POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ERNIK leto XIV. Štev. 287 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 23-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. FranSiSkan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 17. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uornvl tli po ooštl 14 din. Dostavllen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUNr 11.400 Cena din 1‘— a • V i' Sollum in fort Capuzzo Italijani poročajo iz Libije, da nadaljujejo Angleži ofenzivo in so dobili na pomoč še nove čete - Angleži poročajo, da so osvojili Sollum in trdnjavo Capuzzo ter napredujejo proti Bardiji - Podrobnosti o osvojitvi obkoljenega Soliuma - Siloviti letalski bombni napadi ITALIJANSKO POROČILO RIM, 17. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj o bojih v Afriki sledeče uradno poročilo: Clre-naika; v obmejnem pasu nadaljujejo sovražne čete s pritiskom. Naše letalstvo i'h ie bombardiralo in prizadejalo precejšnje izgube oklopnim skupinam. — V Vzhodni Afriki so zaradi letalskega sovražnega napada trpele zgradbe v Asa-bu. RIM, 17. dec. Associated Press. Italijansko vrhovno poveljstvo v Libiji javlja: Angleži so vrgli nove rezerve v boje. v glavnem sestoje iz muslimanskih indijskih čet. Indijci so zamenjali Novozelandce. Angleški pritisk na libijsko mejo ni popustil. ANGLEŠKO POROČILO KAHIRA, 17. deče. AP. Britanske čete So včeraj zasedle Sollum in fort Capuzzo v Libiji. Zajele so večje število letal na zemlji. Nadaljnje podrobnosti še niso znane. Sollum je 8 km odaljen od libijske meje. BOJI ZA BARDIO KAHIRA, 17. dec. Reuter. Po zavzetju Soiluma in forta Capuzzo napredujejo angleške čete proti Bardiji, ki so se ji pri bližale že na 32 km. Važnost forta Ca-puzza za držanje Bardije je ogromna, ker z njim je padla veriga obrambe. Sollum je padel zaradi strahovitega napada z morja, zraka in s suhega »n pa ker Je bil že obkoljen. Računa se, da je že 75.000 italijanskih ujetnikov v angleških rokah. Vojni material pa se še sploh ne da oceniti KAKO JE PADEL SOLLUM KAHIRA, 17. dec. CBS. Zavzetje Sol-hima se Je izvriio na enak način, kakor zavzetje Sidi fcl Barranija. Angleški motorizirani oddelki so vdrli najprej čez libijsko mejo in dosegli med Sollumoin in Bardio, ki leži že v italijanski Libiji, morje. S tem so odrezali Sollum in vso tam ostalo italijansko vojsko od zveze z zaledjem in jo prisilili, da se je vdala. Zdi se, da je v Sollumu število ujtnikov še yečje, kakor je bil6 ono v Sidi el Barra-niju. Nekatera zasebna poročila pravijo, da Je število doslej ujetih Italijanov že preseglo 70.000, vendar teh vesH še ni bilo mogoče kontrolirati. Naravnost ogromen pa je angleški vojni plen, kajti tudi.v SoHumu je padlo Angležem v roke vse, kar so Italijani tam imeli. Prav tako poročajo, da so angleške tankovske kolone obšle tudi trdnjavo Capuzzo in jo zajele v celoti. Sedaj se bije boj za Bar-dijo v Libiji, ki se pa najbrže po veliki oslabitvi italijanske vojske ne bo mogla Potek ofenzive v Albaniji Itatlifani poročafo o krvavih bojih — Grki pravijo, da so zopet napredovali — Po še neuradnih vesteh so zasedli Grki Tepeleni in Himaro — Angleži pa poroča/o, da so uničili i pristanišče v Valoni ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RlM, 17. dec. Stefani. Vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo uradno 7. grškega bojišča: Na grški fronti so bili odbiti novi napadi sovražnika. V teh borbah sta imeli obe strani hude izgube. GRŠKO POROČILO ATENE, 17. dec. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo pravi v svojem 51. poročilu, je bilo na raznih delih fronte več lo. talnih operacij manjšega obsega, ki so se ^pešno zaključile. Grške čete so znova Pridobile na prostoru. BOJI ZA SKIV0V1K AMTENE/I'7. dec. Reuter. 2 grške slra-ni izjavljajo, da "je položaj na bojišču i&_ 8rške čele zadovoljiv. Grki so odbili vse m visokega Skivovika. Zajetih je več sovražnih vojakov. OPERACIJE V SNEGU ATENE, 17. dec. Reuter. Posebni dopisnik agencije javlja z bojišča, da snežni viharji stalno ovirajo operacije, posebno na severnem delu fronte. V teku včerajšnjega dne so se spopadle patrulje v snegu, ki je ponekod visok dva metra. Italijanska artilerija je poostrila obstreljevanje grških postojank, da bi tako preprečila nadaljevanje grške ofenzive proti Elbasanu. NAPREDOVANJE PROTI VALONI ATENE, 17. dec. Ass. PreSs. Po poročilih s fronte, napredujejo Grki povsod, dasi se borijo v naravnost arktičnih raz. Protinapade ter preganjajo sovražnika k merah. Včeraj je bil ubit en italijanski ‘niOrju. Posebno hudi so boji za vrh 1859 [general in en polkovnik na južni fronti. Grške čete so v napredovanju proti Valo-ni v težkem boju zasedle neko višino. Tudi na severnem odseku napredujejo Grki proti Elbasanu, vendar se borijo po več kot 1 meter debelem snegu. Bombardiranje Valone je povzročilo popolno razdejanje v pristanišču, ki je postalo neuporabno. Izkrcavajo se lahko Italijani z vojnih ladij Je v majhne čolne, ki jih pripeljejo do obale. TEPELENI IN HIMARA ATENE, 17. dec. United Press: Grške čete so včeraj zasedle močno utrjeno in dobro branjeni mesti Tepeleni in Himaro ter napredujejo proti Valoni. Grški radio je sporočil, da so bile sinoči velike bitke pred Tepelenijem in Himaro, vendar še ni javil, da sta obe mesti v grških rokah. Pričakuje se, če se izkažejo te vesti za resnične, da bodo Grki takoj z&čeli prodirati proti Valoni. Ozadje Lavalove odstavitve ^ Ameriki trd! o, da ie pripravljal odstranitev Pčtaina in sporazum z Nemčijo — Abetz nujno odpotoval v V|chy — Laval je samo interniran — Flandin je zbolel , Mrw VORK, 17'.'rlec.‘ CBS, V n^Sprot-j» i vus.tm.i, -ja jv odsiraftlte^ i^vala Izvršena* v ‘sporazumu' z vBe'rlipom, se je l2vedelo, da je rcsnica popolnoma na-sP?0tna. I.r.vafjc bil'odstranjen Iz francoske vlade zaradi tega,'ker. .je bclol skleniti * Nemci na svojo-roko sporazum,. po kameni bi dobila Nemčija na razpolago francoska evropska irt afriška oporišča Za- vojno proti Angliji. Mimo tega je prijavljal v Vlchyju državni uda^, ki naj bi Istrani! Pčtaina in bi nato stopil Laval njegovo mesto kot diktator, V medna-r°dnih krofih .meniio, da bo Petainov ko-r®k ijZval krizo v odiiošajih med Fran-ciio in Nemčijo. Rr.RN, 17. dec. Ass. Press. Kancelar Hitler je poslal svojega pariškega pred-syda Georgea za angleškega veleposlanika v Wa-shingtonu, drugi pa menijo, da bo vstopil v vlado. Lloyd George je bil svoječasno minister za municijo, v zadnjem času pa je bil po javnem mnenju kandidat za ministra za proizvodnjo letal. Ako se lord BeaverbrOok umakne, je zelo verjetno, da bo vstopil Lloyd George v vlado kot minister brez listnice. LONDON, 17. dec. AP. Govori se,da je bil včerajšnji obisk Lloyda Georgea pri Churchillu v zvezi z njegovim verjetnim imenovanjem 'za angleškega veleposlanika v USA. Lloyd George, ki je sedaj star 88 let, je zaprosil za premislek. Boj na notranji fronti RIM, 17. dec. AP. Adelchi Serena, glavni tajnik fašistične stranke, je oznanil, da se bo pozimi bila v Italiji »bitka na notranji fronti«, ki bo obsegala tudi zbirke za zimsko pomoč, za bolnišnice ter v striktni pažnji nad racioniranjem in cenanii. V severni Italiji bo prirejenih več velikih shodov. Komunistična zarota v Angliji LONDON, 17. dec. Reuter. Scotland Yard (londonska policija) je odkril veliko komunistično zaroto, ki je imela za cilj razširjanje nezadovoljstva med angleškimi delavci. Včeraj pa je minister za delo Ernest Bevin v Glasgowu govoril ter opozoril Sovjetsko zvezo, da mora prenehati s-sabotiranjem britanskih naporov in morale v času vojne. Dejal je, da mora angleška vlada naučiti sovjetsko, da se' njene zunanjepolitične metode v Angliji ne obnesejo. Nihče ne plačuje vojnih dolgov WASHlNGTON, 17. dec. Ass. Press. Včeraj je spet zapadlo plačilo anuitete dolga iz svetovne vojne. Plačala je samo Madžarska, in še ta samo deloma. Prvič Finska ni plačala, to pa na temelju posebnega zakona, ki ga je sprejel finski parlament Ta zakon določa, da bo Finska plačevala svoj dolg iz svetovne vojne pozneje, ker ima sedaj preveč izgub zaradi lanske vojne v Sovjetsko zvezo. Velika Britanija ni plačala 127,670.765 dolarjev, ampak se je po svojih predstavnikih pogajala za novo posojilo. Sir Fre-derick Phillips je imel konferenco z ameriškim finančnim ministrom Morgenthau-ora. Madžarska je plačala 9828 dolarjev, morala bi pa 52.770. Italijani verujejo v svojo zmago RIM, 17. dec. Stefani. »Messaggero« piše o bojih v Albaniji in pravi, da je usoda Grčiji že odmerjena. Anglija ni prizadejala Italiji nobenega udarca s pomočjo Grkom. Končno bo tudi sama premagana. Grki in Angleži bi lahko gojili svoje nade samo tedaj, če bi se Italijani ne borili. Dejstva pa govore, da se Italijani hrabro bore. To je eden glavnih pogojev v končno zmgo. Tudi možnosti blokade in proti-blokade so v korist Italiji. V Grčiji se bo skoro pokazala premoč Italije. MILANO, 17. dec. Stefani. »Co/riere della Sera« piše k pisanju ameriških in angleških listov o duševni potrtosti, ki je zajela Italijo, da se bosta Anglija Amerika kmalu prepričali, kako sta zmoti. Italija ni zlomljena, čeprav so vrgle nanjo vse razpoložljive sile Anglije v zraku, na suhem in na morju. Dovolj je, da se prečita