Izkušnje agitacij-skega dela v Sovjetski zvezi." Komunisti se razumejo na agitacijo, to jim moramo priznati. Svoje izkušnje dobro izrabljajo. (Tudi v Ameriki med Slovenci so znali uporabiti ruske izkušnje in premnoge zavesti v komunistično sopotništvo. Op. ured.) SLIKA GOSPODARSKIH RAZMER. — V nedeljo 16. julija ima "Slov. Poroč." 118 malih golasov, kjer ljudje ponujajo razne malovredne stvari v prodajo. Očividno, ker jih revščina sili k prodaji. Malih o-glasov z naslovom: "Kupim" je v isti številki samo 20. ALBANSKA KULTURA V LJUBLJANI.—17. jul. je nastopil v ljubljanski unijonski dvorani "Centralni državni zbor Albanije." Albanci so nastopili v svojih narodnih nošah, zapeli nekaj albanskih pesmi, starih narodnih in seveda nekaj novih partizanskih, in zaplesali nejtaj albanskih plesov. Parti-zanke so jih sprejele na kolodvoru v Ljubljani ob njih prihodu in jih okrasile s šopki. Tako skušajo zbližati albanske in slovenske partizane. Znano je, da to ni prvo zbližan je med balkanskimi Arnavti in slovenskimi partizani. Prvič je divjala albanska partizanska kultura, ko šo prišli lani maja meseca v Slovenijo Albanci z drugimi partizanskimi druhalmi in pomagali poklalti neoborožene slovenske fante, ki so jih Angleži prodali Titu. Partizanska kultura je pač povsod enaka. ZAPLEMBE CELOTNEGA PREMOŽENJA. — Ce mislimo na labansko partizansko družbo, se bomo manj čudili, da službeni list Federativne ljudske republike Jugoslavije dnevno objavlja na stotine imen o-seb, ki jim je bilo zaplenjeno mu\muutm» To se je zgodilo v tistih časih, ko smo bili mi kadilci že na tem, da bomo kadili srobrot, ali pa brinjevo lubje, kakor v tistih lepih pastirskih letih. Nič zato, če nas je dušil kašelj in so nam solze zalivale oči. Postavili smo se pa le in bolj korajžni so ga znali pahniti celo skozi nos. Proti koncu vojne nam je nekaj takega pretilo tudi v Ameriki in srečne smo se šteli, če nam jih je dal naš opaldar kak pakel-ček. Moj dvorni zalagatelj sta bila Novakov Jože in njegova Micka, ki sta me držala pri življenju s cigaretami in naši Micki, ki mi jih je hodila kupovat, sta redno zabičavala, naj ne bom s cigaretami kakor krava v detelji ali prašič v koritu. Torej tiste čase je bilo, ko so nekega jutra pokaže v oknu neke opalde napis: "Pozor, kadilci! Jutri zjutraj ob devetih dobi prvih 100 odjemalcev vsak po en karton cigaret." Ni treba še posebej poudarjati, da je stala pred vrati že mnogo pred 9 uro zjutraj dolga vrsta kadilcev. Tri -bloke daleč se je vrsta raztegnila. Prvi so imeli mnogo upanja, da bodo prišli do cigaret, zadnji pa ne, vendar noben ni hotel iz vrste. Kar jo pridrobi mimo vrste majhen možiček s krivim nosom, na celi črti pristen Judek. Meni nič, tebi nič, jo ubira ob vrsti proti vratom opalde. Bil je že blizu vrat, ko ga prime za kra-vatelc dobršen moški, ga dvigne" od tal, ga parkrat dobro pretrese, kakor mlatič škopnik, potem ga pa vrže nazaj ob vrsti s sladkimi besedami: "Kje si se pa ti manire učil! šur, mi stojimo že po nekaj ur v vrsti, ti boš pa kar planil v prodajalno, ko