pi wwmrwwwwvr<w» w«r«
Posamezna številka t 1 krono.
»TABOR* izhaja mi dan« rairea
uodcije ui prai.iikoT, ob 18. eri i d-i.amom DMledujega dne lor stane eeloletno 180 li, polletno 90 K, uetr‘l«tao 45 ix, mesečno 15 E. ln»«reU po ^ugOTorn« Pri Teokratu, objavi popast.
BOO POŠTNINA JPAVŠ AIJ® AN A ODO
1
f
■o ari apraTi -TABOBA**
ulica Stat, 4.
UAIUBOK
©sasn* k
Leto: II.
Maribor, sreda 12. januarja 1921
Posamezna številka t 1 krono.
CHEDNI&TVO •• nahaja T Harf-boni, Jur6i6etn oi. it» 4# 1. nadstropje. Teloion intarurb. fifc. 276. UPRAVA *• uabeja. ▼ JurJičen nlioi at* 4, pritličje, Aerao. Telefon it, 24. SHS poitnočttkovui ra-cua Štor. 11.787»
Ka nazoSila bvat danazja a« n* onira. — EokopUi •• n» m6ajo.
Številka: 8.
Borba fiadžarov za vzpostavo Habsburžanov.
Nova grško-iurska vojna. Vlada je trdna. Stališče muslimanov. Musliman minister za vere?
Kurzovci.
Maribor, 11. januarja.
Slovenski javnosti je ta izraz dobro poznan iz časov pred vojno. Takrat je namreč nadsodišče v Gradcu engros fa~ briciralo kurzovce, ter iih nameščalo pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Kakšne kozolce so ti kurzovci preobračali, ,je še vsem v spominu.
Slične „kurzoveeK nam hoče sedaj vzgajati Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani. Namerava namreč v najkrajšem času osnovati v Mariboru brezplačne tečaje za slovenščino za tukajšnje nemške železničarje. Gre za na-daljni obstoj najbolj strupenih nasprotnikov v riaSem*težko priborjenem Mariboru.
Značilno za naše slavno .ravnateljstvo je dejstvo, da sprejema še sedaj v službovanje elemente, ki našega slovenskega .jezika sploh niso zmožni ter tako orno-gočuje rovarenje v našem obmejnem mestu. Imamo dokaze, da so med železničarji elementi, ki'se javno norčujejo iz nameravanega tečaja. Tako se je dne
jan. 1921 izrazil tukajšnji strojevodja SuŠterič napram službujočemu uradniku: »Gehns schreibens mi eini in den fran-z6sischen Kurs !* In za take ljudi otvarja naše sl. ravnateljstvo tečaje, otvarja tečaje za ljudi, ki so že davno premeščeni v Nemško Avstrijo in tudi za take, ki sploh niso sem pristojni.
Ali ni morda sl. ravnateljstvu znano, da so lani mariborski nemški železničarji pred plebiscitom agitirali za N. Avstrijo. Tem ljudem je glavna stvar, da še vpišejo v tečaj, da bi imeli namen se kaj naučiti, o tem resno dvomimo.
Najlepšo pri celi stvari je pa to, da se baje namerava držati te tečaje v služ-
benih urah ter s lem še bolj prikrajšati delo, kakor je prikrajšano sedaj vsled jezikovno nesposobnega uslužbenstva. Saj je vendar več ko čudno, da ravnateljstvo, ki je po prevratu izdalo nalog, da mora vsak. ki hoče služiti pri Ju*ni železnici v Jugoslaviji, se tekom enega leta priučiti službenega jezika, glasom sklepa deželne vlade uvedenega pri vseh železnicah, samo omalovažuje to svojo na-redbo.
Mi smo mnenja, da je imel do danes vsak Nemec ali nemškutar, ki sc je-res resno hotel priučiti slovenskemu jeziku, dovolj prilke to tudi izvesti, kajti slovenski kurzi, ki so jih n. bene vodili pedagogi, so se vršili v Mariboru nepretrgoma in se vršijo še sedaj. Kakor že rečeno, ne pričakujemo mi od teh kurzov niti najmanjšega uspeha,, ker smo prepričani, da tisti, ki se bodo vpisali, saj sc jih, je vpisalo dosedaj že okrog 70, nimajo niti najmanjše resne volje, se priučiti službenemu jeziku. Čudno se nam zdi, zakaj je naše obratno ravna' teljstvo naenkrat tako dobrohotno-. Svo-ječasno Južna železnica, zlasti na Štajerskem, ni sprejela niti navadnega prožnega delavca, ako ni s šolskim sptiče valom dokazal, da je zmožen nemščine. To fe/jr je bilo dobro svoječasno za nas Slovence, mora biti dobro tudi dr nes za vsakega, ki hoče služiti pri železnici, ki ima slovenski službeni jezik.
Mi, odkrito rečeno, na kurzovska spričevala ne damo nič, ali ravno tako malo, kakor damo na skušnje, ki se vršijo po obratnem ravnateljstvu, temveč zahtevamo. da se vsak, ki hoče pri nas služiti, izkaže s spričevalom šolske oblasti oziroma šolnikov, ne pa kakoga uradnika ki morda niti sam pravilno slovensko ne zna. Zahtevamo to tembolj, ker imamo
J. H.:
Problem prostitucije v splošnem s posebnim ozirom na mesto Maribor.
Problem prostitucije je gotovo eno najvažnejših socijalnih vprašanj. Vsaka država se je že stoletja sem trudila to potrebno socijalno zlo potom zakonodaje* m z raznimi drugimi ukrepi vsaj omejiti, ker odpraviti se ga ne da in se ga tudi nikdar ne bode odpravilo. Koliko znanstvenikov se je že bavilo stem prepotrebnim socijalnim vprašanjem 1 Mnogo _ zdravnikov in socijologov in kriminalistov vsčh kulturnejših narodov se je posvetilo tej nalogi, da prepreči ah vsaj omeji neizmerno gorje in bedo, kl ga povzroča prostitucija. Predlagali so zdaj to, zdaj ono, pa vsikdar so trčili ob nepremostljive zapreke.
Kot zadeva, ki tangira splošnost, je Prostitucija prisilila državno oblast, da je sama prevzela vso kontrolo in regulacijo prostitucije.
Bordelni sistem se je v splošnem že v večini držav odpravil, ker se ]e izkazalo, da se je v tolerančnih hi-Sah gojila perverznost, sploh gnusne sek-sualne orgije in kupčije z deklicami. *\er pa se je zopet z odpravo bordelov Ukazalo, da ta dejstvo izrablja moralno
danes vse polno naših ljudi brezposelnih, d bi čisto lahko nadomestili vse one, ki so svoječasno prosili za Nemško Avstrijo. Opozarjamo samo na veliko število pa-obrodtfih mašinistov, ki so še danes jrez kruha. V Mariboru je še danes brez cruha vse polno domačih, še celo železničarskih hčera, ki imajo vse predpogoje za pisarniške službe, medtem ko sedi zlasti v delavnici mnogo nemških gospodičen. ki ne znajo prav nič slovenski.
a tudi slovenski profesijonisti, še celo taki, ki jih je Nemška Avstrija izgnala, ne najdejo milosti pri železnici, eeš da ni prostora, dočim se je Jiašlo za časa proslulega Ogrinca dovolj prostora za nemškutarje.
Molčali smo dolgo časa, (oda polagoma nam bo potrpežljivost pošla in primorani bomo, dvigniti svoj glas pred celokupno slovensko javnostjo pa tudi v narodnem predstavnštvu v Beogradu. Izjavljamo pa že danes, da se s kurzi ne bomo dali zabrisati oči in to tudi takrat ne, ako te kurze, kakor se govori, zahteva železniški komisarijat v Ljubljani, ker resno dvomimo, da bi bil on za to upravičen, še manj pa verujemo, da bi imel za to pooblastilo ministrstva sa-obračaja.
