P1**"« \ ^toTini.	(Q.
IZHAJA VSAK TO^K, ČETRTEK JUN SOJiOTO.
Cena posamezni številki Djyg l'M,
EiIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt
f	vot
rTv tu /m m» iTT
Nnročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Jjr«dništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
< j<rn>rr	t*ji?-
Teleion št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 6. marca 1930, Telefon št. 2552.
ŠTEV. 28.
Naša izvozna in uvozna trg o
vina.
jz letnega porodila Narodne Iranke za leto 1929.
Tekom leta 1929 je naša poljedelska proizvodnja znatno napredovala. V primeri z letom 1928 se je celokupna posejana površina povečala za 8%. Po slatistionih podatkih, ki so nam na razpolago, je bilo v prejšnjem letu posojanjih 9 pšenico 2,140.000 ha, to je za 220,000 ha več kot leta 1928. Donos vseh vrst žita je znašal
35.552.000 mecenskih stotov proti
37.629.000 v prejšnjem letu. Pšenica je vkljub povečani setvi slabše obrodila kakor prejšnja leta. (25,855.000 meterskih, «te'tov pp oti 28,112.000 me-terskih stotov leta, 1928.) Druge vrste
pa veliko bolj obrodile. Kar se tioe same žetve, bi lahko bili zadovoljni, ker pokazuje znaten napredek v primeri s povojnimi leti, pa če tudi strogo vzeto doseženi rezultati ne predstavljajo ono, kar bi se pri nas z racionalnim, delom, da, j o doreci. Iti v tem, pravcu je treba pri nas šeinampgo dejali. Mi se nadejamo, da bodo novi z^prii, ki predvidevajo cel niz mer za pospeševanje vseh poljjedelskih panog in nova kreditna ustanova ^Privilegirana agrarna banka«,' ki ifia poljedelcem zasigurati obilen ia cenen kredit, isitorild vse, da se naše poljedelstvo čim hitreje povzdigne.
Venda^ pa moramo pri veselem dejstvu, da se je izvoz povečal, ugotoviti tudi senčne strani. Izvoz je sicer napredoval, toda cene kmetskim proizvodom so v primeri z letom 1928 znatno padle. Ako vzamerije za primer nas najvažnejši pridelek koruzo, 1° videli, da je globalna vrednost lanskoletne produkcije, ki je za celih 124% večja od produkcije, leta 1928, komaj za 15% večja od vrednosti produkcije leta 1928. Celokupna vrednost koruze, pridelane leta 1928, znaša 4.775,024.987 Din, med tem ko produkcija 1. 1929 predstavlja vrednost 4-983,000.000 Din, kar znači, da je penama vrednost naše najboljše povojne žetve koruze m Okroglo ]4-5 % manjša od vrednosti najslabšega dopisa, k:i je bil do danes dosežen.
Izredno, nizke cene naše pšenice so omogočile tekom lanskega leta znatno povečanje izvoza. Medtem ko se je izvozilo leta 1927 64.035 ton v vrednosti 1.95,222.000 dinarjev, a leta
1928	102.279 ton v vrednosti 410; milijonov 102.000 'dinarjev, se je lansko teto izvozilo 554.012 ton v vrednosti 1.229,912.568 dinarjev. Tako v pogledu količine kakor v pogledu vredno-Prekaša lanskoletni izvoz pšenice znatno vsa povojna leta.
1	Se J^sko leto izvozilo
1«>.AH> top v vrednosti 273393.231 dinarjev, medtem ko je bil predlansko, leto izvoz koruize prav ineznaten. Vendar pa ho rekordna produkcija koruze v lanskem letu prišla, do izraza šete V izvozu leta 1930, ker izvoz lanskega leta ni dosegel niti izvoz a leta 192*8, ko je bila žetev slaba in se je izvozilo koruze za 337,194.527 Din. Svežega sadja se je izvozilo 49.488 tem v vrednosti 126,661.100 Din, to, je za 8604 tone in 14,714.156 Din več kot lansko leto. Suhih sliv se je izvozilo 13.136 ton v vrednosti 78,530.340 Din, te je za 11.230 ton in 49,867.805 Din »Janj kakor lansko, leto- špirita se je J5jyoziilo 2161, ton v vrednosti 25 milijonov 93.070 Din, -to je za 1076 ton 17,847.111 Din več kot lansko leto!
Hmelja se je izvozilo 3297 ton v vrednosti 48.698.820 Din, po teži za 4381 'ton manj kakor lansko lete, a po, vrednosti za celih 177,324.360 Din manj, ker }e lansko leto cena limesu ogromno padla.
Živine in živinskih proizvodov se je izvozilo lansko leto v vrednosti 1.212,236.151 Din, za 83,502,604 Din več kakor predlansko leto. Raznega usnja se je. izvozilo 3411 ton v vrednosti 159,940.456 Din, za 796 ton manj kakor lansko leto.
Stavbnega lesa, lesa za kurjavo in izdelkov iz lesa še je lansko leto, izvozilo 2,112.868 ton v vrednosti 1.659,336.859 Din, za 14.235 ton manj kakor leta 1928.
Železniških pragov se je izvozite, 3,250.577 komadov v vrednosti 170,820.495 Din, to je za 458.898 komadov več kot predlansko, leto.
Celokupni izvoz leta 1929 znaša 5,329.868 ton v vrednosti 7.921,707.922 dinarjev, to je za 803.104 tone in
1-477,808.227 Din ali 17-74>% več ipo količini in 22-92% več po vrednosti kot leta 1928. Da se je izvoz tako znatno povečal, imamo se zahvaliti predvsem povečanemu izvozu pšenice in koruze ter šuimarskih proizvodov. Z zadovoljstvom je treba tudi konštatirati, da so se prometne prilike lansko leto precej zboljšale, seveda bo, treba v tem oziru še veliko delati.
Po uradnih podatkih o uvozu smo uvozili leta 1929 raznih predmetov 1,671.521 ton v celotni vrednosti 7.594,750.329 Din, to je po teži za 106.112 ton ali 6-78 % več, a po vrednosti	za	240,575.707	Din	ali 3-07%
manj	kot	leta 1928.	Če primerjamo
celotno vrednost uvoza s celokupnim izvozom, vidimo, da je bil leta 1929 izvoz	za	326,957.593	Din	večji kot
uvoz.	Ta	vsota predstavlja	sufioit na-
še lanskoletne 'bilance. Po letu 1927, katerega trgovinska bilanca je bila pasivna za 986,137.764 Din in po letu 1928, ko je znašal deficit 1.390,626.341 dinarjev, je postala naša trgovska bilanca ponovno aktivna. To vsekakor razveseljivo dejstvo imamo zaflValiti pred vsem dobri žetvi.
Lansko leto smo uvozili bombaža in izdelkov iz bombaža v vrednosti 1.437,749.460 Din. Volne in izdelkov iz volne smo uvozili za 586,413.246 dinarjev. Svile im izdelkov iz svile smo uvozili za 196,937.635 Din.
Uvoz železa in železnih predmetov, izvzemši železniški materijal, znaša 718,393.058 Din. Uvoz tračnic in drugega železniškega maferijala znaša 162,898.595 Din, to je za 125,047.213 dinarjev manj kot leta 1928.
Glavne države, y katere smo leta
1929	izvajali, so bile: Italija za 24 8»%/Avstrija za 15-63%, Rumuni-ja za 12-94%, Nemčija, za 8-5^','Grčija za 7-38%, Ogrska za 6 80%, Ce-gkgfivaSka za 5-38%, Francija za 3-99%, Švica za 2-22% itd.
Glavne države, iz katerih srno mi uvažali, so: Češkoslovaška 17-50%, Avsltrija 17-43„ Nemčija 15-64%, Ita-,ija 10 84%, Agrska 6 46%, Anglija
5	61 %, Združene države 4-74%, Francija 3-96%, Brazilija 2-82%, Rumunija
2-40% itd. Y	?.
Lep jubilej domače veletvrdke.