bo odprla vrata. Marš nazaj v vrsto, če nočeš, da se ti kaj ne primeri, ki se ti ne bo dopadlo." Judek se je pobral, si otepel prah z obleke, si posadil klobuk na glavo, ki mu je bil odletel daleč po cesti, pa se brez vsake besede zopet zažene naprej ob vrsti proti vratom, še celo toliko predrzen je bil, da je z rokami odrival kadilce, ki so stali v vrsti. "Oho!" zavpije nanj zopet tisti orjak, ki ga je malo prej učil manire, "kaj si spet tukaj! Tok ti misliš, da ne boš stal v vrsti. Kakopak, kar umaknili se ti bomo, ti napravili špalir in rekli: izvolite, vaše blagorodje, stopite niiprej in si pomagajte do cigaret. Poglejte jo no, žabo, kaj si vsega ne podstopi. čakaj no, ti bom pa nekoliko pokazal pot nazaj v vrsto." To rekši, prijne razjarjeni kadilec Judka za hlačni jermen, ga dvigne od tal in ga nese prav na konec vrste ob splošnem ploskanju ostalih. —■ Koncem vrste orjak Judka še nekoliko premikasti, potem pa ga trdo posadi na pločnik in ga pouči: "Tako! Tukaj boš čakal v vrsti! še enkrat se mi prikaži tam spedaj, pa se boš kesal, da si prišel na svet, krota, krotas-ta!" Tedaj se pa Judek ni mogel več premagovati. Zažuga svojemu nasprotniku in vsej dolgi vrsti, rekoč: "Orajt, orajt, fantički! Le malo prijazneje delajte; če me boste zares vjezili, vam pa res ne bom odprl prodajalne, pa se boste pod nosom obrisali za cigarete." 'Da, uganili ste, z lastnikom opalde so se nosili, šur, ko so svojo zmoto spoznali, so ga pa kar nesli do vrat, da jih je odprl, in začel deliti cigarete. Ta zgodbica nas uči, da majhna žaba včasih daleč skoči. mgHERIggA DOMOVINA, SEPTEMBER 5, 1946 V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar Ali veljajo obljube in prisege, ki smo jih dali v tistem vrtincu vsakdanjih strasti in hrepenenj ? Ali je nevesta še dragocena last nekega drugega, komaj poznanega človeka? Kje je sedaj mesto, ki je kakor paradiž? in pisarna sodnijske Palače z dekletom, ki prepisuje zamotane odsodbe? Ali ni jes svet nov? Glej, planinska koča te pozdravlja! Doma si. Stopil boš čez prag, kakor da gospodar. III Večeri se. Sonce je že nekje 013 robu tega tihega gorskega sveta. Vse je neizmerno mir- Kakor da se tudi stvari vse utrujene vračajo v svojo negibno samotnost, iz katere jih je ln'ed davnimi tisočletji poklica stvaritelj ska božja roka. Gospodična Helena je v svo-Jl sobi. Sodnik pa sedi na klo-P1 Pred hišo in gleda v ta ve-Cerni pokoj. Anica prihaja z vrta in je nekam žatlostna. "Anica!" Gospod sodnik kliče, otrok se dela, kakor dane sliši. "Anica!" 'Huda sem na vas, da veste," ^lavi in hoče mimo. "Tako?" "Res." Zakaj pa, če smem vprašati, gospodična?" 'Nič nimate časa zame . . " v "Sedaj bi ga imel, pa ti no-Ces>" se smeje gospod sodnik. "Vedno ste kje s to svojo gospodično." "Ali ni prijazna?" "še preveč. Zato je ne rna-Zakaj niste prišli rajši sami?" "Ti boš slaba gospodinja, korala bi biti vesela, da imaš enega gosta več." "Ah,"kaj! Zadnjič je bilo "Tudi letos bo še lepo, Ani-Ca- Kar verjemi!" "Kdaj se bo začelo?" 'Se je že, otrok numni. Sa-100 da si zopet prijazna. Pojdi k meni! Tule sedi in pokušaj ! Moram ti povedati nekaj važnega." Otrok je zopet vesel. "Jutri greva v Vitanje." "Midva sama?" "Da čisto sama." "Pa zares?" "Zares. Vstati bova morala 2elo zgodaj.' samo tiho čakati. Ako zo želel "lahko noč", je današnji dan končan. Saj je bilo mnogo lepega z njim. "Lahko noč, gospodična Helena! Dobro spite in kaj lepega sanjajte!" "Kake sanje bi mi želeli, gospod sodnik?" "Čudovite! O svetlem jezeru in o dobrih ljudeh." "Lepo, Vi pa sanjajte o paradižu . ." Ta želja ni čisto iskrena. Takih sanj mu prav za prav najmanj želi. Čudno je, da jezik tako hitro izblebeta, kar srce taji. "Zbogom!" Gospodična Helena odhaja v svojo sobo. Ne bo šla na verando in ne na sprehod. Nič ni videti, da bi ta dan mogel ostati pri življenju. Sonce je zašlo. Jezero je nekje daleč. Pogovor je zastal. Sedaj je noč. V tej skrivnostni delavnici se ustvarja okvir za nov dan. Stari pa je zatonil in se ne vrne nikoli več. Gospod sodnik mora še v kuhinjo. Anica ga je opozorila, da je letos svojim dobrim znancem nekam tuj. Četrt ure more popravtiti rahlo krivico, ki je bila storjena zaradi prijazne gospodične. Pot v Vitanje nudi lepo priliko za razgovor. Šele ko bo to opravljeno, bo tudi on prost za kratek počitek. Skrb za zgodaje jutro bo prevzela gospa, ki je vstajanja ob nenavadnem času najbolj vajena. » Anica se vedno znova budi. Mamica je že nekajkrat pogledala na uro, čeprav je bilo še gotovo prezgodaj. "Mamica, še enkrat poglej, koliko je ura." Mamica pogleda in res je čas. Otrok vstaja in se oblači za na pot. Tudi mama bo vstala, da bo skuhala kavo. Nekdo trka na vrata sodnikove sobe. Obzirno, a vendar dovolj odločno. "Gospod sodnik, vstanite!" "Takoj, Anica. V nekaj minutah bom pripravljen." Zunaj je še tiha noč. Nebo je vse v zvezdah. Luna se seli nekam proti zapadu, pa je vendar še dovolj visoko, da bo razsvetljevala pot do pravega jutra. Zrak je svež, celo hladen, da človeka nekoliko zebe. "Ali me boste zbudili?" "Bom." 'Gospodični pa ne boste nič P°vedali?" "Nebom. Zanjo je predaleč. Ali je sedaj zopet vse dobro?" "Seveda- je." "Še to, Anica. Mamici povej, da greva. 2SJ"aj ti napiše, kaj llaj' prineseva iz trgovine. In nahrbtnik ne pozabi." Otrok samo prikima. Vse je v redu in prav. "Nocoj pa zgodaj spat." "Ali me pridete klicat, ko bo čas?" "Pridem, ako ne bo tega ma* ^a storila." "To bo zelo lepo. Pa res nikomur povedati, gospod sodnik!" "Nikorfiur, Anica!" Večerja je skromna kakor ^Judje, ki so za gostitelje. Razpoloženje je veselo, a brez slovesnosti prvega večera. Dva Jiieva skupnega življenja sta dovolj, da se ustvarijo spomini, ki ne puste, da bi razgovor Zamrl. Gospodična Helena bi želela še na verando, morda ce-na kratek sprehod, toda sodnik niti z besedico ne izda, da ki ga to veselilo. Dekle ve,, da cWek novega prijateljstva ne sttie preveč zlorabljati. Dekletu v tistem lepem mestu je lr^e obzirnost, ^isto pozabiti Dekletce se oklepa sodnikove roke in nič ne govori. ' To ni zaspanost in ne strah. "Glej, Anica, koliko je zvezd nad nama!" "Katera