Upamo, da si bo obratno ravnateljstvo kurze premislilo ter izvedlo svoječasno naredbo s tem, da stavi vse one, ki se dosedaj še niso naučili službenega jezika, nemški upravi na razpolago, v prvi vrsti pa one. ki niso v Jugoslavijo pristojni, zlasti pa tudi one, ki so prosili za Avstrijo, kamor jih ase vedno vleče srce. Kurzovcev v Jugoslaviji prav nič ne rabimo!
pozabi naročnine!
Mariborski Sokol.
(Iz občnega ibora.)
Minuli torek so se sešli v mali dva* rani Narodnega doma bratje in sestre našega Sokola, da premotrijo svoje delo v minulem letu in si začrtajo jasno pot delovanja za novo leto. Ta občni zbor je bil verna slika neumornega dela in energije, ki mora vladat: v vsakem Sokolskem društvu. Cele polne 4 ure so zborovali naši bratje in sestre in vendar je stalo zborovanje na višini razgovora resnih ljudi, ki se za* vedajo resnosti položaja našega Jugo* slovenskega naroda.
Zborovanje je otvoril starosta dr. Semec, ki je podal le v glavnih obrisih delovanje našega Sokola, vendar je bilo njegovo poročilo zelo dolgo. Radi pomanjkanja prostora navedemo iz njegovega poročila le najvažnejše:
Telovadilo je v prošlem letu nad 1000 oseb v 4 telovadnicah; poleti so telovadili tudi na prostornem letnem telovadišču, ki si ga je uredil nas Sokol v Mlinski ulici. Skupaj so telo* vadili v nad 13.000 telovadnih urah. Na novo se je ustanovil pod vodstvom brata Novaka jezdni odsek, ki zelo pridno vežba in ima že 60 izvršujočih članov. Ta jezdni odsek si je že ogledal tukajšnji vojaški strokovnjak in gs zelo pohvalil. Dijaški naraščaj je ustano* vil svoj orkester, ki je že z uspehom' nastopil pri sokolskih prireditvah. Popolnoma na novo je bil letos organiziran obrtni naraščaj, ki ima tudi že? nad 60 izredno marljivih telovadcev^ za-kar se imamo zahvaliti požrtvovalnim vaditeljem br. Cotarju, Nagliču in Koširju.
Sokolska knjižnica, ki jo vodi br.;
pokvarjeno ali celo spolno bolno žen stvo zopet v svoje namene, so se potem nekatere države vsaj deloma po nekate rih mestih zopet odločile na uvedbo javnih hiš, ker se je vsaj za nekatera mesta izkazalo, da je bordelni sistem vsekakor manjše zlo. Vkljub temu pa je z objektivnega stališča bordelni sistem vsaj kakršen je bil v prejšnjih iasih, vsega obsojanja vreden. Ne toliko radi pohujšanja in nemorale, ki se je v njih gojila, temveč tudi s splošnega človeš-kega stališča, so bordeli največje poni žanje za človeka in to pod protektoratom takozvanih madam, ki prevzamejo to obrt in kupčijo s človeškim mesom potem, ko so se same že istim potom izžile iti v moralnem oziru padle že davno pod nivd splošne človeške pro-palosti.
Bordelska prostitutka že davno ni več človeško bitje, ampak se smatra za žival brez vsakih človeških pravic. Ona nima proste volje za izbero tega ali onega posetnika javne hiše, ona se mora podati vsakemu.
Koliko mora duševno trpeti taka prostitutka, vsaj dokler še ni popolnoma otopela proti vsakemu estetičnemu okusu! Gospodinja večinoma gleda na to. da ima svoje podrejene prostitutke navezane na se ootoni dolgov, ki na-
stanejo iz kateregakoli načina. Reši se iz te duševne in telesne sužnosti in sramote še-le, ko ostari in postane „ne-porabna". Toda velika večina bordelskih prostitutk ni takih, ampak tu najdemo tudi take, ki jim je prostitucija podedovana, ki ljubijo tako življenje, ki ne zahteva od njih nikakšnega truda, ki so sploh samo še telesna bitja in ki višje cenijo brezdelnost, kakor vse drugo zlo, ki je združeno z njihovim življenjem. To nam dokazuje tik po pieo-bratu dogodek v Gradcu, kjer se je boril proti tej instituciji slavni vseučiliški profesor Ude, ki je neštetokrat nastopal kot govornik v univerzitetni dvorani, kakor celo enkrat javno pod milim ne bom ter v dolgih učenih govorih slikal vse zlo, ki ga povzročuje bordelni sistem in predlagal, naj se javne hiše odpravijo.
Tega »seksualnega zborovanja" pa so se kot zainteresirana stranka udeležile korporativno vse graške bordelske prostitutke (bila jih je cela legija) in kar najnesramnejše prekiajevale človekoljubnega učenjaka, ki je gotovo imel pred očmi splošnost in kar očito protestirale proti njegovim izvajanjem.
Kaj si je pač moral pri tem misliti ubogi idealist ? Ostalo je torej samo pri beaedaJ* imenovana institucija je
ostala še nadalje v veljavi, ker se je po dosedanjih izkušnjah najbolj obnesla, vkljub temu, da je iz splošno Človeškega stališča nekaka ironija za današnjo kulturo.
Drugi sistem je reglementacija pro-stituk, ki obstoji v tem, da se vse prostitutke stavljajo pod policijsko-sanitar-no kontrolo, da -ee na ta način preprečijo ali vsaj omejijo zdravstvene in socijalne škode, ki so v zvezi z vsako prostitucijo. V svrho te reglementacije obstojajo razne zapovedi, prepovedi in druge prisilne odredbe, kakor vpisovanje v posebne zapisnike, obligatorična zdravniška preiskava in zdravljenje v slučaju obolenja. Ta sistem je bil vpeljan v večini evropskih držav, pa se ni povsod obnesel, tako, da se je radi različnih krajevnih razmer tu in tam zopet uvedel bordelni sistem. Reglementacija že radi tega ni mogla povsod uspeti, ker se zdravniška preiskava prostitutk ni mogla ali ni hotela dovolj vestno vršiti, vsled česar so bile spolne bolezni pri drugem sistemu bolj razšir-' jene, kakor pri prvem sistemu. Tudi prisilno vpisovanje prostitutk je bilo škodljivo, ker se je s tem marsikatero žen« sko prisililo, da se je trajno udala pr^ stitudji.
<Sciie«.8nli«tea?0
dr. Pivko ima že 500 knjig, večinoma strokovnih, na kar je lahko Sokol ponosen. Sokol si je pridobil tudi stav-bišče za svoj Sokolski dom v Wilden-rainerjevi ulici, torej na zelo lepem prostoru sredi mesta. To stavbišče, ki je danes vredno nad 80.000 K, je za skrajno nizko ceno naklonila Sokolu mariborska posojilnica. Sploh je premoženjsko stanje Sokola zelo ogodno, vredno približno 145.000 K.
Tudi izven telovadnic je bilo delovanje Sokola minulo leto skrajno živahno. Imeli smo 28 javnih nastopov in sicer: ob obisku regenta, sprejetju zemeljskih ostankov sarajevskih herojev, okrožni zlet pri Sv. Lenartu, prekrasno uspeli župni zlet v Guštanj, zleti v Mursko Soboto, Rogaško slatino, Slov. Bistrico, Čakovec, Sv. Križ pri Ljutomeru, Celje, večkrat na Koroško itd. Posebej je omeniti uspeh cvetličnega dneva naših Sokolic, ki so nabrale isti dan za Koroško 11.000 K. Imponujoč je bil nastop mariborskih Sokolov na Koroškem ob priliki plebiscita. Zadnja prireditev pa je bil Miklavžev večer v gledališču, kjer je obdaroval Sokol nad ■600 otrok z darili v vrednosti 20.000 K.