Te dni praznuje širom naše države in tudi preko naših meja dobro znana in ofcče spoštovana tvrdka Rudolf Stermecki v Cel-ju pomemben jubilej in praznik 25 - letnega plodonosnega (ielovainja. V letu 1905, ■V dobi hudih narodnih bojev, je prevzel mladi, u podjestni in delavni trgovec g. Stermecki zapuščen trgovski prostor v Celju,-v katerem je več prednikov drug za dragim bankrotiralo. S solidnim delom in modernim vodstvom je dvignil g. Stermecki svojo majhno trgovino, v kateri sta bili začetkoma zaposleni samo dve osebi, venlno višje in višje prezidaval, dozidava!, vpelja-val vedno nove predmete h^vfldelike, tako, da je nastala eina najmodernejših, z vsem konfortom urejena trgovska hiša cele Jugoslavije, kakršnih je najti le v narečjih mestih zapad-nih držav.
Noiranji prostori današnje trgovske palače so izvršeni po načrtih, katere je naredili stavbni svdtmik Keller iz Dunaja že za prvo, prezidavo 1. 1924,
fasada in vse drugo pa je,izvršeno po načrtih arhitekta g. Costaperarie iz Ljubljane.' Zidarska dela je izvršil g. Gologranc, centralno kurjavo v vseh prpstprih >0bnova<; iz Ljuibljane, električno dvigalo tvrdka Wertheim
&	Co., z Dunaja, vodovodna, električna in druga dela pa so izvršili domači celjski obrtniki.
Občudovanja vreden je razmah, ki ga ije zavzela ta tvrdka v razmeroma kratkem času. Vztrajnosti in podjetnosti lastpika tvrdke g. Stemieckiju se je posrečilo mnogo. Veletrgovina R. Stermecki zaposluje danes okroglo 100 uslužbencev.
Poleg lepega tvrdkinega jubileja slavi pa tudi lastnik tvrdke zelo častno obletnico — 40-1 otmi jubilej samostojnega udejstvovanja v trgovini. G. StehnScki^e agilen zagovornik trgovskih interesov v raznih organizacijah ih zastopih. Kot n a č eli 1 ik' gr emi ja trgovčev' je napravil mnogo koristnega, za celjske trgovce, dal mnogo pobude in inicijativ za gospodarski napredek svpje ožje domovine.
K dvojnemu j.ulbileju čestitamo neiskrenejše in želimo mnogo uspehov in, najiepšega procvita.
Tečaj za avtogensko varenje.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI opozarja kovinarske mojstre in pomočnike, da se vršita v Ljubljani dva tečaja za avtogensko var en je. Prvi tečaj, ki bo samo za začetnike in manj izvežbane varilce, bo trajal od 24. marca do 5. aprila 1930 celodnevno. Drugi tečaj že za docela izvežbane varilce osobito one, ki so že obiskovali kak tečaj, bo trajal od 7. do 12. aprila 1930. Oba tečaja se bosta vršila v kovinarski delavnici Tehniške srednje šole v Ljubljani.
Dočim ise bo v začetniškem tečaju poučevalo varenje enostavnejših
m"
mm.
mm.
predmetov, predvsem v železu in jeklu, ise bode v tečaju za izvežbane varilce poučevalo komplicirano varenje v različnih kovinah, med drugim tudi v aluminiju in bakru. Varenje je tolikega pomena za kovinarske obrtnike, osobito za ključavničarje, mehanike in kovače radi raznih popravil ina poljedelskih orodjih in strojih, na avtomobilih itd., da je neobhodno potrebno, da ga obvlada vsak boljši kovinarski mojster, odnosno pomočnik. Pristojbina za mojstre in delovodje zinasa v začetniškem tečaju,'Din 100-—, v dopolnilne^ 150-—, za pomočnike pa Din 50’—, odnosno Din 100’—. Rok za prijave traja do i4. marca 1930.
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO.
Po poročilih grškega narodnogospodarskega ministrstva ije znašal izvoz iz Jugoslavije v Grčijo v preteklem latu 792-8 mitjonov drahem proti 605*45 milijonom v letu 1928. Izvoz iz Grčije v Jiigosllavijo je pa izkazan v letu 1928 z 39-03 milijona drahem, lani pa celo samo z 31‘6 milijoni. Torej je Jugoslavija v trgovini z Grdijo nerazmemo aktivna.
DELAVCI IZ AVSTRIJE V FRANCIJO.
Avstrija izseljevanje delavcev v Francijo intenzivno pospešuje in se je Sevillo teh delavcev dvignilo od mesečnih 200, na 300, čeprav je sicer ravno v zimskih mesecih število manjše. Gre za kovinske delavce in prav v zadnjem času tudi za rudarje, kar je posledica nara-ščujoče brezposelnosti v štajerskih rudnikih. Iz Steyra bo od 3000 brezposelnih odšlo v Francijo samo kakšnih 450, ker hočejo visoko kvalificirane delavce pridržati po možnosti doma.
SREDNJEEVROPSKO ZBOROVANJE V
GOSPODARSKO
BRESLAUI.
To peto zboirovanje je zaključeno. Predsednik Zborovanja Tilgner je v zaključnem govoru poudarjal, da je imela konferenca vsaj en pozitiven rezultat, namreč izjavo nemškega državnega POŠtnega ministra, da bi se nemški domači porto raztegnil na vse srednjeevropske države, če 'te tu$i one to. storil,©. Treba je raznim vladam staviti tovadev-ne predloge.' 1
JUGOSLOVANSKE SLIVE ITD. ZA POLJSKI TRG.
Polj^ko-jugoslovanska Zbornica v Varšavi poroča o močnem pomanjkanju posušenih sliv, čežane in orehov na poljskem trgu. V drugi polovici sezije so prišla iz Poljske velika naročita v Jugoslavije. Poljski trgovci imajo zadosti uvoznih dovoljenj, uvoz čežane i/z sliv je pa itak prosit. Orehe zahtevajo zlasti v zabojih po 25 kg nettoteže, v prvi vreti za tovarne čokolade in sladkarij. Cena pri boljših kvalitetah ne igra vloge. Plačila se viršnjo potom akreditivov. Natančna poročila daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu in pa posamezne trgovske in obrtne zbornice,
PONOVNA GFERTALNA DRAŽBA ZA O5DDAJO V ZAKUP VEHKOjPRODAJE
tobačnih izdelkov, CIGARETNE
GA PAPIRJA IN V^GALJC.
Ponovna olertalna dražiba za oddajo v zakup velikoprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic za ^as od 1. aprila 1930 4° 31. marca ^93S s;|‘ bo \ ršila dne 12. marca. t. pri Oblas^nejin monopoMcem inšpektoratu v Zagrebu. Na področju Drav^e banovine se, bodo 9«idale še sledeče velikoprodaje: Reom štev.; 1 — Brežice, 2 — Sevnica, § — Vrhnika, 7 — Vel. Lašče, H — Lukovica, 13 — Radeče, 16 — Rogatec, 17 — Cerknica, 20 — Tr^bijje, 22 — Čabar,
25,	— Prevalje, — Mareiiberg, 30 — Slov. Bistrica, 33 — Šniarj«? pri Jelšah, 34 — Kozje. Tozadevni razpis se ojb-javlja v »Šlužbenih hovinah«, štev. 48. o’d
1.	imarca t. 1.
Državni proračun za leto 1930/31.
Finančno ministrstvo je izvršilo definitivno redakcijo državnega proračuna za proračunsko leto 1930/31. Koliko znaša državni proračun, ise za enkrat še ne objavlja. Povdarja se le, da je bila tudi v letošnjem proračunu izvršena znatna redakcija izdatkov. To je na eni strani posledica dejstva, da je prešel z osnovanjem banovin velik del državnih poslov na banske uprave, ki jih bodo morale financirati iz lastnih dohodkov, na drugi strani pa prihaja v novem proračunu do izraza izvršena reforma celokupne državne administracije. Redukoi-cija uradništva, ki se je izvršila tekom zadnjega leta na vseli poljih državne uprave in poenostavljenje administracije v splošnem, je znatno zmanjšalo izdatke državne uprave. Kljub temu, da predvideva proračun na drugi strani celo vrsto novih izdatkov, izvirajočih iz novih zakonov, je celotni proračun znižan.
Pri dohodkih prihaja do izraza tudi reforma na davčnem polju. V zvezi s tem, kakor tudi glede na zvišanje našega izvoza so se dohodki znatno dvignili. Velik del teh dohodkov pa preide kot dotacija države na banovine.