je vaša, gospod sodnik?" "Sedaj so vse samo najine. Vsi drugi spe in smejo samo sanjati o zvezdah. Midva pa jih vidiva. Gel j, tisto tem bi ti utrgal in dal v lase za okras." "Dolgo roko bi morali imeti. In katero bi sklatili za gospodično, ki doma spi in nič ne ve, da sva odšla na pot?" Tisto veliko, svetlo, ki se tako blešči. Ali jo vidiš?" "Vidim. Skoraj je lepša kakor moja." "To se ti samo dozdeva." "Ali se boste z gospodično poročili?" Otrok zaupa tudi nabolj nerazumljivo bojazen. "Kako to misliš?" "Saj jo imate radi." "Tako? Potem bi se' moral tudi s tabo poročiti." "Jaz sme otrok. Ona pa ni več. To je čisto drugače." "Misliš?" Sodnik se mora na tihem smejati tej otroški modrosti. "Gospodična je zaročenka nekoga drugega. Ali zdaj ver-Tege ne sme jameš, da iz tega ne bo nič?" In vendar je "Pa če si premisli?" Pismo begunca Mrs. Uršula Lovšin, 1058 E. 74 St., je prejela naslednje pismo od svojega nečaka, ki se sedaj nahaja v begunstvu v Avstriji. Pismo se glasi: Lienz, 4. avg. 1946. Draga teta! Vaše pismo sem prejel. Kako sem se ga razveselil, tega Vam niti povedati ne morem, kajti moje veselje je bilo nepopisno. Moram Vam pa tudi priznati, da se mi je roka tresla, ko sem odpiral pismo, kajti i" mel sem strah, da ste tudi Vi, kakor toliko drugih Slovencev v Ameriki med komunisti in da me boste obsojali. Ko sem pa videl da ste vi vsi ostali še vedno zvesti naukom, katere Vam je še v Vaši mladosti vcepljala Vaša dobra mati (jaz je na žalost nisem poznal ker je prera-no umrla, vendar mi je pa o njej moja mati mnogo pripovedovala), vesel sem bil, ko sem videl, da ste še vedno dobri in pošteni katoličani, da še vedno priznavate Boga, da ga še vedno ljubite in spoštujete. Ko sam vse to videl, je bilo vse kot balzam na moje pekoče rane. Ne morete si predstavljati veselja, ko sva z ženo videla, da imava daleč v tujini dobre in poštene sorodnike, katerim se lahko zaupava in katerim lahko tudi vse popravici poveva. Saj piševa tudi domov, pa kaj, ko tistega, kar bi človek želel, ne smeva pisati, če nočeva da oi najine starše zaprli ali jim pa prizadeli še kaj hujšega. Naj Vam sedaj malo odgovorim na Vaše pismo. Vesela sva, da ste naju takoj razumeli in da veste v kakšnem položaju se midva nahajava. Ne bom Vam na dolgo in široko razkladal vsega, saj, kakor sami pravite, izveste novice iz Lienza tudi v Ameriki. Najin sedanji položaj Vam bom pa bolj na koncu pisma opisal. Zadnjič se nisem upal, ker kakcif^Mm" ¥e prej o-menil, sem imel strah, da naju boste obsojali. Moje pismo, ki sem Vam ga zadnjič pisal, je šlo gotovo skozi cenzuro. Da pa niste prejeli slike, se pa tudi meni zdi zelo čudno. Zato prilagam temu pismu zopet dve najini poročni sliki. Zelo me veseli, da si dopisujete tudi z mojo mamo. Saj je meni včasih, ko sem bil še doma, mnogo pripovedovala o Vas, toda vedno le dobre stvari, kaj slabega o Vas nisem ni koli slišal iz njenih ust. Ravno včeraj sem zopet dobil pošto od nje. V pismu tudi mama malo sem bil nezadostno oblečen, saj sem imel samo tisto, kar sem imel na sebi takrat (poleti), ko so me zaprli. Spali smo v majhnih šotorih tudi pozimi, imeli pa smo za odejo samo eno tenko plahto. Kako so nas na vse mogoče načine mučili, tega Vam ne bom popisaval. Saj, če kdaj pridemo kdaj skupaj, Vam bom to lahko vse bolj natanko osebno povedal. Sedaj je pa zopet poteklo že 15 mesecev, odkar sem moral bežati z doma pred komunizmom, če sem si hotel ohraniti svoje mlado življenje. Življenje v taborišču nam poteka nekako tako-le: V službi sem v tukajšnji taboriščni pisarni in zaslužim od 90 do 100 šilingov, več nikoli. Poleg te-§;a pa še po 10 cigaret na teden, katere pa moram tudi plačati. Koliko mi vse to zaleže in kaj 5i morem za to kupiti, boste videli, če Vam povem, da si za ta denar lahko kupim največ 4 kile moke na črni borzi. Drugače je pa ne morem dobiti, ker nimamo živilskih kart, ker živimo v taborišču. Tu pa dobimo za zajtrk črno kavo brez sladkorja, krog 11 ure 10 deka-gramov kruha za ves dan. Za kosilo dobimo na vodi kuhane makarone, malo ričeta, morda, se kakšen grah in to je vse. Za večerjo pa je zopet samo grenka in črna kava. Od časa do časa dobimo še kakšno konzervo, enkrat na mesec nekaj cieka-^ramov sladkorja in to je vse, od česar moramo mi tukaj živeti. Saj UNRRA se trudi in to mi vsi dobro vemo, da nam da, kolikor le more. Toda, več kot dobimo. nam tudi ona ne more dati. Begunci v Italiji imajo precej boljšo hrano kot mi tu-.o nekateri že dobili pakete iz Amerike in je bilo vse v redu. Dobili so vse, kar jim je bilo poslano. Paketi pa hodijo sem približno 5 do 6 tednov. Draga :eta in stric, saj mi menda ne joste zamerili, če vaju prosim, la bi mi poslali še kakšen pa-zun koma zgrudil na kolena, udarec Za nekaj časa so se uradni-,morda celo velikan Niger." don bo moral zavzeti mesto tis- pasu okoli života, vsakdo je je šel mimo njegove glave. Na-1 ki, ki so bili odnesli gladijator-| Stari mož je zopet sedel in tega, ki bo prvi premagan! Ta to je zopet hitro poskočil in.ja, vrnili resnih obrazov. Bali si zakril z rokami obraz. Kar misel je zopet obudila njegovo strahovito sunil naspronika v so se za njegovo življenje, na imel na roki težek grški "ces-tus" — in dva rimska gladi-jatorja v jekleni bojni opravi prsi. Tetraid je omahnil noben način pa ni bil več spo- Pogosto so pričeli z najgro- zopet, posipljejo pesek po tleh. zovitejšim prizorom; najprej Panzi je najbolj žal to, ker ni je moral namreč poginiti kak dovolj bogat, da bi mogel po-bestiarij. zverinam namenjen pisati areno z boraksom ali ci-gladijator. Tokrat Pa je sma-j nobrom, kakor je pogosto uka-tral izkušeni Panza bolj umest-, zal Neron." nim, da bi bile te igre čedalje bolj mikavne in zanimive. Zato so prihranili Glavka in Olin-ta za konec. 