Krona našega delovanja pa je bil naš Savezni Sokolski zlet v Mariboru, fai dvoma, da je z njim prodrla sokolska misel v Mariboru prav v vse sloje in da Maribor še ni imel tako impozantne prireditve, ko je bil ta zlet. Naš Sokol je izvršil s pripravami ogromno delo. Izmed številnih delavcev omenjamo le nekaj bratov, ki so delovali v zletnem odboru: Br. Novak, ki je bil fikoro nočin dan na nogah,dr.Sernec,Majer, Toman, dr. Martin, prof. Voglar, dr. Irgolič, Tomažič, Zorko, Saup, Krajnc, dr. Lipold, Milost, Lukačič, češki klub, ženski odbor in mnogo, mnogo drugih.
Izmed časopisdv je izkazal Sokolu posebno naklonjenost prešnji »Mariborski delavec* in pozneje »Tabor*.
Po poročilu vseh odborniških funkcionarjev so izvolili nov podbor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, med katero so bratje in sestre dajali nove inicijative in nasvete odboru, grajali posamezne pomanjkljivosti v društvu, katere je odbor tudi odkrito priznal, ker jih vsled preobloženosti z delom ni mogel odpraviti. Ze popolnoči je starosta zaključil plodonosno 4 urno zborovanje s pozivom, da se v novem letu vsi v ljubeznijo in marljivostjo oklenemo društva in skušamo tako dvigniti našega Sokola na ono višino, kjer si ga želimo videti! Na zdarl
————	■	■■■■ ■	1 -.. ........ ■■ '*	  i.
Notranja in zunanja politika.
* Dr. Tavčar, položil mandat. Ljubljanski posidnec, naš starina dv. Ivan Tavčar, je položil mandat narodnega predstavnika. V oklicu na svoje volilce. ki ga je izdal v »Slovenskem Narodu* pojasnjuje, da je to storil iz zdravstvenih ozirov. Vožnja v Beograd bi ga ubila in ker noče biti poslanec le na papirju, se raje umakne namestniku prof. dr. Reis-nerju,ki postane mesto njega ljubljanski poslanec demokratske stranke.
* Zasedba logaškega ozemlja. Izpraznitev oziroma zasedba po naših četah se na onih ozemljih, ki so prisojena nam, ne more izvršiti, dokler niso izmenjane.ratifikacijske listine. To bi se bilo sicer že izvršilo, da ni prišel nenadoma vmes mal incident. Naše čete so namreč brez vednosti vrhovnega vod-*tva, s*8jL&	jatiiaUvq
otok Rab, kar ie povzročilo v Rimu mnogo razburjenja, ker se je smatralo, da hoče naša vlada predajo forsirati, kar po diplomatičnih običajih ni dopustno. Vsled tega je naročila rimska vlada beograjskemu poslaniku Manzoniju, naj zahteva zopetno izpraznitev otoka Raba. Incidertt ni nevaren in upamo, da bo hitro poravnan ter se bo izmenjava ratifikacij izvršila lahko že tekom tega tedna. Na to je najbrže pripravljena tudi naša vlada, ker je poslala na Vrhniko tud* že potrebne čete, da zasedejo logaško ozemlje takoj, kakor hitro ga izpraznijo Italijani.
* Radičeva odvratna politika. V soboto in nedeljo so zborovali v Zagrebu poslanci Redičeve stranke ter enoglasno sklenili, da bodo vstrajali na svojem separatistično-hrvatskem stališču tudi, če bi morali radi tega v smrt. Ta odvratna politika pa konstituanti ne bo prav nič škodovala, pač pa Radiču in njegovi stranki sami, kajti brez njega bo šlo delo pri zgradbi države istotako dalje, ali pa še mnogo bolje, kako z njegovim sodelovanjem.
* Vprašanje finančnega ministra. V vprašanju finančnega ministrstva so radikalci po svojih listih izrazili željo, da bi to mesto prevzel Draškovič, njegov resort pa bi prevzel Ljuba Davi-dovič. Demokrati se bodo o tem izjavili, ko pridejo vsi poslanci v Beograd.
* Krize ne bo. Vesti raznih, a oso-bito' klerikalnih listov, da stojimo neposredno pred novo vladno krizo, so brez vsake podlage. Pašičeva vlada stoji trdno in bo vztrajala tudi če se ji ne pridruži nobena nova skupina. Muslimani stopijo gotovo v vlado, gre samo še za število porfeljev, ker zahtevajo sedaj kar tri od 4 preostalih. Da ožjega zbližanja je prišlo tudi med vlado in zemljoradniki. Kombinacije o skupnem nastopu z Radičem so propadle, ker je njegov klub sklenil, da gre v Beograd. •
* Program konstltuante. Konstitu-anta se sestane, danes v sredo 12. t. m. Otvori se ter izvrši s prestolnim govorom. Na seji v četrtek se bo določil nadaljni dnevni red ter se bodo izvolili ustavni, imunitetni ter administrativni odbori ter odbor za poslovnik. V petek pa se bo razp#avljalo o poročilu verifikacijskega odbora. Po tej debati pa se bodo seje odgodile najbrže za mesec dni, da dokonča odbor za ustavo svoje delo, ki bo. trajalo kakih 20 dni. Na to se prične prvo čitanje ustave.
* Stojan Protjč. Zadnje dni so se širile vesti, da bo Protič izstopil iz radikalne stranke, nekateri listi pa so poročali, da je že izstopil. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da ni izstopil in da najbrže tudi ne izstopi.
Dnevna kronika.
—	Pačenje našega jezika. Iz slovenskih trgovskih krogov smo prejeli: Opetovano čitamo v .Taboru", kako naši nemški tovariši — če se že ponižajo do slovenščine — z raznimi napisi pačijo naš jezik. Ne delajo pa tega samo po izložbenih oknih doma v Mariboru, ampak še hujšega pačenja se poslužujejo v svoji korespondenci na slovenske odjemalce po deželi. Tako je neko podjetje v Strnišču dobilo od neke večje mariborske tvrdke dopisnico sledeče vsebine: »Herren Franc P... c Strnisse auf Ihre Mitteilung vom .. • Senden Sie mir sofort 200 Stfick barvani, 120 pleteni, Narodni zu 7*50 kenen Sie vorbereiten .. .• itd. Tu vidimo dvoje: mariborska nemška tvrdka nima toliko vsaj trgovsko špekulativne kulance, da bi slovenski tvrdki pisala sluvepsko naročilo; $*ve
to delajo že kakor rečeno, iz lastnih interesov. Naši mariborski renegati pa žive še vedno v stari dobi, ko so si domišljali, da se mora svet n n sil orna ponemčiti. In vidimo, da je nemško ozir. ponemčurieno tvrdko prisililo, le neznanje prestave za predmete, ki jih želi naročiti; zato rabi med nemškim besedilom tudi slovenske izraze, pleteni, barvani, Narodni. Ce se vsa naša slovenska trgovina dobro organizira, bo nemške korespondence na slovenska podjetja kmalu konec. Brez vsake organizacije, le pri malo večji narodni zavednosti pa je vsakemu slovenskemu odjemalcu na razpolago, ta konec čim-preje pospešiti.