Kar se tiče davčnih bremen, je prišlo slično kakor v banovinskih proračunih tudi v državnem (proračunu do popolnega izraza načelo, da se narodu ne smejo nalagaiti nikaka nova bremena. Z največjo rigoroznostjo je tudi v državnem
Danes ni menda človeka, ki bi si ne znal predočilti pomena reklame za industrijo in trgovino. Kakor tu vpliva tudi na' druge pridobitvene panoge stvarno zamišljena reklama jako ugodno in celo tako, da bi si brez nje skoro ne mogli misliti uspeha. To velja posebno za tuj-ški promet.
Turizem je v našem narodnem gospodarstvu važen vir dohodkov, vendar ni še tako razvit, da bi ustrezal vsem zahtevam pulblike. Za sedaj imamo samo bazo, in to je naravna lepota naše zemlje in nje blagodejni upliv na one, ki .so potrebni miru in razvedrila. Naravno, da hočemo tudi mi iz teh pogojev kovati kapital. Turizem pripomore do dviga narodnega blagostanja. Vsi narodi, ki imajo količkaj pogojev za razvoj tujskega prometa, napenjajo vse sile, da privabijo kar največ tujcev v svojo deželo.
Uspeh pa zavisi od velikosti in obsežnosti reklame. Vprašanje je samo, kako naj to reklamo organiziramo, da bo uspeh res velik. Poglejmo, kaj pravi v lem oziru g. Paul; Vallax, upravni ravnatelj »Office National du Tourisme«. On pravi: »Vsak propagandni biro si mora zamisliti racionalno širjenje reklame, in sicer mora pri tem upoštevati že v naprej možnost uspeha in kar je glavno, mora računati z mentaliteto dežele, v kateri naj se reklama širi. Tak urad morajo voditi ljudje, ki se razumejo na reklamo ter znajo prodreti v miselnost in navade ljudi, katere mislijo pridobiti za se. Pri reklami pa je potreba izkoristiti vse možnosti in vsa mogoča sredstva, od prodajalca časopisov pa tja do letala, kina in radia. Odnošaji med narodom, posebno ako so ti prijateljski, so velike važnosti in jih je izkoristiti do skrajnih meja. Delaven in družaben konzul in pravi trgovski ataše sta za reklamni pohod neprecenljive vrednosti im od njih zavisi v pretežni meri uspeh.
Sicer ustmena reklama predstavnikov ne vpliva tako vefliko kot Stvarno zamišljena trgovska reklama, katera edino je sposobna da učvrsti misel in sugerira željo in hrepenjenje po kraju in to moč ima posebno reklama v slikah. Plakati, kino, letaki in brošure v velikih‘množinah morajo obdelovati deželo tako, da vzbude zanimanje in da pro-dro v maso. Le na ta način je tudi uspeh zadovoljiv.«
Torej reklama mora biti velika in mora prodirati v dušo naroda, katerega se obdeluje. Pri vsem tem pa je potreba govoriti z čustvi, ki jih ima dotični nared. Reklama je nekaj, kar govori z notranjostjo človeka in je uspešna samo, ako najde odgovarjajoči element. Da pa to najde, mora delovati in biti usmerjena v zmiselnost onega, katerega hočemo privabiti.
proračunu izvedena štednja. Redukcija nepotrebnih 'izdatkov, zlasti v kolikor se tiče uradniškega aparata, je bila olajšana s tem, ker je sedaj število državnega uradništva točno določeno. V proračunu so upoštevani obenem tudi vsi poviški, ki jih predvidevajo posamezni zakoni in 'ki jih bo določal tudi novi uradniški zakon.
Gospodarski program vlade prihaja do izraza tudi v proračunu. Kljulb načelu skrajne štednje določa proračun večje vsote za pospeševanje gospodarstva na vseh poljih in panogah našega gospodarskega življenja. Kakor nagla-Sajo strokovnjaki, ki so sami sodelovali pri sestavi tega proračuna, je to prav za prav prvi zares realni proračun, ki je zasnovan tako, da nudi pravo sliko državnih financ in državnega gospodarskega položaja.
Finančni miniislter bo predložil sestavljeni proračun ministrskemu predsedniku, nato bo razpravljal o proračunu ministrski svet. Seji ministrskega sveta bodo, razen ministrov, prisostvovali tudi strokovnjaki finančnega ministrstva, da bodo mogli dati vsa potrebna pojasnila o (posameznih (postavkah proračuna. Ko bo proračun odobren tudi od ministrskega sveta, bo predložen \ končno sankcijo Nj. Vel. kralju, nakar bo objavljen v »Službenih Novicah..
Reklama mora imponirati! Reklama, ki ne zadivi mase, je brez besed in ne uspe. Naša zemlja pa ima toliko lepote, da bi lahko zadivila 'tudi najbolj zakrknjenega mrazneža. To moramo izrabiti in pokazati svetu.
Kaj naj ponudimo v reklami. Nismo še tako daleč v tujsko prometni industriji, da bi lahko nudili razkošje in vsemogoče zabave. Imamo pač to kar imamo in se iz vsakim dnem izpopolnjujemo. Vendar pa moramo nuditi nekaj. Imamo krasne pokrajine, divno morje, gore in doline. Pri nas se človek duševno in “telesno odpočije in navižije zabave v kolikor mu jo pač moramo nuditi. Nudimo publiki ipa samo to, kar imamo, da ne bo razočaranja. Ker razočaranje nam zar more podreti vse, kar z ogromnimi žrtvami sezidamo. In huda napaka je* ako ponujamo več kot imamo, raje manj, ker presenečenje vleče in naveže maso na kraj, ker masa hoče presenečenj.
iZa dober uspeh je potrebna temu primerna reklama. Predvsem mora biti njen pohod velik in močan začetek ob pra vi priliki ter računajoč vedno na razpoloženje dežele, katero hočemo obdelati. Predvsem pa taka reklama mora biti resnična in ne pretirana. Reklama mora biti pestra, tako da frapira maso in jo potegne za seboj!
Dobro bi bilo, da bi pri nas posegli v reklamo ne samo strokovnjaki te stroke, ampak tudi umetniki in znanstveniki, poznavalci mase oziroma naroda, katerega hočemo privezati na naše kraje. Načrt za uspešno reklamo pa mora biti enoten in mora imeti svojo posebnost, da vzbudi timvečje zanimanje. Odkriti to posebnost je pa naloga onih, ki jim je poverjena ta naloga.
»Die wirtscha!tlichen Krafte der Welt. Darlegungcn und Tabellen, bear-beitet von der Volkswirtschaftlichen Abteilung der Dresden Bank.« To deilo, ki je izšlo zadnjič leta 1927, je za leto
1930	zopet izšlo v pomnoženi in zboljšani izdaji. Natisnjen je že 36. do 41. tisoč. Velika naklada odgovarja živahnemu zanimanju, ki ga imajo za to odlično 9tartistično delo vodilne nemške banke, mednarodni gospodarski in finančni svet. Do leta 1928 so na pregleden in dobro poučen način sestavljene vse številke, ki so pomembne za poznavanje in presojevanje gospodarstva in financ vseh svetovnogospodarsko važnih dežel zemlje. Produkcija v vseh njenih panogah, njeno gibanje in njen razvoj, trgovina, zgradba finančnih sil, njih zveze
Dunajsko finančno pismo.
