Sfer. 82. »SLOVENEC«, nedelja. aprila <944 Stran g P. ir.nelo« ТпгШећ: (It osnutka ra 2. knjigo »Pod vernim krovom«, ki izide pri Mohor, družbi.) Neha) starih velikonočnih običajev Vsfaicnte Zvonovi prrčudno lepo poio veselo wtn vitnjenja: aleluja. aleluja! Ve- ka noč — največji in najslovesnejši «litn v letni V skrivnostnem drgetu src bile ljudje^ v bleščeče zlikano novino (Mleti, v Into božjo, da iz nje mimo belih, radostnih tkimov med zelene-i m i njivami ter brstečim in cvetočim revjem » ibiMttl procaaiji pospremijo živega, vstalega Odrcšeniko. Na koroškem itnnjo pred procesijo najprej slovesne > met nje« (matutin ali jutrnjice), podobno kot nn sveti večer pred polnočttico. Bodisi da «e proce-mja vrši v skrivnostnrm . večernem iu raku velike soliote ali pa v zgodnjem svežem jutru velike nedelje, r-e prewema nedopovedljivo občutje zma-pe Kristusove nad smrtjo in grehom, občutje sreče zaradi milosti odrešenja. Ko duhovnik slovesno zapoje pe-hem vstajenja, nlelujo, ko se pod »ue-bom« /e blceli monštrnnca. vsa zavita v oblake kadila, ko done orgle, pojo zvonovi, pokajo topiči in cingljajo zvončki, triluj /n križem zavihrajo tudi bandera, velika farna in tudi manjša podružnična, tudi podružnice nn ni reč mnogokje dodajo svoj delež h skupnemu slavju in radosti. Marsikje (n. pr. nn Vzhodnem štajerskem, ptujska okolicn) pa pred nclwvm gredo device, belo oblečena dekleta, ter na blazinah neso Kristusovo mučilno orodje: bič, kocke, s katerimi so si sovražniki razdelili njegovo obleko, trnjevo krono in še preliodeno Srce Odrešen i kov«i. 'I udi ob nebu ere vrsta belo oblečenih deklet z gorečimi svečami v rokah. Po drugih krajih pa nelio spremljajo možaki z »dupiirji« (tivelilkami na ilrogih). Tik pred Najsvetejšim ne-o in v svetem ponosu visoko drži Vstalega Zveličarja kak ugleden mladenič, največkrat dijak iz najvišjega razred«. |m tudi kak drug lant iz Marijine družbe ali kak mini- ( Velikonočno jnfro v Beli krajini 1 (Kot. Krašovec.) strani Obličje vstalega Kristusa je tako milo in dobrotljivol Glej, ob njegovi pov/dignjeni desnici, v kateri drži rde<4> zastavico, se ponekod po Dolenjskem (Mirna. Raka) in štajerskem tP«Hl«rcdal vije »veža zelena, prva letošnja mladika vinske trte, večkrat kar do pol metra dolga! Navezali so jo na Zveličarjevo desno roko, pač z gorečo prošnjo, naj bi blagoslovil, varoval in branil vinske gorice in njih žlahtni sad. Mraz je še sicer in |*>pje na trsju še često spi. toda skrbni vinogradniki že od božiča sem mislijo na avoje vinngrade in dobro letino, ki je ni brez božjega blagoslova. In da morejo mlado brstje in ves svoj up vstalemu Kristusu na viden način izročiti v varstvo, zato so en vrh d«imač« trte (izabele) bili napeljali »ko/i zid v toplo solto, kjer je do velike noči prav lopo poguala. Velika noč — petje odrešenih duš in vrisk narave, jiritrkavanje (trjan-čenje) zvonov in pokanje možnariev! Zdi se. ds brc» streljanja ni velike noči na Slovenskem. Strelja j«i z nmž-narji; najprej na veliko »oboto zjutraj, ko duhovnik pri maši /n|>oje nlelujo, potem čez dan, ko duhovnik v vasi blagoslavlja »žegen«. ali ko se dekleta i jerbasi vračajo v vas, streljajo pri vstajenju, streljajo * v ever in zjutraj pri Kresu, streljajo na veliko nedeljo med mašo in ves dopoldan tja do popoldanskih večernic in. čc je smodnika, še nn veliki ponedeljek rfo|>oldne. Za strelivo je vsa soseska prispevala in za trud marsikatera gospodinja rada «idreže potico in »žegen«, oče gospodar pa postreže s kupico pijače. Gotovo vse prav, kadar je vse v redu! Velikonočni Kres Velika noč je praznik zmage Kristusove. Življenj« nad smrtjo. Luči nad temo. Sv. Cerkev dramatično ponazarja Kristusovo vstajenje z ognjem, z lučjo, z velikonočno svečo, kakor namreč v hiši liožji. v cerkvi, vso veliko »oboto in vso veliko nedeljo kar naprej gori velikonočna »več« v znamenje novega Kristusovega življenja in kot izraz sreče in veselja nad pridobljeno Kristusovo zmaro. tako jc docela naravno in primerno, Vii/emelieo« je ne koč kurila v«aka kmečka hiša ali pa vsaj po dvoje ali troje skujiaj. Velikonočni kres jim je bil nekaj svetega. Merl lern ko »e pri šenljanževem poletnem kresu sme uknti in z metl«i čezenj skakati in se šaliti, »e je pri »viizemeljci« treba vesti prav spoštljivo in pobožno. Nekoč so navzoči ves čas bili odkriti in so pri »vtlzcm; ci«, če že ne ravno molili, vsaj peli lepe nabožne velikonočne pesmi. Vselej so pa pokali možnarji, ki ao budili odrasle, očeta in mater, da «o vstali, še preden je cerkovnik pri fari zazvonil jutranjice in povabil k rani maši. 'ludi na Belokranjskem ponekod (n. pr. Drašiči) za veliko noč pripra- Vdlhonocno lutro Ni ga jutra v letu, ki bi bilo bolj čarobno, bolj skrivnostno, bolj vesrlo kot je velikonočno jutro. I.uč in svnk. žareči kresovi in ubrano klenkanje zvonov, ki »e mu pridružuje še |н>-kanje lopičcv. vse ustvarja v/neseno razpoloženje. Ljudstvo jc vse prežeto ini-li na svetost lega dne. Ponekod (Božički vrh) ljudje >c na vse zgodaj, pred sončnim vzhodom, hite ven na trato, «e obrnejo proti vzhodu in molijo. Drugod (s.v. Jurij v Slov. goricah) pa na v««liko n«ii- poklek«jo zu-na t na Irali in molijo, da bt ue dobili bolezni, inr/.lice. V nekaterih krojili pa tedaj, ko zvoni jutrnjice. hite uod kap molit, dn bi sc obvarovali bolezni. Sveto in blagoslovljeno je velikonočno jutro, /ato «i verniki prosijo posebnih milosti. Na Koroškem (na Zilji) l rožnim vencem v rokah obhodijo svojo setev, «roje polie. Na štajerskem (Slovenske gorice. Ptujsko polje) spričo svetosti icca dne opmtc Česanje (šlrigljanje) živine. To jutro poskrlie Ic zase. da se čim prej in čim pra/nič-neje opravijo /a službo božjo V Slovenskih roricah (Sv. Wlraž) je pot k službi Nižji n« veliko noč prav veličastna. V v»aki vaai «e oni vaščani. ki nameravajo iti k rani (jutranji! maši. /berejo pri vaški kapelici. Po dva in dva >r razvrstijo. Čim procesije krene od kapele, /ngrmi po vr«tl drug /a drugim po šp»| ali Jc več topičev. Med potjo v cerkev m» lijo v procesiji «v. rožni venec in |>o vsaki desetki zapojo kitico raznih velikonočnih pesnil. Karani «o med sejmi domenjeni, kdaj tn po kakem redu naj procesije t/ posameznih vaših druga /a driiffo prihajajo k crrkvi. Čim «e proei-»ija iz kake vasi približa cerkvi, jo že slovesno j»o/ilr«vi pritrkavanje zvonov, na cerkvenem pragu p« že čaka dušai pastir ter ljudstvo, ki počasi prihaja v hišo bo/jo, kropi z blagoslovljeno vodo. Po rani službi božji Ijit dje vsepovsod brž hite domov, kjer jih n« mizi že čaka »žegen«. K v«t«jen|u tn maši »o svoje dni na štajerskem (v Mudenicah) vsi šli tešč, čeprav niso prejeli sv. zakramentov. I lomov pri-irdši «o dobili v»ak svoje delo. Treba je bilo blogoslovljenega hrena v mož-nnrjn naphati. treba je bilo blagoslov-ijena jajca olupiti in «veže vode za pitje prinesli. Preden so sedli za mizo k nživanjn »žegna«. je mural namreč vsakdo spili prej par požirkov vode še prrj p« je nesel kilo blagoslovljenih lu'čin I od pisank) in |ih potrosil okrog voglov, okoli vsak v*M poslopja, d« bi strupene kače k hiši M. Gaspari: Velikonočni blagoslov. Velikonočno bandero ne prHle Nekaj žerna. ko»ček kruha, je morala okusiti ludi »s«ka in »•« živina. Tudi v studenec je eden od otrok moral nesli hrena in kruha živalcam. ki Žive v vodi, Vs® je moral« okusili blagoslovljenih jedi in postali lako dele/no vstajeii|a Go*|iodovcfa in njegovega odrešenja. ?cgcn načne m vsnkemii svoj kns odreže ponekod (Prekmurjc) sam oče gospodar, navadno pn to stori matt gitsjMidinja. Na Majer-kem n« veliko n«ič jemljejo blagoslovljene