— Ureditev stanarine. Iz krogov najemnikov mesečnih sob smo prejeli: Skozi celo preteklo leto smo čitali in slišali pritožbe, da se državni stanovanjski urad prav nič ne briga pod kakšnimi cenami se v Mariboru oddajajo mesečne sobe oziroma sploh stanovanja. Upali smo, da bo pod novim vodstvom tozadevno kaj bolje. Saj se je komunist Favaj v zadnjem času po-nolnoma posvetil tudi temu vprašanju. Toda novo leto je že minilo, a glede preuredbe stanarine, osobito glede cen za mesečne sobe je ostalo vse — pri starem letu. To se pravi, ostalo je pri starem le tam, kjer so hišni gospodarji vsaj toliko pošteni, da so zadovoljni s 100—300 odstotkov povišanja na predvojne cene. Ali takih poštenjakov je malo. Za večji del oddajalcev sob so merodajne cene, ki jih plačujejo veriž-niki, tihotapci in tuji gostje temnih poklicev, ki ponujajo za sobe tudi po 1C00 .K. Nasvetov, kako to kontrolo izvesti, je bilo več ko dovolj. Od novega predsednika stanovanjskega urada pričakujemo, da jih prične saj še letos tudi praktično izvajati.
— Reorganizacija tržnega nadzorstva. Iz občinstvu nams poročajo: Nedavno je »Tabor* izrazil izborne nasvete za reorganizacijo našega tržnega nadzorstva. Dokler je dr. Leskovar vlekel plačo zase in svojo družino na račun vladnega komisarijata zato, da mu je njegova odvetniška pisarna več nesla, ni bilo misliti na kakšno preureditev tržnega nadzorstva. Dr. Leskovar, bolj kot pristaš SLS kakor vladni komisar, m imel nobenega interesa, da bi se tržno nadzorstvo "uredilo t prid mestnim konsumentom. On se je moral prikupiti kmetom, da so svojevoljno določali« cene ter jih pretitavati tudi za tako blago, ki jih nič ne stane in na katere je splošno povišanje cen brezpomembno n. pr. jagode, gobe itd. Ce pri tem trpijo tudi revnejši mestni sloji iz klerikalne stranke, to dr. Leskovarja seveda ni nič bolelo, še manj pa pristaše po župniščih in klerikalnih zavodih. No, ali zdaj je teh turških razmer v Mariboru konec in bo treba z vso paro delati na to, da se bo moralo izvršiti, kar se pod dr. Leskovarjem ni hotelo. Dobro bi bilo, ko zasede naš magistrat novi gospodar, da mu „Tabor* še enkrat obnovi svoje nasvete glede prepotrebne reorganizacije mestnega tržnega nadzorstva.
— Čudna so pota carine. Slovenski trgovec nas opozarja na sledeči slučaj: Nek tukajšnji trgovec je dobil 2 zaboja blaga, oba popolnoma iste teže, istega blaga. Eden teh zabojev se je pi motoma zapeljal v Zagreb, drugega je prejemnik dobil po dolgem čakanju tu v Mariboru. Za blago vredno 800 K je plačal 8300 K carine. Oni drugi zaboj so po dolgem iskanja našli kakor rečeno, v Zagrebu. Odposlali so ga nazaj v Maribor. In kaj mislite, je za isto blago, isto težo ih vštevši še sem-terlje prevoz Maribor—Zagreb plačal carine in stroškov: Samo 3000 K1 Torej je carina v Zagrebu za isto blago za skoro 6000 K cenejša, kakor pri nas v Mariboru. Pa pravijo, da ne živimo v ujedinjeni državi ?
— Potrebujejo 3 sobe ? Prejeli smo :
V	Vetrinjski ulici in ob vogalu ulice Ob jarku stoji hiša ..gospodov*, v kateri se nahaja tudi zadruga društva katoliških mojstrov. Prepričani smo, da v tej katoliški zadrugi ni posebnega drenja in vrvenja, zakaj zadruga posluje samo traktat na t^ea, Pa to nas, ne aauinja
toliko. Toda veliko bolj nas zanima vprašanje, če je res, da ima ta slavna katoliška zadruga res kar tri sobe n3 razpolago ?
— Se vedno ne veruiejo. Na?i bratje v neodrešeni domovini se niso nikoli mogli vživeti v dejstvo, da ne bodo rešeni Italijanov, tako se tudi sedaj po rapallskem »sporazumu še vedno najde mnogo nevernih, ki nika-kor nočejo verjeti, dq so res za stalno »zarapaljeni*, kakor pravijo z novim izrazom, skovanim po Rapallu, kraju, kjer se je izvršil »sporazum*. Večina jih še danes uoa in nestrpno pričakuje dneva, ko bodo šli Kalabreži, toda Ka-labreži ne gredo. Tako zvestih in udanih Jugoslovenov kot so ti naši neodrešeni, bi si želeli tudi tu v odrešeni domovini, kjer agromna večina na zna ceniti svobode ter jo radi tega zameta in — zabavlja čeznjo.
— Kako podpirajo naši italijanski Slovenci svoje časopisje, nam najbolj dokazujejo tiskovni skladi za »Edinost* in »Goriško Stražo*. Iz darov liro na liro se je dvignil tiskovni sklad »Edinosti* do Novega leta nad 30.000 lir, pa tudi tiskovni sklad »Goriške Straže* razveseljivo napreduje. S tem so naši neodrešeni pokazali, kako se zavedajo velikega pomena narodnega časopisja. Pri nas pa se samo — zabavlja.
— Za koroški večer, ki se vrst 22. januarja v Narodnem domu, vlada v Mariboru in okolici že sedaj veliko zanimanje. To je tudi umevno, ko grd vendar za naše uboge dijake begunce., za katere mora tukajšnji šolski odsek doplačati mesečno 8 do 10 tisoč kron« Zaveški rodoljubi, posebno pa gospod Troba so postali že cel polovnjak vina, Obljubil pa so tudi drugi ratne prispevke, Poleg tega pa,so darovali koroški rodoljubi tudi denarne svote; tako dr. Ravnik 400 K, Peter Mravljak iz Vuhreda 600 K, lesni trgovec Drnovšek v Mariboru pa dva meterska sežnja suhih drv. Posne* majte!
— Nove poštne znamke. Po na*
rerlbi ministrstva pošte in brzojava bodo Stavljene v promet 16. t. m. nove poštne znamke, ki so bile izdelane v Ameriki. Nove znamke so visoke 25 mm, široke 21 mm in nosijb slike kralja in regenta. Znamke po 2 para so izdelane v rjaVi barvi, po 5 para v zeleni, po 10 para v rdeči, po 15 para v vijoličasti, po 20 para v temno sivi, po 25 para v modri, po 50 para v rmenkasti, po 60 para v oranžni, po 1 dinar v oranžni, po 2 dinarja v rjavi, po 4 df-narje v temno zeleni, po 5 dinarjev v roza in po 10 dinarjev v rjavi.
— Zvišana taksa za vldiranje potnic v Italijo. Italijansko poslaništvo v Beogradu sporoča, da znaša pristojbina za vizum potnih dovoljenj v Italijo 20 lir v zlatu ali 120 dinarjev. (To pa najbrže samo za trgovce. Op. ured.)
— Najnovejše vesti Ljubljanskega dopisnega urada. Včeraj nam je dopisni urad dostavil vest o nevarnosti konkurence ameriških poljedelskih pridelkov z našo izvozno trgovino tega blaga, kot najnovejše poročilo. Nesreč* pa je hotela, da je naš list prinesel isto vest že pred 14 dnevi in sicer jo posnel po nekem inozemskem listu, ki je bil tudi že teden dni star, ker je radi sijajnega poslovanja pošte rabil do 1 nas celih 8 dni. K dopisnemu uradu pa je vest romala cele tri tedne, čeravno je prišla po — telefonu. Mogoče pa je dopisni urad dobil to vest v kaki lanski številki našega lista ? Vsekakor pa vsa čast takemu poročanju.