Že več let izkazuje avstrijska trgov- ^ ska bilanca Skoraj stabilno pasivnost v znesku nekaj nad eno milijardo šilingov. V svrho ugotovitve, kako se ta pasivnost izenači, je finančno ministrstvo po zgledu drugih držav in z uporabo od Zveze narodov izdelanega načrta napravilo statistiko avstrijskega plačilnega prometa. K splošnim težkočam, ki jih povzroča sestava plačilne bilance tudi v drugih državah, se pridruži v Avstriji še posebna težkoča, izhajajoča iz konstelacije države, koje gospodarski pomožni viri so bili otvorjeni šele v zadnjem desetletju in kateri je iz preteklosti ostalo velemesto, kojega glavna pridobitna vira sta trgovina in posredovalno delo. Merilo plačilnega prometa države je njena vrednota. Ona more ostati stabilna le tedaj, če dotok tujih valut zadošča za izpolnitev njenih plačilnih obveznosti ali pa če more izenačiti deficit s posojili. Ker je najela Avstrija od leta 1923 dalje samo inozemska posojila v znesku ene milijarde šilingov, dočim je znašal trgovski defioit od tedaj do danes 6776 milijonov in se avstrijska enota vseeno ni nič poslabšala, mora biti izenačen nevidni eksport tega deficita. Z e dolgo se domneva in bo najbrž tudi res, da avstrijska trgovska bilanca ne nudi dobre slike pravega trgovskega gibanja; kajti sicer bi bilo nerazumljivo, da je uvoz Avstrije na živilih in kurivnih snoveh le prav malo padel, dočim krije Avstrija 85 odstotkov svoje ipotrebe na rži, ječmenu in ovsu sama, dalje 52 odstotkov sladkorne porabe, 80 odstotkov porabe surovega masla in sira, da ima krompirja čez lastno porabo in da je narasla produkcija črnega premoga od leta 1923 dalje za 28 odstotkov, produkcija rjavega premoga pa za 23 odstotkov. Kar se tiče nevidnega eksporta Avstrije, statistika nekaterih važnih postavk dohodkov ne upošteva. K tem spadajo denarni prejemki številnih v Avstriji živečih inozemcev, posredovalna kupčija bank in trgovcev, eksport duševnega dela in še marsikaj drugega. Vsekakor obstoji dejstvo, da avstrijska plačilna bilanca spričo stabilnosti vrednote ne more biti .pasivna, čeprav ni mogoče statistično pojasniti deficitu ega zneska 155 milijonov šilingov. Ostali deficit je krit po tujskem prometu itd. in so ga mogli statistično ugotoviti, kar poročamo na drugem mestu.
Čeprav ni opaziti doslej še nobenih znakov živahnejše 'kupčije in čeprav pričakuje tudi zavod za konjunkturam raziskovanje v najboljšem slučaju zboljšanja šele v poletju, je razpoloženje borze vseno dobro. Po izjavah Snowdena v angleškem parlamentu bo avstrijsko zvezno posojilo /morda vendarle prej prišlo na vrsto kot nemško reparacijsko posojilo. Medtem bo postala aktualna najbrž tudj valorizacija predvojnih dolgov, za kar je konferenca v Haagu določila rok šestih mesecev. Menda namerava vlada združiti organizacijo predvojnih rent in železniških dolgov z dopolnilnim posojilom. Zveza bi dobila na ta način nov kapital po nizkih obrestih in razne ugodnosti glede predvojnih rent. Seveda bi pa valorizacija ne mogla ostati pri državnih zadolžnicah; kajti če se enfcrat uveljavi načelo »krona je krona«, mora to spremenjeno pravno nazi-ranje priti v dobro tudi vsem drugim predvojnim upnikom.
in njih (medsebojni stiki v svetovnem gospodarstvu vse to je sestavljeno — v tako smotru služeči obliki bodisi za praktika bodisi za teoretika, da moremo označiti publikacijo kot izboren priročnik. Če pomislimo, da mora biti preštudirano narodno gospodarstvo vsake posamezne številke obdelanih držav v vseh njegovih potankostih, tedaj šele moremo preceniti, kako ogromno in dragoceno delo imamo pred seboj. Kratka pojasnila, pridejana tabelam, so nam prav dobrodošel kažipot. Vsakdo, trgovec ali politik ali narodni gospodar, ki se hoče hitro in podrobno informirati o gospodarskih razmerah ite ali one države, bo iimel v tej publikaciji zanesljivega tovariša in posvetovalca.
• * *
'JbgvdU'''
Finska eksportna družba je poslala t Jugoslavijo gospoda Riharda RapeUa, da proučuje tukaj možnosti prodaje finskih izdelkov, zlasti galoš in čevljev. Ker se bo zanimal g. Rapell tudi za jugoslovanski .izvoz v Finsko, opozarja jugoslovanski konzulat v Helsinkih, glavnem mestu Finske, naše eksporterje na ta obisk prav posebno.
Izvoz blaga iz Jugoslavije v mesecu januarju je znašal 422.000 ton v vrednosti 616 milijonov Din. Napram lanskemu januarju je dvig izredno velik, pri teži 41*2%, pri vrednosti za 44-7%.
Za pivovarno v Laškem so se pričeli zanimati tudi Hrvatje in so glede na Hrvaško in glede na jugoslovansko obalo dali pobudo za zvišanje predlagane kapacitete.
Trgovina z rastlino mrčesnega praška v Dalmaciji je precej zastala in so zlasti v Južni Dalmaciji cene padle.
Ker na trgu jajec konsum ni mogel sprejeti razpoložljivih velikih množin in so bile ponudbe večje kot povpraševa-vanje, so cene nekoliko padle. A Ito padanje se bo kmalu ustavilo. Na koncu meseca februarja se je nakupna cena gibala okoli 60 par.
Podporo za pridelovalce sladkorne pose v Angliji so za leto 1931 določili s 5,400.000 funti, dočim je znašala za letošnje leto 4V250.000 funtov.
Obrestno mero v Italiji je Italijanska Narodna banka znižala od 7 na 6'A%.
55 frankov za 100 kg surovega masla so določili v Švici kot iposebno doklado, in sicer za surovo maslo iz Avstrije. Praktično je ito isto kot carinska zapora Avstrija bo odredila najbrž proti-odredibe.
Angleško podjetje umetne svile Courtaulds je imelo v preteklem letu
3.700.000 funtov čistega dobička /in izplačuje 10-odstotno dividendo; leto prej
5.200.00 in 15%. Kupčija se je lani zelo poslabšala.
Demantov v Južni Afriki so nabrali lani za 6 miljonov funtov manj kot v letu 1928.
Študijsko družbo za smotreno izgrad-bo elektrifikacije nameravajo ustanoviti v Avs/triji. V krogih v poštev prihajajoče industrije se pojavlja deloma odpor proti temu načrtu.
Angleška in Francoska banka ata imeli po zadnjem izkazu sledeče zlate zaloge: prva nad 151 milijonov funtov, druga 42.900 milijonov frankov.
Na velesejmu v Leipzigu je razstavilo letos 9000 do 10.0000 tvrdk. Od domače kupčije sd ne obetajo dosti, veliko je pa upanje na inozemska naročila.
Brezposelnost na Dunaju je začela v drugi polovici februarja polagoma padati; to je sezijski pojav.
Nove sladkorne tovarne v Avstriji hočejo graditi, k čemur jih bodrijo dobri zaključki lani ustanovljenih tovarn.
Francoska rudarska družba Peliaroya, koje delniška glavnica znaša 150 milijonov frankov, predlaga razdelitev 18-od-stotne dividende ali 45 frankov (lani 17-50% in 42-50 frankov).
Posvetovanja o nemški finančni reformi so stopila v odločilni štadij. Nameravano je zvišanje več davčnih postavk.
Prisilnih poravnalnih postopanj na Ogrskem je bilo -v februarju 182 proti 345 v januarju in 112 v lanskem februarju.
Mednarodni kartel valjane žiee je zvišal produkcijsko množino za drugo letošnje 'tromesečje od 485.000 ton na
500.000 ton. Cene ostanejo nespremenjene. Vprašanje eksportne kvote za Skandinavijo in Japonsko še ni rešeno. 0 končnem pristopu srednjeevropske skupine se bo odločilo v teku 14 dni.
Izven nemške zveze surovega jekla sta samo še dva pomembnejša producenta, a se vršijo sedaj tudi z njima pogajanja glede pristopa.
Poročilo koncerna umetne svile Courtaulds pravi, da je položaj slabši kot kdaj prej in da zaenkrat ni nobenega izgleda za zboljšanje.
Izvoz koruze iz Rumunije je odslej naprej neomejeno prost in so preklicali vse dosedanje izvozne prepovedi.
Doseljeniški kontingent v U. S. A. je določil odbor reprezentančne hiše na
76.000 oseb.
* « *
Reklama in tujski promet
Dipl. can. Gomišček.
iKotiček za knjige.