jedi / roko, ne z nožem ali vilicami. Na Gorenjskem (s-kofia Io slovenskem h /cgnu priilenejo in z žegnom uživajo, v nrkaterih krajih (Ikile |irt I iliji) kak korenček ludi na/aj v lr ml jo posadijo. K žegnu sc mora n» veliko nedeljo zjutraj zbrali prav vsa družina s misli v red. Kdor bi se temu odtegnil, bt veljal /« grdega posebneža in in mu to vse leto oponašali. Kajpak je /egn« deležna ludi domača iivina. Pes in mačka pod mizo sicer znuiin čakata na kako koal, /«kaj blagoslovljene kosti je treba sežgali (B«-le Krajina, Vzhodna štajerska) ali na njivo pokopali (Idrija), na več krajih štajerskem jih pn na podstrršjn za streho zataknejo, da bi strela v hišo ne udarila. Pač pa da gov|Hidar /egn« živini govedu in k«mjcm. in sicer košček blagoslov I jeneg« rženeg« (no belega) kruha, v katerega je vlaknje-no percscc hrena. Psu iti mački pa žegna. pravijo, ni dovoljeno dali. l.uščinc od pi«ank. ki jim v Prek-niurju tudi »remenke« pravijo, potrese jo okoli hiše, da bi kače ne prišle bliža. Te lušči ne od pisank «ll pirhov pospravijo kajpak kokoši. Ponekod (Koroška) jim blagoslovljenih luščin še namenoma vržejo Otrokom, ki se velikonočnega žegna najbolj vedele, matere (nn šlajrr-skem tn v Beli Krajini) skrbno tiaro-čsvjo, da blagosjov Ijcnega kruha ne smejo drobiti in 'ia morajo na drob-line o veliki noči še posebej pazili; jjh lepo pobrati in |Kiljiibiti, če jim patle|o na tla. Poleg žegn«, ki ga jolo tudi ro*kem in štajerskem je na veliko noč v ccrkvi ludi darovanje /a reveže. Vstaienie Vida Krajinke Vlak me ]e popeljal za vsake praznike v mojo domačijo tam v Suhi krajini. Na čušperku sem Izstopila in Jo ubrala kar peš proti Ilovi gori. Dolga f>ot, ali krujše skoraj si ne morem misliti, kadar gre človek k mami, domov. Mama Inia krušno peč razbeljeno, na mizi pripravlja same dobre stvari, olrori ji z nosovi jvomagajo zavijati potice, da jih mora sem m tja okreniti v slrahu, da hi ta ali oni zagrizel v teslo. Pridem Iz Ljuhljane in so vsi okoli mene, H moji bratci In sestrice. Temu dam košček harvanega papirja, onemu Čudovito radirko ali lepo pobarvan list ln so vsi kakor omamljeni. Spravimo se na pirhe. Skozi okenca sili zvonjenje, udarja med naš pogovor, da mami včasih gla« preneha in prisluhne. Meni »e zdi, ds mi jo čudovito lahko, da sem nekje kakor na sončni zeleni trati in ee igram z boi-jimi cvetovi; nekaj v meni vprašuje, kje sem, kaj delam. Ozrem se po zaknjcnlh elenah, po kriiit v kotu pri oknu, po tieM in vse mi kliče: Doma sil Doma ail Ižomti si I Oče kar ne vzdrli pri Sivini, od časa do fnsa vslopl notri, zelo važno, kot da Išče bič ali vrv ali bogvekaj, v resnici pa nikoli nič ne odnese, samo da »e lahko Čez Četrt ure »pet povrne. Mama ga vsakič pobara, no, ni£ jezno, saj mu js kar nerodno, jas pa s« »mejem sama sebi in vsemu, ker vidim in čutim, kako vsi drug k drugemu silimo, kako na« to zvonjenje ziblje in poziva v naš mali domek, kjer smo vsi kakor na beli dlani drug drugemu poznani In kjer se val pripravljamo, da jo uberemo ven, v svet, ven k vstajenju, noseč a seboj svojo čisto družinsko srečo k poveličanju. h Kri-stu, k tekmovanju vaškega občestva. Manra pripravlja košaro in prte. Nesla ho Jedila k blagoslovu in je nekam zaskrbljena: vsi vemo, da bi hotela hiti prva iz cerkve na veliko soboto. Janez z Dola ie komaj čaka gospodinje in Manra, moja «estra, »1 reg ne moro bolj rizadevati, da bi Ju io sklicali. Moj brat ... gleda nekam nejevoljno. Manra ne smo pr: VI inko, ki mu je pet in dvajset let. pa Jo biti prva, njegovi Tiiki z Račno leli to »rečo. Tlela namreč, ki prva prinese legen t* cerkve, se v tistem letu verjetno poroči. Meni je w»n to le kakor vesela velikonočna pesem, kakor poezija, ki ji ni resnične podlage, toda tako močna je ta pesem, ta odmev velikonočnega p