— Masaryk častni doktor zagrebška univerza. V nedeljo dopoldne so dospeli v Prago tri zastopniki zagrebškega vseučilišča, rektor dr. Karel Ra-doničič s soprogo,, promotor profesor Ferdo Sisič s soprogo in Juraj Majcen, tajnik zagrebške akademije zastopajoč dekana modroslovne fakultete. Ob prihodu so jih na kolodvoru prisrčno po" zdravili profesor Riba,. tajnik Skrach, v zastopstvu predsednika nadalje dr. Sval-kowski in legacijski svetnik Simek, zastopajoč ministra za zunanje stvari, profesor Spisek, rektor Mareš in deksn modroslovne fakultete dr. Jenko in pro-
-ter M	Dra-
i>ižw n i'ffrlr r.rr ;
goiin Prochaska. Popoludne so v predsednikovi loži prisostvovali predstavi v narodnem gledališču. V ponedeljek ob 10. uri jih je sprejel poslanik Ivan Hribar in ob 11. uri predsednik Masaryk. Danes v sredo bodo predsednika Masaja promovirali 4za častnega doktorja zagrebške modroslovne fakultete.
Razveljavljenje uradniških povišanj. Ministrski odbor za ukaze je imel v soboto sejo, na kateri se je sklenilo, da je treba nekaj ukazov revidirati. Nekateri bodo razveljavljeni, ker 50 nekatera uradniška povišanja prišla Prehitro.
— Povračilo takse za neprodane '[stopnice pri prireditvah. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani razglaša: Po členu 7, 3. odstavek, pravilnika k tarifni postavki 99 a zakona o taksah je vložiti prošnje za povračilo *a|<se na vstopnice v roku pet dni. Kadar Pa je bila taksa plačana za celo serijo prireditev, imajo prireditelji pa pravico, do povračilo takse za vse one neprodane vstopnice, ki so ostale po posled-nii prireditvi. Za vložitev prošnje določeni petdnevni rok teče v tem primeru °d dneva zadnje prireditve ne glede na to, kdaj so bile vstopnice pri davčnem uradu žigosane, odnosno takse vplačane.
— Nesreča radi splašenja konj.
Ko se je hotel včerdj, v torek ob tričetrt
12. uro peljati g. podpolkovnik Zwirn nekim kapetanom z- vozdm na carinarnico, so se konji pod vijadu tom na »Hjski cesti radi žvižga lokomotive tako splašili, da se je voz prevrnil. Medtem.
je zadobil podpolkovnik Zwirn praske lia glavi, obrazu, rokah in si je izvil *j°Ro, je ostal kapetan skoro nepoškodovan. Podpolkovnika Zvvirna^ so odpeljali v vojaško bolnico, kjer je bil obvezan in nato odveden v privatno stanovanje.
Družinska tragedija. Ladislav Kranjc, branjar v Vetrinjski ulici št 15 ui njegova soproga se zadnji čas nista dobro razumela, žena mu je očitala, da jo ne ljubi več ter da ji je nezvest.
an za dnem je postajala bolj ljubosumna in v tem ljubosumju je kovala ,rne. ^lepe, ki so dozoreli včeraj v torek ob 5. uri zjutraj do dejanja. Mož je se ležal v postelji, ko je vzela britvo, se mu približala ter mu ž njim prerezala žile leve roke. Ranjeni možje pričel vpiti ter tako privabil v hiši stanujoče ljudi, ki so pozvali rešilno postajo, ki mu je podala prvo pomoč ter ga prepeljala v javno bolnico. Ljubosumna žena pa dela pokoro v zaporu.
— Posledica pretepa. V pondeljek dne 10. t m. okrog . 8. ure zjutraj se je _ telefoniralo rešilni postaji, da leži Pri gostilni Hojnik v Pesnici težko ranjen nek možki. Rešilna postaja, ki je takoj odšla z zdravnikom dr. Ipavicem na lice mesta, je res našla tamkaj poletnega upraviteljevega sina Franca Urevenšeka težko ranjenega. Kakor se je aognalo, je bil Drevenšek v nedeljo
ne 9. t m. napaden na cesti od ne-.r?’,	J1111	)e z nožem razparal tre-
V	?	se mu ie videl° črevesje.
do 8 ur* T*	leZaI revež cel° noč
bi kdo zaj-nii1	na Prostem. ne da
ie nudila težko2ra"-6®8' Reši,na Postaia
Sodi se, da bo podlegel zadobljeni ri“'
— Sv. Lenart v Slov. goricah Po'
žarne brambe so plemenite, človekoljub-' ”e, dobrotvorne organizacije, če vMt«,* izpolnjujejo svojo težko in odgovorno nalogo m če niso gnezda politične in Strankarske propagande. Naša lenartska šteje žal, med zadnjo kategorijo. Vse v*r leze in gre, vse kar je ostalo tiem--ursko, vsi, koji so morali vsled kom-Promttiranosti oditi iz naših drugih dru> ev, pribežali so pod navidez humano zastavo požarniško, kjer mislijo, da so . nien,tn naslovom čisto Varni za go-K nen.’?-:=u ske nadutosti, brezobzir-niAiimw *lcne ^Panzivnosti, agitacije, ječe narerih?’ zca,bavljanJa čez vse obsto-So sedanib Skrajm čas 'e’ da izruje* in C na L.m9g0‘Cemo društvo iz rok
et consortes. Ste to pozabili vi, rahločutni Slovenci? In pa ob priliki Kocbekovega pogreba, ko so hoteli „ausri-kati“ z nemško zastavo, ko so komandirali pri pogrebu v omrzjeni nemščini. Ali se to spodobi na naši jugoslovenski zemlji? Ko je bila prirejena ob priliki kraljevega dne bakljada, nosili so lan-pijone z štirikratnim F (pa to bi se jim še odpustilo vsled tehničnih ovir), pa, ko je imel gospod sodni nadsvetnik na ljudstvo nagovor in končal z trikratnim „Zivijo!“ klicem na kralj‘a, bili so brambovci sumljivo mutasti in gluhi. Skoro ni jeden ni vzklikal,' k&r je delovalo zelo mučno. Na gasilnem domu je sicer pobeljen nemški napisi vendar tako slabo, da se ne ovirano čita. Ko bi ne bil naš tržki gerent tako velika mevža, bi to energično odpravil in zapovedal naš napis. Te dni pa so lazili okrog naših ljudi in beračili — pa ne za kakovo orodje ali podobno temveč za svojo prireditev, katero so imeli 8. t. m. v načelnikovi krčmi, kjer so nas in nas še zavedne Slovence zasramovali. Dobili pa so nekje odgovor pri tej priliki, ki jim pristoja, pa se je razkoražil Herr Pollanetz ter zatrjeval v svoji vinjenosti, da je bramba slovenska, da je sramota, če se za njo ne prispeva itd. Lepo gospoda ; ali pa je to slovenško: nemško poveljevanje, nemška zastava, nemški napis, nemške zabave? Eto, odgovorite! In vaše večno nemškutarjenje! Idite preko, naj vas Schiltz tja zavleče na svoji ekvipaži, nihče ne bo za vami jokal. Tu pa hočemo, da ste taki: jezik za zobe, rep med noge in tiho! Mislite, da je naša potrpežljivost neizčrpna? Dokler ne izbacite Aubla in Pollanetza mi v vaše hinavsko slovenstvo ne verujemo.
—	Opozarjamo deželno gasilno zvezo v Ljubljani in okrajno glavarstvo v Mariboru, da napravi skoro konec tem nevzdržnim razmeram. Apeliramo pa tudi na naše zavedne tržane, da iztrgajo društvo popolnoma iz nemčurskih krempljev. Ne verujte odrodom, ljubši nam je pravi, lojalni Nemec, kot taka poturi-ca. — Na svidenje!