TEDEN^LIUBUANSKl-BORZI
m
Devizno tržišče.
V očigled u Mirnu je 'bil devizni /promet minu] ega tedna še pril ion o zadovoljiv, ker je zaključil s preko 15-641 milijoni dinarjev, toda v iprimeri s prometom v predzadnjem tednu pa nazadoval za okoli sest milijonov dinarjev. Celokupni devizni promet v februarju t. 1. je s tem dosegel znatno vsoto dinarjev «7,279.850-88.
Od celotedenskega proimeta je bilo posredovanjem Narodne banke zaključeno 3-677 mil. Din deviz in sicer največ Berlina (1-085) ter Prage (1-025), -poleg tega pa nekaj Dunaja, Cuiriha in Londona. V privatnem blagu pa izkazujejo največje zaključke sledeče devize: London (4-538), Curih (3-588), dalje Tret <1-810) in New York (1-783).
Dnevni devizni promet ee je gibal od
4	milijonov (dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku) do 2-189 mil. Din (najmanjši dnevni promet, izkazan dne
26.	februarja) pri čemur -očividno prevladujejo zaključki v Londonu, Curihu in deloma v Italiji.
V pogledu velikosti iprometa, izkazanega v poedinih devizah (vse v milijonih dinarjev) napram prometu v predzadnjem tednu (Številke v oklepajih) je razvrstitev sledeča:	London 4-896 <6-471), Ourih 4011 (8*422), New York l-81il (1-109), Italija 1810 (2-299), Berlin 1-703 (1-564), Praga 1-194 (1-647), dalje Dunaj 0-971 (1-864) in končno po en zaključek Pariza in Budimpešte.
V devizni tečajnici .ni omeniti znatnejših sprememb, ker je večina na tukajšnji borzi notiranih deviz le neznatno oscilirala, sicer pa se Ustalila na bazi -'tvojega začetnega zabeleženja, tako predvsem Amsterdam, ki je skozi celi pretekli teden vadržal na bazi 22-78 in in šele v petek (28. pr. im.) oslabel na 22-775, nalik Budimpešti, itoda z edino razliko, da je slednja utrpela od ponedeljka (9-930) na torek manjši padec ter potem ostala nevzdržema do konca tedna na višini 9-9288. Curih je šel svojo neizpremenjeno pot, medtem ko je Berlin polagoma slabel lin napram ponedeljkovem tečaju (13-56) tekom tedna utrpel 5 in pol poenski padec ter na »otrtkovem in petkovem borznem sestanku beležil 13-555. Nekako slično pot je začrtal tečaj Bruslja z izjemo, da se je od ponedeljka (7-9124) na petek okrepil na 7-9151, pravtako kot Dunaj,
i® 24- pr- im. dalje venomer slabel, notiral 26. pr. m. najnižje (7-9957) in se
konca tedna zopet okrepil na 7-9979, ** je bil obenem njegov najvišje dose-x®ii tečaj.
Nekoliko manije je oscilirala Praga, ker ®e je od torka (168-11) na petek (168-25) očvratila za 14 točk in pa Italija, W je bila v stalnem porastu ter na petkovem borznem sestanku beležila n a pasje (297-70) ob znatni kurzni razliki 40 točk V primeri s ponedeljkovo notacijo.
Ostale devize (London, New York in Pariz) so notirale s padajočo tendenco ln od ponedeljka dalje spremenile svoj tečaj takole: London na 276-10 (28. pr. “»•) s padcem 4 točk, New York 56-70 (25. pr. m.) in končno Pariz od 222-22 na 222-18 (28. p*-, m.).
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
:borae
čenja načina notiranja, kakor^L0!«2608" ijala Zagrebška borza, izvršene sledeče -spremembe:
Tečaji delnic in začasnih potrdili se beležijo po komadu tel quel. Tečaji papirjev s stalno Obrestno mero se beležijo v odstotkih od 100 nominale brez tekočih obresti. S papirji, ki glase na tuja plačilna sredstva, se trguje v odstotkih od 100 dinarjev nominale, preračunane po tečaju, ki ga odredi upravni odbor in znaša začasno: za dolarje: 14 Par nad srednjim tečajem čeka New a 28 fvicareke franke: 10-959. —
ečaji, beleženi za devdze, veljajo samo
devize na vid.
Omenjene spremembe so bile potrebne predvsem radi novega kotiranja 8%
in 7% Blairovega posojila, kakor tudi 7% obveznic Državne hipotekarne banke na domači borzi, kar je vsekakor toplo pozdravita in z zadoščenjem zabeležiti.
Tudi v minulem tednu so beležili sko-roda vsi na Ljubljanski borzi kotirani efekti neizpremenjeno in je bila (25. pr. m.) zaključena edino Kranjska industrijska družiba po tečaju Din 235-—.
Lesno tržišče.
IV pretečenem borznem tednu je lesno tržišče kljub splošno nespremenjeni tendenci le nekoliko oždvelo. Ali se bo situacija izboljšala ali ne, iz tega še nikakor ne moremo sklepati.
Opaža se pa, da so se naši manjši producenti že nekako vživeli v sedanjo cenovno neugodno situacijo ter ponujajo les že po sedanji situaciji primernih cenah. Kljub temu ‘pa se živahnost v lesni kupčiji nikakor ne dviga.
V mehkem lesu iagleda, da se bode kupčija s trami ipolagoma odprla. Pretečeni teden je bilo v tem blagu precej povpraševanj. Prodalo pa se je 5 vagonov tramov sestavfljenih po noti kurpca ter 1 vagon desk-smreka, jelka.
Po daljšam času je prišlo do zaključkov v buhovih pragih. Zaključilo se je 24 vagonov železniških bukovih pragov. Sezona za drva je popolnoma popustila. Krije se le tu pa tam vagon za lokalne potrebe. Ta teden se je zaključilo 2 vagona bukovih drv.
Nadaljnji zaIMjučki so billi 4 vagoni hrastovih tramov na živ rab ter 1 vagon bukovih metljašč.
Povpraševanja:
Večjo množino madrjjerov, 75 X 225 mm, od 4 do 8 m dolžine, roba monte.
100 komadov tesanih tramov 16/21 cm, 11 m dolžine. Cena fao vagon nakladalna postaja.
Hrastove deske I., 5 m3 od 30—40 mm in 2 ms 50 ni, 3 m dolge.
15 ni3 borovih moralov (remeljnov), 95 X 110, 4 m do 8 m; 25 m3 80 X 110, 4 do 8 m; blago mora biti v suhem stanju, po možnoeti brez grč, eventuelno majhne grče se ,toleri-lajo.
Hrastovina, rezana na živ rob:	60	kpm
1550 X 300 X 300 mm ali dvojmki — multi-pli; 2 kom. 8000 X 300 X 360 nun; 1 kom. 3200 X 400 X 300 mm; 4 kom. 3600 X 150 X 140 mm; 8 kom. 900 X 250 X 250 mm; 4 kom. 8000 X 150 X 100 mm; 12 komadov 8000 X 200 X 60 mm; 30 komadov 4000 X 150 X 100 mm; 30 kom. 3600 X 150 X 100 mm; 4 komade 4000 X 150 X 140 mm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
1 do 2 vagona, a najmanj 15.000 kg prima hrastovih plohov (boules), neobrobljenih, suhih, 45 in 48 mm debelih, od 35 cm srednjega premera naprej rezanih, od 3 m dolžine naprej, večinoma od 4 m naprej. Cena izvoroo prosto Simbach, Salzburg, eventuelno fob Passau.
Bukovi hlodi, od 45 cm srednjega premera naprej, I. (brez grč in bul), v dolžinah
2	20, 2 30, 2-40, 2 50 m, s 15% od 40-44 cm srednjega premera. Cene franko vagon Su-šak pristanišče.
Smrekove deske, I., II., debeline 18, 19, 20 mm, dolžina 4 m, širina od 22 cm naprej z najmanjšo medijo 30 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
40 do 50 vagonov bukovih tete v (metlišč), <27 nun, za celotno dobavo, mesečno ca 4 do
5	vagonov.
Večjo množino svežih, lepih bukovih hlodov, od 18 cm srednjega, premera naprej, v poljubnih dolžinah.