'Sklenjeno je bilo torej, da pričneta prvi prizor oba jezdeca, potem borba gla-dijatorjev peš, nato bi sledila krvava žaloigra Glavkova z levom, veličastni sklep pa bi bil Olint s tigrom. Poznavatelj rimske zgodovine mora sicer precej omejiti svojo domišljijo o teh pompejskih igrah, kajti ne sme pričakovati morije v velikem slogu, kakršne sta prijela Neron ali Kaligula prebivalcem cesarskega mesta. — Ker so porabile zase vse najslavnejše gladijatorje in večino inozemskih zverin, so bile tudi rimske igre vzrok, da so bile po manjših mestih države igre v amfiteatrih razmeroma manj grozovite in tudi bolj redke; v tem kakor v mnogih drugih ozirih so bili Pompeji le minijaturna slika Rima. Ali pri vsem tem so bile te igre še vedno grozne in pretresujoče, kakršnih k sreči novejši časi ne nudijo več. Jezdeca sta se postavila na. obeh koncih arene, in na Pan- j zovo znamenje zdirjala drug proti drugemu, nnthaje po zra- j ku z lahko, toda močno sulico;! ko je pri jahal Berbiks na tri korake do nasprotnika, je ko- j nja hipoma ustavil in krenil nekoliko v stran, in ko je Nobi-lior drvil mimo njega dalje, je prvi sunil s sulico proti njemu. Toda Nobilior je spretno odbil s ščitom ta sunek, ki bi mu bil sicer nevaren. "Bravo, Nobilior!" — je klical pretor. "Vrlo sunil, moj Berbiks!" —ga je vzpodbujal t Klodij s svojega sedeža. Razburjenje občinstva si ,jei dajalo duška z raznimi divji-, mi klici in vriski. Vizirja (na- j ličnika) obeh jezdecev sta bila j (kakor v poznejših dobah pri i vitezih) popolnoma sklenjena;! toda glava je bila vendarle pr-J va za napaden je, in Nobilior, ki je zdaj okrenil konja prav tako spretno kakor prej njegov nasprotnik, je naperil svojo sulico naravnost na čelado svojega sovražnika. Berbiks je vzdignil ščit, da bi kril glavo, ali bistrovidni Nobilior je porabil ta trenutek in mu bliskoma sunil svoje orožje v prsi. Berbiks je omahnil in padel s konja. "Nobilior, Nobilior!" je vriskalo ljudstvo. "Izgubil sem deset sesterc," je dejal Klodij nevoljno. "Nič ne de, ako je bil ta boj kratek, sledi vsaj takoj zopet drugi! — Glej, tu prihaja moj lepi Lidon v areno — in tudi oni z mrežo in z mečem — o, izborno!" Zdaj je bilo hkratu šest bo-rilcev v areni. NiNger s svojo mrežo proti Sporu s ščitom in kratkim mečem — Lidon in Te- je i" "Habet! — ranjen dejal Panza mirno. Ljudstvo še ni postalo preveč krvoločno in je dajalo znamenje milosti; aH ko so se mu arenski služabniki približevali, so videli, da je prišla ta milost prepozno — Galec je imel srce prebodeno. Črna kri je brizgala po pesku arene, in ž njo je ušlo tudi njegovo mlado življenje. "Škoda, da je tako hitro končalo," je rekla vdova Fulvija. "Da, meni se Berbiks smili. Saj se je takoj videlo, kako ga je Nobilior ukanil. Glej, de-vajo mu zanko okoli telesa, — vlečejo ga proti spoliariju — AMERICAN VETERANS OF WORLD WAR II z velikim ščitom in z ostrim' ljudstvo je vriskalo. soben, da bi se zopet vrnil v mečem. "Ti si danes nesrečen," je areno. Borba med Lidonom in Te- dejal Lepid Klodiju; "eno sta-j "Potem vzemite Lidona," je traidom je bila najmanj nevar- vo si že izgubil, zdaj je druga'dejal Panza, "za ''subditiusa", na; ko sta se ta dva postavila (na vrsti.", j da prevzame mesto prvega gla- na sredo arene, ^o ostali štirje ^ "Ako se to zgodi, bom mo-, dijatorja, ki bo premagan." gledali in čakali, da ta borba ^ral, pri vseh bogovih, dati svo-| Ljudstvo