—	Iz Gor). Radgone. Pri nas vladajo vedno bolj čudne razmere, odkar smo postali državni mejaši nem.-avstr. Radgone. Vsenemci v Radgoni skrbijo zato, da'pozna vsak orožnik vse tiste iz Gor. Radgone, ki so za vsenemce politično veljavne osebe. To morajo v Radgoni vedeti zato, da ga primerno »sprejmejo*, Če ga neodložljiva pot zapelje v Radgono. Proti temu seveda ne moremo protestirati. Drugo vprašanje pa je, kako se mi tu na naši zemlji obnašamo proti politično veljavnim osebam iz Radgone, ki prihajajo tu sem tudi preko »neodložljivih potov*. Odgovor je kratek: mi se naprarn našim -sovražnikom obnašamo kakor — Slovenci. To se pravi: mi izstavljamo rade volje izkaznice Nemcem, ne samo onim, ki imajo pri nas posestva, ampak tudi tistim, ki hodijo semkaj vohunit in rovarit proti naši državi in izdajamo izkaznice tudi znanim nemškim tihotapcem. In za vso to našo ljubezen smo seveda pohvaljeni.' Namreč pohvaljeni tako, da se nam Nemci smejejo v pest in si med seboj dokazujejo, da ni večjih butcev na svetu, kakor so #Win-dische*. A taka »hvala* prav nič ne že-nira reprezentanta naše oblasti. Razni vsenemški grofijski In denarni mogotci ala Funfkirchen, Ghisl. Kleinoscheggi, Wegscheiderji, Aumani itd. so nam vedno dobro došli gostje, zanje so pri nas vedno uradne ure na razpolago, tudi tedaj, če pridejo k dotičnim želom naši uradni organi nujnim službenim potom, a morajo v svojo žalost slišati, da je ta in ta gospod bolan. Umevno, če ob istem času v istem uradu tičijo taki nevarni bacili >z onostran državne meje, ni čudno, če se človek — inficira. In zato tudi ni nič
*	j ®udnega, če se dobijo med našim radništvom še prijatelji Apaške kotline . Ne,n. Avstrijo. Če bi ti naši ljudje ne v<?deli in nič drugega ne samo to, kar piše o nevar-
Šfraža- b?lne78kih sosedov .Murska ^0rah Priti do zaključka, da se s tako našo toleranco gami kot slepci podajamo na pot 8UŽnosti. Molčali smo doslej o tej naši zavoženi politiki tu na ogroženi meji, toda prepričali smo se. da s tem postajamo k, sokrivci uevar-Jb *§& vi?4« n*
poseže hitro in z brezobzirno roko v te naše napram vsenemški propagandi pre-tolerančne razmere. Prihodnjič še kaj več
o Mariborski Sokol priredi na pustni torek maškerado.
o V novi odbor Mariborskega So kola so bili na zadnjem občnem zboru soglasno izvoljeni sledeči:	Starosta
dr. Sernec, podstarosta Tomažič, odborniki Haller, Milost, Ilih, Majer, Vršič, Bureš, Hren, Cotar in sestre: Kranjčeva, Planinškova, Baranova; načelnik: Julče Novak; namestniki: Perne, Stanek, Bajt čeva; praporščak Volčič, orodjar Babič, vodja prosvetnega odseka dr. Kovačič; preglednika: dr. Irgolič in dr. Reis man.,
o Sokolski koledar za leto 1921.
Društva naj takoj naroče po več iztisov koledarja, ki ga naj potem razširjajo med članstvom.	*
o „Sokolič“ lisi za naraščaj. Prva številka lega lista izide okoli 15. januar, ter bode nadalje izhajala 15. vsakega meseca. Z novim letnikom se list razširi po vsej državi. Naročnina stane K 36.— Bratje in Sestre naročajte list, ki je pre-Hotreben za našo mladino, potreben pa tudi za vaditelje naraščaja. List se naroča pri upravništvu Sokoliča, Ljubljana Učiteljska tiskarna.
Slovan. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V torek 11. s „Noe na Hmeljniku*. Abon. C-14
V sredo 12.: „Heda Gabler*. Ab. A—16, Vfietrtek IS,: „V vodnjaku*. „Lepa Galatea*.
Ab.' B-16.
V petek 14-.: Zaprto.
V soboto 15.; „Mrak“. Ab. A—17.
Najnovejša poročila.
Borba za madžarskega kralja.
DKU Pariz, 10. januarja. (Havas.) Entre Cheradaino poroča „Matinu“ iz Budimpešte o izidu njegovih preiskovanj o kandidatu za madžarski prestol. Označuje juridično stališče madžarskih legi-timistov, po katerem je bivši cesar Karol še vedno vladar ozemelj, ki so bila pri sojena po mirovni pogodbi Romuniji, Jugoslaviji in Cehoslovaški. Iz tega je razvidno, pravi Cheradame, da bi po menila vzpostava prangških izgnancev anuliranje trianonske, sanžermanske in potemtakem tudi versailleske pogodbe. Ekscesar Karol bi s tem samo olajšal uresničenje pangermanizma: To so dovolj stvarni razlogi za priprave Jugoslavije, Romunije in Italije, da se ubranijo s silo kakemu državnemu puču, ki bi imel namen, postaviti Karla zopet na čelo Avstrije in Madžarske. Cheradame opozarja nadalje na kandidaturo Otona in Albrehta, kar zavrača in ravnotako tudi ono Josipa, ki bi bila na vidiku in o kateri se izraža naslednje: Francija ne sme pričeti z nikako inicijativo, predno ne pripoznajo to kandidaturo interesirani sosedi Madžarske, Antipatija Madžarske napram habsburški rodovini je tako velika, ‘da žele mnogi rojalisti kot kandidata raje kakega tujega princa. Angleški ih italijanski kandidati pa bi naleteli na resen odpor tako pri Madžarih, kakor pri njihovih sosedih. Največ glasov med tujimi princi pa bi dobil najbrže sin belskega kralja.
ral Papulas je odšel s svojim štabom proti Brusi. Poroča se že o spopadih med Grki in Turki v okolici Maandera. Mnogo ranjencev je dospelo v Smirno. Z napadi so pričeli Grki; vendar so ps Turki prebili grško fronto na več krajih. Pri Nagli so Grki koncentrirali ve«! like mase čet in ogromne množine voj-' nega maierijala. Baje dospe v najkrajšem času sam kralj Konstantin v Mal<* Azijo.
Nova grško-turška vojna.
DKU Rim, 10. jan. „Agencia Stefani" poroča iz Carigrada: Grki se pripravljajo na novo ofenzivo na celi fronti Busa-Ušak. Kakor se javlja iz Angore, se tudi Turki pripravljajo na resen odpor. Vendar ne bodo mobilizirali vseh letnikov, ker nameravajo pričeti komaj J»»,	Grški	snyio-
Stališče muslimanov. Musliman minister za vere?
LDU Beograd, 10. januarja. Pred* sednik demokratskega kluba, Ljuba Da-vidovič je obiskal ministrskega pred* sednika Pašiča. V parlamentarnih krogih se govori, da bo tekom tega tedna gotovo rešeno vprašanje o izpolnitvi rezerv, viranih ministrskih portfeljev. Po poslednjih vesteh so člani jugoslovenske muslimanske organizacije različnih misli glede vstopa v vlado. Poleg tega pa muslimani še zahtevajo za svojo orga*, nizacijo tri portfelje ter poverjeništvo; za agrarno reformo v Sarajevu.. Za mi«! nistra bogočastja bo kandidiran Korkut; Efendi. Ni veliko upanja, da se muslimanom izpolnijo vse zahteve. Za danes so pričakovali v Beogradu, da pridejo muslimanski poslanci. Kolikor pa je doslej znano, še niso dospeli. Danes se je govorilo, da se je Pašič zopei pogajal z Avramovičem za vstop ^ vlado.
Sestanek Pašiča ?n Ribarja.
LDU. Beograd, 10. jan. Danes sla sej sestala ministrski predsednik Pašič i» predsednik konstituante dr. Ivan Ribafj da se dogovorita glede otvoritve konw stituante.
Vprašanje finančnega ministra.
LDU. Beograd, 10. jan. Na včerajšnji1 seji ministrskega sveta je vprašal Pašičj zastopnike demokratskega kluba, kaj jej z vprašanjem demokratskega kandidat^ za finančnega ministra. Demokratski! klub še ni določil kandidata. Ponudili so ta portfelj dr. Velizarju Veljkovidu, ki ga je pa odklonil. Ravnotako ga je odkloni) tudi Vojo Marinkovič, ki zahteva od kluba, da so določi enketa, ki bo vgo-tovila krivce v subotiški aferi. Najbolj gotovo bo kandidiral za finančnega mi-j nistra dr. Kosta Kumanudi. Demokratski klub je za danes ob 15. uri napovedal sejo, na kateri bi se volil kandidat za portfelj finančnega ministra. Ker pa na" sejo ni prišlo zadostno število poslance^ in je električna luč v parlamentu odpovedala, se je seja odpovedala.
Obnova krize v rudarski stavki.
Ljubljana, 11. januarja. Ker gfe e'včeraj dopoldan večina treznih trboveljskih rudarjev izjavila, da gre ob do* očeni uri na delo, se je smatralo stavko« za končano. Pozneje pa so dobili premoč komunisti, ki niso pustili obnovit^ dela. Radi tega je bil vodja Petakov# aretiran ter odgnan v Beograd, kamor e pristojen. Ker se pa rudarji kljub temu niso vrnili na delo, so se izdale ostre odredbe. Delavci so odpuščeni in sle bodo le na novo sprejemali. Ker so v teku dalekosežnie odredbe, se bodočega poteka še ne da presojati.
Regentovo potovanje.
LDU Sarajevo, 19. januarja. Regent-Aleksander je z veliko kneginjo Jeleno Konstantinovo dospel v Ilidže. Od Broda se je prestolonaslednik pripeljal it avtomobilu v strogem ineognitu. Sprrmljala sta ga samo dva častnika in minister na razpoloženju dr. Ninčič. Koliko časa se bo regent mudil na potovanju, je odvisno od tega, za kedaj se določi s<?- tančki konstituante.
Število in moč parlameui i t klubov.
LDU Beograd, 10. januarja. Idjui-štvo konstituante bo nabralo točne podatke q številu ip moči parlamentih, SO- ojjlivifo*';
‘STrafi C
IT ftBOR'
Maribor, 12. januarla 192!.
Zdravstvo.
—= >C-žarki za zdravljenje zločincev. V Ameriki so pričeli uporabljati X-žarke za zdravljenje zloffncev. Znano je namreč, da je nekaterim ljudem prirojeno nagnjenje do zločinstua. V ječah države Michigan fotografiralo s pomočjo stroja za X-2arke lobanj^ kszniencev ter na podlagi tehfotog.a-fij potem ugotove priroieno ali nenri-roieno nagnienie k zločinstvu. A<;o se na podlagi fotografije ugotovi, da lobanja pritiska na možgane, se potem izvede operacija. Po cpersciii ostane bolnik še nekaj časa v posebnem oddelku ječe, pride notem pred posebno komisijo ter se, ako je dosežen Dovoljen usreh, predlaga v pomilostitev ter se izpusti.
== Važna iznajdba dr. Calmetie za zdravljenje {etike. Po trdih in spretnih ooizkusih pod^vnptelfa Pa-steursk^ga instituta dr. Csimelte se ie posrečilo sestaviti injekcijo, no kateri ozdrsviio na jetiki bolrte živali Doktor Calmefe opisuje poizkus?, hi slone na cepljenju virulentnih tyberku!o?nih bacilov in končuje svojo ugotovitev z besedami: Smo Sele pri začetku, vendar se “nam nud jo velikanske možnosti, sko delujemo pridno na tem polju, ki nas donese Ishko do krasnega usneh^?.
j=* < epljenje psov proti steklini. Družba za praktično vete rinemo medicino o Parizu je sklenila, da prične v najkrajšem času z obširnimi eksperimenti na ro’ju varstvenega cen-Ijenja.proti steklini- psov. Prof Valiee piše v »Marinu«: Poizkusi, ki so pričeli sred nekaj leti, so pokazali zelo ugoden izid in dokazali, da se pse lahko cepi proti steklini. Poleg tega bodo imeli bodoči poizku-f namen, ugotovit!, da serum ne prepreči samo bolezen, temveč tudi Jzbruh stekline v 'inkubacijski dobi.
vsaj ra 5 milijard. Železniško uoravof bogastva dpž?’e. Sedanja produkcija bo stalo povišanje cene premogu znaša 10 milijonov kron, od katerih 600 milijonov. ^	■	Mšfe zamore izvoz’ti 11 m^iionov. Pro-
| Nemški in na? krompfr. Belemu dukc ja lesa ie 5 in pol milijonov ton, in rož'častemu krompirju je v Nemfiil nr‘ čemu znaša eksoort dva milijona, cena 30-33 mark meterski stot (o’i Eksploatacij nafte 'e za časa vome nas 67-73 kron), belemu pa 22 -35 znatno nazadovala. Vse stremi za tem, mark (40-66 kron). Te cene računa da se dovede zopet do^ normalne proizvajalec, v detailjni troovini je pa prodLikciie. Po reorganizacijse računa 15-40 ‘ ods oliko v draži«. V vsakem dvig produkcije na dva milijona. Teren slučaju pa ceneji kot pri nas.	j z »sftovimi 'zvozi zn tSa 750 kvadratnih
| Gospodarska razstava vPr^gi.	od	katerih	se	eksploatira sedal
Dne 17. maja se bo vršila v Pragi gospodarska razstava, na kateri bodo naslednii oddelki:	Izraba	zein1je;
gozdarstvo;gojitev govedi; gospodarska; .	,	,	.
industrija; gosoodarski stroji; polje-; zm02na Slovenskega m nem-deljski, obrtni in industrijski izdelki; Sk«sa jezika v govoru pi-
Konforistinja
Spori
: Kolesarji in motociklisti! Člani mariborskega kluba kolesarjev ir. motociklistov »Perun« se vabijo na sestanek, ki se vrši v sredo 12. t. m. zvečer ob pol 20. uri v Narodnem domu. Na sporedu je volitev novega tajnika. Prosi se za polnoštevilno udeležbo.
Gospodarstvo, trgovina.
1 Slaba vinska kupčija v neodre-Seni domovini. \J neodrešeni domovini, a osobito na Vipavskem, se leto za letom bolj opaža nevarna konkurenca vina iz stare Italije. Lanski pridelek je večinoma še neprodan. Na Vicavskem, posebno na zgornjem, je prodanega skoro samo toliko vina, kolikor ga je pokupila klerikalna zadružna klet v Vipavi, hi pa je plače vala silno nizko.
| Cirkulacija dinarskih nov Sanic. Po sporočilu državne Narodne b'nke se je zvišala cirkulacija dinarskih bankovcev v času od 8. — 15. decembra ra 32,767.790 dinarjev ter ie dosegla sedaj višino 3239,326.630 dinarjev
| Deficit na nemških železnicah. Po enkeli strokovnjakov za že’eznlške tarife je razvidno, da znaša deficit na nemških državnih železnicah v letu 1920 nad 10 milijard mark. Vlada namerava uvesti ekonomično poslovanje na železnicah, da zmanjša deficit
zadrugarstvo ir, gospodarska poslopi
Veliko angleško podojilo Avstriji. Listt poročajo, da je Anolija popravljena posoditi Avst iji 68 nviijonov funtov šterlingov ali 57 milijard kron, vendar pa nod pogojem, da prevzame kontrolo celokupne države.