Obrobljeni in neobrobljeni bukovi plohi, blago suho, lepo, debeline 60, 70, 80 mm, dolžine od 2-50 do 4 50 m. Cena franko vagon italijanska namembna postaja.
Bukovi hlodi, od 18 cm naprej, poljubne dolžine. Franko meja Postojna tranzit.
Bukovi hlodi, suhi, lepo obrobljeni in neobrobljeni, 60, 70, 80 mm, od 2 50 do 4 50 m-Cena franko meja Postojna tranzit.
Bukove palice za metlišča, 1 do 110 m dolžine, 27/27 mm debeline, 4 do 5 vagonov mesečno. Franko meja via Postojna tranzit.
Hrastovina v fiksnih merah, I., II., kvalitete, tolerira se male in zdrave grče v limitiranem Številu, izključene druge napake: •;a. 10 m’ 2600 X 110 X 90, ca. 3 m3 2500 X 130 X 130, ca. 5 m’ 2450 X 130 X 110, ca. i JTJi00 X 120 X 110’ ca- 10 m* 2400 X inu x 60. — Kupec nudi Din 1670 —, Iranko Postojna tranzit.
množino suhega bukega okrogle-brez veJ in brez grč, v dol-
$5 cm naprej!0 4 m d°Uine’ V preraeru °d
Večjo množino borovega suhega lesa, brex vej m brez grč v normalnih dimenzijah re-
«ra.
Bukovina parjena, prima, ostroroba: 1 vagon (ca. 15 m), dolžina 3 m, širina 30 cm, debelina 6 cm, 1 vagon (ca. 15 m»), dolžina
S m, širina 30 cm, debelina 12 cm. Dobava * marcu 1930. Cena franko vagon meja via Djevdjelije.
Smrekove plohe, popolnoma suhe (za mizarske svrhe), 48 mm debeline, od 19—32 cm širine, 4 m oziroma 6 m dolžine. Cena franko vagon meja via Djevdieliie.
■Bukovi parjeni neobrobljeni plohi, v debelinah 40, 45, 50, 60 mm, v dolžinah od
3	m naprej, z 10% od 2 50 do 2 90 m. Cen« franko vagon nakladalna postaja.
Bukovi parjeni boules, ibrez srca, prima, izdelanih iz hlodov od 45 cm premera naprej, v dolžinah od 3 50 m naprej, v debelinah od 40 in 50 mm. Dobava mnja 1930. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Ponndbe:
1 vagon suhe, zdrave, parjene bukovine, od 27 do 60 mm debeline, od 1 do 4 m dolžine, od 14 cm širine naprej, I., II. vrste.
Ca.	20	m3	jelovih	in	smrekovih	desk,
18 mm, od 1 do 3 m dolžine in od 10 cm širine na/prej.
Ca. 12 m3 jelovih in smrekovih desk, 33 milimetrov, 3 .ni dolžine, od 10 cm širine naprej.
Ca.	40	ma	jelovih	in	smrekovih	desk,
20 mm, 4 m dolžine, od 10 om širine naprej.
Ca.	22	m3	jelovih	in	smrekovih	desk,
25 mm, 4 m dolžine, od 10 om širine naprej.
Ca.	28	m3	jelovih	in	smrekovih	desk,
33 mm, 4 m dolžine, od 10 cm širine naprej.
Ca. 100 m3 jelovih in smrekovih ma-drierov, 75/225 mm, 4 ni.
Ca. 50 m3 hrastovih boules, 27. 54, t>0 in 80 mm, od 2 m naprej.
Ca. 50 m3 hrastovih trizov, 27 nun, od 4 do 6 cin široki, od 20 do 50 cm dolžine.
Ca. 20 m3 hrastovih frizov, 27 mm, od 7 do 13 cm široki, od 20 do 80 cm dolžine.
Ca. 6500 m3 hrastovih parizerjev, 27 mm, od 12 do 20 cm široki in od 1 do 3 m dolžine.
Ca. 15-500 m3 hrastovih parizerjev, 53 mm deb., od 12 do 20 om šir., od 1 do 3 m dolž.
Ca. 10500 m3 hrastovih parizerjev, 54 mm deb., od 12 do 20 cm šir., od 1 do 3 m dolž.
Ca. 5 500 m3 hrastovih remeljnov, 5/5, 6/6, 7/7 in 8/8 cm debeline, od 0-50 do 1-20 dolž.
Ca. 30 in3 neobrobljenih hrastovih plohov, 53; 60, 70, 80, 90 in 100 mm, od 2-50 m dolžine naprej.
Ca. 2 vagona hrastovih splint-frizov, 27 milimetrov, od 4 do 6 cm široki, od 20 do 50 cm dolgi.
. Ca. 5 vagonov hrastovih letev, 27/27 mm deb., od 1 do 1 60 m dolž.
Ca. 10 m3 neobrobljene Črešnje, 27, 38, 53 in 80 mm debeline, od 20 cm širine naprej, od 2 m dolžine naiprej.
Bukovi chevroni: Ca. 3 m3 38/38 mm deb.,
1-12 . __ 4	00/00____________  on
60/60, 70/70 in 80/80 njm deb., 80, 90, V—, 1 10, 1-20 dolž.
Bukovi- testoni: Ca. 10 m3 20 mm deb., 0-36, 0:75 in 1J0 m dolž., 21, 24, 26 in 29 om širine; ca. 6 m’ 20 min deb., 1-45 m dolž., iste širine, kakor gori označeno; ca. 10 m3 20 mm defo., 1-80 m dolž., iste širine, kakor gori označeno; ca. 27 m3 20 mm deb., 2 25 m dolžine, iste širine, kakor gori označeno. — Od'vseh širin je ca. ‘1% izpod 21 cm širine; ca. 3 vagone hrastovih douelles 41 in 53 mm deb. uzuelne mere. — Za vse tozadevno blago se glasijo cene franko vagon nakladalna postaja ali pa franco vagon italijanska meja.
XjiiMi3ttaha boru
Tečaj 6. marca 11}30.
DHVIZB:
1 k cofcL
Berlin IM.............
Bruadj 1 bel«*--------
Budimpešta 1 pragS
Curih 100 Ir..........
Dunaj l iUJog_________
London 1 funt ..... Hewyork 1 dolar . . .
Parii 100 Ir..........
Praga 100 kron . . . Trat 100 Ur ..........
Porpta-še vanj e Din
13-5275
1094-40 7-9796
167-71
Ponudi i Din
22-765 13 6576
7-9091 9-9261
1097-40
8-0096 276 81
58-646 222-03 168 61 297-29
KITAJSKA KUPUJE SREBRO.
Iz Berlina poročajo: Nova nizka točka v ceni srebra v Londonu je napotila predsednika Kitajske banke k izjavi, da je pričakovati od strani Kitajske rastoče potrebe po srebru, ker vpeljava zllate valute na Kitajskem v doglednem času ni mogoča. Pač je »pritisk od indijskega trga še zelo močen in se ne sme podcenjevati; indijska vlada poseduje sedaj za 83 milijonov funtov srebra proti 75 milijonom ob istem času lanskega leta. Vlada bo likvidacijo te zaloge toliko časa odlašala, da se bo cena srebra /-boljšala. — Gornja vesit o kitajskih ma-kuj)ih srebra pride pač zelo nepričakovano. Cena srebra je v prvi vrsti začela favno zato tako rapidno padati, ker je bilo trdno rečeno, da ,preide Kitajska definitivno s 1. julijem k zlati valuti, za njo Perzija itd. Perzija n. pr. je uvoz srebra direktno prepovedala.
Gospodarsko poročilo Brazilije.