brzojavka, ki jo je dobil Mussolini od odličnikov iz Forlija, da se vidi odločnost Italije za končno zmago Italija se je borila tri leta in pol proti Habsburžanom, v šestih mesecih je osvojila abesinsko cesarstvo, s svojo intervencijo je pripomogla naconalistični Španiji do zmage v državljanski vojni. Dejstva bodo sama na senzacionalen način de mantirala tuje trditve. UREDITEV ITALIJANSKE PREHRANE RIM, 17. dec. Stefani. Na predlog odbora ministrov je Mussolini odločil, da se pristojnost prehrane vojske in civilnega prebivalstva koncentrira v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove. Hrane je dovolj. Razdelitev živeža sc bo izvrševala tudi nadalje po najpravičnejšem redu in pod strogo kontrolo. Kakršne koli spekulacije se bodo strogo kaznovale. ZDRAVSTVO V SSSR MOSKVA, 17. dec. Tass. Ljudski komisar za zdravstvo Micerev je predstavniku agencije Tass izjavil, da je bilo letos v zdravstvenem pogledu izvedenih mnogo akcij v sovjetski Rusiji. Odstotek bolnišnic v mestih in vaseh se je povečal za 10%: bolezni so se zmanjšale za ,30%. Znanstveni instituti in bolnišnice nudijo stalno pomoč. V državi je 127.000 zdravnikov in 470.000 bolniškega osebja. V prihodnjem letu bo zdravstvena akcija še povečana. KANADSKO-AMERlšKI ODBOR NEW YORK, 17. dec. DNB. Mešani kanadsko-ameriški odbor se je sestal zasedanju. Predsedoval je newyorški župan La Guardia. UBOJ SODNIKA V ČUNGK1NGU TOKIO, 17. dec. Domei. Francoskega sodnika Dhoogesa Edvarda so napadli neznanci v Čungkingu ter ga s štirimi revolverskimi streli ubili. PRINCESA JULIJANA V USA WASHINGTON, 17. dec. Reuter. Holandska prestolonaslednica Julijana bc dospela jutri v Washington, kjer bo ostala kot gost Roosevelta tri dni. Tri dni bo nato bivala v New Yorku, na kar se bo vrnila v Kanado. VRAČANJE BELGIJSKIH UJETNIKOV BRUSELJ, 17. dec. Stefanu V Anver-je dospela skupina 4000 belgijskih so ujetnikov iz Nemčije. NOBELOVE NAGRADE ZA MIR LETOS ' NE BO OSLO, 17. dece. Havas. Kakor poročajo iz Norveške, Nobelova nagrada za mir letos ne bo podeljena. OSTRA ZIMA V SIBIRIJI MOSKVA, 17. dec. Stefani. Po vsej Sibiriji je zavladala izredno ostra žima. V Irkutsku so zabeležili 39 stopinj pod ničlo. V nekem kraju na sibirsko-kitajski meji je pa bilo celo 42 stopinj pod ničlo, okoli zlatih rudnikov v Bodaitooi pa 50 stopinj V Moskvi znaša temperatura 10 stopinj pod ničlo. V južnem petrolejskem ozem lju pa vlada za sedanji čas izredno toplo vreme. ŠVEDSKO OBRAMBNO POSOJILO STOCKHOLM, 17. dec. DNB. švedska bo razpisala novo državno posojilo za narodno obrambo v višini 500 milijonov kron. Siam za sporazum z Indokfno TOKIO. 17. dec. DNB. Agencija Do-mej poroča, da je siamska vlada podala izjavo, v kateri izraža pripravljenost rešiti mejne spore z Indokino na miren in prijateljski način. Pristala bi na to, da se snide razmejitvena komisija, katere člani so bili svoječasno že imenovani. Siam ne želi vznemirjati svojih sosedov, hoče pa, da se popravijo krivice, ki so mu bilo storjene. FLAMCI PROTI ŽIDOM ANVERSA, 17. dec. DNB. V palači Rubensa je bila velika protižidovska demonstracija. Nacionalni flamski poslanec Hermann je govoril, da so Židje izzvali sedanjo vojno, bodo jo pa tudi izgubili. Pozval je prisotne in oblasti, naj počistijo z žrdi v državi. GENERAL ČATLOŠ NA DUNAJU BRATISLAVA, 17. dec. DNB. Na poziv s strani Nemčije je odpotoval na Dunaj slovaški obrambni minister, general Čatloš v spremstvu 15 višjih častnikov slovaške vojske. Ogledal si bo razstavo nemške oborožene sile na Heldenplatžu. BOJ PROTI MASONOM V BELGIJI BRUSELJ, 17. dec. DNB. Tislk prinaša statut novoustanovljene lige proti maso-nom. Liga se bo borila za boljšo moralo naroda proti vsem podtalnim elementom. JUSTIFIKACIJA ŠPIJONA .LONDON, 17. dec. Reuter. V kaznilnici Pentoville je bil usmrčen holandski podanik Karl Albčrt Kieboom, ker je bil zaradi špijonaže obsojen na smrt. NOMURA VELEPOSLANIK V USA TOKIO, 17. dec. DNB. Novi japonski poslanik v Washingtonu, admiral NomU-ra, bo odpotoval iz Šanghaja sredi januarja v Ameriko. NEMCI O BOJIH V AFRIKI BERLIN, 17. dec. DNB. »Dogodki v severni Afriki imajo namen, z uspehi dvigniti moralo angleškega naroda. Brez pomembni taktični uspeh je pretvorila Anglija v vojno akcijo v času ko mora Ameriki priznati, kaho v težkem stanju da je in da ji je zato pomoč potrebna. Operacije v Sredozemlju so prisilile Angleže, da so več svojih sil spravili <** prestolnice in jih cepili. Angliji je zmaga zaradi uspeha v USA nujno potrebna. Anglija se nadeja, da bo tako zadela notranjo fronto Italije ter sprožila med Italijo in Nemčijo ozračje nezaupanja. v Italiji in Nemčiji so pa dobro oborožene divizija pripravljene za nove naloge. " Predvideva se trenutek, ko bodo zlomljene vse angleške iluzije in vsi njei P°' izkusi, da zrahlja vojno moralo italijanskega naroda in vojakov ter brezkompro misno sodelovanje Italije z Nemčijo-Ogromni pomen italijanskih akcij v Sredozemlju se še ne da oceniti, vežejo P.a nase velike sile Angležev. Vojna ne b° rešena pri Sollumu ali v kaki gorski dolini na grškem bojišču. Italijanske sile niso načete. Osovina predstavlja celino, ki kakor klešče pritiska na Vel. Britanijo* S propagando se vojna ne dobiva,« pi*e nemški tisk. ^ KONOJE NE BO ODSTOPIL TOKIO, 17. dec. DNB. Tu zanikujejo vesti, da namerava princ Konoje odstopiti. Tudi ni res, da bo odstopil minister za mornarico in trgovinski minister. Mariborska napoved: Pretežno jasno'U še bolj hladno ter stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —8J), da' nes najnižja —17.8, opoldne —9.0, BORZA. Curih, 17. dec. Beograd 10. Pariz 8.50, London 16.40, Newyork 4.31. Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4-371/*. Budimpešta 85. Zadnja pot dr. Korošca Današnje pogrebne svečanosti vencev, med katerimi zbujajo pozornost k m? ljevi venec, venec kraljevske vlade in vea tujih držav. Posebno skupino v sprev°dt» = stavljajo slovenski fantje in Sokoli, nada ] vojaška častna četa, častniški zbor in rezervnih častnikov. Tudi ruska orgamzacj ie bila zastonana na'noerebnih svečanost'’ »1STRIA« PROSI ZA PQMOČ NEW YORK, 16. dec. AP. Italijanski 5416tonški parnik »Istria« je zaprosil z a pomoč na morju v bližini Kingstona na Jamajki. LJUBLJANA, 17. dec. Današnje pogrebne svečanosti so se pričele ob 9. v stolnici z verskimi obredi. Mašo zadušnico je bral mariborski škof dr. Tomažič, pridigal pa je ljubljanski škof dr. Rožman. Po pridigi je okoli pol 11. ure pričel beograjski nadškof dr. Ujčič pogrebne molitve ob številni asistenci duhovščine. Pevci so nato zapeli žalo-. stinko »Vigred se povrne«, orgle pa so zadonele pokojniku v zadnji pozdrav. Ob 11. se je jel premikati pogrebni sprevod izpred stolnice po ljubljanskih ulicah proti pokopališču pri Sv. Križu. Mrzlo, nekoliko megleno jutro se je prelilo v lep zimski dan. Po ulicah so črne zastave, na vseh plinskih svetilkah plapolajo bakle, svetilke so ovite v črnino. Za vojaško godbo so se uvrstile točno po sporedu vse organizacije, društva, ustanove, delegacije, godbe, pevski zbori in nepregledna množica. Dolga vrsta lepiii dr. je bila zastopana na 'pogrebnih sveč Za krsto so stopali sestra ^pokojneff® eral iuui zaaiupiiiK Kiaija uivi^ijoivi g. Sl je bil tudi zastopnik kralja divizijski gene "tefanovič iz Ljubljane, ki je »ei družbi podpredsednika vlade dr. Mačka bana dr. Marka Natlačena. Za njim' bili ministri, senatorji in bivši poslanci, stopniki vojaških in civilnih oblasti ter nep gledna vrsta zastopnikov raznih društev organizacij s prapori in godbami. Ob času, ko to poročamo, se sprevod še vedno vije po ljubljanskih ulicah. Ob zadnjem slovesu jugoslovanskega državnika Nekaj zgodovinskih reminiscenc na dr. KoroSca izca velikih dni v svetovni voini Na delu za koncentracijo slovenskih strank Ko se je začetkom 1. 1916., pod vtisom dozdevnih avstrijskih zmag na bojiščih, začela s strani Nationalverbanda v avstrijskem parlamentu akcija za novo ureditev Avstrije, ki naj bi Nemcem zasigurala — potom tesnejše združitve z Nemčijo — še večje predpravice, se je pojavila med slovenskima političnima skupinama na štajerskem (SLS in Narodno stranko) tendenca po koncentraciji. V mariborskem glasilu pokojnega dr. Korošca, »Straži«, je pod naslovom »Skupni narodni program?« izšel članek, ki je izzvenel v izjavo, da v SLS ni za to nobenih ovir. »Slov. Narod« kot takrat edino glasilo naprednih Slovencev, je ugotovil, da je zbližanje strank na skupnem narodnem programu neobhodno potrebno. Dr. Šušteršič je proglasil v posebnem programatičnem članku kot kardinalni program za slovensko koncentracijo: »absolutno zvestobo do habsburško-lotarinške dinastije« in »spoštovanje naukov in naprav katoliške cerkve ter popolno svobodo njenega kretanja«. Ko so 9. nov. 1916. na skupnem zborovanju nemškega Nationalverbanda in kršč. socialistov na Dunaju sprejeli resolucijo, v kateri so med drugim zahtevali uvedbo nemščine kot državnega jezika, sta »Slovenec« in »Slov. Narod« ponovno poudarila potrebo združenja vseh Slovencev brez razlike glede na načelna in svetovnonazorska nasprotja. Še v istem mesecu so se združile vse češke stranke v »česky S vaz« in slovenski listi so zopet objavili pozive, naj Slovenci slede češkemu vzgledu. Misel slovenske koncentracije je bila stalno na dnevnem redu, vendar do uresničenja ni prišlo. 