je vriskaje pozdra-konča. Stali so ločeni med se-|je bronaste dragocenosti na Ijalo to odločbo. Nato je zaboj in naslonjeni na svoje orož- dražbo. Stavil sem na Tetrai- vladal zopet mir, dokler niso, je ter opazovali boj, ki ljud- da celih dve sto sesterc. Ha! zadonele trombe. Ostali štrijej stvu sicer ni bil dovolj krvav,, ha! — glej, kako se je zopet borilci so si stali grozeče na-i vendar še precej zanimiv, ker vzdignil! To je bila mojstrska sproti. je bil, kakor tudi Pompejci sa-, ukana; Lidonu je zdrobil ple- "Ali poznaš Rimljan?, moji mi, grškega izvira. .ča. — Le udari. Tetraid, le Klodij? Ali so to navadni bo-> Ze na prvi pogled so je mo- udari!" rilci ali morebiti kaki slavni glo videti, da ta dva nasprot-j "Pa tudi Lidon še ni izgir gladijatorji?" nika nista nič kaj primerna bil poguma. Pri Pohisku, ka-, "Prav, Klodij, ali naj soču-drug za drugega. Tetraid si-, ko izborno vztraja. Glej, ka- stvujem s teboj in stavim ste-cer ni bil večji od Lidona, za- ko spretno se umika onim krep- boj zopet na Rimljane?" to pa toliko bolj tršat in mi- kini pestem; zdaj skoči sem,' "Prav torej, deset sesterc na šičasti; pleča so mu bila širo- zdaj tja — vedno okoli svoje- Evmolpa." ka, nogi nekoliko naznotraj za- ga nasprotnika—ah, ubogi Li" "Kaj saj se Nepim ni še nik-krivljeni in silno močni. Li-jdon; zopet je bil udarjen." i dar odlikoval! Ne, to ni mogo-don pa je bil jako lepo in pru- j "Stavim tri proti enemu na če." vilno raščen; udje so mu bili; Tetraida! Kaj meniš ti, Le-i "Prav, torej ' deset proti se ga ni je poslej godilo tam doli, radovednost; sklonil se je in S ni brigalo; njegovega sina prekrižanima rokama je sle" bilo med borilci. Toda Li- dil nadaljnjemu poteku boja. vitki in so se dozdevali nekako piti?" suhi, ali veščak je lahko opa*i "Prav! devet sesterc proti zil, da so mu bile mišice trdne trem; sprejemam. — Kaj, Li-in jedrovite. Bil je tudi bolj don omaguje? sem. "Sprejeto!" Med gledalci se je nahajal v najvišji vrsti tudi Lidonov skočil na noge! Tetraid se ga je!" "Norec! — sreča ga slepi, moral bi biti vendarle bolj previden. Lidon ima oči kakor je sikal Klodij med gibčen in okreten, in njegovo, na tleh samozavestno smehljanje ter j izraz poguma in odločnosti naj obličju, je pomiril tiste, ki so mu bili naklonjeni, tako da je bilo kljub dozdevni razliki njune telesne molpi skoro enako glasov za Lidona kakor za Te- j jazbec!" traida. j zobmi. Kdor pozna današnjo borbo s i "Ha, Klodij, ali vidiš? — pestmi (boksanje), in ve, kako i Tetraid omaguje!—še en uda-kiepke in nevarne udarce zmo-|rtc — pade — padel je!" re človeška pest, ako je dovolj j "Zopet, je skočil na noge, ali izurjena, — bo mogel bolje; kri mu li je po obrazu!" umeti, koliko hujši morajo bitij "Vsi gromi! Lidon zmaga, taki udarci, ako je roka ovita! —Kako ga zasleduje! Ta uda-do komolcev z močnimi jermen-' rec na sence bi moral pobiti jem in je na dlani železna ploš-ltudi vola; pobil je Tetraida na čica ali svinčena krogla. |tla. Nič več se ne more zga-"Pazi se!" je vpil, Tetraid, i niti —habet! habet!" Pri bogovih, Ne, zopet je eče, ki se ni mogel vzdržati kot ■ Vrli Lidon! kristjan, da bi ne prišel v am- krohoče; naskočil fiteater; kajti gnalo ga je srč- ki se je čedalje bolj bližal svo-1 "Habet!" je j emu sovražniku, ki se sicer ni — "Sprejmite umikal, marveč se vrtel v kro\ jgu okoli njega. Lidon mu je odgovoril z za-jničljivim posmehom. Tetraid I je udaril-r-kakor kak kovač na nakovalo, ali Lidon se je blis- ponovil Panza. jih ven, dajte no čustvo in skrb za usodo svojega sina. Tam med divjo dru-haljo ni videl ne slišal nič drugega, nego to, kar se je tikalo njegova sina. Niti najmanjšega glasu ni dal od sebe, ko je videl dvakrat pasti svojega sina; samo prebledel je in vsi udje so se mu tresli. Ali ko ga je videl zmagovalca, ni mogel zadržati majhnega glasu radosti. Ubogi starček ni vedel, da je bila' ona zmaga še veliko strašnejših borb. ' Moj vrli sin!" — je vzdih* nil in si brisal solze z oči. "Ali je ta tvoj sin?" je vprašal od solnca ogoreli mladič, ki je sedel Nazarencu na des- jima bojno opravo in meče." niči. "Dobro se je držal; bomo "Plemeniti editor," je dejal videli, kako bo naprej. — Cuj! uradnik, "bojim se, da si Te- poskusiti se bo moral s prvim traid ne bo mogel tako kmalu zmagovalcem. Zdaj pa le pro-opomoči, toda bomo videli." si bogove, stari, da ne ostane "Poskušajte." zunagalec noben Rimljan, ali je izvrsten Homogenizirano — evaporirano MLEKO z popolnoma novim okusom Bogato, slastno in tako medeno-gladko v kakovosti! BABS izboljša kavo, močnate jedi, sadje, jagode! Izboljša okus smetanskih juh omak, poletnih kompotov. Bogate redilnosti poceni, BABS izboljša vse, kjer ga rabite. Več in več zdravnikov priporoča BABS za otroke .. . več in več otrok se redi na njem! BABS se prodaja samo na izbrapih krajih, kjer je zagotovljen dotok ... in vaše mesto je eno izmed njih! Vse BABS evaporirano mleko prihaja iz ene-ga okraja, famoznega Cedar Springs, mičiganski kraj f —eden izmed naj bogatel j ših okrajev za mleko. Zato je BABS vedno enako! In " jgllfl - - ®H ' 5 5» always avail ab!»< Always ask for for that szmo°'ther flavor ...that delightfully different taste! Gornja slika vam predstavlja, filmsko zvezdo Mare'ene Dietrich, katera slovi, da ima najlepše noge na svetu. Slika je bila posneta, ko je dospela z letalom iz Francije, kjer je nastopala v filmu in bo sedaj zopet \nastopala v filmu v Hollywoodu. W MOM—POP'6 DIVING FOR OUR LAST PIECE OF SOAP/ 1111111111111111111111111«1111111111111111111111111111111111111111111111111 M t ■ 11111 ■ 111111111111111 r ^ ZZ • Ios. Zele io Sinovi = POGREBN'I ZAVOD Avtomobili in bolniški vozi redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. = 6502 ST. CLAIR AVENUE . Tel.: ENdicott 0583 £ = COLLINWOODSKI URAD: £ S 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 5 nllllllllllllllllllllHIMIIHllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiilililllllllllllllllllllllllin ":xxxixixiTriiixziiixiiAxxmriniiiixiixii7niiirxm LEPE SKRINJE IZ CEDROVINE (Cedar Chests) ELEKTRIČNE SVETILKE (Floor Lamps) od $6.95 r