Vladni program zveznega predsednika iima posebno v diveh glavnih točkah: namreč v vprašanju stabilizacije valute in zaščiti kave, mnogo nasprotnikov. — Vlada je morala odbiti mnogo napadov na denarni tečaj, kar ji je tudi popolnoma uspelo. Ravnotako je z zaščito kave. Zveznemu predsedniku se očita, da pomeni zaščita kave, kakor si jo vlada predstavlja, propast braziljskega gospodarstva. Nasprotniki stabilizacije so indirektno dali vedeti, da hočejo prisiliti /veznega predsednika, da dovoli izvoz zlata, ali ipa da se izvede nova emisija. Že večkrat se je oglasila pri predsedniku dr. Wasthington Luizu komisija, ki mu je predložila to zahtevo. Predsednik je komisijo vedno mimo poslušal in je na to odkrito izjavil, da kaj takega vlada ne bo nikdar storila. In čudo! Po taki izjavi je bila vsakokrat situacija popolnoma mirna. Poleg tega je izjavila takozvana stabilizacijska blagajna, da je vsakokrat pripravljena izmenjati od nje izdani papirnati denar v zlato. Tudi izvoau, kakor uvozu zlata se ne dela nobenih drugih ovir, razen onih, ki so že od poprej v veljavi, vedno poprej vpeljane.
Mnogo ljudi, med temi očividno cel« \rslta inozemskih bank, se nikakor nočejo spoprijaesniti a item, da jim je s stabilizacijo onemogočen najboljši zaslužek namreč: valutna spekulacija. Treba je priznati, da je bilo v zadnjih dveh mesecih prodano samo malo kave, toda vendar tofliko, da se je krila potreba na izvoznih menicah. Zadnji kredit 2 milijonov funtov, ki je bil dan zaščitnemu inštitutu, zadostuje za regulacijo prodaje kave, dokler se ne izvede zaščitni program. O kakih novih zaščitnih ukrepih, ki se naj bi p od vzeli, zaenkrat ni nič pozitivnega znano. Da se prepreči nadprodukcija, se namerava uvesti poseben davek na vsalko kavino drevo, ki se ga na novo zasadi, in ki ne služi kot nadomestilo za stara drevesa. Iz velikih zalog kave v notranjosti države in iz zalog v skladiščih se namerava razdeliti" nekaj milijonov vreč kave v propagandne namene po prav nizki ceni in to v onih državah, ki porabijo samo malo kave. Rraziljanska vlada misfli pri tem predvsem na Kitajsko, Japonsko in Rusijo. Z vso energijo se dela za zboljšanje kvalitete kave, kar se hoče doseči predvsem s skrbno in pravočasno žetvijo. Obenem se naj bi produkcija racionalizirala.	-
Lahko rečemo, da je Brazilija dosedaj pod vlado dr. Wasohingtona Luiza dobro napredovala in želeti je, da (bi njegovo gospodarsko politiko tudi njegovi nasledniki nadaljevali. Da se bo to zgodilo je tudi pričakovati, kajti dr. Jutlio Pre-sites, ki je kandidat za predsednika večine braziljskega naroda, je v svojem programu to povdaril. Izrecno je naglasil, da bo za slučaj, če bo izvoljen, neomejeno izvedel program predsednika dr. Waschington Luiza. Prvi korak, ki se naj bi storil, je reorganizacija bank v splošnem, kakor tudi posebno organizacija Bance do Brasil, ki naj bi se pretvorila v centralno banko z emisijsko pravico in kateri bi se potem priključila posebna hipotekarna odelenlja, katerih naloga bi bila dajati kredite gospodarstvu za najvažnejše proizvode države. Dr. Prestes je tudi pripadnik polikultu-re. On hoče pospeševati kulturo bombaža >in kulturo pšenice, ki je imela prav dobre rezultate v južnih zveznih državah. Kar tiče industrije se zdi, da je pripadnik isitrujje, ki hoče uvesti v Braziliji železno in jekleno industrijo. Predvsem pa hoče izvesti popolno reformo carinskih zakonov, ki sio že dolgo zastareli in tudi nezadostni.
Gospodarski položaj je v splošnem zelo napet; insodvenc velikih tvrdk, ki niso dobro fundirane je vedno več. To pa ni nič drugega, kakor nova faza v sanacijskem procesu braziljskega gospodarstva. Leta in leta je bila običajna navada, da je posestnik plantaž, če je potreboval, dobil denar brez nadaljnega s tem, da je zastavil svojo produkcijo. Vlada pa hoče to onemogočiti, ker hoče doseči, da si poljedelstvo nekaj prihrani in Se tako osamosvoji od državne pomoči. To postopanje vlade ima sedaj svoje posledice: Prodaja v posameznih branžah je nazadovala, najemnine so cenejše, (v Sao Paolo je 12.000 hiš prau-'
nih). 'Pngovina mo dobf tudi ve6 kreditov od Bance da Sdssil; 'ki jih potrebuje, in .posebno “tukaj se je ipoiprej delal,o toliko zlorab, da «i niti predstavljati ne moremo. Tudi. .pri ddsikotniiranju menic je Bamco do Brasi! izelo rezervirana. — Kontno je te dni stopil v veljavo novi. lionkurani zakon in to ipo več letnih preddeliih in debatah.
Ml najmanjši raalflg ne obstoji za to, da bi skeptično presojali gospodarski in finančni položaj. Brazilije. Najboljši dokaz za to 'jft ifio^ia, aktivnost, ki jo kaže hraziljska trgovinska bilanca. In če 'tudi se bo notranje politični položaj razjasnil z vojitvami dne 1. marca, 1>q tudi notranje ravnovesje v. gospodarstvu zopet kanali vzposta,vlj^n,o. Kajti potem več ne bo potrebe, dfj bi se izključno radi tjotrajij^ ipoli,t,ičnih nasprotij napadala gosipod^rsika Ux finančna politika vlade. l)a bo sedanjo politiko dr. Julio Pre-sjtes nadaljeval, o, tem ni U0'fyenejga d volji ji. Pt^javaici, ia-zaiier 'sp' <pa že, danes pr^pAčaUji, . da bo kai^fUda.tu^a Julio Pre.f ’.< -:-Vital tioares pri volitvah dne 1j. ?»ar«7a ijia ceH ..<:i,ti
Ulfl I.  	'fiw	.1.!	' l,! .1.1	M"11
AVSTRIJSKA PLAČILNA BILANCA.
Avstrijsko finančno ministrstvo pri-obča ipodrobne podatke o avstrijski plačilni liil and, segajpče nazaj v leto. 1928. Najvažnejše pasivne postavke so: trgov: ska bilanca s 1025 milijoni šilingov, obresti itd. s 10$, promet žlahtnih kovin ’z 42 milijoni. Te.mu napproiti stojijo dohodki iz tujskega -prometa z 250 milijoni, iz tranzitne trgovine z 220 in iz tranzitnega prometa z 71 milijoni šilingov. Kredi to v je do teklo l eta 1928 za milijonov. Avstrija je nakupila z« 32 milijonov šilingov avstrijskih vrednostnih papirjev,, inozemstvo pa, za 58 milijonov šilingov avstrijskih papirjev.
* * *
D^VGA SVETOVNA KONFERENCA ENEKGUB IN M.0ČI.
V	rsi'!a se bo od dne 1*6. do 25. junija v Berlinu in se delajo zanjo že dolgo časa prav izredne priprave. Leta 1924 v Londonu ustanovljena zveza posega vse kulturne narode sveta in zbira strokovnjake različnih etrok preskrbe z energijo, torej dobave, razdelitve in porabe toplote in sile v vsaki obliki; ti strokovnjaki iainenjavajo med seboj in med zastopniki znanosti in gospodarstva misli o najnovejšeim napredku in izkustvu. Berlinske konference se ne bodo udeležile samo vodilne osebnosti tehnike, znanosti in industrije, temveč bodo, zastopane tudi vlade, občinski uradi, gospodarstvo, financa in vzgojstvo. Kakor vidimo, ho, imela kon.erenea udeležbo iz najrazličnejših panog človekovega udejstvovanja.
talna liciitacija glede dobave (pohištva. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji ,pa pni blagajni Ministrstva za zgradbe v Beogradu.)