18. marca 1917 pa so delegati Volksratov iz Spodnje štajerske, Kranjske, Koroške, Trsta in Primorja na zborovanju v Celovcu sklenili, da vztrajajo pri nemškem programu iz 1. 1916, zlasti na uvedbi nemščine kot državnega jezika. Dne 15. aprila 1917 je prišel dr. Korošec v Celje in je skupno z nekaterimi drugimi zastopniki SLS stopil v stike s predstavniki Narodne stranke. Sporočil je željo štajerske »Kmečke zveze«, da bi na štajerskem ko-operirali v narodnih vprašanjih, češ da so na Kranjskem v SLS nastale takšne razmere, da niti SLS sama ne more na zunaj v narodnih vprašanjih skupno nastopati. »Brez naše krivde«, je kratko pripomnil dr. Korošec. Razvijal pa je načrt, po katerem bi si obe politični'skupini ohranili popolno samostojnost, bi se pa od slučaja do slučaja sporazumeli, ali nastopita v dotičnem vprašanju skupno in kakšno stališče bosta zavzeli, če se v kakem vprašanju ne bi mogli sporazumeti, ostane vsaki skupini prosto, da zavzame svoje stališče. Takšna vprašanja bi bila n. pr. zahteva po demokratizaciji štajerskega deželnega zbora (splošna volilna pravica), vprašanje razdelitve v okrožja, nadsodišča v Ljubljani, razna šolska vprašanja (slovensko gimnazijsko vprašanje v Celju, Mariboru in Ptuju, vinarska kmetijska šola za mursko dolino itd.). Deklaracijski pokret, ki je kmalu nato z vso silo izbruhnil v češkem in slovenskem narodu, je brez vsakršnih nadaljnjih konferenc strnil Dr. Korošec je kot predsednik Jugoslo-1 sestanek narodnih zastopnikov iz vseh jugo-vanskega kluba v avstrijskem parlamentu slovanskih dežel bivše Avstrije. Iz Slovenije poslal zboru sledečo brzojavko: | so bili dr. Korošec, dr. Izidor Cankar in dok- »V borbi za izvedbo samoodločbe češko- tor A. Kramer. Izrekli so se za skupni narodni slovaškega naroda in za češkoslovaško dr- pokret, za koncentracijo strank na programu žavo bo našel češkoslovaški narod v jugo-: narodnega edinstva ter za neodvisno narodno slovanskem narodu zvestega zaveznika, ki se bo z njim boril ramo ob rami. Jugoslovani s Čehi vred odrekajo grofu Czerninu*) legitimacijo, da govori v imenu narodov te monarhije, ker zastopa samo privilegirano manjšino. Jugoslovani smo na svoji koži občutili, kako Avstro-Orgska razumeva »ustavno samoodločbo« in koliko varujejo temeljni zakoni imetek in življenje državljanov. Želimo trajni mir, ki se pa ne more zgraditi na medsebojnem varanju in tlačenju narodov, temveč le na moralnih temeljih, za katere se danes bojujejo milijoni. Zato z zaupanjem zremo v bodočnost češkega in jugoslovanskega naroda.« * Deklaracijsko gibanje je zavzemalo vedno širši obseg. Začetkom I. 1918 je cesarski namestnik v Gradcu, grof Clary, dal orožnikom nalog, da zatro v slovenskem ljudstvu to gibanje. Pripravljala se je ustanovitev Narodnega sveta za celo Slovenijo iz zastopnikov vseh slovenskih strank. Dne 2. marca 1918 se je vršil v Zagrebu državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pripravljala se je ustanovitev centralnega Narodnega sveta v Zagrebu za vse jugoslovanske dežele v Avstriji in Ogrski. 17. marca 1918 -se je vršil v Žalcu ogromen deklaracijski tabor, ob 50. obletnici prvega slovenskega tabora istotam. Govorili so dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Stojan Bu-disavljevič in Ivan Peršič. Sledili so nadaljnji mogočni tabori po celi Sloveniji. Pokret je šel svojo zmagovito pot. Na »prisegi češkega naroda« 13. aprila 1918 v Pragi sta bila od Jugoslovanov navzoča dr. Korošec in dr. Pavelič. Dr. Korošec je govoril med drugim: »Mladi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se nevzdržno razvija višje in višje, je od nekdaj z občudovanjem gledal na bratski češki narod . . . Ostanemo vaši zvesti sobojevniki . . .« 17. maja 1918 sta predsednik češkega Svaza Stanek in predsednik Jugoslov. kluba dr. Korošec na podlagi sklepov skupne | seje obeh klubov izdala proklamacijo na češki in jugoslovanski narod, ki je vsebovala odločen protest proti nameram vlade, da bi odcepila slovanske dežele od jugoslovanskega naroda. Odklonila sta odgovornost za nadaljnji rdfvoj ter izjavila, da vztrajata v borbi proti absolutizmu in nadvladi manjšine ter za demokracijo, svobodo, pravico samoodločbe in za politično samostojnost. * 1. oktobra 1918 se je zopet sestal avstrijski parlament. Dr. Korošec je na prvi seji v imenu jugoslovanskih poslancev podal izjavo, v kateri je med drugim rekel: Avstrijska vlada ni legitimirana, da bi govorila v imenu zatiranih narodov. Sedaj je prepozno! Dne 16. okt. 1918 je avstrijski cesar Karl izdal manifest, v katerem je obljubljal narodne federativne države nemško-avstrijsko, češko, ilirsko in malorusko v okviru habsburške monarhije. Dne 19. okt. je izšla pro-Idamacija Narodnega veča (sveta),, kateremu je bil prvi predsednik dr. Korošec, ki je odklonila cesarski manifest od 16. okt. ter zahtevala zedinjenje celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev na vsem njegovem etnografskem ozemlju ter zastopstvo na mirovni konferenci. *) Takratni avstrijski zunanji minister grof Czernin je napovedal ostro borbo proti češkim in jugoslovanskim aspiracijam. Mnen‘e Švicarjev k bo;em v Albaniji Dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Aten, da »jc grški narod dobil svojo bojevitost proti sedanjemu sovražniku v vojni posebno po onem dnevu, ko je bila torpedirana križarka »Helli«. Grški tisk je na široko opisal, kako je italijanski torpedo spravil njihovo ponosno križarko na dno morja med velikimi verskimi svečanostmi. Tudi zasedbo Hrde- kaneza po tripolitanski vojni 1911 smatrajo Grki za rop njihove zemlje. Ljudje, ki dobro poznajo Albanijo, pravijo, da bodo podnebne prilike zelo vplivale na potek albanskih operacij v tej deželi. Čeprav so zgradili Italijani v Albaniji v zadnjem času mnogo vojašnic, bo moglo v njih prezimiti le kakih 50.000 mož.« ^ Nov letalski motor za zračne sile USA V USA so izdelali tip letalskega motorju z novim pogonom, ki bo pripomogel, da bodo Zedinjene države dobile prvenstvo v oboroženi zračni sili. O tej senzaciji je poročal E. B. Myers, ravnatelj aeronavtične šole v Guggenheimu. Novi izum so že preizkusili v ameriški vojski, država je naročila te motorje v veliki množini. Motor ima neke funkcijske tvornosti rakete, odvisen je od cikličnih eksplozij, ki jih regulira ventil in ne kot doslej stalni plamen. Tak letalski motor bo stal komaj 1000 dolarjev, ko ga bodo izdelovali v množinah. Jakost motorja bo omejena po odpornosti kovine, ki se bo uporabljala pri gradnji. »Še pred letom dni bo imela Amerika letala, ki bodo manevrirala po zraku z novim motorjem, brez propelerjev«, je zaključil Myers Svojo senzacionalno vest. poizkusni baloni, ali se da med velesilami, ki so zainteresirane v Tihem oceanu, odnosno na jugu Azije, najti odločilna rešitev res le z orožjem. Spor Siama s francosko Indokino velesila na jugu Azije. Tedaj je imel pod seboj vso Malako, s Singapurom vred. ______________________ . . Phaulkon, Grk z otoka Kefalonije, je kot ves slovenski narod v enotno fronto. Bitka j minister oborožil vojsko in mornarico Siam je bil v 17. stoletju tako rekoč | dec Francije in odtrgati od Indokine po- :— 't'=- :—i —j krajine Anam, Kambodžo in Laos, ki so bile nekdaj njene. Od tod praske ob Mekongu, veliki reki, katere porečje hočejo za osvobojenje in zedinjenje je ustvarila kon centracijo. Na potu iz »habsburškega okvira« v svobodno Jugoslavijo Avstrijska vlada je začela ponujati revizijo ustave in trializem (avstrijsko-madžarsko-ju-goslovanskil). Nemški Volksrati so zborovali 29. jul. in 2. sept. 1917 ter so se izrekli proti narodni enakopravnosti in za nadaljnje zati- j ranje Jugoslovanov. Odklonili so tudi narodno #| flltlird avtonomijo v okviru banovin. tmmmmmmmmm Začetkom oktobra 1917 je »Budapesti Hir- dr Korošcem, Qva-set |e| |||cOVn,n razštav v Mariboru Siama po evropskem vzoru. V 19. sto letju se pa država ni mogla več upirati Angležem in Francozom, ki so rezali kos za kosom z njenega telesa. V prvi svetovni vojni je bil Siam na strani antante, zdaj hoče izkoristiti pa- Siarnci spraviti pod svojo oblast. In ker so Japonci, ki so imeli v Siamu dolgo časa vplivno vlogo, stopili v ozadje, na njih mesto pa je prišel anglo ameriški vpliv, postaja spor med Siamci in Indokino, ki jo podpirajo Japonci, tem zanimivejši. Praske na meji Siama so tedaj BOMBNIK ZA BOŽIC ANGLIJI Ameriško delavstvo je zbralo prispevke, s katerimi bodo podarili Veliki Britaniji za božič bombnik. V letalskih tovarnah »Lockheed« in »Vega« dela 20.000 delavcev. Ti so zbrali 80.000 dolarjev. Prostovoljno so delali po dve uri nad delovnim časom, da so lahko zgradili še naročeno letalo, ki se bo imenovalo »Duh Lockheeda in Vege«. Svak maršala čangkajška, Soong potuje v London, kjer bo vodil posvetovanja za novo pogodbo med Čangkajškovo Kitajsko in Veliko Britanijo. ^Sedanja vojna je bitka dveh kultur,« pišejo turški listi. Na eni strani demokratična Anglija, na drugi avtoritarne diktature. Končna rešitev je mogoča le s padcem ene ali druge ideje Indijske in francoske čete generala de Gaul lea sodelujejo rame ob ramenu v veliki ofenzivi v Libiji. Pri naskoku na Sidi el Barrani so se posebno izkazali indijski vojaki. »Naši napori za ohranitev idealov in ciljev bodo terjali še mnogo muk in žrtev, morda tudi krvi,« piše Dorothy Thompson v »New York Herald Tribune«. Kraljica Elizabeta se je zahvalila kolonijam, ki so prispevale denar za postavitev 35 kantin onim, ki so največ trpeli zaradi bombardiranja angleških mest iz zraka. »Slovenska kmečko-delavska sloga« je na zagrebškem zasedanju sklenila izdajati svoj list ter sodelovati s hrvatsko »Gospodarsko Slogo«. Odbor je sestavljen takole: predsednik Pavle Horvat iz Male Nedelje, člani odbora so Ivan Žerjav iz Brežic, Matija Mulec iz Gornje Radgone, Franjo Bulc iz Mirnem Franz Toplak iz Gočave, Peter Megla od Sv. Tomaža, Štefan Šemen iz Beltincev. ki je izjavil: »Perhoresciramo trializem, ker želimo, da Naši likovni umetniki so pri otvoritvi svoje j . . .. „ . . ' . imuviu uiuciuim ovj uh uivuuivi avuit tudi drugi narodi realizirajo svoje stremljenje | sejanje razstave v veliki dvorani Narodnega po zdruzitvi m osamosvojitvi. Srbsko-hrvat- ■ doma prezrli, da je to jubilejna razstava ob ska koa.icija bo pod pritiskom javnega mne- | 201etnicl pričetka sistematičnega razvoja s.i- v^_m?d jSx!^Sua^H!le I karske umetnosti v našem Mariboru, kajti z Ogrsko. Evolucija duš v smislu naših strem Ijenj napreduje od dne do dne. Obiščite me čez pol leta . . .« 8. okt. 1917 je umrl dr. Janez Ev. Krek. Na njegovem pogrebu v Ljubljani je doktor K o‘r o š e c v svojem govoru ob grobu z Vzvišenim glasom zaklical Slovencem: »Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje!« 12. dec. 1917 je dr. Korošec v vojnem °dseku avstrijskih delegacij v velikem govoru med drugim rekel: »O vsem, kar se je godilo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Primorju, Bosni in Hercegovini, se do danes še ni vršila nobena Preiskava. Jugoslovani še nismo dobili ni-kakega zadoščenja, morilci od najnižjega vojaka do generala pa hodijo ponosno po svetu. Toda iz krvi, ki je tekla tam doli v *>aši jugoslovanski zemlji, iz zatiranja in preganjanja se ie rodila velika želja po svobodi, samostojnosti, po samood'očbi. Nikdo ne bo yeč iztrgal našemu jugoslovanskemu narodu ,z srca idealov svobode, samostojnosti in neodvisnosti.« 6 . - jan »v- »v ..........................o . iz vseh čeških dežel, da naznanjajo narodu m spreminjanju članstva, je izvršil cfclemu svetu, zlasti pa Dunaju, kaj hoče ogromno kulturno delo in v zgodovini našega Češki narod Izdan je bil »Manifest češkega mesta nikoli ne bo mogel biti pozabljen. V *W>— 1 t I _ . . J-I.ZC! X /.Slrr, r, m n ni/TAlrO nL-riliil 01J irCOf V niunrotm nAntnpir« 1918 so se zbrali v Pragi zastopniki predvojni Maribor ni v tem oziru ničesar pomenil in je imel do 1. 1920. le eno samo razstavo slik enega samega slikarja, šele slovenski umetniki, na čelu z akad. slikarjem prof. Viktorjem Cotičem in s pobudo in podporo našega velikega pokojnega generala Rudolfa Maistra, so spoznali, da je treba iz našega mesta napraviti tudi središče udej-stovanja likovne umetnosti. Tako je bila na pobudo prof. Cotiča in generala Maistra I. 1920. prirejena v kazinskih prostorih, tam, kjer je sedaj Studijska knjižnica, prva velika razstava likovne umetnosti, ki so se je udeležili vsi likovni umetniki z mariborskega področja. Razstava je bila sicer kvalitetno zelo neenakomerna, toda dala je pobudo za ustanovitev Umetniškega kluba »Groharja«, ki je združil vse naše likovne umetnike in skrbel za vsakoletne slikarske in kiparske razstave. Prvi predsednik mu je bil prof. Cotič, nato pa prof. G v a j c. Pozneje se je zaradi nastalih sprememb klub spremenil v novo organizacijo, ki je dobila ime »Brazda« in obstaja še vedno. Klub, ki je v bistvu bil vseh teh 20 let eden in isti, tudi po spremembi naslova in v Mariboru nov, posamenznikov in gostov. Brez njegovega delovanja bi bil Maribor ostal najbrže še dalje brez stalnih' razstav likovne umetnosti, in samo njegovo delovanje je rodilo v zadnjem letu tudi na nemški strani zapoznele poizkuse javne afirmacije slikarskih del domačih ali priseljenih slikarjev. Kljub temu ostane nepobitno dejstvo, da smo iz Maribora napravili torišče likovne umetnosti samo Slovenci. Sedanja razstava v veliki dvorani Narod- osebe in vsi dogodki docela realnega značaja, in tudi »pravljice« so dejansko le ena sama, v posamezne epizode razčlenjena zgodba. Obenem nam riše pisatelj pokrajino in ljudi v njej, njihove vraže, hudobije, dobre in senčne strani ter delo. Delo je napisano dovolj razgibano, da bo zanimalo bravce, katerim je namenjeno. Knjiga je čedno opremljena, samo uporaba zelene barve na naslovni strani daje podobi bolj nemško-alpski kakor slovenski značaj. Obsega 144 strani in stane 28 din. Naroči se lahko tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Cankarjeva ul. 1, -r. k. Večer slovenske besede, t. j. nastop mariborskih književnikov v Murski Soboti, opi- bi zaslužila resnično pozornost s strani vsega zavednega Maribora. Zaslužila bi, da ne bi šel nihče mimo nje, a tudi, da bi oni, ki jim je to mogoče, storili svojo dolžnost in si oskrbeli slike ter s tem omogočili v gmotnem oziru nadaljnji napredek naših umetnikov, ki preživljajo sicer težke čase. K temu nas kliče že spomin na njega, ki je dal prvo pobudo in podporo za prvo razstavo pred dvajsetimi leti, na našega velikega Rudolfa Maistra. -------- -r. k. Nova Kunčičeva mladinska knjiga. V tisku in založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je izšla nedavno najnovejša knjiga našega znanega mladinskega pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča »Triglavske pravljice«, z ilustracijami Maksima Gasparija. Sedanja knjiga predstavlja prvi zvezek, kar pomeni, da se bodo te zgodbe nadaljevale. Kdor pa bi po naslovu sklepal o vsebini, ne bi uganil prave, kajti te »pravljice« niso pravljice, ampak samo v pravljično folkloro vple-narr,da7z zahtevo po soudeležbi češkega na- njgovem okrilju, ali vsaj z njegovo pomočjo, j tena zgodba pastička Gregca ter človeškega roda na mirovnih pogajanjih in po svobodni je bilo v Mariboru organiziranih okoli 40 klu- j in prirodnega okolja, v katerem doživlja svojo harodni državi. bovih ali kolektivnih razstav njegovih čla-1 domišljije polno mladost. Sicer pa so vse nega doma je zato jubilejna razstava po skugnfe dvajsetletnem razdobju plodonosnega dela in ^ nekaj trpkih besedja naslov onih, ki jih na večeru ni bilo. Miško Kranjec je napisal satiro na pozabljeno odkritje spomenika starim prekmurskim književnikom. Dr. R. Savnik razpravlja na kratko o dvajsetih letih slovenske uprave v Prekmurju v zvezi s poročili v zborniku »Slovenija«. Fr. Gumilar poroča o turniških freskah, F. Biikvič o »borovem gostuvanju«, F. Trdko nadaljuje razpravo o gospodarskem življenj« Prekmurja, J. Liška pa pričenja zanimivo razpravljanje o uspehih in neuspehih dvajsetletnega dela za pritegnitev prekmurskega ljudstva k slovenski skupnosti. Njegove ugotovitve so postavljene skrajno objektivno in zadevajo v živo. V tem oziru in na tem terenu Slovenci v resnici nismo pokazali sposobnosti, glavni del krivde pa bo najbrže v našem strankarstvu, katerega koristi so nam bile važnejše kakor koristi celotnega naroda. Leposlovje zastopajo v tem zvezku Paljin s pesmijo »Bratu«, Marika Kardoš s pesmijo »Pesem vode«, F. Kališ s pesmijo »Dekle iz Vielacha« ter Vran z novelo »Videl sem«. Ob koncu so še poročila o novih delih Miška Kranjca. Gospodarske vesii Maksimirane cene koruze m koruzne moke Ban je na temelju el. 1. uredbe o prometu s koruzo določil najvišje cene za koruzo in tnlevske izdelke iz koruze: I. Za rumeno koruzo s 14% vlage pri prodaji na veliko v vrečah s 325 din za 100 kg franko skladišče prodajalca. V lej ceni je vštet 2.5% skupni davek. Ako pro uaja prodajalec koruzo v svojih vrečah, sine pribiti k tej ceni 5 din kot obrabnino za vreče. Cena bele koruze je za 12.5 din, cena činkvantina je za 50 din višja. Ako vsebuje koruza več kakor 14% vlage, je odbiti od zgornjih cen za vsak višji odstotek vlage 4 din. 2. Za tnlevske izdelke iz koruze pri prodaji na veliko za 100 kg. iz rum. iz bele iz čin-koruze: koruze: kvant.: din din din koruznega zdroba' 475— 490.— 510.— koruzne moke 385.— 400.— 425.— koruznih otrobov 225.— 225.— 225.— l'e cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini franko postaja prodajalca; drugi prodajalci pa franko postaja kupca. K tem cenam se priFkt občinska trošarina. Ne smeta se p; tali k tem cenam skupni davek in obrabnina za vreče. Pri odjemu večjih količin mlev-skih izdelkov se dovoljujejo cene, navedene v točki 2., popusti, ki jih določita sporazumno prodajalec in kupec. Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod točko 2. navedene cene tolikšni popusti, da znašajo za mlevske izdelke naj višje nabavne cene: iz rum. iz bele iz čin-koruze: koruze: kvant.: din din din koruznega zdroba 440.— 455,— 475.— koruzne moke 350.— 37— 390.— otrobov 200.— 200.— 200.— 4. Ako meljejo mlini koruzo za račun trgovca, smejo računati za ntlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem naj več 2.300 din za vagon. Ako posodijo mlini vreče, smejo računati še 500 din iz naslova obrabnine za vreče, 5. Normalna meljava koruze v dravski banovini je: za rumeno in belo koruzo 20% zdroba. 60% moke. 18% otrobov; za činkvantin 40% zdroba, 40% moke in 18% otrobov. Ta predpis velja do morebitnih drugačnih predpisov o meljavi. ki bi se izdali z veljavnostjo za celo državo. 6. trgovski mlini in trgovci, ki žele mleti v dravski banovini koruzo tako, da bi dobili iz nje večji % zdroba kakor je predpisano v točki 5. te odredbe, morajo prijaviti ta način mletja banski upravi, referatu za kontrolo cen. 7. Podjetja, za katera se je koruza tako mlela, so dolžna prispevati v banovin- ski sklad za aprovizacijo prispevek, ki ga predpiše banska uprava v taki višini, da se zmanjša s tem zaslužek trgovskega mlina ali trgovca na ono višino, ki bi se dosegla pri normalni meljavi. 8. Cene koruze in mlevskih izdelkov iz koruze v trgovini na malo se določa-je tako, da pribije trgovec na malo k nakupni ceni prevozne stroške in mo- rebitno trošarino, temu pa pribije 10%. Tako dobljena vsota se zaokroži na 25, 50, 75. 100 par. Kdor prodaja koruzo ali mlevske izdelke po višjih cenah kakor so zgoraj določene, ali melje brez prijave, navedene v točki 6., koruzo tako. da dobiva višji odstotek zdroba kakor je predpisan v točki 5. te odredbe, se kaznuje po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Preskrba z avtomobilsko gumo Pravilnik za izvrševanje uredbe o prometu z gumami je predpisal trgovinski minister ter tako podrobno določil, kako naj se izvaja uredba. Pravilnik vsebuje tudi določbe, po katerih se določa kako je treba ocenjevati prvenstvo za dobivanje dovoljenj za nakup gum. Prvenstvo imajo interesenti, ki opravljajo javni promet. Šele po kritju njihove potrebe pridejo na vrsto oni. katerim so motorna vozila neobhodna potrebna pri opravljanju poklica ali dela. Dovoljenja za nakup gum za motorna vozila izdajajo banske uprave na področju prosilče-vega stanovanja, pred izdajanjem dovoljenj pa bodo zaslišale prometne sekcije svojih turističnih svetov. V skrajni sili bo določilo prosvetno ministrstvo s posebnim odlokom tudi prisilni odkup. Gume se bodo nabaljale po cenah, ki so predpisane z uredbo o kontroli cen. Izvoz drv in lesa za celulozo v Italijo Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je obvestilo izvoznike drv in celuloznega lesa v Italijo, da morajo najkasneje do 20. t. m. prijaviti s priloženimi originalnimi listinami obveznosti, ki so jih prevzeli glede dobave drv in zeluloznega lesa za izvoz v Italijo v času od I. I. do 31. III. 1941. Izvozniki, ki bi poslali netočne prijave ali pa šele po 20. dec., bodo izključeni od izvoza v Italijo v prvem četrtletju 1941. Prijave morajo vsebovati izvoznikov naslov, težo in vrsto drv oziroma celuloznega lesa. nakladalne postaje s količino in vrsto izvoza, ki odpade KUPONI NENOSTRIFICIRANIH POSOJIL Dodatno k poročilu, da za izplačilo do sedaj dospelih kuponov Seligmana, Blaira in drugih zunanjih posojil, ministrstvo fi-Uianc še ni izdalo nobenih navodil Drž. hipotekarni Iranki, nas obveščajo, da je Drž. hipotekama banka sedaj prejela od ministrstva financ tozadevne Luslrukcijet. Po teh navodilih lahko sklepamo, da se je minister financ odločil postopati sedaj ravno tako, kakor je lo storil z rešenjem od '_!<). 1'ebr. 1940, po katerem se, je plačeval dolarski kupon nenostrificiranih posojil s 45 odst. nominalne vrednosti, obračunski tečaj za dolar pa je določen z zneskom 44*55. Očividno se je to zgodilo radi lega, da dospeli kuponi vendarle pridejo v plačilo, ker vprašanje notranjega posojilni, s katerim bi bila dokončna rešitev nenostrificiranih ]>osojil za naše državljane povezana. še ni dospelo tako daleč, da bi bilo posojilo predloženo v podpis. Verjetno je, da bo spomladi stvar vendarle prišla do rešitve ,da IX) (o vprašanj#, zaradi katerega so naši državljani ^slavljeni na isto stališče .kakor inozemci^ prišlo do kolikor toliko zadovoljive rešitve. tia posamezne postaje, naslov inozemskega kupca z navedbo količine in vrsto drv. ki mu je namenjena, prodajno ceno za posamezne vrste drv iti celuloznega lesa franko meja odnosno fob jugoslov. luka. Vsaka prijavljena količina mora biti razvrščena točno po vrstah drv in celuloznega lesa. kakor tudi po posameznih inozemskih kupcih. Po vrsti lesa morajo biti razvrščene prijavljene količine takole: 1. cepanice iz mehkega lesa za izdelovanje celuloze, 2. bukove cepanice za izdelovanje celuloze, 3. žagarski odpadki za izdelovanje celuloze v dolžini do 25 cm. 4. gabrove in hrastove veje za kurjavo z otokov v jadranskem morju. 5. drva za kurjavo. bo božična številka Večernika v rokah bralcev • Oddajte voščila, velike in male oglase žimprej g Italijanska družba „Agip“ iz Trsta jo prevzela pred kratkim delnice Medmur-skega petrolejskega tl. d., ki je bilo prej v švicarskih rokah. Prejšnje lastništvo družite pa je odstopilo koncesijo za raziskovanje in eksploatacijo terena neki nemški skupini, zainteresirani v podjetju ,,Ju-goi>etrol' d. d. Beograd ter bo prišlo zato sedaj do sodelovanja med nemškim in italijanskim kapitalom. g. Plutovo drevo so zasadili v stepi v okolici Tambova v Sovjetski zvezi. Plutovino bodo uporabljali kot surovino za proizvodnjo linoleja, rešilnih pasov itd. Zasajena površina v tej stepi bo znašala v prihodnjem letu 71) ha. Izkušnje v stepi naj bi omogočile saditev tudi na severu. g Slednjo z električno energijo uvaja madžarsku vlada, da bi zmanjšala potrošnjo premoga. Ulična razsvetljava bo zmanjšana za 25%. Izložbe smejo biti razsvetljene samo dokler so trgovino odprte, kulturne ustanove in muzeji pa odprti samo podnevi. Svetlobne reklame so prepovedane. Iz gospodarskega tiska »Zemlja i kapital" V Beogradu,je letos izšla zanimiva knjižica pod gornjim naslovom, ki obsega nekaj |>onovnih tiskov različnih člankov g. Alfonza Hribarja. Knjiga se bavi z gospodarskimi vprašanji ter na prav zanimiv način opisuje tiberaluo-kapitalvstične zlorabe našega kmeta in sploh zločine nad našim narodnim gospodarstvom. Knjižica izzveni v visoko |X'.sem našemu tlačenemu in goljufanemu kmetu. Odstavki, kjer avtor obračunava z različnimi politiki, pa prav nazorno kažejo rušilno delo jx)lilikc v našem -gospodarstvu. Kakor odobravamo večino avtorjevih zaključkov, tako se ne moremo sprijazniti z njegovo lezo postavljeno v .,Predgovoru": .....smernice sa- vremeno privredne politike imaju bili: re-gulisana proizvodnja i potrošnja sa šivane države i to po mogučstVu čim više u smislu autarkije ". Kakor avtor jasno opaža, da je liberalizem krivec, gospodarskega nereda, tako bi mogel tudi s]>oznati. da je. prav želja po autarkiji pripeljala države v novo svetovno vojno. Ne izločevanje, ne izobčitve, ampak sodelovanje, to je odrešilno za svetovno gospodarstvo! Knjižica, ki ima 102 strani in jo lahko naročite tudi v knjigami ,,Tiskovne". Maribor, Cankarjeva 1, bo prišla prav marsikomu, ki se. zanima za naše agrarne probleme, in pa sploh za vprašanja naše. gospodarske politike. Skoda je le, da sc je izkazala bed; grajska tiskarna ..I.uč" ali pa slavec, ki je knjigo postavil, za popolnoma nesposobno ,da premaga tako skromne tehnične zahteve. V knjigi namreč kar mrgoli — tiskarskih škratov, korektura posebno tujih citatov pa je popolnoma defektna- h* W. E. Barthell: ZENA V D Eksotični roman Iz IMDUE Posvetovali so se o stavkah in mezdnem gibanju indijskega delavstva. Avto se je ustavil; izstopila sta in izginila v dvorani. Jamesa Wilgarda so pozdravljali nekateri gospodje in on je predstavil svojega nečaka. Okoli njiju je bilo bučno; tu je gospodovala samo ena beseda: posel. Ko sta se drugo noč nato vračala čez Bengalski zaliv v Balasor in se pogovarjala, je James VVilgard na skrivnem občudoval Fredov odkritosrčen, prostodušen in vztrajen značaj. Temu se je čudil, kajti kot dolarski kralj je bil vajen le hinavskega, priliznjenega in zlaganega obnašanja okoli sebe... Motorna jahta Američana je drsela čez sinji zaliv; okoli poldne sc bo zasidrala v bala sorskem pristanu. »ločni bomo,« se je smejal stari Wil-gard in gledal skozi daljnogled proti zapahni obaii. »Res radoveden sem, kako se obnese stvar v Balasorju. Izbrali so si prekleto ncprikladen čas za zahteve in grožnje s stavkami,« ? 'red je obzirno ugovarjal. Slonel je ob o; iji. in ‘veter se je poigraval z njegovi:.•: lasmi. •'■•Glej ga si še zmerom na strani dela- / v. lic?■ ga je zbodel stric. 1 sc polagoma ukrene proti njemu. »Napačno me razumeš, stric. — Ali misliš, da sem pozabil, kaj si mi bil pisal, ko si me vabil, naj pridem semkaj, da bi ti pomagal?« »Ne spominjam se več...« »Pisal si; Pridi, kakor si in z vsem, kar imaš, le eno ostavi doma: svoj svetovni nazor! Zapiši si v glavo edino besedo: posel, in ne mešaj se v stvari s svojimi čustvi...« »Well — in?« vpraša James, ko nečak umolkne. »No, zato molčim k vsemu, kar počnete tu. Nisem prav za prav nič drugega kot gost; opazovalec brez glasu v svetu ...« »Aj — delaš prav tako, kakor da bi bil jaz kak trgovec s sužnji!« »Vem le to, da bo v teh razmerah večno trajal boj med delodajalci in domačimi delojemalci. — Ne, to ni, kar me skrbi pri tej borbi v tvojih predilnicah v Balasorju in Kalkuti. Rad bi ti zdaj vrnil tvoj nasvet, stric: Zapiši si v glavo edino besedo: posel!« »Ali right — in?« »Da. stric. Vsi tvoji prijatelji v trustu so trezni trgovci. Naj bodo! Toda oni sami so, ki vpletajo v posle svoja čustva!« »Oho, Fred!!« ga James presenečeno ! pogleda. 1 »Hočem ti dokazati. Ali se borijo in razpravljajo s Hiodusi kakor z enakovrednimi?« James Wilgard se je bučno zasmejal. »Sijajno! Takšna misel se lahko rodi samo v tvojih možganih!« »Motiš se. stric. Samo hladno poglej okrog sebe: svojega Rushforda, svojega \Villiama Shutterly.ia, svojega Charlesa Wellsa. svojega...« »Stopp, mladec! Imenuj tudi najpre-vzetnejše!« »Vsi so enaki — in to vam očitam.« James Wilgard ni odgovoril. Pritisnil je na neki gumb in dejal nekaj skozi govorilno cev kapitanu v kajuti. Kapitan Boyles je priracal, majhen in oglat, do poveljniškega mostička, ker je stal njegov gospodar. Izmenjala sta nekaj besed, na kar se je James spustil po belih železnih stopnicah na krov. Ko je hotel Fred stopiti v svojo kajuto, ga je prijel stari za gumb na prsih. »Trenutek,« je dejal in se s sklonjeno glavo zazrl mimo njega. »Kar si pravkar dejal — hm — saj ne misliš čisto napačno. In končno vzdržujem to staro predilnico v Balasorju s podružnicama v Kalkuti tudi le iz bedastih čustev. — Well...« se je zamislil. »In končno sem preživel tu svoja deška leta.« Ko je molčal, je hotel Fred oditi. »Počakaj vendar!« je zamrmral stari in ga pogledal. »Ne želim, da bi imel napačno predstavo o Jamesu Wilgardu. Glej, čoln se že bliža. In če sem tamle, v peščeni jami, sem zopet drug človek, moram biti drug čloVek. Drugače me požrejo različni Rushzordi. Shutterle.yi in Wel! si s kožo in kostmi. — To boš razumel-Toda preden stopiva na kopno, ti povem-da tudi jaz sovražim ta obrat tu, kot Američan. Nisem vajen z nesvobodnimi ljudmi. Na Mississippiju in Hudsonu sem zmerom gledal na to, da so bili moji delavci svobodni Američani, ko je sirena zatulila delopust. Toda v teh industrijskih tvrdkah — tu mi ni bilo dobro od prvega dne dalje... in verjemi, komaj čakam dneva, ko se vrnem zopet v Združene države!« * Molče sta sedela v avtu. »K tovarni!« je ukazal stric vozaču, ko je ta zasukal kolo v smeri Bungalooja-»Najprej k tovarni, John — tu zadaj se mi zdi, da je vrag ušel z verige.« Čez nekaj minut se je voz že ustavil pred stoglavo množico pri vhodu v predilnico. »John, počakaj!« zakliče .James WiP I gard vozaču, pritisne vratca in izskoči kakor mladenič iz voza, Fred za njim. Množica se je pririnila tesno do avtomobila. Ozki, gubavi obrazi s temnim1 očmi v globokih votlinah, temne obrvi, tu in tam brade, rumeni zobje, grozeče mrmranje, posamezni ostri kriki; Moža sta stala sama in brez orožja pred stopnico-avtomobila. Vratca so se s treskom zaprla, in kakor na dogovorjeno znamenje je spreletel razburjeno množico neprijeten mir. podoben valu-za katerim leži vzburkano morje gladko in tiho nad skrivnostjo svojih zastrtih '•'Vii. Varljivo ogledalo, prežeča roparska žival. V Mariboru dne 17. XII. 1 o in Wow vojaštvo zahte- lenka im Pohorju je zelo zanemarjeni, zasut; kabla voda odteka izpod skale. Prijatelji narave lx>do spomladi vse popravili. postavili tudi kiepico in olepšali kapelico. Prosimo za male prispevke; ki jih sprejema gozdar pri Rolfcnku, Mariborska koča in koča pri sv. Archu. Zneske bomo objavili. o Goreti je začelo nenadoma gospodarsko poslopje Lutarič Evgena, gostilničarja v Gradišču. Zgorelo je ostrešje pred pol letom zgrajenega poslopja, voz, dva večja soda, vsa krma in slama. Neznan je še požigalce, ali domnevajo, da bi bili potujoči cigani. Škode je nad 10.000 din, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino n. 1010 društev je v Zagrebu. Zanimiva je statistika, ki pravi, da je vsak 25. Zagrebčan funkcionar kakšnega društva. Tako je v Zagrebu okoli 10.000 društvenih odbornikov. n. Dobrodelni sejeni v Beogradu. Dobrodelno društvo »Srpska majka« v Beogradu, ki mu predseduje kneginja Olga, je tudi letos organiziralo sejem, na katerem prodajajo naj-višje predstavnice .beograjskega javnega življenja razne predmete v dobrodelne svrhe. n. Umrla je od žalosti za sinom. V Dubrovniku je umrla Kata Šoletičeva od žalosti, ker je sin napravil nedavno samomor. n. Morje je zmrznilo v kaštelnnskem zalivu pri Splitu. n. Zmrznjena ciganka. Blizu Gjurgjevca je oh cesti nezavestna obležala stara ciganka, ki je ponoči zmrznila. Važno za delavce — izseljence Ker naši izseljenci, ki so se vrnili vi rento člani njihovih rodbin, in to ali za-domovino, ne dobivajo od takrat, ko se radi nesrečnega slučaja ali smrti izse-je začela vojna (od 10. maja tega leta), j Ijenca. K prošnji je treba priložiti: zad-i, i ... nje p0tr(jji0 zavoda ali ustanove, ki je iz. Nizozemske, Belgije. Luksemburga in Francije nikakšnih rent, je Osrednji urad za zavarovanje delavstva podvzel vse potrebno, da uredi z Nemčijo vprašanje prenosa prihrankov naših izseljencev iz teh držav, enako pa seveda vprašanje rent in pokojnin. Dokler ne bo to urejeno, bo Osrednji urad za zavarovanje delavstva dajal prizadetim akontacije na njihove rente m pokojnino iz »Fonda za pomoč rentnikom. ki ne dobijo rent in pokojnin iz tujine«. Zato naj. vsi prizadeti javijo OUZD, na podlagi česa in zaradi česa so dobivali rento in v kolikor uživajo pokojnino ali rento ali pokojnino priznala; zadnji poštni odrezek ali obvestilo Narodne banke o izplačilu denarja; potrdilo občine ali župnijskega urada za otroke izpod 16 let starosti, da še žive; j>otrdilt> občine in župnijskega urada, da se vdova, ki dobiva pokojnino ali rento, ni poročila; i;i končno izjavo, katero morata podpisati tudi dve priči, da bo prizadeta oseba akontacije vrnila takoj, ko bo dobila iz tujine zaostalo rento ali pokojnino. — Prošnjo, ki je ni treba kolkovati, je treba poslati na: Osrednji urad za zavarovanje delavstva v Zagrebu. ■ ' Žan m vosti v* Stiriiei ka na bivšem Poljskem Na Dunajcu gradijo na>ečji jez v livropi, širok 550 metrov Iz nemških poročil ki govorijo o delu in razmerah na bivšem Poljskem, posnemamo, da je bil za Generalni gouveme-ment izdelan obširen načrt o raznih gospodarskih. zlasti melioracijskih delih. Načrt obsega dobo štirih let. Po načrtu bo pripravljenega nad 700.000 hektarjev zemljišča za intenzivnejšo izrabo. Stroški so preračunani na 240 milijonov zlotov. Za tekoče leto je. bilo iz proračuna odobrenih 57 m.ilijonov zlotov za melioracijo 200.000 hektarjev, za leto 1941 nadaljnjih 73 milijonov zlotov za enako površino. Vodno-melioracijska dela, določena za leto 1942, se raztezajo na površino okoli 150.000 ha ter bodo veljala do 55 milijonov zlotov. Za leto 19.42 pa je predvidenih nadaljnjih 50 milijonov zlotov za 150.000 ha zemljišča. Melioracijska štiriletka računa na 40 do 50.000 delavcev letno. Da bo stvar tudi organizacijsko kar najbolj izgrajena, je bilo v Gouvernementu ustanovljenih 27 melioracijskih uradov, ki imajo mešano nemško in poljsko osebje. Za nadzorstvo pa je mimo tega postavljenih še 12 nemških nadzornih uradov. Ze letošnje leto je v teku 93 večjih melioracijskih del. V vseh okrajih so v teku važna melioracijska dela in regulacije rek iti potokov ter hudournikov. Pridobljena zemljišča se bodo uporabila zlasti za travni-štvo, da bi na ta način povečali zaloge krme ter razširili ž!vinorejo. Med naj večjimi deli pa je gradnja dobskega jeza na Dunajcu: Prav za prav je dela pričela poljska vlada še pred iz- Žena je svojemu možu to, kar je iz nje naredil. (Balzac) bruhom vojne. Že takrat so pri delih sodelovali nemški strokovnjaki, ki sedai delo samo nadaljujejo. Stroški za izgradnjo jeza so preračunani na 55 milijonov zlotov. Popolnoma bodo dela končana 1942. Vendar pa bo jez varoval stranske doline pred poplavami že prihodnje leto. V celoti bo vsa naprava okoli jeza na Dunajcu varovala okoli 200.000 hektarjev zemljišča pred poplavami. Dolina Dunajca, kjer bo zgrajen največji jez v Evropi, širok nekaj nad 550 metrov Če papagaji oponašajo policaje... Za vsak god mi mož podari biser Potem imate gotovo že celo ogrlico 1 V španskem mestu Bilbau je izdala policija pred nedavnim odredbo, ki prepoveduje meščanom, da bi imeli po svojih stanovanjih še nadalje papagaje. S posebno strogostjo se odredba obrača na meščane, ki stanujejo v centru mesta ter na raznih križiščih. Prve dni policija ni dala k odredbi nobenega komentarja, in meščani so se vsevprek vpraševali, zakaj bi ne smeli imeti papagajev. Čez nekaj dni pa so dobili še po^sni’o. Prepo- Mrai mu ne škodu e Švedski znanstvenik Magnus Hell-strand, profesor patologije na stockholmski univerzi, je s poskusi dokazal, da velike temperaturne izpremembe nikakor ne vplivajo na človeško telo. četudi šteje profesor že 63 let, je izvršil- vse poskuse na samem sebi. Najprej se je okopal v vodi, ki je imela 8° C, nato se je postavil na prepih 4° C. Potem se je okopal v 45° C vroči vodi, koj nato pa se je postavil na prepih —12° Č. Ko je prešel vse te izpremembe raznih temperatur, je izjavil, da se prav ugodno počuti, niti nahoda ni dobil. V splošnem pa profesor trdi, da človeku nagle izpremembe temperature nikakor ne škodujejo. ved papagajev je bila izdana radi tega, ker so papagaji občutno motili promet. Ker je v Bilbau in okolici po hišah nešteto teh brbljavcev, je seveda nastala v mestu prava zmešnjava. Papagaji so namreč jeli oponašati policaje, k; so na križiščih z žvižgi urejali promet. Med vozniki in pešci je dnevno prihajalo do zmešnjav in neljubih obračunavanj, vsesa pa naj bi bili krivi prometni stražniki, 1 ki da so dajali napak žvižge oz. signale. , Slednjič se je izkazalo, da so prav za j prav vodili promet v Bilbau papagaji in ne stražniki ter je bila policija prisiljena poseči po odločnem sredstvu in zatreti : nepoklicane »prometne redarje«. Mož beseda ali navodilo za »večne« dolžnike Ameriški komik Tobias Thompson iz Saint Louisa ni bil znan zgolj radi svoje duh?^!' tosti in iznajdljivosti, nego tudi radi veliKin in neprestanih dolgov, ki jih je napravljal pri prijateljih in v trgovinah. Nekega dne ga je srečal v gostilni neki prijatelj in mu dejal: »Poslušaj, Tob, najmanj šest mesecev je že poteklo, ko si si izposodil pri meni bankovec za 10 dolarjev, kajne?« »Ni povsem točno, Bob; preteklo je že natančno sedem mesecev.« »Prav, to ni važno. Ne gre za dobo. /nabiti se še spominjaš, da si mi obljubil, da mi vrneš denar čez osem dni? No, kaj praviš?« »Vem, vem, dragi Bob,« je dejal Thompson nekako potrto in vzel iz žepa svojo beležnico. »Oni bankovec je imel značko „F” in številko 345678 ter je bil izdan leta 1901. vse to sem si natančno zapisal. Toda, žal, bankovec sem moral v sili porabiti. Poslej se neprestano trudim, da bi spet prišel do onega bankovca in ti ga vrnil « »Toda, za božjo voljo, saj mi lahko vrneš drug bankovec!« »O ne,« je odkimal Thompson. »Jaz sem bil in bom vedno mož beseda. Ko si mi P°' nudil bankovec, sem ti obljubil, da ti prav isti bankovec tudi vrnem. Čim bom dobil bankovec serije „F” in številke 345678 izdaje 1901 — in verjemi mi, da bom storil vse, da ga čimprej dobim — ti bom bankovec vrnil. Saj vendar veš, da za vsako ceno držim svojo možato besedo.« ŽENSKA MODA OSI RIM-BERLIN V Berlin je prišla pod vodstvom predsednika Guide velika pošiljka novih italijanskih modnih modelov, ki so bili prikazani na berlinski modni reviji. Ob tej priliki so nemški in italijanski strokovnjaki izdelali nemško-italijansko modo Modeli mode osi Rim-Berlin bodo prvič prikazani v febr. 1941 na veliki modi’’ reviji v Milanu. CESTNO OMREŽJE BALTSKIH REPUBLIK # * Cestno omrežje v Litvi, Letonski 5» Estonski meri v celoti 102.000 kilometrov. Najdaljše omrežje ima Litva (44.000 km), nato Letonska (35.000 km), dočim je Estonska na tretjem mestu. Več ko dve tretjini oest pa nima trdega cestišča-> Cest s trdim cestiščem je v vseh treh republikah jedva 44 000 km, od tega odpade na Letonsko 18.000 km, na Litvo 14.000 in na Estonsko 12.000 km. V Litvi so pričeli pred nedavnim graditi velik'’ cesto, ki bo vezala Kaunas z Vilno. Vsako leto smo 2. Roboz: Milijon v gotovini — Sto tisoč ti ni dovolj? Tudi dvakrat toliko? Kako naj še govorim o tvojih čednostih! Prav, bodi torej milijon . . . Da, da, lahko ga dobiš danes ob petih! Bilo je okoli enajstih dopoldne, ko je Ju-les, sluga bankirja Andrea Serignerea,. prisluškoval v predsobi male zasebne banke telefonskemu razgovoru svojega šefa. Kar stemnilo se mu je pred očmi. Kako more vendar njegov gospodar tako nespametno razsipavati s tolikimi svotami! Milijon frankov! Ju-les je bil žele štiri tedne bančni sluga, pa še ni bil vajen takih vrtoglavih številk. Zares, kar zavrtelo se mu je v glavi. Alilijon . . . danes ob petih! . Sicer pa Jules ni bil zlih nusli. Bil je preprost človek, ki je šele pred nedavnim priše v Pariz. No, ko je po kosilu nekoliko zavil v kavarno, si ni mogel kaj, da bi na vse pre-tege ne hvalil bogastva svojega gospodarja. — Mar ni to naravnost imenitno, — je vprašal ves ponesen, — pride nekdo, podpiše kos papirja, si natrpa žepe in odide kot milijo- nar?! . _ . . .. — In kako plača tvoj sef? — ga je z velikim zanimanjem vprašal neki mladenič ter mu ponudil čašo likerja. — V gotovim ah s čekom? . , ... , Seveda v gotovini! — se je pohvalil Jules ki mu je pijača že nekoliko zlezla v glavo. Na dolgo in široko se je jel bahati o sijajnih poslih svojega šefa. Pri petem kozarcu se mu je jezik že tako razvezal, da je besedo za besedo jel pripovedovati dopoldanski telefonski razgovor svojega sefa. Pri osmem kozarcu pa je mladeniču do zadnje podrobnosti opisal notranjost male banke gospoda Andrea Serignerea. Ob treh popoldne je bil jules že tako na- sekan, da se mu je zdel ves svet kar rožnat Prav nič se ni čudil, ko sta ga dva mlada prijatelja posadila v avto in nekam odpeljala. Vse sg mu je zdelo v najlepšem redu, celo to, ko sta ga v njegovi čumnati mlade- •■'-'J *v“ o ' J o “ niča slekla in ga položila v posteljo. — Po- mislita, kar cel milijon v gotovini! — je še dejal Jules in se obrnil ter zasmrčal. Deset minut pred peto se je pred banko v Rue Jean Jacques Rousseau ustavil avtomobil. Eden izmed obeh Julesovih prijateljev je sedel za volanom, drugi pa se je v Julesovi livreji samozavestno vzpenjal po stopnicah v banko. Mladenič za volanom je nervozno kadil Vsak hip je pogledal na uro. Slednjič se je prikazal oni v livreji in skočil v avto. Oni za volanom je pognal avto, da je skočil ko blisk in naglo izginil za vogalom. — Nikar tako ne podi, saj naju ne zasledujejo, — je besno vpil livrirani. Jel je voziti počasneje. — Tem bolje! Toda, Gustave, ali imaš cel milijon? — Ta osel, ta bankir, to teslo! — je psoval Gustave. — Ta kmetavzar! Nimam niče sar, niti prebitega groša! Šofer je ustavil avto in se preteče obrnil k svojemu prijatelju: -— Čuj, Gustave! Opozarjam te, da se nikar ne šališ z menoj! Mene ne boš prevaril! Bankir je vendar svojemu prijatelju jasno in glasno pripovedoval o celem milijonu frankov! — Kakšen poslovni prijatelj vendar?! Pri čakoval je svojo malo prijateljico, Ko sem vstopil, je bil bankir pravkar zaposlen pri tem, da ji odmeri oni milijon poljubov, ki ji jih je obljubil po telefonu. Bila sta pravkar pri drugem tisoču. Ostanek sta menda odlo žila za drugič! Observatoriji v Lyonu, Potsdamu, Rimu, Greenvvichu, Taškentu v Rusiji ter v Tokiju na Japonskem so dobili te dni rumeno karto iz Kopenhagena. Na karti j jim je javil znani »lovec zvezd« Whittle, ki dela na harwardski univerzi v Ame-^ riki, da je odkril novi komet, ki ga je \imenoval »VVhittle 1940 D«; pozicija ko-|meta 29. julija letos pa je bila: 20h 23’ 25” 6 Delta 1940 + 7° 45’ 45”. Vidimo, da vkljub temu da se njih države med seboj bombardirajo, astronomi niso prekinili »diplomatskih odnoša-jev«. Kopenhagen je ena izmed zelo važnih astronomskih postaj, kjer je tudi »brzojavna centrala«, ki je pred nedavnim znova začela delati. Isto tako je začela v- Parizu znova z delom »centrala za določanje astronomskega časa«; ta centrala obvešča vse astronome na svetu o vsem, kar se tiče pravilnosti časa. Za določitev »univerzalnega časa« primerjajo pariški opazovalci »časovne signale« iz vsega sveta z zvezdnim časom ter z izračunanim časom, ki ga kaže in daje 7 kazalcev, ki se nahajajo 80 metrov izpod observatorija. Vendar pa teh 7 kazalcev nihče ne gleda, niti se jim ne približuje, da ne bi to vplivalo na njihovo pravilnost, pač pa kazalci kažejo pravilni čas posebni pripravi z rdečo črto. S podatki, ki jih daje ta priprava se prav za prav korigira »zvezdni čas«, a s tako iobljenim časom korigirajo vse ostale časovne podatke. Točnost astronomskega časa se da določiti na desettisoči del sekunde. Ta »mikroskopični« del časa je potreben astronomom zato, da morejo •ontrolirati opazovanja astronomov na za 1 meter bliže Ameriki proti Evropi, in sicer vsako leto za^ dober meter. Francoska astronoma Esch-langon in Stayko sta namreč opazila, da ameriški observatoristi stalno grešijo« kar se tiče točnosti časa; kajti njihove ure so bile vedno za nekoliko desettiso-čink sekunde naprej. Torej je bilo več kakor jasno, da se premiče Amerika, ce zvezde več ne kažejo točno. In res so računi pokazali, da »nemirna« Amerika zaplava vsako leto za dober meter proti Evropi. _________ Zračni iunaki rugih koncih sveta. . Ta univerzalni čas je tudi potrdil teorijo nemškega znanstvenika Wegenera. k> je postavil teorijo, da Amerika plava Pilot z nekega nemškega bombnika v a r H'/> r n dne 17. XTT. 10*0 »V e č e r n! K« Stran 7. M S fr ■ttnaa^iaEacii-, aao Ža'na seja v mestni posvetovalnici Sinoči ob 18. je bila v mestni posvetovalnici žalna seja mestnega sveta za pok. častnim meščanom mariborske mestne občine dr. Antonom Korošcem. Mestna posvetovalnica je bila ob tej priliki vsa v črnini m zelenju, v ozadju pa je bila pokojnikova slika na narodni trobojnici, ovita z lovorjevim vencem. Seje so se udeležili mestni svetniki ter številni pred stavniki raznih uradov, društev in ustanov. V odsotnosti župana dr. Juvana je otvo ril žalno sejo podžupan Žebot Franjo, k' ie poročal o sožalnih brzojavkah mestne občine banu dr. Natlačenu in ministru Prosvete dr. Kreku, nakar je imel mestni svetnik prof. dr. Sušnik daljši spominski Kovor, v katerem je opisal pokojnikove zasluge za našo ožjo in širšo domovino. Navzoči so s trikratnim »Slava« počasti-I' spomin dr. A. Korošca. Za današnji po- greb v Ljubljani je bilo določeno posebno zastopstvo mestne občine. Maše zadušnfce Danes ob 10. dopoldne je bila v mest ni stolni cerkvi svečana maša zadušnica za pokojnim dr. A. Korošcem, kateri so poleg meščanstva prisostvovali tudi ofi-ciclni predstavniki oblasti, uradov in društev. Številne zadušnice je imela tu di šolska mladina, ki se je po mašah zbrala na posebnih žalnih zborovanjih posvečenih delu in spominu pokojnika sicer pa je danes pouka prost dan. Ravno tako počiva danes delo v državnih samoupravnih in mestnih uradih. Mnoga društva in ustanove še prirejajo žalna zborovanja, v počastitev pokojnikovega spomina pa poklanjajo ljudje darove razne dobrodelne namene. Obisk na postaji za prvo pomoč v Studencih Agilni Rdeči križ v Studencih ima že °d 2. avgusta 1936 svojo postajo za prvo Pomoč v nezgodah, ki se nudi vsem brezplačno, kar je gotovo zelo hvalevredno delo. Včeraj sem obiskal omenjeno postajo, ki se nahaja v hiši na Aleksandrovi cesti 50, ter sem izvedel, da opravlja to Požrtvovalno delo že od ustanovitve sem K- Ulrich, ki je dal v to svrho na razpolago brezplačno sobico, ki jo ima zelo higienično pa tudi praktično urejeno z vsemi potrebščinami. G. Ulrichu, kljub njegovemu 69. letu starosti, ni nobena pot pretežka ali predolga in nobeno vreme preslabo, če je treba kje nuditi pomoč. Kot izkušen Samarijan je nudil po- cih, katere član je že od leta 1930 ter v 452 slučajih privatnikom pod zastavo Rdečega križa. To človekoljubno delo opravlja brezplačno, RK pa ga je odlikoval s srebrno kolajno. Tudi v delavnicah drž. železnic v Mariboru je vsa leta do svoje upokojitve opravljal posle Samarijana Pri njem pa se ne najde samo točen pregled dela studenškega RK, ampak tudi točna statistika vseh požarov, pri katerih je četa gasila, kakor tudi seznam vseh članov studenške gasilske čete od njene ustanovitve, od katere je tudi sprejel krasno izdelano diplomo za svoje požrtvovalno delo na polju gasilstva. Vse potrebščine, ki jih rabi pri svojem opra- meč do danes že v 747 slučajih, in sicer | vilu kakor tudi zdravila sprejema od RK v 295 slučajih pri gasilski četi v Studen- in gasilske čete v Studencih, -vb. ki vsled narodnega žalovanja niso obratovali, sporočajo cenj. obiskovalcem, da se prično redne predstave v sredo, dne 18. t. m. s sledečimi sporedi: Grajski kino: samo še v sredo in četrtek »SONČNI VZHOD«. Esplanade kino: samo v sredo »DEŽEVJE PRIHAJA«. Union kino: samo v sredo »PASTIR KOSTJA«. Ker je podaljšanje predvajanj teh senzacionalnih filmov za enkrat popolnoma izključeno, je pričakovati obilnega obiska ter priporočamo predbeležbo vstopnic. Štiri leta za uboj zaradi alkohola Pred kazenskim senatom se je zago-v’arjal zaradi uboja 38 letni delavec Ka-re! Šauperl iz Zg. Dupleka. Nekega dne v avgustu so na viničariji Antona Ropa v Vinički vasi med drugimi popivali tudi pbtoženec. Ropič Franc in Kunač Ivan. faradi vinjenosti je prišlo med slednjima na dvorišču viničarije do prepira, končno sta se pa spoprijela ter se rvala na tleh. hipoma je priskočil Karel Šauperl ter zabodel z žepnim nožem Franca Ropiča v yrat. Prerezal mu je med drugim dve Veliki žili, tako da je nastopila smrt za- NAKAZNICE ZA PETROLEJ V svrho izdaje nakaznic za petrolej za !,1esec december poziva mestno poglavarstvo prebivalce, ki uporabljajo za raz svetljavo petrolej, da se v sredo, 18. t. Ir|., javijo pri mestnem tržnem nadzor-stVu med uradnimi urami v svrho dode-‘'tve količine petroleja. Vsajt družinski D°slavar si'mora od svojega hišnega Gospodarja oskrbeti potrdilo o stanju fužinskih članov in- da v svojem stanovanju rabi izključno samo petrolej za azsvetljavo. Le na podlagi takega potrga bo mestno poglavarstvo izdalo nakaznico za določeno količino petroleja. m \::nip.s!c venca na firolj rajntga čast- člana lavantinskega slolncga kapitlja tl.. 4 I" v . _ IflnMHilinfl."! dr. A. KoroSca sla izročila lnrvaniiu.ski. •oi iVan Toniužič in stolni kapitelj za ko pomoč tncfcia Maribora 2000 din. V i sto svrho jo izročil podžupan Zeboi '■''anj',) 300 din . m.' Zrdvugarji, pozor! Oglejte si v Natjav-‘ini zadregi razstavo božičnih daril Krožka wirtis»ark! Razstava bo otvnrjena v sre- u.>. i K. dec., ob !- radi izkrvavitve. Obtoženec je na razpravi svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s tem, da je hotel braniti ivana Kunača, ki ga je imel Franc Ropič na tleh ter ga je držal za vrat. Obtežilno so izpovedale zanj priče, češ da je znan kot strasten pfetepač in je bil zaradi tepežev že predkaznovan. Karel Šauperl je bil obsojen na 4 leta robije ter na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic. Državni tožilec je vložil priziv zaradi prenizke kazni, branilec pa revizijo. f ni Ob nenadomestljivi izgubi pokojnega dr. Antona Korošca ,ki je toliko let nesebično deloval za napredek Jugoslaviju, izražam v imenu Jevrejske veroizpoved ne občine dravske banovine in v svojem ime nu najgloblje sožalje. Naj Bog sprejme svojega sina, da bo-v miru počival! Nad-rabin dr .Lazar Roth. m Umrla je pri Sv. Urbanu pri Ptuju gospa Josipina Bezjak, vdova nadučitelj* Pogreb bo v četrtek ob pol S), pri Šv. Urbanu. m. Strokovne uradniške izpite sta položila v ministrstvu financ v Beogradu preglednika finančne kontrole Mihajlo Šulek in Blaž Po-legeg iz Maribora. m Zadnja transporta sezonskih delavcev iz Nemčije sla dospela pred včerajšnjim in včeraj v Maribor, prvi je štel nad 800 oseb, včerajšnji na 10o0 ,med njimi izredno mnogo otrok Pri prihodu so bili navzoči tudi predstavniki iz Zagreba in Beograda. Kakor običajno so bili na kolodvoru pogoščeni. Po oficielnih napovedih je bil "to zadnji Iransport, verjetno pa bodo še prišle manjše Skupine. m. Raje se je potepal kakor da bi šel v šolo I. P. s Pobrežja. Ko je šolsko vodstvo to sporočilo njegovi materi ter je šiba zapela »novo mašo«, je deček pobegnil od doma. Več dni ga ni bilo na izpregled. sedaj ga pa je našel vsega prezeblega v grmovju ob z sodobnimi TUNGSRAM KRTPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša. BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! \ m * NAMKŠČENSTVO IX DELAVSTVO TEKSTILNE TOVARNE EHRLICH v Mariboru se svojemu šefu najtopleje zahvaljuje za plemenito socialno geslo, kalero je izkazal s lem, da je brezplačno dal razdeliti med nas enotno in belo moko ter mast izdatni meri, kljub lemu da tovarna v polni meri obratuje. Gospodu šefu najlepša hvala, hkrati pa mu želimo vesel ta srečen božič. — NT a m e š č e n s t v o in d c I a v s 1 v o tovarne Ehrlich. m 55 kilogramov jabolk je neznani slonice ukradel iz skladišča tvrdke Sup-panc v Cvetlični ulici. V skladišče je prišel skozi okno s pomočjo lestve, ki jo je odnesel nekje v soseščini. m. Za zimsko pomoč mesta Maribora je darovala Nabavljalna zadruga drž. železničarjev 2000 din. m Zaradi trpinčenja živali so se zgražali ljudje v Vetrinjski- ulici, kjer je neki hlapec z bičevnikoni pretepal dva vpra-žena konja ,kamor je padlo. Ljudje so poklicali stražnika ,ki je suroveža prijavil. m Slodinarski bankovec je vzela vinjenemu goslu Štefanu Cokanu iz Radvanja 8. I. ni. natakarica v neki gostilni s prir >ombo. da mu l>o denar dala pri-lodnji dan. Ker tega še ni napravila ter je celo zapustila službo, jo je, oškodovanec prijavil oblasti. m Ker vinjen ni dobil več pijače v nekem gostinskem lokalu, je dejansko napadel natakarico strojnik Ivan Lovše iz Radvanja. Ko je zbežala pred njim okoli miz v sobi, jo je lovil. Prijel jo je za nogo ter ji pri tem sezul čevelj, ki ga je nato metal med goste. Ko mu je natakarica ušla,, je pričel zmerjali gosle ter je končno prišlo do pretepa, v kalerem je dobil več ogrebotin po obrazu, nek igost pa ima poškodovano roko. Kljub temu pa je kmalu nato prišel k stražniku pod Veliko kavarno ter mu prijavil, da so ga pretepli gosli v goslilni. m. Brat in sestra umrla istega dne. O redkem slučaju se govori danes po našem mestu. V bolnišnici je umrl 541etni državni cestar Ivan Lederer, isti dan pa je preminula tudi njegova 58-letna sestra Alojzija Laknerjeva, žena tapetnika. m. Z zidarskega odra je padel pri gradnji lope v tovarni »Zlatorog« 501etni Ignac Moš-kan. Padel je najprej iz drugega nadstropja v prvo, nato pa na tla ter se je nevarno poškodoval na glavi. * Uprava nahavljalne zadruge del. nam. in obrlnikov sklicuje likvidacijski občni zl>or dne 18. dec., ob pol 7. uri v restavraciji Narodni dom. Vabijo sc vsi Člani. Odbor. * ZAHVALA. Delavstvo tvrdke Hutter in drug sc tem polom zahvaljuje svojemu šefu za podjxmo ,kakor tudi za božičnico, kalero je z velikim zadovoljstvom sprejelo ler ob lej priliki želi vesele božične praznike. Delavstvo. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 14. do vključno 20. decembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, telefon 22-13. ASUUl _______________ Narodno gledalHia. Torek, 17. dec.: zaprlo. Sreda. 18. dcc.: zaprto. Četrtek, 19. doc., ob 20.: „Ples v maskah". Premiera, Gostovanje gdč. Vere Majdiče vc. Prva letošnja predstava oper« »Ples v maskah", bo v čclrtek, 19. t. m. Pri loj predstavi veljajo vse vstopnice ,ki so bile kupljene ali rezervirane za zadnjo soboto, ko jc bila napovedana letošnja premiera „Ples v maskah". Kino * Grajski kino. Sredo in četrtek prekrasen film „Sončni vzhod". Film katerega mora vsakdo videti. Kupite vstopnice v predprodaji. * I.splanade kino. V sredo največje antr. rikansko filmsko delo ,,Deževje prihaja1*. 'Iriumpf filmskč tehnike, film mistične Indije, lepote, bogastva in razkošja. Tvrone Po\ver, Myrna Loy. Union kino. Samo v sredo »Pa- stir Kosija", največja filmska senzacija iz današnje Rusije. Zabava, smeh, izborna glasba. Smuiaraka poročila Sv. Lovrenc na Pohorju: —14 C, jasn