| Sovjeti z~i kapitalizem. Sovjetska vlada je sklenila, dati raznim kapMalistom nove ugodnosti in jim garantirati nedotakljivost kapifa-a in odpravo rente v upravi. Sovir-ti so se zavezali, da ne bodo izdajali nikakih dekretov, ki bi bili naperjeni proti tujemu kapitalu.
| Finančna skrb Grčije. Predsednik trgovske zbornice je obrazložil v Parlamenta ekonomski položaj de žele, inkaierega je razvidno, da n! umestno zvišanje kur?a tuj;h valut; zvišanje ni v zvezi z vedno dražitvijo, temveč se mora določili v skladu z nareto situacijo zadni:h dni. 1.804,4-24.755 drahem jo krito z raznimi krediti v z!a<u in ostalimi jamstvi de višine 1,232 000.000.
| Zadolženost Italije. V rimski zbornici je poročal finančni minister o finančnem ekspozeju. V mirovni dobi se je porabilo za državne poirehe 5\ mlliiard.^edaj pa 23 milijard. Proračun’ 1919-20 se je zaključil s prebitkom 8,185 000.000 lir. Ta povoljni us^eh je pripisati z dobro uspelim 6. državnim rospj;lom. Državni preračun 1920-21 nokazu!e efektivni msnko 12 milijard 1.41 milijonov, ki se morajo pokriti.
I Cene na raznih tržiščih. London: Laneno olje 39 funtov, pesina 83, bombaževo rafinirano 55 funtov po tori. — New-7ork: Pšenica 203 c buršl, rž 184.25, ječmen 8 7 c, moka 9 dol., mest 13.75—14.25 dol., kava Rio št. 7 6 25 do 6.37 c, Santos št. 4 9.5—10 C. sladkor 4.34 c bombaž 15 c. — Dunpj konji: za kočije 35—45 000 K, Ishki delavski 16 - 40 000 K. težki 45—100.000 za klanje 35—62 K a kg. — B’čka: Pšenica K 940—960, ječmen K 5?0, oves 310, nova koruza K 350—370, stara K 340-280, moka št. 0 K 14.60 ostala K 1 ceneje, nitani prašiči K 25 žive voge, mast K 44, — Sarajevo: Moka št. 0 16.30. za kuln 15 30 za peko 14.30, kava Santos 61—72j ječmena kava li—12, cimet 80, milo belo grško 30, čaj 100-120, kakao 120, čokolada italijanska 120—160 bomboni navadni 65-100, fini 100-200 paprik* 70—120, mak 36—44, k3ib;d 1000, čistilo za čevlje kg 94. met‘e 8—9 — 10—12, marmelada 20 suhe sii"e 13—16, vanilija 800—1000, soda 10 -12, boraks 70, kalefonija.
| Gospodarski položaj Romut*ije. »Adaverul« prinaša vrsto čhnkov o ekonomskem ro’ožam Romunije. Današnja situacija ie še precej dobra, akosavno se ni izkoristilo vsa prirodna
savl, strojepisja in stenogra fije, se takoj sprejme
po tvorniških cenah, kakor spalne sobe iz mehkega in trdega lesa, kuhinje, pisalne mize in razno drugo pohištvo se dobi v zalogi tvornice po-33 4-1, hištva P.Kochnegger in drugovi, n ««	»I	Korošica cesta 46—53. 30 5-2
GJoffmann m drug
Maribor, Maistrova ul. 17-1.
100 kvadratih m’Ij. Državni dolg znaš? 20 milijonov levov. Proračun ie sedai normalen. Prhcdi zna^aio 6 rr^lijsrd 116 milijonov, izdatki pt 6 625 000 000; tora j znaša deficit 505 milijonov lejev. Lanski def cit je izkazoval celih 1300 milijonov.
Ha pozabite na rsaročnioo!
Glavni urednik: Radivoj Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Salefokontisl
tJceiiaci
Dam v najem
mlajša moč, se takoj sprejme. — Ponudbe ni upravo »Tabora«.
Priden in vesten
delavec
dve kleti, ena manjša, ena
večja, pripravni za vino in : Se takoj spre:me v tis-
se sprejme kot Silo- Se " d™i	Uarni>	Sfrossmaierjeva	ul.
grafični strojnik v po- cesta št- 43‘	18	2~2	5t	5‘	-
družnici Mariborske tiskarne, S t r o s s-maverjeva ulica Št. 5.
Trgovski lokal
Dražba lova.
Lovska pravica v krajevni občini Ščavnica se da rotom dražbe do 30. junija 1926 v zakup.
Ta d.ražba so vrši na uradnem dnevu mariborskega okrainega glavarstva v četrtek, dne 20. ja-s skladiščem v središču me-; nuarja 1921 cb 10. uri dopoldne pri Sv. Lenartu u sla, s prevzetjem usnja (even- j Slov. gor.
Sm	S',":	j	Okrajno glai-arsleo Maribor. 23. fetmta 1929.
nila se dobe v Dravski ulici; 23 št. 10, trgovina usnja. 35 3-1
Dr. L^jnšlc s. r.
Sprejme se gospodična kot ’
prodajalka
©Ul«*
iskiiHltel
za
(Gleichstrom)
vešča slovenskega in nem-, škega jezika, v specijalno tr- j govino, kolonijalnega blaga.
Ponudbe pod »Prodajalka« na J4 HP, 3 HP, 1 HP Z napUŠČaji fAftlaSS)
UDravo lista.	34	i	,	,	..	x	w	J'
ter	81528	jsSin	proda
Mariborska tiskarna d. d.
valaške pasme, 3 in pol leta»	Jurčičeva	ulica	4.
star, naučen vožnje, kakor? tudi lahek pločnati, voz,
pokriti voz s komatom in {—.-----------------L
prsno opremo, se ceno proda, f Pojasnila v upravi. 36 2-1 \
samostojen, zmože”. se-'•triviti bilanco, slovenske in nemške korespondence, se takoj sprejme. Ponudba pod »Adria« na upravo tega lista. 32 3—2
JUGOSLOVENSKA MATICA
priporoča
krojača Konrada Mihelič
rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Puliu, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mariboru, Vo!NitisrI«va «8ica St. 1, Švabova h'ša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah.	874
Sirite povsod nai listi
m
I
P.
Tovarna uaaia in gonilnili
• jermenov
PM. KH0CH, KLdGEHFiiRT (Celovec)	R
Prvovrstni jortnenS za |! vsa oSsrats, mnSeSe J! in fehn9Sna poiirefc-21	isine	6-2
Kajspojebn >iša tovarna usnja 1
30
Zavod za
zaklepanje
sfraženje in v Mariboru
^305^
IM®
wwmmš
si m ®
prevzame
vsako mtto slraZenja v	na	kolo-
dvorih, kakor tudi sprsm^lanje železniških vozov. — Pojasnila v pSsarnl: sSan3iškaul9ea2.
Telefon Stev. 875
Špedicija vseh vrst. o Sprejtrnnnje blaga v skladišča. Zacarlnjenja iti *avarovan]a, o Mednarodni prevozu
lOLRflH
7
Brzojav. naslov: Spedbalkanv
Selitve z putentira«. pohištvenimi vozovi na vse strani. • Skladišče spojeno s tirom južne žcleznlce. o
Kamelje doma?e Jpedlcljslto on^jotle v Jugoslaviji.
Spetflciisko «j0s?s»fio podjetje južna žoleznlce.
MARIBOR
Piscr.sa: HlaUmniSeovs eetla 13. — Shladili«: Aleksandrova cesla 70, KoraSBta easSa 19.
Centrala: LJUBLJANA« - Podružnice: MaKie@35, BE©S23A©, ZAGREB, TS5ST,	&
.tciinnoiotAcsomomMo,
? / (Šib \
izdaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.