Prodaja lesa se bo vnšila potom ofer-talne licitacije dne 26. umiva t. I. pri Kr. Direkciji aunn v V in k ovci h. (Oglas iu pogoji so na vipogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema da,
11.	jnarca 't. 1. ponudbe glede dobave oddaje 435 komadov .pil v popravilo in iiasekovanlje. — Direkcija državnih železnic v Subotici prejema do 7. iparca l, 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kan cepincga in 100 kg belega papirja; do S. marca t. 1. glede doba.ve novih ter' glede popravila starih postajnih žigov; do 10, marca t. 1. pa glede dobave 1.5 tisoč kilogramov ipetroleja. — Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Brezi sprejema do 2Q. marca t. I. ponudbe glede dobave raznih instrumentov ter: drugega maiterdjala, — Direkcija državnega rudnika.,Sreza sprejema* do,: 20-niaijca t. I. '(ponudbe’glede dobave 1000. komadov ščetk za. motorje, -p Dne 21. marca f. L se bo vršila pri Direkciji po-ni()rsikega isaobračaja v »iplitu. bfeitalna' licitacija glede dobave vrvarskega ma-leiijala- (Predmetni oglasi z natančrie]-šimy pod.aitki so ' v'.pisarni Zbornice za TO.I v’ t jujbijain. interesentom na vpogled.) — Dne 14. marca t. L se bo vir-š^a pri prbvij^ntskem odseku Ministrstva vojske in l.mpruadce v Beogradu nstsnena licitacija glede dobave 50,000 vreč iy, jute; dne 15. marca t I. pa glede dobave 390 no,vih vagonskih plaht. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za Tpl v Ljubljani, pogoji pa pri na-vedenem odseku.)
Oddaja gradbenih del pri adaptaciji postajnega, poslopja v Slovenski Bistrici.
Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani ,s,pirejema do 12. marca t. I. tponudbe glede oddaje gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slov. Bistrici. — '(Pogoji so ha vpogled pri istem oddelku.)
Nabava pisarniških potrebščin. Direkcija ipošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo pisarniškega materijala v vrednosti pd ca. 58 690 Din. Dražjba bo dne 10. aprila t. I. ob 11. uri v pisa,rni poštne Direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba, t,rg štev. 2, soba štev. 42. — Jjanpčevina (5% ali, če je inozemec 10 odsitotikov) se mio ra položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem P9^tne dire^ije v Ljubljani, soba štev- 44, kjer s€f l^hko vpoglejlajo iu 1. upi jo tudi pogoji.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije dr-, žavmih železnic v Ljubljani sprejema do
10.	marca t. 1. ponudbe glede dobave stružnih glav in 15C0 kg loja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic 'v Ljubljani sprejema do II. nmrca ponudlbe glede dobave 1600 komadov tiskovin, — Proiinetno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. Jnarca t. 1. ponudbe giede dobave 47 komadov dvokolesnih železnih ■vozičkov in \ železne samokolnice v popravilo ter glede dobave cevi za jhjejiof^rkeJn medene pločevine. (Pogbji š3 na vpogled pri navedenih oddelkih,) r-r>. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. marca L !. .ponudbe glede dobave ležajnih bokov, azbesta, izolirane, žice itd- —* Dne
24. marca t. 1, se bo •vršila pri Direkciji, državnih železnic v Sarajevu, otertalna licitacija glede dobave raznega steklarskega materijala'iu'raznega orodja* dne
25. marca t. 1. pa glede dobave železnega in elektrotehničDega materijala. — (Predmetni oglasi z■ natančnejšimi podatki so v pisarni Zboirnice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracijo ha postaji 'Konjice se bb vršila potoni ofertalne:’ licitacije dne 24. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevii. (Predmetni oglas z natančnejšimi 'podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljaiii interesentom na Vpogled.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do lj% marca t. b ponudbe glede dobave denm.atin-obročkov, kaučuk-zago^tk, kau-čuk-platna in kaučuk-cevi; do 14. marca t. L pa glede dobave reflektorjev, medme pločevine in železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne, 26. marca t. 1. pri gradbenem’ oddelku Direkcije državnih želcz-niic v Sarajevu glede dobave 120 m3 hrastovih podnic m 50 m* hrastovega spec. lesa ter glede dobave HO.000 kg železa za armiianje; dne 27. marca t. 1. pa glede dobave 34 vagonov portiand-cemen-ta. — Dne 27. marca t. 1. pri Prometno-komercljelnem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave kemijskega materijala ter glede dobave pisarniškega materijala. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za '101 v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih oddelkih.) — Dne 20. mavca L 1. se bo vršila pri R ačnns k o-ek- on »niškem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu Ofcr-
Poleg mnogih naših gospodarskih ustanov igra tudi Ljubljanski velesejem
v napredku domače industrije, trgovine in obrti veliko vlogo. V teh desetih letih dela v naši novi državi so se pokazale njegove prireditve kot potrebne revije našega dela in napredka tudi v tistem času, ko je denar cont que cout iskal •blago in obratno, ko je, blago — produkt in njegovi izdelovalci — iskalo pl.ace-ment — trg in denar. V eni in drugi situaciji so ljubljanski velesejmi popolnoma ustrezali oni »vrhi, kateri so bili namenjeni, in odlično zadovoljevali potrebe domače produkcije, domačega konzuma, v kratko, potrebe našega trga. Moderno gospodarstvo, posebno industrija, in trgovina sedanje dobe, je osvojila velesejme kot najprimernejši forum za propagando in placiranje vseh vrst predmetov in kot najprikladnejša letna sezonska shajališča trgovcev in producentov. Zato so se skoro v vsaki državi povojne Evrope velesejmi, afirmirali kot tržišča, odnosno blagovne borze, na katerih se posluje na bazi vzorcev. Njih glavna misija ra Vito je, da koncentrirajo ponudbo (n ustvarijo center za vse one informacije, ki so potrebne, da poanti raj o tendenco trga. V Ljubljani se vrši od 29. maja do 9. junija 1.1. X. mednarodni vzorčni velesejem, in sicer kot jubilejna prireditev v proslavo desetletnice obstoja te ustanove. Opozarjamo celokupno naše gospodarstvo na to velevažno prireditev, na kateri naj brez izjeme sodeluje
>IPA« Mednarodna razstava predmetov. krznarske stroke se vijši letos od konca maja do koinca septembra na Lip-skeni. S to razstavo bo združena tudi mednarodna lovska razstava in se bo vršil obenem tudi kongres zastopnikov vseh krznarskih strok. Ob tej prilik bodo 'prirejena tudi razna strokovna predavanja iii modne revije. Svojo udeležbo. je prijavijo že mnogo tvrdk iz skoro vseh evropskih dnžav. Rumiumske tvrdke so že doslej najele 300 -m2 prostr, ra, belgijske 100 m2, poljske nameravajo zasesti 2C0 m* itd. Odziv iz Jugoslavije je bil doslej minimalen, pa §e zato opozarjajo vsi, ki se zanimajo za razstavo, da si čimprej zagotovijo prostore, da ne bo prepozno.
Veletrgovina
Veletrgovina
kolonllatn« In SpecerlJsKe rob«
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
8ALDA-KONTE ’ m ODJEMALNB ŠTOAOE D ^ D KNJIŽICE JOURNALE	~	RISALNE
ŠOLSKE	BLOKE
ZVEZKE-MAPE	L T. D.
v Ljubljani
priporoma
Špecerijsko
blago
rasnovrstno Iganj«, ■»oko In doSolno pri*
• Rasnovrstno.
rudninsko ^vodo.
iaspm m m-
» «*»yo « elaktriSnim obratom, «anlki na raspolaao!
Ljubljana
svaža praiana kava, mlatlh dliav In rudninska voda
p.? rffKTprr or
VSEH VRST PO-FOTOfiMFDAH-•AL1RISBAHVEH1AUVE6BMAH-
S KONKURENČNE CENE —
Trgoycil Naropajte in širite
—---------1 -Telefon 2552--------------------—
Knjiga, taicftlao, rakuna, vteitka, mampranda* kuverte, tabeJe, lepake, letake, naročilnica V blokih a poliubnlf Itevilom liftov, barvotiska, canlka kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro' In po smernih cenah. Za večja naročila zahtevajta prorcižune ! — Lastna knjigoveznica t
Ureja dr. IVAN PLESS. - Zb Trgovako - lndustrijiko d. d.’ »MERKUR« kot Izdajatelja In Hsiafrja: O MICHALEK, Ljubljana
?tran 4,	^	^	^........ ._______________________________________Tftfi&VffKil.	LISI,'	fe.ffi5rca'	Im	•	  gfev.ŽŽ: