■ ■γος ■m ■ Beßeda λό ■ rbu ort ■ ■ ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ ■ χῇ m ■ ie bila ta b7 Beßeda λό ■ ἀρ erat ar das rbu ort slovo ■ W ■ ■ w ἦν ὁ Ve γος ■ χῇ m erat b7 Beßeda λό ■ ■ ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ Ve slovoW ■ Beßeda ■ In principioAnfang ἦν ὁ ■ ■ Vъ ■ w γος m ■ m χῇ ie bila ta erat b7 Beßeda λό rbu ort ■ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovo ■ W ■ ort λό rbu Ve Beßeda ■ In principioAnfang ■ w ἦν ὁ γος m ■ ■ W ie bila ta ■ Vъ χῇ λό ■ ἦν ὁ Ve slovo Beßeda γος m načal7 ie bila ta erat b7 rbu ort ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ar das ἀρ b7 ort Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Beßeda λό ■ ■ w ∫azhetku W ie bila ta slovo m ie bila ta erat b7 rbu ort ■ ἦν ὁ γος načal7 ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Petra Kavrečič Beßeda λό ■ ■ Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ ort Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ■ Im W γος b7 ort λό m načal7 ar das ἀρ ie bila ta Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ ■ rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku W slovo m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovoW ■ slovo χῇ erat λό ἦν ὁ Ve Turizem ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 rbu Anfang w γος m ■ χῇ ■ Im W ort λό m načal7 ar das ἀρ Beßeda ■ In principio ■ ■ W ie bila ta Ve ■ Vъ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ b7 w slovo ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ γος načal7 χῇ erat ■ VTim ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das Ve slovoW ■ ∫azhetku slovo λό ἦν ὁ ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ■ w γος m ■ ■ v Avstrijskem Anfang ■ m w χῇ ■ Im W načal7 ar das ἀρ ■ Vъ χῇ Beßeda λό erat λό Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ rbu ort načal7 b7 ἀρ rbu Beßeda ■ χῇ erat ■ VTim ar das Ve slovoW ■ Im ie bila ta ort ■ Vъ λό rbu Anfang w ἦν ὁ ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das ἦν ὁ Ve ■ Im γος m načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ ■ Vъ ■ In principio Anfang w χῇ W erat λό ∫azhetku W ie bila ta ἦν ὁ Ve slovo m načal7 ie bila ta erat b7 primorju m ort b7 rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das slovoW γος načal7 ἀρ ie bila ta ■ ἦν ὁ ort Beßeda ■ Vъ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda slovo Ve γος b7 ■ In principio ∫azhetku ar das ort Beßeda ■ In principio ■ Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve ■ Vъ Ve b7 ie bila ta w ∫azhetku ἦν ὁ slovo m ar das ἦν ὁ ■ Vъ erat načal7 m ort rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku W γος načal7 b7 ἀρ Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό erat w χῇ slovo λό ■ Im ∫azhetku slovoar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ἀρ rbu m ■ Vъ ie bila ta ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ w χῇ ■ Im W λό načal7 ar das ∫azhetku ἀρ W ie bila ta Ve slovo m načal7 ∫azhetku Ve b7 ἦν ὁ ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ ■ VTim γος ■ Im Anfang ■ m erat w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo λό ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu ■ Vъ erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve m ∫azhetku ἀρ Anfang Ve b7 ie bila ta ■ Vъ ort b7 w erat rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku ἦν ὁ slovo ■ In principio ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ἀρ Beßeda ■ erat ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 γος rbu ar das W ■ Vъ erat ἀρ rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ λό Ve slovo m ie bila ta w ∫azhetku ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ erat ■ In principio m ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ ἦν ὁ b7 ar das ie bila ta ■ Im ∫azhetku γος rbu ar das W erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 χῇ w ■ Vъ ἀρ Anfang λό Ve slovo m ie bila ta w ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio ἀρ erat m W načal7 ■ Vъ b7 ■ In principio Beßeda ■ slovo ie bila ta ἦν ὁ ort ar das ie bila ta rbu ort Anfang erat w χῇ rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das Ve ■ Im W γος m ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ λό ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat rbu ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ar das ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ presojanja – zgodovinopisne ἀρ razprave ■ 5 ie bila ta ■ In principio ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ■ Vъ ■ Im ■ VTim ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo ■ Vъ■ Im ἀρ erat ■ VTim b7 ar das ie bila ta ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ ■ In principioAnfang χῇ w ■ Vъ■ Im ἀρ ■ VTim ■ načal7 ∫azhetku ■ In principioAnfang ■ Vъ■ Im ■ VTim Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič Alan Orbanič Gregor Pobežin Andraž Teršek Jonatan Vinkler turizem v avstrijskem primorju presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 5 p e t r a k a v r e č i č T U R I Z E M V AVSTRIJSKEM P R I M O R J U Zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819–1914) koper 2 0 1 5 Presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 5 Znanstvena monografija Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819–1914) Petra Kavrečič Recenzenta dr. Metod Šuligoj dr. Aleksander Panjek Prevod Nika Leban, Tjaša Panker Lektor Davorin Dukič Slika na naslovnici Osrednja knjižnica Miroslava Vilharja Koper (Domoznanski oddelek) (dovoljenje za objavo: korespondenca z avtorico knjige, 15. 12. 2015) Urednik izdaje in zbirke, glavni urednik, oblikovanje in prelom dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe Alen Ježovnik Izdala in založila Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, si-6000 Koper Koper 2015 isbn 978-961-6963-63-3 (spletna izdaja: pdf) www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-63-3.pdf isbn 978-961-6963-64-0 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-64-0/index.html © 2015 Založba Univerze na Primorskem Izdaja je sofinancirana po pogodbi ARRS za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2015. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48(497.472)"1819-1914"(0.034.2) KAVREČIČ, Petra, 1978- Turizem v Avstrijskem primorju [Elektronski vir] : zdravilišča, kopališča in kraške, jame (1819-1914) / Petra Kavrečič. - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2015. - (Presojanja - zgodovinske razprave ; 5) Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-63-3.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-64-0/index.html ISBN 978-961-6963-63-3 (pdf) ISBN 978-961-6963-64-0 (html) 282034176 Juretu, Tini in Tadeju Vsebina kazalo slik, grafov, tabel in prilog 11 uvod 15 zgodovina turizma 17 Turizem kot ekonomski in socialni pojav – zgodovinska perspektiva 19 »Prototurizem« .. Kasnejše Avstrijsko primorje 31 Moderni turizem v Evropi in Sredozemlju 45 Dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma 61 avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma 79 Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma 81 Toplice sv. Štefan 85 Na morju 103 Pod zemljo 225 zaključek 279 priloge 295 povzetek 311 summary 327 viri 343 literatura 351 imensko kazalo 373 9 Kazalo slik, grafov, tabel in prilog slike Slika 1  ❘  Naslovnica knjiga P. Gherse o toplicah v Sv. Štefanu  ❘  89 Slika 2  ❘  Hotel Belle Vue, Opatija, Pansion Hotel Belle Vue Abbazia, 1899  ❘  113 Slika 3  ❘  Oglas za Steinov medicinsko-mehanični inštitut iz leta 1905  ❘  117 Slika 4  ❘  Hotel Kvarner, Opatija, okoli leta 1980   ❘  122 Slika 5  ❘  Razglednica »Pozdrav iz Opatije«  ❘  131 Slika 6  ❘  Opatija, Hotel Kvarner  ❘  133 Slika 7  ❘  Načrt mesta Gradež (vodnik po Gradežu iz leta 1914)  ❘  135 Sliki 8 in 9  ❘  Kopališče v Gradežu  ❘  136 Slika 10  ❘  Gradež, življenje na plaži  ❘  137 Sliki 11 in 12  ❘  Gradež, kopališki obrat in kopalci v morju  ❘  144 Slika 13  ❘  Naslov stran vodnika po Gradežu iz leta 1909  ❘  149 Slika 14  ❘  Oglas hotela Fonzari v vodniku o Gradežu iz leta 1914  ❘  152 Slika 15  ❘  Hotel Warner v Gradežu  ❘  157 Slika 16  ❘  Prikaz plaže s šotori in sprehajanje obiskovalcev v Gradežu  ❘  157 Slika 17  ❘  Naslovna stran vodnika po Gradežu iz leta 1914  ❘  158 Slike 18–21  ❘  Panorama Portoroža, dela plaže, kjer so potekala dela, precej prazne portoroške plaže s konec 19. ali iz prvih let 20. stoletja in kopališča Portorož v svojih začetkih  ❘  160 Slika 22  ❘  Kopalci v Portorožu pod vilo Sv. Lovrenca  ❘  162 kazalo slik, grafov, tabel in prilog 11 turizem v avstrijskem primorju Slike 23–25  ❘  Panorama Portoroža, prikaz turistov na izletu z barčico in turistov na pomolu, izkrcanje s parnikov  ❘  166 Slika 26  ❘  Številčni obiskovalci regate v Portorožu  ❘  167 Slika 27  ❘  Najbolj »reprezentativna« upodobitev Portoroža  ❘  172 Slika 28  ❘  Hotel Riviera  ❘  176 Slika 29  ❘  Primer postranske dejavnosti – izlet z ladjico  ❘  176 Slika 30  ❘  Druženje dam na plaži  ❘  177 Slika 31  ❘  Plaža hotela Palace med obema vojnama  ❘  177 Slika 32  ❘  Okrevališče Belega križa za avstro-ogrske vojake  ❘  180 Slika 33  ❘  Parniške povezave z Opatijo  ❘  200 Slika 34  ❘  Cenik železniških vozovnic na progi Portorož–Poreč  ❘  207 Slika 35  ❘  Naslovna stran Müllerjevega opisa škocjanskega jamskega sveta iz leta 1890  ❘  244 Slika 36  ❘  Balkensteg in die Schmidl-Grotte – leseni mostiček v Schmidlovi jami  ❘  245 Slika 37  ❘  Oblasser Warte und Rekafälle – Oblasserjev razglednik in pad Reke  ❘  245 Slika 38  ❘  Josef Marinitsch in dva lokalna jamarska raziskovalca na vhodu v Schmidlovo dvorano  ❘  246 Slika 39  ❘  Im Rudolf-Domm – V Rudolfovi dvorani  ❘  247 Slika 40  ❘  Raziskovanje v Škocjanskih jamah konec 19. stoletja  ❘  248 Slika 41  ❘  Jamarski raziskovalci in vodniki konec 19. stoletja, steza proti Pazzejevi luknji  ❘  249 Slika 42  ❘  Plakat Roberta Hlava tyja, ki vabi na obisk jam ob posebni razsvetljavi  ❘  251 Slika 43  ❘  Die Brunnen in der Brunnen-Grotte – Jama s ponvicami  ❘  254 Slika 44  ❘  Glavni trg v Postojni na razglednici iz leta 1910  ❘  257 Slika 45  ❘  Naslovna stran Costovega vodnika po Postojnski jami iz leta 1863  ❘  258 Slika 46  ❘  Obiskovalci v Postojnski jami  ❘  258 Slika 47  ❘  Franz Kurz zum Thurn und Goldstein, Kapnik Zaveda v Postojnski jami  ❘  259 Slika 48  ❘  Naslovna stran Radicsevega vodnika po Postojnski jami iz leta 1861  ❘  260 Slika 49  ❘  Vhod v Postojnsko jamo konec 19. stoletja  ❘  260 Slika 50  ❘  Oris Postojnske jame v Radicsevem vodniku  ❘  262 Slika 51  ❘  Seznam kraljevih obiskovalcev v Postojnski jami  ❘  274 12 kazalo slik, grafov, tabel in prilog Slika 52  ❘  Notranja stran v Radicsevem vodniku po Kranjski iz leta 1885  ❘  278 grafi Graf 1  ❘  Število obiskovalcev v toplicah Sv. Štefan in Tržič v obdobju 1864–1898  ❘  94 Graf 2: Število obiskovalcev v toplicah Sv. Štefan in Tržič v obdobju 1899–1913 101 Graf 3: Število obiskovalcev v Opatiji v obdobju 1884–1913 132 Graf 4  ❘  Število obiskovalcev v Gradežu v obdobju 1889–1913  ❘  153 Graf 5  ❘  Število obiskovalcev v Portorožu v obdobju 1889–1913  ❘  184 Graf 6  ❘  Število obiskovalcev v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1889–1913  ❘  191 Graf 7  ❘  Število obiskovalcev na Malem in Velikem Lošinju ter v Lovranu v obdobju 1897–1913 ❘  195 Graf 8  ❘  Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914  ❘  268 tabele Tabela 1  ❘  Uspehi zdravljenja v Sv. Štefanu v sezoni 1858  ❘  91 Tabela 2  ❘  Izvor gostov v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1901–1906  ❘  99 Tabela 3  ❘  Število moških in žensk v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1901–1906  ❘  99 Tabela 4  ❘  Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913  ❘  100 Tabela 5  ❘  Obisk v Opatiji v treh mesecih v letih 1887–1889  ❘  124 Tabela 6  ❘  Obiski po posameznih zavodih, Opatija 1899–1903  ❘    ❘  125 Tabeli 7 in 8  ❘  Izvor gostov v Opatiji 1902–1904 ter 1911–1913   ❘  129 Tabela 9  ❘  Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887   ❘  142 Tabeli 10 in 11  ❘  Izvor gostov v Gradežu leta 1901   ❘  155 Tabela 12  ❘  Izvor gostov v Gradežu v obdobju 1900–1906  ❘  156 Tabela 13  ❘  Število obiskovalcev v Portorožu v obdobju 1889–1902  ❘  182 Tabela 14  ❘  Izvor gostov v Portorožu v obdobju 1900–1906  ❘  183 Tabela 15  ❘  Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1907–1913   ❘  186 Tabela 16  ❘  Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1907–1913  ❘  188 Tabela 17  ❘  Število zdravnikov v zdraviliščih Opatija, Gradež in Portorož v obdobju 1898–1913  ❘  189 13 turizem v avstrijskem primorju Tabela 18  ❘  Število obiskovalcev, ki je uporabilo prevoz z jamsko železnico v obdobju 1872–1879  ❘  265 Tabela 19  ❘  Obisk v Postojnski jami v obdobju 1902–1909   ❘  266 Tabela 20  ❘  Število obiskovalcev binkoštnega slavja v Postojni v obdobju 1859–1863  ❘  273 priloge Priloga 1  ❘  Število obiskovalcev v termah v Sv. Štefanu in Tržiču v obdobju 1864–1898  ❘  297 Priloga 2  ❘  Število obiskovalcev v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1889–1913  ❘  298 Priloga 3  ❘  Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu in Portorožu 1889–193  ❘  299 Priloga 4  ❘  Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu in Portorožu 1889–193  ❘  303 Priloga 5  ❘  Število obiskovalcev na Malem in Velikem Lošinju ter v Lovranu v obdobju 1897–1913  ❘  306 Priloga 6  ❘  Število obiskovalcev v Postojnski jami do prve svetovne vojne  ❘  307 14 Uvod Razvoj moderne turistične dejavnosti, ki se pojavi in intenzivneje razvi- ja po industrijski revoluciji, je povezan z ekonomskimi, s tehnološkimi ter socialnimi in kulturnimi spremembami, ki so ji sledile. Industrijska revolucija in industrializacija predstavljata pomembno prelomnico v razvoju, saj vplivata na številne ravni človekovega življenja, ekonomije in družbe. Zara- di tega tudi ni naključna postavitev začetkov modernega turizma v konec 18. stoletja, ko se poveča vpliv turizma na ekonomijo države. Moderni turizem je vezan na pojav ponudbe in povpraševanja po storitvah na trgu, namenjenih posameznikom, ki se iz svojega domačega okolja za preživljanje prostega časa začasno preselijo v drugi kraj. Osrednja tema knjige je razvoj modernega turizma na območju nekda- nje avstro-ogrske kronske dežele Avstrijsko primorje, v obdobju, ko je ta pos- tajal čedalje prepoznavnejša in pomembnejša gospodarska dejavnost. V uvodnih poglavjih je predstavljeno raziskovalno področje s poudar- kom na zgodovinski perspektivi oziroma zgodovinskem metodološkem pris- topu. Ker je razvoj turizma dolgotrajen proces, so uvodoma predstavljene tudi predhodne oblike potovanj – prototurizem –, ki so bile prisotne na kasnejšem območju Primorja. V namen boljšega razumevanja procesa razvoja modernega turizma in njegovih pojavnih oblik so bili predstavljeni razvoj modernega turizma v Evropi in modne smernice, ki so tak razvoj spodbujale. Pri raziskovanju poja- va se lahko poslužujemo različnih metodoloških pristopov. V delu je bil aplici- ran koncept raziskovanja, ki ga uporabljajo ekonomski zgodovinarji turizma, to je preučevanje razvoja turizma s preverjanjem dejavnikov vpliva (prometna sredstva, medicina, tisk, javni subjekti itd.) na turistični razvoj. Zaradi tega so bili posamezni dejavniki tudi posebej predstavljeni. uvod 15 turizem v avstrijskem primorju Osrednji del je posvečen rekonstrukciji začetkov turističnega razvoja posameznih oblik turizma, ki so bile prisotne v tem prostoru. Preverii smo namreč, katere prepoznane oblike turizma v Evropi so se razvile tudi na tem območju. Najprej je analiziran razvoj žveplenega termalnega zdravilišča v Sv. Štefanu, sledi obsežnejša obravnava treh morskih zdraviliško-kopaliških de- stinacij, Opatije, Gradeža in Portoroža, z vključevanjem statističnih podat- kov obiska tudi drugih morskih zdravilišč in letovišč Avstrijske r iviere. Zadnje vsebinsko poglavje se posveča jamskemu turizmu, ki velja za najstarejšo turistično dejavnost na Slovenskem. Prikazan je turistični razvoj ter (ne)uspeh jame Vilenica, Škocjanskih jam ter Postojnske jame. Pri vseh turističnih destinacijah so bili predstavljeni začetki razvoja kra- jev in dejavniki privlačnosti ter identificirani dejavniki, ki so vplivali na na- daljnji uspešen turistični razvoj. Namen dela, ki predstavlja rezultat doktorske raziskave, je bil prikazati zgodovinski razvoj različnih tipologij modernega turizma preko analize posa- meznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je delo skušalo obravnavati v celo- ti in v obdobju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali isti državi (Avstro- -Ogrska). Ugotovljeno je bilo, da so se obravnavane turistične destinacije v fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal- nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Turi- stični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar tudi s specifikami, ki so bile značilne le za ta prostor (obiskovanje jam). Za konec se za strokovne nasvete in napotke zahvaljujem mentorju, prof. dr. Aleksandru Panjeku, in doc. dr. Katji Hrobat Virloget, doc. dr. Dra- gici Čeč, doc. dr. Metodu Šuligoju ter izr. prof. dr. Alekseju Kalcu. Za ustrež- ljivost in prijaznost pri pridobivanju slikovnega gradiva se zahvaljujem dr. Ines Beguš iz Goriškega muzeja, Tomu Kajfežu iz Narodnega muzeja Slove- nije, Petru Štoki z Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vil- harja Koper ter Darji Kranjc iz Parka Škocjanske jame. Za obilico potrpež- ljivosti pa se najbolj zahvaljujem svojim najdražjim, posebej Tadeju, Tini in Juretu, svojima staršema in vsem, ki so me skozi vsa leta spodbujali pri mojem raziskovalnem delu. 16 Zgodovina turizma Turizem kot ekonomski in socialni pojav – zgodovinska perspektiva Turizem, ki danes predstavlja eno najhitreje rastočih gospodarskih pa- nog na svetu, je kot koncept močno povezan s prostim časom ( loisir, leisure)1 in nastopa v nasprotju z delovnim časom. Prosti čas je poleg sreče in modrosti že Aristotel označil za osnovo, za cilj človekovega življenja, lahko bi rekli stanje duha. Za antične Rimljane je bilo pojmovanje prostega časa blizu današnjemu in je pomenilo predvsem čas odsotnosti z dela, s pou- darkom na počitku in zabavi. Izraz turizem pa je postal sopomenka pojmu prostega časa v obdobju industrijske revolucije in modernizacije (Jafari, 2000, 354–55),2 to je v obdobju, ki je središčno obravnavano v pričujočem delu, re- zultatu doktorskega dela. Turizem je tesno povezan s tehnološkim napredkom industrijske revo- lucije in modernizacije, je izrazito kompleksen pojav in predstavlja interdisci- plinarno področje raziskovanja, saj posega na gospodarsko, družbeno in kul- turno raven skupnosti in posameznika. Pojmovan je bodisi kot »industrija« (prostega časa) bodisi kot fenomen ali oboje. V pričujočem delu je osrednja pozornost namenjena raziskovanju zgodovinskega razvoja turizma na obmo- čju Avstrijskega primorja (nekdanja dežela Avstro-Ogrske) s poudarkom na 1 Prosti čas je »širši« koncept kot turizem. Nedvomno sta tesno povezana, saj je »večina oblik turizma vezana na prosti čas«, vendar se v prostem času posameznik lahko sprošča na različne načine, ki niso nujno vezani na turistične namene (Mihalič, 2008, 28). 2 Leksikon turizma v nadaljevanju navaja sodobnejše teorije o pojavu, ki so nastale predvsem po drugi svetovni vojni in pojav vežejo na vlogo, ki jo ima v industrijski in postindustrijski družbi. Sam izraz turizem izvira iz grščine (t ornos). Poimenovanje se je v latinščini uveljavilo kot tornare, v francoščini tour. Angleški in nemški jezik sta besedo prevzeli. Gre za »nadpomenko« za »občasen odhod iz vsakodnevnega okolja, pri katerem je načrtovan in zagotovljen tudi povratek na izhodišče« (Leksikon turizma, 2012, 675). turizem kot ekonomski in socialni pojav 19 turizem v avstrijskem primorju gospodarskih vidikih oziroma dejavnikih, ki so vplivali na njegov razvoj v 19. in na začetku 20. stoletja. Pri definiranju pojma turizem se različne znanstvene discipline poslu- žujejo različnih interpretacij. Svetovna turistična organizacija ( World To- urism organization , WTO) definira turizem na podlagi njegovega funkcio- nalnega in organskega značaja, zajemajočega razvoj, izdelavo, distribucijo in trgovanje s produkti in storitvami, ki bodo zadovoljili potrebam po ugodnem in radostnem potovanju, ki jih spodbujajo tako privatni kot javni subjekti. Ta definicija vključuje številne vrste dejavnosti v okviru turizma – prevoze, re- zervacije namestitev, gostinstvo, porabo prostega časa, destinacije – in turista definira kot tistega, ki mu je turistična infrastruktura namenjena in jo upo- rablja (Tissot, 2003, 25). To definicijo uporabljajo zlasti geografi, ekonomi- sti in nekateri zgodovinarji (Kaspar, Boyer). Turizem opredeljujejo kot sku- pek fenomenov, ki označujejo potovanje in začasno bivanje posameznikov izven svojega stalnega prebivališča zato, da zadostijo določeni kulturni pot- rebi (Cavalcanti, 2003, 44). V navedenih strokah prevladuje zlasti potreba po kvantifikaciji. Turist je začasni obiskovalec, ki vsaj 24 ur preživi v kraju, ki ga obiskuje, ne glede na motiv, zaradi katerega potuje v določen kraj (zabava in sprostitev, študij, zdravstveni razlogi, delo). Ta model definicije turista je po- manjkljiv, saj izključuje izletnike.3 Druga definicija, ki jo uporabljajo v glav- nem zgodovinarji, sociologi in literati, je osredotočena na razloge za potova- nja in ne zgolj na čas potovanja ter definira turizem kot potovanje iz užitka, iz želje po rekreaciji in kulturi. Turizem je torej kot »sestavljena družbena in ekonomska dejavnost« (Planina, 1996, 3) predmet raziskav različnih znanstvenih disciplin. Zanima- nje za raziskovanje tega pojava oziroma dejavnosti v sklopu zgodovinskih in drugih znanstvenih raziskav pa se je v Evropi in tudi v Sloveniji pojavilo rela- tivno pozno. Razloge je mogoče po eni strani identificirati v samem razvoju pojava, ki ga je vse do druge svetovne vojne (zlasti v Evropi) zaznamoval le ožji družbeni sloj privilegiranega prebivalstva (elitni turizem ). Drugi dejavnik je tudi pomanjkanje relevantnih in sistematičnih podatkov s tega področja. Hkrati pa je tako v evropski kakor slovenski historiografiji opaziti nezanima- nje za raziskovanje tematike, ki je bila dolgo obravnavana kot pojav drugotne- ga pomena, saj je že v ekonomiji dolgo veljala interpretacija, da turistična de- 3 V delu se upošteva obe kategoriji gostov, in sicer turistov kot letoviščarjev (v termalnih in morskih zdraviliščih) ter izletnikov (obiskovalci jam in gorskih krajev), čeprav se obe kategoriji tudi prepletata. V letovišča so namreč nekateri gosti prihajali tudi na krajše, enodnevne obiske (ti navadno niso bili všteti v uradne statistike), hkrati so nekateri na območju Krasa ali gora tudi letovali. 20 turizem kot ekonomski in socialni pojav javnost nima gospodarskih učinkov, temveč je v ospredju le »zabava«. Še leta 1985 je bil turizem v delu New English Dictionary v podcenjevalnem smislu označen kot potovanje za zadovoljstvo (Mihalič, 2008, 6). Turizem, za razli- ko od kmetijstva in industrije, ni kazal vidnih, oprijemljivih produktov (pro- dukcija in reprodukcija materialnih dobrin) in je bil zaradi tega postavljen na nižjo raven v gospodarstvu. Pojmovan je bil kot nekoristna in odvečna de- javnost, ki je bila že v času pojava modernih oblik v nasprotju z nazori ta- kratne industrijske družbe – razkošje, udobje in zabava, ki so jih nudile turi- stične storitve, namreč niso bile v skladu z industrijskimi načeli prihranka in varčevanja (Tissot, 2003, 24–25). Iz zgoraj navedenih razlogov lahko razume- mo, zakaj je turizem dolgo časa ostal tudi izven interesa zgodovinarjev (zlas- ti ekonomskih), ki se vse do petdesetih let prejšnjega stoletja niso zanimali za znanstveno raziskovanje njegovega razvoja.4 Preden je namreč turizem pri- dobil pomembno in kvantitativno merljivo ekonomsko vlogo, je moralo priti do sprememb v življenju ljudi in v samem turizmu. Šele ko je turizem prido- bil pomembno makroekonomsko vlogo, kar nastopi zlasti v fazi množičnosti pojava od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, z vse večjim in stalno naraš- čajočim povpraševanjem po turističnih storitvah na trgu, je postal predmet zanimanja številnih znanstvenih disciplin, kot so ekonomija, sociologija, an- tropologija, geografija, management in tudi zgodovina. Ob povedanem je potrebno opozoriti, da je turistična dejavnost na go- spodarstvo vplivala že proti koncu 19. stoletja, ko na nek način pridobi »for- malno« prepoznavnost in je že vključena v ekonomske statistike nekate- rih evropskih držav,5 čeprav se ekonomisti za turistično dejavnost pričnejo konkretneje zanimati šele na začetku prejšnjega stoletja (Leonardi, 2010, 99). Ravno zato, ker se uspeh turističnega kraja oziroma ekonomski učinek turiz- ma najočitneje kaže v številu in dolžini koriščenja nastanitev, je razumljivo, da sta se njegovi teorija in praksa vrsto let središčno ukvarjali s statističnim štetjem števila turistov in številom njihovih nočitev v turističnem kraju (Vu- konić, 2010, 42). Znanstvene discipline, kakor na primer ekonomija, sociolo- gija, antropologija, geografija in posamezne zgodovinske vede (politična, so- cialna, literarna zgodovina), so se pričele ukvarjati s preučevanjem turizma in prepoznale njegov pomen pri razvoju družbe in sodobnega gospodarstva ve- liko prej, preden se je zanj začela zanimati gospodarska zgodovina. Razloge 4 O tem v svojem prispevku tudi Hitrec na primeru Hrvaške: History of Tourism with Particular Reference to the Croatian Adriatic. 5 Med prvimi državami, ki so pričele izvajati statistično štejte, je bila habsburška monarhija, v Badnu so namreč že na začetku 19. stoletja zapisovali imena elitnih in znanih gostov, torej vpeljali Kurlisto (Leonardi, 2003, 10–11). 21 turizem v avstrijskem primorju iščemo predvsem v posebni, spremenljivi naravi fenomena turizma. Na eni strani je odvisen in na drugi vpliva na številne sektorje. Odvisen je od vpliva socio-kulturnih značilnosti in sprememb v družbi, obenem pa sam vpliva na- nje (Cavalcanti, 2003; Leonardi, 2003). V zgodovinopisju je bil interes za po- litične teme dolgo pred interesom za kulturne in za proizvodnjo pred porabo, zato ne preseneča, da je bil turizem pojmovan kot neresna oziroma lahkotna tematika. Čeprav se področje raziskave razvija, je po Waltonovem mnenju tu- rizem še vedno dokaj marginalna tema, predvsem pa gre za pomanjkanje in- tegracije z drugimi historičnimi področji (Walton, 2002; Walton, 2003, 71). Pojav turizma, zlasti modernega, ki v pričujočem delu predstavlja osre- dnjo obravnavano temo, je vezan na ponudbo in povpraševanje po storitvah na trgu, namenjenih posameznikom, ki se iz svojega domačega okolja za pre- življanje prostega časa začasno preselijo v drug kraj. Izraza turist6 in turizem naj bi se prvič pojavila na britanskem otočju šele na začetku 19. stoletja (Mi- halič, 2008, 1; Berghoff in Korte, 2001, 1–2).7 Ni pa naključje, da so se zamet- ki turistične terminologije pojavili ravno v tem obdobju, ko dejavnost postane eden izmed ekonomsko izmerljivih segmentov gospodarstva (vsaj v angleškem prostoru) (Tissot, 200,3, 245; Planina, 1995). Prvim znanstvenim definicijam pa smo bili priča šele na začetku 40-ih let prejšnjega stoletja. Za utemeljitelja znanstvene definicije turizma veljata Hunziker in Krapf, ki turizem oprede- ljujeta kot celoto odnosov in pojavov, »ki nastanejo zaradi potovanja in biva- nja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni po- vezano s pridobitno dejavnostjo« (Mihalič, 2008, 7).8 Kraji, ki so gostili prve elitne letoviščarje, so se lahko razvili na podlagi kulturnih in naravnih dano- sti oziroma privlačnosti, vendar je pomembno vlogo pri razvoju turističnega kraja igrala sposobnost za naložbe v turistično infrastrukturo in ponudbo na trgu. Kraji, ki so se znali promovirati in ponujati kot sedeži prijetnega bivanja, ki so torej znali vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, nuditi prijetno in udob- no bivanje ter privabiti goste določenega družbenega sloja, so si lahko obetali uspešno turistično »kariero« (Battilani, 2009). Turizem, ki ga razumemo in opredeljujemo kot moderen oziroma so- doben, je povezan z ekonomskim razvojem (industrijska revolucija) ter s spremembami, ki so mu sledile. Obdobje po industrijski revoluciji (obdobje 6 Izraz turist kot sinonim popotniku je bil prvič uporabljen leta 1816, uveljavil pa ga je Stendhal leta 1838 v svoji Mémoires d'un touriste (Perrot, Martin-Fugier, 1990, 301). 7 »A Traveler is now-a-days cal ed a Tour-ist« (Mihalič, 2008, 1). Angleži so podobno uvedli tudi novo modo oziroma način potovanja, Grand tour. Kulturna potovanja so bila sicer prisotna že v antiki, vendar so jih Angleži nekako institucionalizirali. 8 Definicije pojava so se spreminjale in posodabljale, vendar se na tem mestu ne bomo spuščali v nadaljnja poglabljanja terminološke narave. 22 turizem kot ekonomski in socialni pojav modernizacije) je prineslo številne spremembe na ekonomski, socialni in kul- turni ravni. Razsvetljenska miselnost je spremenila odnos med človekom in naravo, spodbudila znanstveno raziskovanje in poudarjala razum. Romanti- ka je dodala še čustveni, sentimentalni motiv in željo po odkrivanju in opi- sovanju novega. Nova prevozna in komunikacijska sredstva, ki so bila konec 18., predvsem pa v 19. stoletju na razpolago, so znatno pripomogla k hitrejše- mu potovanju iz kraja v kraj ter k hitrejši širitvi informacij. Razvila se je tudi komunikacijska infrastruktura (telegraf, telefon). Tudi način življenja se je v industrijski dobi spreminjal. Modernizacija se je kazala na različnih ravneh, v urbanizaciji prostora in načinu življenja, v stanovanjih, higienskih razmerah ali oblačilni in jedilni kulturi (Studen, 2005b). Tudi potovanje je v industrij- ski dobi dobilo nove vsebine, namenjeno je bilo bodisi iskanju novih dožive- tij in spoznanj bodisi počitku, krepitvi zdravja ter zabavi (Studen, 2005a, 92). Uveljavljati so se začeli novi potrošniški modeli, pojavile so se nove potrebe po storitvah na trgu. Moderni turizem nastopa v povezavi s prostim časom kot ena od mož- nosti njegovega izkoristka, in sicer v nasprotju z delovnim časom, kakršnega je uvedel industrijski sistem. Ker sta razlika in odnos med prostim ter službe- nim časom podprodukta razvoja industrijskega kapitalizma, nekateri gospo- darski zgodovinarji in ekonomisti zagovarjajo tezo, da je tudi turizem pos- ledica industrializacije (Cavalcanti, Planina, Battilani, Tissot, Leonardi in Heiss, Towner). Prosti čas se seveda ne pojavi šele v fazi industrializacije in modernizacije, saj ga poznamo že v prejšnjih obdobjih, spremenita pa se način njegovega preživljanja, ker to po novem poteka v obliki koriščenja storitev na trgu (potovanja, nastanitve, zabava), in hkrati obseg, v katerem so tudi nepri- vilegirani družbeni sloji, kar je bila posledica naraščanja dohodkov, lahko po- segali po teh storitvah. Turistična potrošnja se je uveljavljala postopoma in je najkasneje zajela najnižje družbene sloje prebivalstva. Na ta način je v tem ob- dobju prosti čas postal »temeljni pogoj za turizem«.9 Zaradi tega, čeprav eko- nomski dejavniki in učinki niso edini, ki so vplivali na razvoj turizma, se pri- čujoče delo osredotoča nanje. Večje povpraševanje in koriščenje ponujenih turističnih storitev je in še vedno prinaša prihodke od dejavnosti ter pripomore k finančni krepitvi dr- žavne blagajne (Planina, 1995; Vukonić, 2010, 42–43). V trenutku, ko turi- stična dejavnost okrepi državni proračun, kar se v Evropi (ne povsod) odvija 9 Povzeto po definiciji Hunzikerja in Krapfa (Grundriss der al gemeinen Fremdenverkehrslehre, Zürich, 1942): »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo« (Planina, 1996, 24, 51). 23 turizem v avstrijskem primorju postopoma od druge polovice 19. stoletja dalje, se turističnemu sektorju dode- li ekonomska vrednost, ki sta jo že prej imeli industrija in trgovina. Na ta na- čin prepoznavamo turizem kot ekonomski pojav šele od tistega trenutka, ko je pričel igrati vidno vlogo v okviru ekonomskih panog, dalje, kar pomeni, da zagovarjamo tezo, da v prejšnjih obdobjih (predmoderni turizem) turizem ni imel prave makroekonomske teže.10 Turizem je postopoma postal ena poglavitnih panog mednarodnega go- spodarstva. Posledično se je pojavil tudi večji interes za raziskovanje in spo- znavanje procesov njegovega razvoja. Nekateri gospodarski zgodovinarji se sprašujejo, ali je v okviru te discipline sploh prostor za raziskovanje zgodo- vine turizma, saj slednji za osnovno merilo oziroma normo postavlja ekono- mijo, saj prinaša bogastvo, je element zaposlenosti in aktivnosti, spodbuja in pospešuje pretok ljudi in vidnih ter nevidnih dobrin, pripomore k politikam razvoja javnega in zasebnega sektorja, a hkrati močno vpliva na družbeno in človekovo okolje. V tem pogledu sta zgodovina turizma in gospodarska zgo- dovina nedvomno povezani, čeprav tudi gospodarski zgodovinarji opozarjajo in se zavedajo, da je pri raziskovanju zgodovine turizma potrebno upoštevati skupek prepletenosti motivacij, razsežnosti, trajanja in praks in je zato potreb- na široko zastavljena definicija, ki vključuje vse oblike turizma in vse turistič- ne izkušnje, ki se lahko dogodijo v času potovanja ali bivanja in v vsej njego- vi kompleksnosti (Tissot, 2003). Turizem namreč vpliva na več ravni, ne zgolj na ekonomsko, ker gre tudi za pojav velikih socialnih in kulturnih razsežno- sti, predvsem v zahodnem svetovnem prostoru (Berghoff, in Korte, 2002, 1). Korenine evropskega modela razvoja modernega turizma, torej tistega, ki se pojavi in razvija vzporedno z industrializacijo, se najprej pojavijo v An- gliji in kasneje na celini, tudi v avstrijski monarhiji (po letu 1867 Avstro-Ogr- ska) ter na Slovenskem. Ravno v Angliji so nastajale prve, tudi zgodovinske študije o turizmu, čeprav Walton pri tem še vedno opozarja, da je v angle- škem zgodovinopisju raziskovanje turizma še precej zanemarjeno, zlasti raz- iskovanje turističnega razvoja v prejšnjem stoletju. Večja pozornost je bila v evropskem zgodovinopisju posvečena zlasti predhodnim oblikam turizma, kakor je Grand Tour, posameznim oblikam modernega turizma 18. in 19. sto- letja (terme, morska letovišča, gore in narava) ter delu Thomasa Cooka. Prav tako je bila med pomembnimi dejavniki turističnega razvoja pozornost osre- 10 Dejavnosti, povezane s ponudbo »turističnih« storitev (nastanitev, hrana, vodenje) so že v predindustrijski dobi predstavljale pomembno dopolnilno dejavnost tudi prebivalstva na podeželju, kjer govorimo o integraciji agrarnih dejavnosti z naegrarnimi. 24 turizem kot ekonomski in socialni pojav dotočena na vlogo vlaka in parnika, manj pa na prometna sredstva 20. stole- tja (Walton, 2002, 109–110). Opazimo lahko tudi, da je precej del, ki obravnavajo zgodovino turiz- ma, vezanih na lokalno zgodovino, ki pa v luči dominantnega »metropolit- skega« zgodovinopisja deluje nepomembno (Walton, 2003, 72). Že od začet- ka prejšnjega stoletja so sicer nastajala pomembna dela, ki so obravnavala tudi turistični razvoj, vendar le sporadično. Townerjeva in Wallova razprava z nas- lovom »History and Tourism« predstavlja zgodovinske raziskave o turiz- mu, med katerimi so številne sicer vezane na turizem, vendar je le malo tistih, ki se podrobno oziroma središčno ukvarjajo s turizmom. Nekatere študije, ki sicer obravnavajo historično perspektivno turističnega razvoja, niso priš- le izpod peres zgodovinarjev, na kar opozarja že Walton (Walton, 2002, 109– 110).11 Kakor ugotavljata tudi Towner in Wall, so bile raziskave tematsko us- merjene v turizem v antičnem in srednjeveškem obdobju, dobo Grand Toura ter obdobje nastajanja modernih termalnih in morskih letovišč. Relevantne raziskave po tej razdelitvi turističnih obdobij so večinoma nastale od 60-ih let prejšnjega stoletja dalje (obstajajo sicer tudi starejše študije iz začetka stole- tja). Kljub obstoju gradiva in novih, tudi historičnih raziskav in publikacij, ki so nastajale v 90-ih letih 20. stoletja, zgodovinske raziskave s področja turiz- ma še vedno ostajajo precej razpršene in redke (Towner in Wall, 1991). Kljub izpostavljenim pomanjkljivostim pa velja omeniti, da se je v zadnjih dvajse- tih letih tako v evropskem kot tudi slovenskem prostoru (predvsem Studen, Cvelfar, Cvirn, Janša-Zorn) tudi na področju zgodovinskih raziskav poveča- lo zanimanje za raziskovanje fenomena turizma in njegovega zgodovinskega razvoja. Povedali smo že, da se z raziskovanjem tega področja tudi z zgodovinske perspektive že dalj časa ukvarjajo druge znanstvene discipline. Nekatere izda- jajo strokovne in znanstvene publikacije s področja turizma, kot je na primer Annals of Tourism Research, ki v eni od svojih številk posega tudi na področje zgodovine pojava. Interes za raziskovanje zgodovine turizma v zadnjih letih narašča, kar je privedlo tudi do potrebe po oblikovanju znanstvenega časopi- sa, ki bi bil namenjen zgodovinskim raziskavam s področja turizma. Dolgole- tno vrzel je s pričetkom izhajanja leta 2009 zapolnil Journal of Tourism Histo- ry, ki se v sodelovanju z ICHTT ( International Commission for the History of Travel and Tourism) posveča tematikam zgodovine turizma na svetovni rav- 11 Kvalitetnejše raziskave so nastale izpod peres kulturnoantropoloških študij. Na Slovenskem sta tak primer monografiji Tatiane Bajuk Senčar z naslovom Kultura turizma: antropološki pogledi na razvoj Bohinja in Mihe Kozoroga z naslovom Antropologija turistične destinacije v nastajanju : prostor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem. 25 turizem v avstrijskem primorju ni. Časopis je zasnovan interdisciplinarno in komparativno, kar pomeni, da zgodovinske pristope dopolnjujejo še druge stroke s svojimi teoretičnimi iz- hodišči ter posamezne študije primera. V časopisu sodelujejo priznani razi- skovalci, ki se ukvarjajo s področjem turizma, kakor so Walton, Tissot, Batti- lani, Berrino, Corbin, Pemble, Löfgren in drugi. V italijanskem prostoru od leta 2000 »Istituto per la Storia del Risorgimento Italiano, Comitato di Na- poli« izdaja revijo Annali di Storia del turismo, ki se posveča zgodovinskemu razvoju turizma oziroma problemsko obravnava tudi razvoj posameznih turi- stičnih dejavnosti v preteklosti. Preučevanju obravnavane tematike na Slovenskem se je v večji meri že konec 60-ih let posvetila Olga Janša (-Zorn) ( Zgodovina turizma na Slo- venskem), v novejšem času pa predvsem Studen, Cvirn, Cvelfar in Rogozni- ca. Turizemu v zgodovinski perspektivi je bil tudi tema zborovanja sloven- skih zgodovinarjev leta 1996. Ob posebnih priložnostih, kakor so denimo pomembnejše obletnice, prihaja do izdaj jubilejnih publikacij in zbornikov (Slovenska turistična organizacija, posamezni turistični kraji ali društva ob obletnicah), ki pa se obravnave načeloma ne lotevajo s historičnim metodološ- kim pristopom. V slovenski znanstveni literaturi je opaziti pomanjkljivost pri obravnavi širšega primorskega prostora kot celote, kar je sicer v svojem pregle- du zgodovine turizma Istre in Kvarnerja poskusil že Blažević (1987), v najno- vejšem času pa je nastala publikacija o razvoju morskega turizma v Istri (Šu- ligoj, 2015), ki obravnava turistični razvoj od 19. stoletja do današnjega časa. V pričujočem delu smo se prvenstveno posvetili zgodovinski analizi tu- rističnega razvoja in posameznih oblik turizma na območju nekdanjega Av- strijskega primorja v obodbju, ko je turizem postajal čedalje prepoznavnej- ša in pomembnejša gospodarska dejavnost. Obravnavani so termalni, morski (zdraviliško–kopališki) in jamski turizem, in sicer z identifikacijo in anali- zo dejavnikov, ki so vplivali na začetke ali nadaljnje uveljavljanje turističnih dejavnosti. Naslednji vidik je primerjava posameznih turističnih krajev s so- rodno ponudbo (morje, jame) v obodbju modernizacije oziroma do pričetka prve svetovne vojne, ki je turistični razvoj posredno ali neposredno ohromi- la. Po vojni so na tem prostoru nastopile nove politične, gospodarske in soci- alne razmere. V zvezi z območjem nekdanjega Avstrijskega primorja je bila med zgo- dovinarji doslej namenjena pozornost razvoju posameznih turističnih krajev v posameznih državah (npr. Gradež, Portorož, Opatija, Lošinj), vendar se jih ni primerjalo med seboj in ne analitično pristopalo k obravnavi razvoja posa- meznih krajev preko faktorjev vpliva. Pri zgodovini turističnih krajev je v slo- 26 turizem kot ekonomski in socialni pojav venskem zgodovinopisju veljala tendenca po predstavitvi posameznih krajev in periodizaciji njihovega razvoja, brez upoštevanja metodoloških orodij go- spodarske zgodovine in vključevanja kvantitativnih podatkov ter umestitve v širši gospodarski in družbeni kontekst. Pričujoča raziskava je razvoj turiz- ma preučila preko posameznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je skušala obravnavati v celoti in v obodbju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali isti državi. Na relativno majhnem geografskem območju smo lahko sledili več oblikam turizma, kot so zdraviliško termalni in kopališki, jamski in planin- ski, ter posameznim fazam njihovega razvoja, preoblikovanja in kasnejšega prehoda v množični turizem. Za vse turistične tipologije in kraje ne razpola- gamo z ekvivalentnimi viri ali serijami podatkov, zato so za nekatere destina- cije le-ti ponekod pomanjkljivi oziroma sama rekonstrukcija turističnega ra- zvoja ni bila v celoti mogoča. Pri raziskovanju tako kompleksnega pojava, kot je turizem, naletimo na metodološke ovire tako pri meritvi vpliva in teže, ki jo ima turizem v svetov- ni ekonomiji, kot pri vrednotenju pretoka turizma samega, ljudi in finančnih sredstev. Zato se gospodarska zgodovina poslužuje različnih metodoloških pristopov, tako kvantitativnega kot kvalitativnega. Če pa upoštevamo zgolj kvantitativne podatke, se pri raziskovanju zgodovine turizma pojavi problem, kajti uradni statistični podatki velikokrat niso dovolj izčrpni in ne prikažejo celotne podobe. Statistični podatki ne upoštevajo nujno vseh turistov oziro- ma obiskovalcev. Poleg tega se popolnejši statistični pregledi pojavijo razme- roma pozno, podatki za posamezne kraje in destinacije pa so neenaki in po- manjkljivi. Zelo težko je statistično izmeriti ravno to vrsto mobilnosti, ki je izredno razdrobljena, saj se turist premika glede na svoje želje in potrebe in ne nujno po vnaprej določenih merilih. Da bi bolje razumeli strukturo turističnih dejavnosti in proizvodov, se poslužujemo tudi kvalitativnih pristopov raziskovanja. V okviru raziskave je potrebno upoštevati različne elemente, ki vplivajo na samo turistično storitev: prevoze, nastanitve, gostinsko ponudbo, rekreativne dejavnosti in druge. Tis- sot (2003) podaja nekatere kvalitativne pristope, med katerimi najprej ome- ni tehnične in tehnološke podatke, ki se navezujejo na mreže prevoznih stori- tev (železnice, ceste, letalski in ladijski prevoz), na urbanistično ureditev kraja (parki, trgi, sprehajalne poti), urejenost privlačne ponudbe (muzeji, gledali- šča, kazinoji) ter turistično infrastrukturo oziroma tipologije, s katerimi lah- ko vrednotimo razvoj oziroma uspeh določene turistične destinacije nasploh (različni tipi nastanitvenih obratov ter t. i. f & b – food and baverage ponudni- kov). Ekonomski podatki dajejo informacije v zvezi z nastankom, ureditvijo in 27 turizem v avstrijskem primorju sestavo potovalnih agencij ( tour operator) in izdelavo integrirane, dosledne in učinkovite turistične ponudbe. Relevantni so tudi politični 12 vidiki, ki na eni strani prikazujejo vlogo javnih subjektov (država, regija, občina), ki sodelujejo oziroma vodijo samooblikovanje turistične politike kraja, na drugi pa nudijo podatke o privatnih iniciativah za vzpostavitev in delovanje turistične dejav- nosti. Ključne podatke o razvoju in delovanju turističnega kraja dajejo vidiki, ki se nanašajo na nastanek in oblikovanje know-how formalnega, potrjenega, prepoznavnega in prenosljivega turizma (pravilniki, uredbe hotelirskih in tu- rističnih šol, strokovni kadri in službe/delovna mesta ter dela), torej podatki o »internem« delovanju in organiziranju dejavnosti. Tissot kot kulturne vidike označi tiste, ki se nanašajo na informiranje in promocijo preko izdajanja turi- stičnih vodnikov in informativnih zgibank, odprtje centrov za informiranje javnosti o obstoju, kvaliteti, ceni, dostopnosti in razpoložljivosti turističnega produkta. Nazadnje definira še simbolične vidike, ki predstavljajo izoblikova- nje določene podobe ali prikazujejo določen produkt, ki se navezuje na turi- stično obliko, ter se dotaknejo ustaljene občutljivosti uporabnika ali zbudijo njegove potrebe (Tissot, 2003, 28–37). Navedeni vidiki in informacije so sicer relevantni, vendar bi lahko rekli, da delujejo pomanjkljivo, nepopolno oziro- ma ponekod terminološko presplošno definirano. Kljub temu med navedeni- mi pristopi lahko na primeru Avstrijskega primorja identificiramo nekatere izmed naštetih, zlasti prevozna sredstva, politike, informiranje in promoci- jo, ter dodamo nekatere druge vidike, kakor na primer medicino, urbaniza- cijo, dohodek in potrebo po prostem času ter naravne in kulturne danosti ter privlačnosti, ki jih Tissot ne omenja. Izbrani pristopi so v določenem zgodo- vinskem momentu nastopali kot dejavniki vpliva turističnega razvoja kraja oziroma turističnega povpraševanja tako termalnih in morsko-zdraviliških kot jamskih destinacij. Metodološko je delo usmerjeno v primerjalno analizo razvoja turistič- nih destinacij in funkcij posameznih razvojnih dejavnikov pri konsolidaci- ji različnih oblik turizma, ki so bili v drugi polovici 19. stoletja že prisotni na območju Avstrijskega primorja (deloma bodo obravnavani nekateri kraji tudi na Kranjskem). Kljub temu, da je turizem gospodarska panoga, se zavedamo, da ima pojav širše socialne in kulturne razsežnosti, ki so v obravnavanem ob- dobju že korenito spremenile način človekovega življenja. Vendar pa so bili v knjigi na interpretativni ravni izpostavljeni predvsem gospodarski vidiki ozi- roma dejavniki turističnega razvoja ter razvoj posameznih oblik turističnih 12 Morda bi bil primernejši izraz politično-upravni podatki. 28 turizem kot ekonomski in socialni pojav destinacij. Razvoj turizma v Avstrijskem primorju je bil umeščen v evropski okvir.V pričujočem delu smo se zaradi širokega spektra obravnave sorodnih in različnih tipologij13 turističnih destinacij v skoraj stoletnem obodbju usmeri- li v oziroma izpostavili le nekatere vidike turističnega razvoja. Vsega gradiva, kot so na primer zapisniki sej deželnih zborov ali celo zasedanj na višjem, dr- žavnem nivoju, ki bi lahko nudilo nekatere informacije o razvoju turizma, v obravnavo ni bilo mogoče vključiti. Poleg tega v obravnavo niso bili vključe- ni drugi viri, ki bi, denimo, pokazali socialno strukturo turističnih delavcev v letoviščih ter ljudi, ki so bili posredno ali kako drugače povezani s turistič- no dejavnostjo.14 13 Za različne tipe obravnavanih turističnih destinacij so bile na razpolago različne serije virov in podatkov, iz katerih so izhajali tudi različni poudarki. Zaradi tega pridobljeni podatki niso bili vedno povsem primerljivi. 14 Sicer so bili ponekod ti viri uporabljeni, vendar le deloma, kar pomeni, da bodo bodoče raziskave pokazale še podrobnejšo sliko razvoja posameznih destinacij. 29 »Prototurizem« ... Kasnejše Avstrijsko primorje Razvoj (modernega) turizma je dolgotrajen proces, ki je v okviru nove družbene in gospodarske realnosti nadgradil pretekle oblike potovanj, t. i. »prototurizem«. O razvoju turizma oziroma njegovih pojavnih oblik predvsem v zahodnoevropskem kulturnem prostoru govorimo v konte- kstu antičnih potovanj iz verskih, pustolovskih in kulturnih namenov, prvih popotnikov, plemičev, romarjev, obiskovalcev zdravilišč in podeželskih leto- višč pa vse do razvoja prometnih povezav in nove percepcije prostega časa (v katerem koristimo neke, v tem primeru turistične, storitve), kasneje plačane- ga dopusta ter možnosti oddiha in potovanja, ki se je iz ozkih aristokratskih krogov najprej razširil na višji srednji razred (bogati meščani), nato na srednji in nazadnje tudi na delavski razred (Towner, 1995, 339–40; Hitrec, nedatira- no, 1). V drugi polovici prejšnjega stoletja (predvsem po drugi svetovni vojni) govorimo o pojavu in razvoju množičnega turizma, ki sta ga spodbudila go- spodarski razvoj in novi prometni sredstvi, osebni avtomobil in letalo. Turizem je izrazito kompleksen pojav, ki ga ne moremo obravnavati povsem ločeno od njegovih preteklih pojavnih oblik. Ne gre za izum indu- strijske dobe, ampak za nadgradnjo, intenzifikacijo in nadaljevanje pojavov iz preteklih obdobij, ki so po industrijski revoluciji dobili nove oblike in vsebine in so s svojimi storitvami postali vpliven dejavnik v gospodarskem sektorju. Ta opis lepo povzame Tissot, ko pravi, da je rojstvo turistične industrije v 19. stoletju amplificiral fenomen, ki se je skrival že v antičnih oblikah potovanj.1 Pričujoče delo turizem analizira z zgodovinske perspektive, in sicer v okviru geografskega območja severnega Jadrana, ki je v obravnavanem časov- nem obdobju 19. in začetku 20. stoletja pripadalo eni sami državi. Osredoto- 1 La nascita di un'industria turistica nel XIX secolo non ha fatto che amplificare un fenomeno già latente nel e antiche forme di viaggio (Tissot, 2003, 35). »prototurizem« .. 31 turizem v avstrijskem primorju čili smo se na čas, ko se je pojav pričel intenzivneje razvijati oziroma kazati prve merljive ekonomske učinke, to je zlasti od druge polovice 19. stoletja da- lje. Za razumevanje procesov in pogojev, ki so botrovali nastanku turističnih destinacij, je potrebno pogledati tudi nekoliko bolj nazaj v preteklost oziro- ma preveriti, ali je bila na obravnavanem območja kakšna turistična dejavnost prisotna že pred modernim turizmom, kar pomeni, da bodo strnjeno pred- stavljena nekatera obdobja predmodernega turizma, kar bo omogočilo vpog- led v turistične potenciale območja že pred uveljavitvijo modernega turizma. Zgodovinski razvoj turizma v grobem delimo na dve obdobji, na njego- ve predhodne in moderne oblike (Planina, 1996; Alfier, 19942). Med prve uvr- ščamo potovanja v antiki (verski, kulturni in rekreativni nameni ter rimski otium), romarska potovanja, Grand Tour in letovanja na podeželju. Na območju Avstrijskega primorja so prisotne predhodne oblike turiz- ma, kot so romanja ( peregrinatio) in grandtouristična potovanja. Romanje je pojav, ki je prisoten pri večini religij in verovanj, predstavlja pa obliko poto- vanja v smislu obiskovanja pomembnih verskih krajev in sakralnih objektov. Potovanja v duhovne namene niso novejši pojav, saj so poznana že v predan- tičnem in antičnem obdobju (Egipčani, Grki, Rimljani) in tudi niso izum kr- ščanstva. V antiki je imelo tovrstno potovanje v tujino asketski značaj. Pome- nilo je nekakšno pripravo na vstop v kraljestvo odrešenja izven obstoječega/ tega sveta. Sam izraz, ki je označeval tovrstno potovanje, peregrinatio, je te- kom stoletij pridobival tudi nove pojmovne razsežnosti in značilnosti (Do- lenc, 1987, 15). Na tem mestu v ospredje postavljamo krščansko romanje. Romanje je termin, ki je prvotno označeval zlasti iskanje religiozno sve- tega, ne glede na obliko religije. S časom sta se pomen samega procesa romanja in označitev določenih praks spreminjala (Gregorač, 2005, 210); v krščanstvu označuje predvsem potovanje od tega sveta proti drugemu, »nezemeljske- mu« svetu v iskanju končne resnice, kar je nenazadnje skupno vsem religijam (Vukonić, 1996, 137). V splošnem velja, da je romanje izraz za početje posame- znika ali skupino ljudi, vernikov, ki potuje oziroma potujejo na določen kraj ali svetišče z namenom pridobitve božje pomoči. Kraji, kamor romarji potu- jejo, so lahko v bližini bivališča ali se nahajajo v tujini. Krščansko romanje je navadno povezano s čaščenjem svetnikov, Marije in njenega življenja, čašče- njem krajev prikazovanja čudežev (ozdravljenje), čaščenjem prikazovanja Ma- rije, obiskovanjem svetišč, kjer se hranijo krvaveče hostije, obiskovanjem kra- 2 Alfier govori o »rudimentarnem« in »primitivnem«, ki se je postopoma razvil v »organizirani« in »moderni« turizem, ki jo povzame po Edmondu Chaixu; ta je leta 1932 v svojem delu »Une industrie nouvel e – Le tourisme, Revue des deux Mondes« prvi uporabil to formulacijo (Alfier, 1994, 17). 32 »prototurizem« .. jev, ki se vežejo na Kristusovo življenje in vstajenje, ter svetišč, ki so vezana na svetniške osebe (zlasti povezane s Cerkvijo) (Vukonić, 1996). Ker je odhod na romanje pomenil začasno bivanje izven domačega kraja, je lahko simboliziral tudi beg iz vsakdanjega življenja, potovanje, odkrivanje novih krajev in doži- vetij. Razlogi za romanje so bili različni, saj so poleg izraza globokih verskih čustev romali tudi v znak pokore za storjene grehe, ki ga je določil spovednik. Od 11. stoletja dalje je pričelo veljati pravilo, da mora vernik za odpuščanje ro- mati v točno določeno svetišče, ki so ga določili posamezni škofi ali spovedni- ki kot kraj pokoritve. Tako romanje je pomenilo tudi samodejno odpuščanje grešnikovih grehov (Paloscia, 2005, 151–53). Krščanska romanja so prisotna pred 12. oziroma 13. stoletjem, vendar v tistem obdobju dosežejo večjo vlogo, saj pojav takrat pridobi množični značaj in družbeni prestiž. Poznane so cerkve in kraji, v katere so romali domači in tuji verniki. Srednji vek predstavlja obdobje, v katerem vera postane integral- ni del vsakdanjega (socialnega, političnega) življenja, hkrati pa je cerkvena mi- selnost postala del socialnih praks in norm. Celotno življenje in delovanje kr- ščanske skupnosti sta bila podvržena iskanju odrešitve v nebeškem kraljestvu. Cerkev je v srednjeveški družbi pri tem imela poglavitno vlogo. Romanje je postalo prava institucija in simbol družbene afirmacije, imelo je zlasti spo- korniški značaj – namen očiščenja grehov in dosego večnega zveličanja. Pro- ti koncu 13. stoletja se je pojavilo t. i. jubilejno ali svetoletno romanje, kjer so grešniki lahko prejeli odpustke za storjene grehe (Gestrin, 1975, 75). V 15. sto- letju so v ospredju motivi za blagor duše oziroma reševanje duše pred pogu- bljanjem (oziroma vicami), težnja po očiščenju grehov in zaobljuba (Gestrin, 1975, 76). Romar se je na pot odpravil z »blagoslovom« celotne družbe. Pri tem je šlo načeloma za prostovoljno dejanje. Pred odhodom je pripravil oporoko. Lahko pa je proti plačilu na romanje v svojem imenu odposlal nekoga druge- ga (Paloscia, 2005). Taki primeri so proti koncu 15. stoletja postajali vse po- gostejši. Najem profesionalnih romarjev je postopoma postal institucija (Ge- strin, 1975, 75–76). Poleg odhodov na romanje so se opravljali tudi drugi posli, kakor, denimo, trgovanje z relikvijami (Šmitek, 2000, 127–128). Romanje ni imelo le spokorniškega značaja, lahko je pomenilo tudi kazen, na katero je po- sameznika zaradi storjene kršitve oziroma greha proti cerkvi obsodilo civilno sodišče. Obsojenec je moral na pot vklenjen v verige. Kazni pa se je lahko iz- ognil tudi s plačilom za prekršek (Battilani, 2009, 70–71). Tak primer zasle- dimo tudi na Slovenskem, ko sta bila dva podložnika zaradi vdora v gornje- grajski samostan in kraje obtožena na sodnem procesu leta 1231. Na sojenju 33 turizem v avstrijskem primorju sta bila pomiloščena pod pogojem, da odideta »čez morje« služit Bogu (Šmi- tek, 2000, 126–27). Za nudenje določenih uslug, varnosti in storitev, to je informacij o po- teh, mestih in prenočiščih, so se pojavile tudi organizirane strukture in vod- niki (Battilani, 2009, 72).3 Romanje je pomenilo znaten finančni strošek, ki si ga ni mogel privoščiti vsak, zlasti je to veljalo za romanje v bolj oddaljene kraje. Stroški potovanja so navadno obsegali stroške hrane in pijače, nastani- tve, skrbi za konje, oblačil, raznih dajatev, menjave valut, mitnin, ostalih pre- voznih stroškov (denimo z ladjami), dokumentov in spremstva, vodnikov in prevajalcev (Paloscia, 2005, 172). V naslednjih stoletjih je romanje izgubilo podporo institucij, ki so v sre- dnjem veku spodbudile njegov razvoj. Nato se je z razsvetljenstvom in indu- strijsko revolucijo pozornost preusmerila drugam. Zmagoslavje razuma, člo- veka nad naravo tudi v smislu premagovanja strahu, nova družbena ureditev in delovni čas so reorganizirali tudi romanje, ki je postopoma postalo krajše potovanje do bližnjih svetišč (Battilani, 2009). Krščanska romarska središča so bila v prvi vrsti Jeruzalem, Rim in San- tiago de Compostela. S padcem Jeruzalema v muslimanske roke se je osrednje krščansko romarsko središče preselilo v Rim (Dolenc, 1987; Paloscia, 2005, 155–63). Poleg teh so (bile) najbolj znane romarske destinacije Tours (Franci- ja), Gargano (Italija), Mont Saint Michel (Francija), Canterburry (Velika Bri- tanija), Lourdes (Francija), Fatima (Portugalska) in Medjugorje (Hrvaška). Katoliške dežele, ki so bile del Habsburške monarhije, so imele dolgo ro- marsko tradicijo (Sandgruber, 2003, 201). Na območju slovenskih dežel so ro- manja prisotna že proti koncu visokega srednjega veka. Romali so v Rim, Je- ruzalem,4 Santiago de Compostela,5 Aachen, Trier, Mainz, Worms in Köln (h grobu sv. Treh kraljev). Najpogosteje pa so romali na Svete Višarje,6 Sv. Goro pri Gorici, Blejski otok, Brezje, Gospo Sveto, Šmarno goro, Velesovo, Novo Štifto, Kum, Goro Oljko, Tunjice, Limbarsko goro, Crngrob, Ljubno na Go- renjskem, Ptujsko goro, Šentjošt pri Kranju, Barbano pri Gradežu,7 Staro 3 Vse do razvoja bolj izpopolnjenega bančnega sistema v 14. in 15. stoletju so romarji s seboj navadno nosili večje vsote denarja. Pogosto se je zgodilo, da so bili oropani in zato večkrat prepuščeni mi-loščini drugih (Paloscia, 2005, 174). 4 Sicer naj bi se na božjo pot v Jeruzalem odpravljali že od 4. stoletja (Bogataj, 1998, 69)). 5 Najbolj množično obiskovanje groba sv. Jakoba v Composteli je bilo med 10. in 15. stoletjem (Bogataj, 1998, 69). 6 Svete Višarje so eden najstarejših slovenskih romarskih krajev. Izročilo govori o začetku romanja leta 360 (Petrič, 2008, 166). 7 Na otoku Barbani pri Gradežu so romali do Marijine cerkve (Bogataj, 1998,69). 34 »prototurizem« .. goro pri Čedadu,8 Reko in v Trsat, poleg že omenjenih romanj v Italijo, Po- renje in Španijo (Janša, 1968; Dolinar, 1996). Na območju kasnejšega Avstrij- skega primorja je bilo kar nekaj romarskih krajev, kot na primer Repentabor in Ricmanje; v slednjem bila ena najpomembenjših romarskih poti v avstrij- skem cesarstva, ki je bila posvečena sv. Jožefu (oltar). V Ricmanje so romali predvsem prebivalci s Krasa, z Brkinov in iz Istre. Dolgo romarsko tradicijo ima tudi cerkev Marijinega prikazanja v Strunjanu. Gre za eno najpomem- benjših istrskih romarskih poti, kamor so poleg domačinomv prihajali tudi romarji iz Goriške in Furlanije (Petrič, 2008, 329, 371–72). Vzpostavitev nove- ga romarskega središča je bila odvisna od več dejavnikov. Lahko je bila posle- dica spontanega akta globoke predanosti vernikov ali posega cerkvenih insti- tucij, ki so na podlagi določenih dejanj (čudeži, prikazovanja, najdba relikvij) promovirale romanje. V poznem srednjem veku se pojavijo novi motivi za ro- manja, na kar so vplivale spremembe znotraj cerkve in samega krščanskega nauka. Romanja so bila na drugi strani tudi odraz gospodarskih in kulturnih interesov, v primeru mesta Pirana v 15. stoletju kažejo na gospodarsko-prome- tno povezanost obmorskega prostora s kopenskim zaledjem, obmorskim in prekomorskim območjem (Gestrin, 1975). Za »uspeh« romarske destinacije je bilo potrebno širiti tudi novice o čudežih in naposled doseči uradno priznanje s strani cerkve. V bližini romar- skih središč so zrasle bazilike in namestitve, ki so poleg religioznih obredov nudile tudi prenočišče. Nekateri slovenski kraji so bili na poti proti dolgim romarskim potem, kakor denimo tista iz Galije v Palestino, kjer so romarji prečkali Oglej, Loga- tec in Emono (Šmitek, 2000). Prehodnost slovenskih krajev je lahko nudila določene storitve, od nastanitev do prehrane. Že v času romarskih potovanj so nastajale prve oblike kasnejše »turistične infrastrukture«, ki jo je spodbu- dilo povpraševanje po določeni ponudbi in urejenih storitvah za potnike, ka- kor so prehrambni in prenočitveni obrati, kar pa seveda še ni pojav organizi- ranih oblik turizma oziroma tega ne gre razumeti v tem kontekstu. Gostilne in prenočišča ob poteh so poleg romarjev gostila tudi mimoi- doče poslovneže, trgovce, kmete, prenašalce pošte in prevoznike. Ustanavlja- nje hospicev s strani redov in bratovščin v visokem srednjem veku ob glavnih tranzitnih cestah ter zavetišč za revne popotnike (romarje) pa lahko kaže na večanje obsega romanj in romanje širšega sloja prebivalstva.9 Nekatera prista- nišča, kakor na primer beneško, so za primerno ceno ponujala tolmača, ure- 8 Osem kilometrov iz Čedada je priljubljena romarska cerkev Matere božje (Petrič, 2008, 357). 9 Do poznega srednjega veka so bila prenočevanja v hospicih načeloma brezplačna (Vukonić, 1996). 35 turizem v avstrijskem primorju jala prevoz in vodene oglede po svetih krajih,10 kar je pomenilo organizirano ponudbo storitev, ki so si jo lahko privoščili le premožnejši.11 V pristaniščih so skrbeli tudi za nadzor romarskega prometa, opremo in vzdrževanje ladij, na- menjenih romarjem (Kosi, 1998). Od vseh teh dejavnosti so imela pristanišča očitno znatne finančne koristi, saj je med njimi večkrat prihajalo do konku- renčnih sporov. Poleg ladjarjev so potovalne storitve nudili tudi drugi. V 16. stoletju zasledimo podjetnike – kočijaže, ki so skrbeli za prevoze po kopnem. Koristniki njihove ponudbe so bili zlasti grandtouristi (bilo je namreč ceneje in hitreje kot z lastnim prevozom). Pomembna romarska pot je od vzhoda in severovzhoda peljala preko slovenskega ozemlja k pristaniščem Trst, Koper (glej Žitko, 2015, 43) in Poreč. Jadranska pristanišča so predstavljala tranzitno točko romarjev. Najhitrejši in najlažji način za potovanje, zlasti proti Rimu in drugim italijanskim sredi- ščem, je bil ravno preko morja (Kosi, 1998). Pri tem je prihajalo tudi do sporov med konkurenčnimi pristanišči, kakršen je bil na primer med Koprom in Tr- stom leta 1423, ki pa je bil uspešno razrešen po diplomatski poti.12 Trst je igral strateško vlogo kot pristanišče in izhodiščna točka tudi za posamezne itinerarije ter za obisk bližnjih kraških območij (jama Vilenica, Lipica, Socerbska jama). V bližini Kopra (zaliv Sv. Jerneja pri Ankaranu) se je nahajalo pristanišče, od koder so skupine romale v Sveto deželo in kjer sta se nedaleč stran nahajali dve cerkvici, ki sta služili tudi kot romarski počivališ- či (Šmitek, 2008, 127). Nekateri izmed krajev, ki so se zlasti v drugi polovici 19. stoletja razvijali v turistične destinacije, so bili v preteklosti povezani ozi- roma je bil njihov nastanek deloma povezan z izgradnjo cerkvenega svetišča (Opatija, Sv. Lovrenc-Portorož). Vendar njihovega kasnejšega turističnega ra- zvoja ne povezujemo z romarsko preteklostjo, ker so za turistično dejavnost pomembno vlogo igrala zlasti medicinska odkritja; so pa kljub temu bili v do- ločeni meri poznani kot verski kraji. Božjepotništvo nastopa kot množični pojav že veliko pred nastankom modernega turizma in kasnejšo širitvijo dostopnosti turističnih storitev na 10 V času križarskih vojn so tudi križarji, seveda za plačilo, organizirali romanja v Jeruzalem, Betlehem in Nazaret, kamor so romarje odpeljali z ladjo in jim do svetih krajev nudili tudi vojaško spremstvo vitezov. 11 Za manj premožne so včasih priskrbeli tudi ugodnejše tarife (Kosi, 1998). 12 Dogovor o tem, da bodo prepovedali, da bi eno ali drugo pristanišče vabilo romarje na svoje ladje, če bosta obe mesti na to pristali (Kandler, 1846–1852, vol. IV, 984, 3. novembre 1423, Il Comune di Trieste scrive al Podestà di Capodistria promettendo non deviare i Romipeti da Capodistria, qualor si osservi reciprocità; il Podestà raccomanderebbe Trieste al Doge di Venezia): »Nos non permittator aliquem ire amplius ad persuadendum et Inducendum ipsos Romipetas q. huc Tergestum venirent, qui uti q. Vri. a Vestra Spectabilitate similiter ad stratam ire non permitterent«. 36 »prototurizem« .. nižje družbene sloje. Za odhod na božjo pot in samo romanje je bila potreb- na precejšnja organizacija. Ob romarskih poteh in središčih so se pojavile na- mestitvena infrastruktura in gostilne, že sam potek potovanja je bilo potreb- no organizirati (Paloscia, 2005, 172–174). Romar je na poti lahko sklepal tudi kupčije in trgoval ter kupoval lokalne izdelke, ki jih je doma hranil kot spo- min na potovanje. Vendar v tej fazi in obliki vseeno ne moremo govoriti o tu- rizmu ali množičnemu turizmu v današnjem pomenu besede v smislu termi- nologije, ki označuje značilnosti in razsežnosti pojava od 19. stoletja dalje, saj »turizem« v našem primeru ne nastopa kot samostojna dejavnost, ki je sama sebi namen in ki bi s svojimi storitvami zadovoljevala določene potrebe po storitvah na trgu. Med predhodne oblike turizma uvrščamo tudi Grand Tour.13 Mnenja o samem začetku pojava so si različna. Nekateri pojasnjujejo, da se je prehod od verskega do profanega popotnika zgodil leta 1534 z dokončno ločitvijo angle- ške cerkve od rimokatoliške, ko naj bi se duhovni romar spremenil v profane- ga »turista«. Drugi pa začetek pojava uvrščajo šele v sredino 17. ali začetek 18. stoletja. Ravno tako so si nasprotujoča mnenja o zatonu pojava, ki ga postav- ljajo v obdobje francoskih revolucionarnih vojn (1792–1802)14 ali pa ga pove- zujejo s prihodom železnice, povečanim številom popotnikov srednjega sloja ali spremembami na kulturnem nivoju (Towner, 1985, 300). Ne glede na nje- govo periodizacijo je obveljala interpretacija, da se je Grand Tour razvil pod vplivom humanistične misli, ki je poudarjala nov pogled na svet in spreme- njen odnos do boga. Ob širjenju novih idej in nove percepcije posameznika se je pozornost usmerila k raziskovanju (antične) umetnosti, kulture in znano- sti, ki so v življenju aristokratov pridobile novo vlogo. Grand Tour je bil večletno potovanje za izobraževanje z namenom kul- turne formacije ter osvojitve znanstvenega in umetniškega znanja mladih po- tomcev iz plemiških družin. Predstavljal je nekakšen rite de passage, torej ri- tual prehoda, ki ga je mladenič moral opraviti pred vstopom v odraslo dobo. Pomenil je nekakšno potovalno šolo, ki je bila »namenjena moralnemu in estetskemu izpopolnjevanju mladih gentlemanov« (Carmichael, 1991, 41). 13 Izraz Grand Tour se je pojavi v literaturi o potovanjih z delom Richard Lasselsa, The Voyge of Italy, or a Compleat Journey through Italy iz leta 1670, čeprav je bil v uporabi že pred tem. Prvič se je uporabil za potovanje lorda Granbornea v Francijo leta 1636. Izraz »Tour« je pomenil krožno potovanje, torej pot, ki se je začela in končala v istem kraju (De Seta, 1997, 137–38). 14 De Seta zaton Grand Toura postavlja v čas napoleonskih vojn, ki so za določeno obdobje dejansko preprečile potovanje Angležev v Evropo. Seveda pa je potrebno upoštevati, da »grandtouristi« niso bili le Angleži, ampak tudi z zahoda in vzhoda Evrope (glej Bracewel ). Po tem obdobju se je potovanje nadaljevalo, vendar se je pričelo novo obdobje, in sicer letovanje oziroma počitnikovanje (De Seta, 1997, 261; Battilani, 2009, 91) ter zametki modernega turizma. 37 turizem v avstrijskem primorju Potovanje je simboliziralo neke vrste umetnost elitnega družbenega razreda. Mladi plemiči niso potovali sami, spremljali so jih mentorji oziroma učite- lji, z njimi je potovala tudi služinčad. Včasih so v krajih, kjer so se zadrževa- li dlje časa, najemali tamkajšnje sluge, ki so skrbeli za njihove potrebe. Grand Tour je bil takorekoč zapovedan, nujen ritual za ugledne člane visoke družbe. Najprej se je pojavil v Angliji in se nato širil tudi na celinsko Evropo (tako na zahod kot vzhod). Na izobraževalno pot so se navadno odpravljali mladi fan- tje med dvajsetim in petindvajsetim letom starosti, dekleta so bila za ta ritual prikrajšana. Na potovanju so mladeniči pridobili številna nova znanja, ki so jim omogočila osebnostno rast, saj naj bi potovanje obogatilo duha, pripomo- glo k pravilni presoji in preseganju predsodkov ter izoblikovalo manire, ki so označevale popolnega gentlemana (Boyer, 1997, 28). Ti dve značilnosti, uče- nje in opazovanje, sta grandtouriste ločevali od romarjev (De Seta, 1997, 130). Pojav, ki je bil sprva značilnost aristokratskih krogov, se je od druge po- lovice 17. stoletja širil na visoko buržoazijo, umetnike, pisatelje in učenjake.15 Razloge za potovanje prepoznamo v iskanju znanja, izobrazbe, kasneje tudi v zbiranju umetnin. Mladi potomci pomembnih plemiških družin so se na svojem dolgoletnem potovanju učili in urili v različnih veščinah. V posebnih akademijah so se učili jahanja in sabljanja ter drugih veščin, znanj in spret- nosti. (Boyer, 1997, 28). V zgodovinopisju pogosto zasledimo idealizirano po- dobo Grand Toura, na njegove pomanjkljivosti pa so opozarjali že sodobni- ki, saj je mladenič na poti sicer res videl veliko, ampak tega ni doumel; pozabil je svoj jezik, drugih se ni naučil, osvojil pa je vse krščanske pregrehe (Boyer, 1997, 28–29). »Klasični« itinerarij denimo angleškega16 aristokrata je predvidel pot iz Velike Britanije proti Franciji in Italiji, kar je takrat pomenilo od Genove do Turina, Firenc in Siene, za božič in novo leto v Rim, nato do juga v Neapelj, ki je za grandtourista predstavljal skrajni jug, mejo s civilizacijo. Od tod je pot vodila nazaj na sever do Emilije in Veneta – Ferrara, Padove, Benetk (najpo- gosteje v času karnevala), Vicenze in Verone. Na svoji poti proti domu se je plemič navadno vračal preko Nemčije in Holandije (De Seta, 1997, 144–45; Towner, 1985). Zgodilo se je, da so grandtouristi zaradi različnih dejavnikov (politične krize, vojne) »zašli« z načrtovane na drugo pot. V takem primeru so obiskali tudi druge kraje. 15 Med najbolj znane »grandtouriste« sodijo filozofa C. L. Montesqueja in M. Montaigneja, ki se je zdravil v italijanskih termah, ali pisec W. Goethe. 16 Grand Tour se je najprej pojavil v Angliji, zato na tem mestu kot primer navajamo angleški itinerarij. 38 »prototurizem« .. Geografsko območje, ki je predmet raziskave, je za nekatere popotnike, tudi grandtouriste, predstavljalo zanimivo točko. V mislih imamo zlasti ob- močje, kjer so prisotni kraški pojavi. Slovenski kraji sicer načeloma niso sodili v itinerarije grandtouristov in drugih popotnikov. Slovenske dežele niso sodi- le niti v okvir eksotičnih in orientalskih destinacij poznega novega veka. Kra- ji so predstavljali bolj tranzitne točke na poti med Dunajem in Trstom ali Be- netkami in Levantom. Opisi Istre iz predindustrijske dobe so dokaj redki in skopi, če seveda izvzamemo poročila vizitacij, vojaških oglednikov in poročevalcev. Pri razi- skovanju potopisov lahko opazimo, da je bila večja pozornost namenjena kra- škim pojavom, ki so bili dostopnejši, saj je pot iz Dunaja v Trst vodila čez kraško območje. Podzemni jamski svet in cerkniško presihajoče jezero, ki predstavljata specifiko tega območja, sta zbujala večji interes za raziskovanje in obiskovanje že v predindustrijski dobi. Vendar pot preko kraških območij ni potekala brez težav, saj so na potnike prežali razbojniki,17 ki so napadali in ropali poštne kočije ter tako zbujali strah med popotniki. Na začetku 19. sto- letja se razmere glede Istre še niso veliko spremenile, saj je Monson, ki je pisal o Kopru in Izoli, potožil, da »ne v Benetkah ne v Trstu nismo mogli dobiti nobenega dela, ki bi se ukvarjalo z istrsko obalo, zato me to neprijetno po- manjkanje podatkov sili v neurejene opise« (Carmichael, 1991, 42). Kot primer potovanja po slovenskih krajih lahko navedemo potovanje treh Angležev leta 1734. Opis le tega je izšel v rokopisu v Londonu leta 1745.18 11. marca leta 1734 so bili v Gorici, tam so najeli poštne kočije in služabnike. Iz Gorice so odšli skozi Vipavo, Razdrto, Planino, Vrhniko, Ljubljano, Ce- lje in Maribor proti Gradcu. Na poti opisujejo postanke, hrano in pijačo ter pot s kočijo, saj so se zaradi podmazanja koles morali večkrat ustaviti (Shaw, 1997a, 167). V enem izmed treh popotnikov je Shaw prepoznal člana Kralje- ve družbe Johna Swintona (Shaw, 1999). Skupaj z dvema sopotnikoma je 10. marca zapustil Benetke in dva dni kasneje so bili v Gorici. Na poti proti Lju- bljani je Swinton v svojem rokopisu The Harleian Miscellany opisal ceste, pos- tanke, razdalje med njimi in prehrano ter znamenitosti. Itinerarij treh Angle- žev je predvidel obisk Benetk v času karnevala, kar je veljalo za ustaljeno pot grandtouristov. Iz Benetk jih je pot vodila proti Hamburgu preko Kranjske. Sprva so načrtovali pot preko Francije, vendar so v strahu pred konfliktom 17 Znana taka točka je bila na Ravbarkomandi. 18 Rokopis: The Travels of Three English Gentleman, from Venice to Hamburg, Being the Grand Tour of Germany, in the Year 1734. Tu lahko vidimo itinerarij »grandtouristov«. Pot proti Nemčiji jih je peljala tudi skozi slovensko ozemlje. 39 turizem v avstrijskem primorju med Francijo in Avstrijo leta 173319 spremenili itinerarij. Tako so se iz Benetk odpravili v cesarsko mesto Gorico, mesto z dolgimi ulicami in ozkimi hišami, gradom, ki naj bi bil tedaj v slabem stanju in naj bi ga varoval garnizon le tris- totih mož (Shaw, 1999, 90). Za raziskovalce je lahko zanimiv podatek o slo- venskem jeziku, ki naj po Swintonovem mnenju ne bi segal zahodneje od Go- rice. V mestu so po njegovih zapisih govorili še italijansko, nemško in čudno latinščino,20 ki naj bi jo govorili domačini. Tu govori o furlanščini, ki jo v svo- jih opisih omenjajo tudi drugi popotniki in se jim je nasploh zdela zanimiv pojav. Podobno je pol stoletja pred njim Edward Brown o jeziku Kranjcev pi- sal kot o slovanskem narečju (Brown, 1685, 83).21 Še drugi obiskovalci, gran- dtouristi in raziskovalci so poročali o njihovih potovanjih po slovenskem ob- močju, zlasti kraškem podzemlju, kar bo podrobneje predstavljeno v poglavju o jamskem turizmu. Skozi stoletja je Grand Tour spreminjal svoje značilnosti. Na začet- ku je potovanje trajalo tudi več let, saj je moral mladenič v namen svoje kul- turne formacije osvojiti umetniško znanje in se morebiti spoznati z drugi- mi jeziki. Pomenilo je nekakšno potovalno šolo. V drugi polovici 17. stoletja je Grand Tour dobil nove značilnosti. Potovanje je postalo bolj stacionar- no, mladi plemiči so dlje časa prebivali v vzgojnem kolegiju (internatu), naj- pogosteje so bili v Italiji (Battilani, 2009, 88). V 18. stoletju so se značilnosti Grand Toura začele še koreniteje spreminjati. Poleg tega, da se je potovanje razširilo tudi na druge družbene kategorije prebivalstva, saj so se mladim aristokratom in bogatim meščanom pridružili še pisatelji, umetniki, filozo- fi in tudi predstavniki srednjega sloja, je trajalo manj časa (do štiri mesece), spreminjale so se starostne skupine, saj so se potovanj udeleževali tudi odra- sli moški. Zmotna je predstava, da so popotniki oziroma grandtouristi pri- hajali le z zahoda Evrope. V zgodovinopisju je bilo precej pozornosti pose- večene raznim »zahodnim« piscem, veliko manj pa tistim, ki so prihajali z vzhoda.22 19 Poljska nasledstvena vojna (1733–1735). 20 Ta jezik naj bi se bližal francoščini, ki je bila težko razumljiva za ostale, ki so sicer govorili italijanski jezik (npr. Benečane). 21 The Carniolinas speak a Dialect of the Sclavonian, but in this parts they have a Language cal ed Lingua Ful ana, or Friulana; he that speaketh Italian may understand much thereof. The Lords Prayer in that Language begins thus, Pari Nestri ch’ ees in Cijl See Santificaat tuto nom, etc. 22 S popotniki in pisci oziroma poročevalci z vzhoda se je precej sistematično ukvarjala skupina raziskovalcev pod vodstvom Wendy Bracewell v sklopu projekta East Looks West: East European Travel Writing on European Identities and Divisions, 1550 – 2000. V publikacijah, ki so izšle na to temo, ugotavljajo, da je bilo precej pozornosti posvečene zahodnim piscem, veliko manj pa piscem, ki so z vzhoda potovali na zahod. 40 »prototurizem« .. Italija in Sredozemlje sta v očeh (predvsem angleških) evropskih aristok- ratov postopoma izgubila nekdanji blišč oziroma dobila predznak nerazvitega območja v smislu civilizacijskega in gospodarskega razvoja (v okviru tedanjih smernic mednarodnega trgovanja in razvoja industrije). Kljub temu interes do potovanja po Italiji ni povsem zamrl, saj se je zanimanje iz izobraževalne in kulturne sfere (kulturnega formiranja) premaknilo v občudovanje narave in krajine (obisk eksotične narave in kulturnih spomenikov). Zanimiva so pos- tajala tudi večja urbanizirana mesta, popotniki so se zanimali za nove tehno- logije in »tovarne«. Potovanje se je usmerilo v London, Dunaj, Prago, Pariz in St. Petersburg (Battilani, 2009; Boyer, 1997, 30), hkrati pa se je iz kultur- ne formacije preusmerilo bolj v potovanje iz užitka in obisk nenavadnih na- ravnih znamenitosti. Večji avanturisti so se v želji po spoznavanju eksotike v 17. in 18. stoletju odpravljali proti Levantu, kjer so iskali neevropske elemente znotraj vzhodne sredozemske kulture (Carmichael, 1991, 41).23 Sredi 18. stole- tja smo bili v Evropi priča izboljšavam cestnega omrežja in nastanitev. Pred- vsem v večjih mestih so se pojavili hoteli, restavracije in kavarne, nastanitev konjev tudi ni bila več primarna funkcija nastanitvenih obratov. Restavracije in kavarne, v katere je bil končno dovoljen tudi vstop ženskam, so bile dostoj- no urejene (Boyer, 1997, 32–33). Tekom 19. stoletja pa je Grand Tour počasi prešel iz mode, ohranjali so ga predvsem bogati Američani, ki so v Evropo prihajali v želji po iskanju arhi- tekturnih in umetniških pričevanj. Nove modne smernice so narekovale po- tovanje v eksotične dežele, Angleži so radi raziskovali kolonije, kot je Indi- ja, se usmerjali v južno Afriko, Šri Lanko, Avstralijo in Nova Zelandijo. Med najzanimivejše dežele je sodil tudi Egipt, kjer je bilo veliko zanimanja za arhe- ološka odkrivanja. V eksotičnih deželah so popotniki iskali naravne in kul- turne znamenitosti ter se udeleževali lovov na merjasce in tigre ter drugih avanturističnih podvigov (Battilani, 2009, 91–92; Towner, 1985). Danes se Grand Tour ponovno izraža v oblikah študentskih izmenjav za določeno obdobje, v obliki študija na univerzah v drugih državah.24 Vrsta po- tovanja, ki ima kot cilj izobraževanje, spoznavanje drugih kultur in sprostitev, je torej prisotna tudi v današnjem času. Potovanje je sicer časovno krajše, po- gostejše in intenzivnejše, kar omogočajo sodobna komunikacijska in prevo- zna sredstva. Grand Tour je imel v zgodovini turizma pomembno vlogo, kar 23 Tak popotnik je bil denimo Škot Wil iam Lithgow. 24 To obliko potovanja v današnjem času poznamo pod terminoma študijsko potovanje in kulturni turizem (Lebe, 2008). 41 turizem v avstrijskem primorju kaže tudi na to, da so bile pojavu posvečene številne študije in raziskave,25 ki pa so bile označene kot preveč deskriptivne s pomanjkljivim analitičnim pris- topom, kar je privedlo do stereotipizacij in nasprotij (Towner, 1985). Potovanje v predindustrijski dobi je bilo tako s finančnega in organiza- cijskega kakor s časovnega vidika zapletenejše. Še v 18. in na začetku 19. stole- tja so se potniki srečevali s številnimi ovirami že ob samem načrtovanju poti, saj so jih omejevali »birokratski« postopki pridobivanja dovoljenj za potova- nje (potne listine).26 Vladarji in plemiči so navadno potovali s svojimi kočija- mi, premožnejši so si lahko privoščili potovanje s poštno kočijo. Pri tovrstnem potovanju so ravno tako veljale določene restrikcije glede dovoljene količine prtljage,27 njene vsebine ali svobodnega prestavljanja na druge poštne kočije. Potne listine so morali potniki pokazati vsakokratni oblasti, če jih je le-ta že- lela pregledati. Potniki sami so plačevali mitnine na prehodih deželnih meja in mitnicah, za varnost svoje prtljage so morali poskrbeti sami. V splošnem je bilo potovanje s poštno kočijo nevarno, saj so se potniki morali soočati s šte- vilnimi težavami, med katerimi je bila tudi pomanjkljiva varnost. Na poti so se na eni strani srečevali z berači, na drugi z roparji in ostalimi cestnimi raz- bojniki.28 Pred razvojem modernih oblik turizma zgodovinopisje identificira še eno njegovo predhodno obliko, letovanje. Letovanja so vezana na preživlja- nje prostega časa v podeželskih vilah in na športne dejavnosti v 16. in 17. sto- letju.29 Povezujemo jih z uživanjem prostega časa v neokrnjeni naravi, kjer so se aristokrati na območju svojih podeželskih vil posvečali različnim sprostit- vam in zabavam, športnim aktivnostim, lovu ter socialnim odnosom. Ta vrsta prototurizma je bila posvečena brezdelju v določenem, navadno neurbanem okolju. Udeleževali so se je le povabljeni gosti. V drugi polovici 17. stoletja se je moda začela spreminjati in takrat se je kraj preživljanja prostega časa aristok- 25 Towner v svojem pripsevku o Grand touru prikaže rezultate analize na primeru 108 obravnavanih potovanj, ki jih je izluščil iz 925 objavljenih poti med letoma 1547 in 1840. 26 Izdajanje potnih listin je bil zapleten proces, saj so veljale posebne za potovanje po deželi, za potovanje izven njenih meja ter za potovanje izven države. Prim. Kranjske (Holz, 1994, 143). 27 Prim. na Kranjskem je določal patent iz leta 1773. 28 Proti beračenju na cestah so bili že v drugi polovici 18. stoletja sprejeti številni ukrepi. Na Primorskem in Notranjskem so bili cestni razbojniki znani pod imeni »Benečani«, »Istrani« in »Čiči«. Med najbolj ogrožene poti je spadala ravno cesta Trst–Ljubljana, zlasti na Postojnskem, o čemer lahko pogosto beremo v pričevanjih popotnikov, ki so obiskovali bližnje kraške zanimivosti. Po obdobju Ilirskih provinc, ko so nekako uspeli zatreti oziroma omejiti roparstvo, in po ponovnem nastopu avstrijske oblasti se je izdaja potnih listin in dovoljenj še poostrila ter podražila, kar je sicer omogočilo precejšen nadzor, a težje udejstvovanje na potovanjih (Holz, 1994, 143–145). 29 Začetke ponovno beležimo v Angliji. 42 »prototurizem« .. ratov s podeželja preselil v mesto oziroma v kraje, kjer so nudili določeno po- nudbo (toplice, morje). S tem v zvezi govorimo o izumu t. i. počitniških mest, ki se naprej pojavijo v Angliji in se razvijajo zlasti v 18. stoletju. Z ločevanjem med delovnim in prostim časom ter uživanjem prostega časa so se pojavile tudi potrebe po organizirani infrastrukturi (nastanitveni obrati, storitve, za- bave), ki je bila sposobna sprejemati, zadrževati in zabavati goste (čajne hiše, gledališča, urejene sprehajalne poti). Nova moda je sprva zajela ozek krog naj- višjega sloja prebivalstva, ki so mu na trgu nudili zabavo kulturne in rekreativ- ne narave. Obiskovanje čajank in druženje v gledališčih je seveda označevalo pripadnost visoki družbi (Battilani, 2009). Plemiškim navadam in novi modi so skušali slediti tudi meščani, vendar so si razkošna in dolgotrajna letovanja lahko še vedno privoščili večinoma le bogatejši. Ta prehod, od letovanja v privatnih podeželskih vilah do letovanja v tu- rističnih središčih, in pojav povpraševanja po storitvah na trgu lahko ozna- čimo kot prelomnico ter jo povežemo z rojstvom modernega turizma. Indu- strijska doba in modernizacija pa sta ta proces intenzificirali ter spremenili sam koncept potovanja. 43 Moderni turizem v Evropi in Sredozemlju Moderni turizem je zaznamoval novo obdobje in načine potovanja, ki so bili precej različni od njegovih predhodnih pojavnih oblik; različni ne toliko ali samo v smislu posameznih vrst turističnega potovanja kakor v njihovemu obsegu ter načinu in percepciji potovanja same- ga. Moderni turizem je tesno povezan z ekonomskim razvojem, posledicami industrijske revolucije in tehnološke modernizacije, ki so imeli na razvoj turi- stične panoge pomemben vpliv. Poleg ekonomskih je moderni turizem odpi- ral nove kulturne, eksistencialne in socialne razsežnosti v obliki zabave, brez- delja in užitka (Paloscia, 2005, 263). Najprej bodo predstavljeni posamezni tipi modernega turizma v zahod- ni Evropi, podrobneje pa bodo obravnavani predvsem tisti, ki so se razvili na območju severnega Jadrana. Prve oblike modernega turizma so se pojavile v Veliki Britaniji, in sicer z razvojem oziroma ponovnim razmahom termalnega turizma konec 17. sto- letja. V 18. in začetku 19. stoletja je pojav doživel velik razvoj tudi na celinski Evropi (tudi na Slovenskem) ter predstavljal razkošje in status elitnih družbe- nih razredov. Da je v tem procesu prednjačila in bila pobudnica novih tren- dov v modernem turizmu ravno Velika Britanija, ni naključje. Območje je bilo gospodarsko najrazvitejše in se je industrializiralo pred državami celin- ske Evrope. Zgodnji industrijski razvoj je povzročil tudi spremembe na kul- turni in socialni ravni. Urbanizacija krajev preživljanja prostega časa, ko so ljudje namesto v podeželskih vilah hodili na oddih v počitniška mesta, ter oblikovanje razmeroma številčnega in bogatega srednjega sloja (meščanstvo) sta predstavljala podlago, pogoj za nastanek in razvoj moderne turistične de- javnosti. Angleži so bili prvi, ki so pričeli izkoriščati turistične storitve, saj je način življenja narekoval ločevanje med delovnim in prostim časom ter pred- turizem kot ekonomski in socialni pojav 45 turizem v avstrijskem primorju vsem med krajem dela in krajem sprostitve. S preselitvijo letovanja s podeželja v mesto se je pojavila potreba po storitvah na trgu. Pri tem je za sam turistič- ni razvoj kraja pomembno vlogo igrala sposobnost za naložbe v turistično in- frastrukturo in ponudbo na trgu. Kraji, ki so se znali promovirati in ponujati kot sedeži prijetnega bivanja ter vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, sposob- no nuditi prijetno in udobno bivanje ter privabiti goste določenega družbene- ga sloja, so si lahko obetali uspešno turistično pot. Turizem oziroma moder- ni turizem je v prvi vrsti še vedno ostajal privilegij aristokratskih krogov, a se je v Angliji razvil predvsem kot odraz oziroma posledica večjega povpraševa- nja na trgu s strani bogatega srednjega sloja (meščanstvo), ki je imel zadostna finančna sredstva, da je omogočil razcvet te dejavnosti (ponudba-povpraševa- nje, izmenjava storitev na trgu) (Battilani, 2009). Pojav in razvoj modernih oblik turizma, ki so se afirmirale tekom 19. stoletja, predstavlja pomemben sestavni del širšega okvira gospodarske, soci- alne in kulturne modernizacije. V knjigi bodo predstavljeni moderne oblike turizma in vzroki njihove popularizacije v zahodnem evropskem prostoru. Osrednja analiza pa bo posvečena prikazu razvoja modernih oblik turizma v Avstrijskem primorju z identifikacijo dejavnikov, ki so vplivali na oblikovanje destinacij posameznega turističnega tipa, oziroma njihove vloge pri uveljavlja- nju turistične dejavnosti. Ponovno odkrivanje zdravilnih učinkov termalnih vrelcev Uporaba termalnih vrelcev v zdravilne in sprostitvene namene je bila pozna- na že v antiki. Po antičnem obdobju so elitni sloji terme večinoma opuščali, v zdravilne ali sprostitvene namene so jih še naprej uporabljali pretežno nižji slo- ji prebivalstva. Ta dejanja so bila večinoma spontana, okrog izvirov ni bilo po- sebne infrastrukture. Pri tem ni šlo za razširjeno družbeno prakso, temveč za prežitke antičnih znanj o kurativnih učinkih termalne vode ter duhovnem či- ščenju preko stika z naravo. Ponovno uvajanje term za višje sloje je moralo biti v skladu z njihovimi moralnimi normami in z namenom revalorizacije teles- ne nege. Moda prakticiranja zdravilnih termalnih kopeli je na primer v Itali- ji ponovno zacvetela v 14. in 15. stoletju. Termalne kraje so ponovno pričeli obiskovali elitni gosti in umetniki. V Toskani so bile znane terme Montecati- ni, Bagni di Pisa in Petriolo, v Emiliji-Romagni Poretta, Bagno di Romagna, v Markah na območju Acolija, v Laziu pa zlasti Viterbo. Tudi religija, ki je nek- daj sicer zavračala tovrstne prakse, je pričela s ponovnim uvajanjem term, in sicer kot krščanskega simbola očiščenja – nega telesa očisti dušo. V 14. stole- tju pa so se že pojavili prvi medicinski diskurzi o terapevtskih učinkih hidro- 46 turizem kot ekonomski in socialni pojav erapije in termalne vode. Za razliko od antičnega obdobja so termalni kraji v ospredju služili za zdravljenje in ne za zabavo. Čeravno so v prvi vrsti obisk zaz- namovali zdravstveni vzroki, je sprostitev kmalu postala pomemben element bivanja v termah. Tudi zdravniški traktati so promovirali sproščanje, sprehode in druženje, ki naj bi pozitivno vplivali na zdravljenje različnih tegob. Vendar sprostitve in zabave v termah ne moremo primerjati s kasnejšim vzorcem pre- življanja prostega časa v termalnih letoviščih, ki so ga uvedli Angleži (Battila- ni, 2009; Boyer, 1995). Za ponovno odkritje mode preživljanja prostega časa v termalnih kra- jih so zaslužni aristokrati in bogati meščani. Angleška termalna in kasneje morska letovišča 17. in 18. stoletja predstavljajo začetke modernega razvoja tu- ristične dejavnosti, ki se je s časovnim zamikom razširila tudi na celini. Medi- cina je ponovno odkrila zdravilne učinke kopanja v termalni vodi in njenega pitja. V 18. stoletju so bili prepričani, da voda zdravi melanholijo in hipohon- drijo, v 19. pa bolezni živcev in živčnih zlomov (Blackbourn, 2002, 10). Sedeži zdravilnih praks so tekom 18. in 19. stoletja postali kraji spro- stitve in razvedrila ter umika iz razvijajočih se mestnih industrijskih središč. Letovanje v termalnih krajih je pomenilo odmik iz kraja dela v kraj sprostitve in zabave. Zdraviliški vidik in terapevtski učinek termalne vode sta posto- poma postala le izgovor za uživanje v igrah, novih poznanstvih, v družbi ug- lednih in premožnih posameznikov ter daleč od industrijskih središč. Druže- nje v termalnih letoviščih je pomenilo dvoje, po eni strani je simboliziralo beg iz delovnega okolja, po drugi pa je predstavljalo statusni simbol pripadnosti višjemu družbenemu stanu in potrošnjo na visoki ravni (Paloscia, 2005, 266). Prva termalna destinacija, ki je poleg zdravstvenih storitev nudila tudi zabavo, je bil angleški Bath, ki je že konec 16. stoletja privabljal elitne goste. Tamkajšnjo vodo je analiziral W. Towner, zdravnik, ki je odkril njeno zdravil- nost. Na začetku 17. stoletja so se vrstile investicije v nastanitveno infrastruk- turo. Tekom stoletja so v notranjosti termalnega resorja zgradili gledališča, koncertne kavarne, plesne dvorane, čitalnice, trgovine, restavracije in okrep- čevalnice, uredili parke in sprehajalne poti, ki so privabljali goste in zadoščali njihovi želji po zabavi. Bath se je iz zdraviliškega kraja postopoma razvil v kraj sprostitve in razvedrila za aristokrate. Zdravstveni nameni so se umikali za- bavi, ki je postala osrednja dejavnost zdravilišča. Glavne zasluge za to je imel Richard Beau Nash (1674–1762), ki je bil v letovišču gostitelj vseh prireditev – Master of Ceremonies. Največji razcvet je kraj dosegel v 18. stoletju. Velik us- peh Batha je bil odvisen tudi od ugodne geografske lege v bližini finančnih in trgovskih središč. V drugi polovici 18. stoletja (oziroma po letu 1770) so kraj 47 turizem v avstrijskem primorju pričeli obiskovati tudi srednji sloj in trgovci. Aristokrati in bogati meščani so tedaj pričeli iskati druge elitne desitnacije (Tunbridge Wells in Epsom). Po- pulacija, ki je obiskovala Bath, se je postopoma začela tudi starati. Okrog leta 1830 je bil kraj ponovno znan kot zdravilišče, kjer so se zdravili predvsem sta- rejši in invalidi (Battilani, 2009, 99–101; Boyer, 1997, 33–39). Konec 18. in na začetku 19. stoletja so se termalni kraji turistično razvi- jali na celini. Spa1 v Belgiji so konec 18. stoletja pričeli promovirati Angleži. Pitje tamkajšnje vode je zanje postala nuja. Mesto se je razvilo v mondeno ter- malno središče za aristokratske goste. Tudi kraljeve družine so pri afirmaciji nekaterih termalnih letovišč igrale ključno vlogo. Tako je nadvojvoda Baden v Nemčiji uvedel Baden-Baden (začetek 19. stoletja), toskanski nadvojvoda je dal zgraditi terme v Montecatiniju (konec 18. stoletja), parmski vojvoda terme v Salsomaggioreju (začetek 19. stoletja), medtem ko je piemontski kralj rad za- hajal v terme Aix (19. stoletje), katerih lastnik je bil. Premožni Habsburžani (znane osebnosti in kronane glave) in evropski plemiči so radi zahajali v Bo- hemijo (Češka) in dali krajem tudi ime, Karlsbad (Karlovy Vary, kjer so prvi zdraviliški dom zgradili že na začetku 18. stoletja, zdravilišče pa se je uveljavi- lo v drugi polovici 19. stoletja) in Marienbad (Márianské Lázně, ki so se pri- čele razvijati na začetku 19. stoletja). Poleg omenjenih dveh so bile še znane in priljubljene toplice Franzensbad (Františkovy Lázně), za goste iz nemško go- vorečega prostora so bili priljubljeni tudi Meran, Bad Gastein in Ischl (Boyer, 1995, 38–39; Leonardi, 2010, 100).2 Karlsbad je postalo najbolj obiskano zdra- vilišče monarhije, Marienbad je bil znan tudi po svojih naravnih lepotah. Ro- mantika je imela svoj vpliv (Steward, 2002, 26). Poleg najprestižnejših so bile obiskane tudi manj elitne hidrotermalne destinacije, ki so jih obiskovali tudi manj premožni posamezniki (Leonardi, 2010, 101). Na Slovenskem so se turistično uspešno razvijale termalne lokalitete, v prvi vrsti Rogaška Slatina, terme Dobrna, Dolenjske in Rimske toplice ter drugi kraji. Najbolj uspešno termalno zdravilišče na Slovenskem (Spodnja Štajerska) je bila Rogaška Slatina, ki je na začetku 19. stoletja prišla v posest štajerskih deželnih stanov, ki so kupili vrelec in večino okoliških zemljišč. S soglasjem, ki ga je dunajska vlada izdala 15. 2. 1803, je prevzem vrelcev postal dokončen, kar je pomenilo tudi, da je bilo izkoriščanje, polnjenje in razpoši- ljanje vode iz tamkajšnjih vrelcev izključna pravica stanov. V zdravilišču so 1 Izraz spa se še danes uporablja za termalne kraje. 2 V omenjenih zdraviliščih so zdravili različne bolezni. Vichy in Baden sta bila primerna za zdravljenje revmatikov in ženskih bolezni, Karlsbad, Montecatini in Baden Baden za bolezni prebavnega trakta, presnove in gibal, Franzensbad za bolezni ledvic, žolča in prebavil, Marienbad pa za boelzni ledvic, sečil in gibal (Žižek, Cvelfar in Mlacović, 2003, 10). 48 turizem kot ekonomski in socialni pojav kmalu pričeli investirati v infrastrukturo (kopališče, zdraviliški dom) in za- poslili ustrezno osebje. Sezona obiskovanja je trajala od maja do začetka sep- tembra. Največ obiskovalcev je bilo poleti, v času t. i. počitnic poletne sveži- ne ( Sommerfrische).3 Do pričetka prve svetovne vojne je obisk naraščal (1823 659 obiskovalcev, 1850 2.642, 1900 okrog 3.000, 1912 5.300), v zdravilišče so na zdravljenje in oddih prihajali tudi številni eminentni gosti (knezi, knegi- nje, grofi, grofice, baroni in baronice, kronane glave, škofi, politične osebno- sti in vojaški častniki) (Cvelfar, 2002, 15; 2008, 468–474; Studen, 2005a, 93). V začetni fazi termalnega turizma sta bila močno prisotna vpliv medi- cinske stroke, zlasti lokalnih zdravnikov, ki so promovirali zdravilne učin- ke vode, ter hkrati pokroviteljstvo osebe plemiškega stanu, ki je s svojo priso- tnostjo določenemu termalnemu kraju »prinesel« prestiž in s tem zagotovil prihod izbranih gostov. Ponekod so termalni kraji ohranili prvenstven, to- rej zdraviliški, značaj mesta, kjer so bili bolniki podvrženi strogim metodam zdravljenja. Tak primer zasledimo v avstrijskem zdravilišču Gräfenberg, ki ga je leta 1821 ustanovil Vinzenz Priessnitz. Tudi znani benediktinski menih Se- bastian Kneipp je v svojem bavarskem zdravilišču Bas Wörishofnu apliciral metode, kot so tuširanje z mrzlo vodo, obkladki s hladno vodo, hoja po mo- kri travi pred obrokom kislega zelja, črnega kruha in metinega čaja. Svoja dog- nanja je objavil leta 1886 v knjigi Meine Wasserkur. Njegova metoda je bila očitno uspešna in priljubljena, saj je zdravilišče letno obiskalo okrog 30.000 gostov (Blackbourn, 2002, 11). Tudi nekateri kraji na Slovenskem so prevzeli tovrstne metode zdravljenja. Inovacija, ki so jo uvedli Angleži, ni bila v uporabi termalnih vrelcev v zdravstvene namene, temveč v tem, da so zdraviliški kraj transformirali v kraj sprostitve in zabave z ustrezno infrastrukturo (promenade, gledališča, igral- nice, družabni prostori, kavarne), ki je zapolnjevala prosti čas letoviščarjev in je tako zaznamovala prehod iz krajev zdravja v kraje zabave. Mrzla in topla morska voda Medicina je bila glasnica novih trendov. Tako je najprej propagirala ponovno zdravilnost termalnih kopeli, kasneje pa je odkrivala zdravilne učinke morske vode. Morska voda in zrak do konca 18. stoletja nista zbujala posebnih intere- sov, povezanih z zdravilnimi ali celo turističnimi nameni. Morje naj ne bi ime- lo zdravilnih učinkov, temveč naj bi celo škodovalo notranjim organom. Ko- nec 18. in v prvi polovici 19. stoletja se je pod pobudo zdravnikov uveljavila vrlina zdravilnosti vode in morskega zraka, kar je privedlo do nastanka prvih 3 Način preživljanja prostega časa manj premožnih meščanskih družin. 49 turizem v avstrijskem primorju morskih kolonij. Medicinski traktati so opominjali na pozitivne preventivne in kurativne (za okrepitev) učinke zraka in mrzle morske vode ter odkrivali an- tične diskurze o njeni zdravilnosti. Vodi in zraku so bili pripisani terapevtski zdravilni učinki za telo in duha (uspešno naj bi zdravili otožnost, tesnobo in depresijo) in takrat so bili nekdanji predsodki in strah premagani. Medicina je glede kopanja v morju oznanjala pravila in teorije ter izoblikovala zgodovinsko odločilen moment o nadzoru in ritualizaciji neke mode (Urbain, 2003, 76– 77). Iniciatorji nove mode so bili ponovno Angleži, na celini pa so se v prvi fazi razvijala zlasti letovišča na severnih morjih (Baltik, Severno morje). Prehod iz termalnih vrelcev na morje se je udejanjil v termalnem vrel- cu Scarborough, v katerega je vdirala morska voda in mu je bila zato priznana večja terapevtska vloga (obiskan je bil že od leta 1627). V bližini morskih ko- pališč se je razvil tako imenovani Kursaal, to je obrat, ki je nastal na enak na- čin kot termalna poslopja, vendar je bil postavljen na plaži/kopališču ali na morju (kot nekakšen splav na morju), kjer je bil povezan s pomolom. V mrzli morski vodi je kopanje trajalo le nekaj minut. Zdravilne učinke morske vode (za zdravljene številnih bolezni) je odkrila medicina, aristokracija pa je bila tista, ki je določala modne smernice in prva spodbujala tudi razvoj morske- ga kopališkega turizma. Uspeh neke morske destinacije je bil, podobno kakor v termalnih letoviščih, v veliki meri odvisen tudi od investicij v infrastruk- turo in sposobnosti zapolnjevanja prostega časa letoviščarjev (zabava, prire- ditve). V 19. stoletju namreč ni bilo v modi sončenje in poležavanje na plaži, soncu ni bila dodeljena nobena zdravilna funkcija; ob sprehodih po soncu so se ljudje pred njim ščitili s sončniki. Ljudje se niso veliko zadrževali na pla- ži, temveč v urbanih centrih, kjer so potekale raznovrstne prireditve (Battila- ni, 2009, 104–06; Cavalcanti, 2003, 53). Sončenje oziroma porjavelost je bila, v nasprotju z belo poltjo, znak nekultiviranosti. Temna polt je postala sim- bol blaginje in počitnikovanja šele na začetku 20. stoletja. Toplo poletno Sre- dozemsko morje tako še ni bilo privlačno, so se pa sredozemski morski kraji prvotno razvijali in plasirali na trg kot alternativna zimska morska letovišča (sezona od oktobra do aprila), kjer je bilo zaradi blage klime primerno prezi- movati. Ob postopnem odkrivanju terapevtskih učinkov tople vode se je se- zona v Sredozemlju pomikala proti poletju, kar se je postopoma uveljavljalo konec 19. in na začetku 20. stoletja, vendar se zimska sezona ni povsem ukini- la in je za nekatere kraje veljalo dvojno obdobje obiskovanja. Termalna in morska kopališča so se razvijala v uspešne in priljubljene destinacije s pomočjo najvišjih in najeminentnejših predstavnikov višjega slo- ja in oblasti. Najbolj znani promotorji so bili predstavniki kraljevih družin 50 turizem kot ekonomski in socialni pojav in pomembne politične osebnosti, ki so lahko tudi nekdaj neznanim krajem prinesli sloves turističnih destinacij; slednje so tako obisk znanih oseb zna- le s pridom izkoristiti v promocijske namene. Zdravniki in finančni promo- torji kraja so izkoristili možnosti, ki jih je ponujal tisk, in so s tem komunika- cijskim orodjem obveščali javnost o prisotnostih eminentnih gostov ter tako prikazovali uspehe njihovega turističnega kraja. Sama avstro-ogrska cesarica Elizabeta je tako pripomogla k prepoznavnosti in razvoju Krfa, Madeire in Cap Martina na francoski obali (Paloscia, 2005, 267). Iz Anglije, kjer se je kot morsko letovišče najbolj uveljavil Brighton,4 se je konec 18. in na začetku 19. stoletja »nova moda« širila na celinsko Evropo, in sicer Severno in Baltsko morje ter atlantsko obalo (Travemunde in Swine- munde na Baltiku, Norderney na Severnem morju). V Brightonu je eden med najbolj znanimi pobudniki novih praks, dr. Russel,5 odprl zdravniško ordinacijo, ki je doživela velik uspeh. Po njegovem mnenju je kopanje v morju učvrstilo rahitične otroke in šibke deklice ter po- magalo celo sterilnim ženskam. Russel je priporočal pitje slane morske vode, kopanje v njej in uživanje morske hrane, v kateri je bila koncentrirana vrli- na vode (Urbain, 2003, 78). Pitje morske vode je bilo lahko sicer neprijetno, vsaj na začetku, kajti pustilo je občutek težkega želodca in žeje. Po poročanju zdravnikov pa so taki občutki po petnajst do dvajsetih dnevih običajno poča- si izginili (Guastalla, 1842, 76). Po mnenju zdravniške stroke (zdravniška šola iz Caena, leta 1846) je morska voda pozitivno učinkovala na zdravljenje kro- ničnih obolenj. Šibkim in občutljivim posameznikom so predlagali kopanje za zdravljenje levkoreje, katarja, kroničnih obolenj maternice, anemije, organ- ske atonije, hipohondrije, histerije, delirija, kašlja in drugih bolezenskih stanj. Proti koncu stoletja se je kopanju v morski vodi pripisovalo pozitivne učinke pri zdravljenju limfatičnih obolenj, anemije, bolečin v kolkih in otroških bo- lezni. Živčnim, srčnim bolnikom, ljudem z albuminurijo in diabetom pa ko- panja v morju niso priporočali (Désert, 1986, 379–81). V Franciji so se kot letovišče razvili Dieppe (1822) in drugi kraji v Nor- mandiji, ki so svoj uspeh pripisovali peščenim plažam in svežemu vetru. Lo- kacija krajev v bližini Pariza6 in prometna dostopnost so imeli za razvoj po- 4 Z zgodovino turističnega razvoja angleških morskih letovišč se podrobno ukvarja J. K. Walton, ki je na to temo objavil več člankov in publikacij, npr. Blackpool leta 1998, The British Seaside: Holidays and Resorts in the Twentieth Century leta 2005, ter uredil zbornik o zgodovini turizma leta 2005 Histories of Tourism: Representation, Identity and cConflict. 5 Russel je objavil Dissertation on the Use of Sea Water in the Diseases of the Glands. 6 Snobovska buržoazna in aristokratska pariška družba je bila dovzetna za nove modne trende. Znane politične osebnosti so veliko pripomogle k promociji morskih destinacij, poleg njih 51 turizem v avstrijskem primorju membno vlogo. Uspešno so se razvila tudi morska letovišča Dunquerque, Calais, Boulogne, Havre in druge destinacije ob Atlantiku, v Sredozemlju pa Marseilles in Sète. V Španiji in na Portugalskem so kopališki obrati nastali v Portu, Lizboni in Cádizu. Na območju Nemčije so se med Baltikom in Se- vernim morjem razvila morska letovišča, med katerimi so bila najbolj znana in uspešna Doberan, Norderney in Warnemünde, na Holandskem pa Sche- veningen (Guastalla, 1842, 97). Razvoj severnomorskih letovišč Paloscia pri- pisuje dejstvu, da je bilo to območje ekonomsko razvitejše, imelo je učinko- vitejše prometno-komunikacijsko omrežje, ki je omogočilo boljšo dostopnost letovišč bogatim aristokratskim in meščanskim gostom. Število morskih le- tovišč je v času od začetka 19. do začetka 20. stoletja zelo naraslo (Paloscia, 2005, 266–67). V teh krajih so se zadrževali zlasti aristokrati, ki so v poletnih mesecih iskali mrzlo morje in zelo urbanizirano okolje. Plaža je bila navadno razdelje- na na tri dele: za moške, za ženske ter za pare in družine. Določen je bil obla- čilni kodeks. Moški, ki se je kopal v predelu za pare in družine, je moral biti oblečen od vratu do kolen, če se je kopal v delu, rezerviranem za moške, so za- dostovale kopalne hlače. Ženske so morale biti popolnoma pokrite, ne glede na to, kje so se kopale (Urbain, 2003, 97). Zdravniki načeloma niso naspro- tovali kopanju brez oblačil, je pa bilo to dejanje moralno neprimerno, nespo- dobno. Lokalne oblasti so v ta namen sprejemale odloke, ki so določali pravila vedenja na kopališčih. Zdravniki so priporočali volnena in čim bolj ohlapna, široka oblačila, ki ne bi ovirala gibanja. Na plaži ni bilo dovoljeno preoblače- nje, kar je spodbudilo postavitev kabin. Kabine so nosili, jih prevažali na kole- sih ali s konji vlekli v morje, do prvih valov, kjer so se kopalci lahko spustili v vodo. Gospe so pri kopanju spremljali za to določeni uslužbenci, ki so jih vča- sih tudi nosili in spuščali v vodo. Domačini so tako postali nekakšni vodniki za kopalce. Od njih so pričakovali treznost, previdnost, diskretnost in seveda moralno primerno vedenje. Zdravniki so priporočali hiter potop v vodo, brez oklevanja, gibanje v morju in telovadbo oziroma sprehod takoj po izstopu iz morja. Po kopanju so priporočali okrepčilo s piškotom in kozarcem španske- ga vina. Zdravniki so si bili edini, da je dnevno priporočeno le eno od pet- do dvajsetminutno kopanje v morju, odvisno od telesnih značilnostih posame- znika in razmer morja (Désert, 1986, 381–82). Razvoj morskih letovišč je us- merjal višji sloj, politična in kulturna elita, ob zavedanju ekonomske vloge, ki jo je turistična dejavnost pridobivala, pa so se pojavili tudi financerji, vlagate- lji v infrastrukturo. so novo modo širili tudi umetniki in pisatelji, ki so v svojih delih navdušeno pisali o obmorskih vasicah (Désert, 1986, 382). 52 turizem kot ekonomski in socialni pojav Morska letovišča na jugu, na primer Azurna obala z Nico in Cannesom ter ligurijska riviera (San Remo),7 so se kot zimske destinacije – zaradi blage klime za prezimovanje – pričela razvijati v drugi polovici 19. stoletja. Obdobje prezimovanja v omenjenih lokalitetah je trajalo od oktobra do aprila. Ta ob- lika letovanja je bila ravno tako namenjena gostom iz bogatih družbenih slo- jev, evropskim aristokratom in drugim premožnim posameznikom, ki pa so se jim v drugi polovici 19. stoletja pridružili tudi premožni Američani in razni princi iz bolj oddaljenih dežel, ki so iskali blago podnebje in menjavo okolja. Ta navada je trajala do začetka prejšnjega stoletja (oziroma do 20-ih in 30-ih let) (Paloscia, 2005, 267), ko se je kopanje v morju dokončno ustalilo v polet- ni sezoni. Na prehodu v 20. stoletje, ob odkrivanju zdravilnih učinkov sonca in širjenju kulture sonca ter kopanja v topli vodi, pa se je morski turizem razvil zlasti na sredozemski obali. Ponovno so bili zdravniki tisti, ki so promovira- li terapevtske učinke morskega zraka, kopanja v mlačni vodi in nenazadnje blagodejne učinke sončnih žarkov. Z novim odnosom do sonca se je razvi- jal tudi odnos do plaže. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je v Evropo vse bolj »prodiralo« sonce, moda sončenja, zagorelega telesa na pla- ži, kar je od tega obdobja dalje igralo osrednjo vlogo na peščini. Kopanje je počasi izgubilo svojo terapevtsko vlogo ter postalo sprostitvena in zabavna dejavnost (Becher, 1990). Na račun toplega Sredozemskega morja je mrzlo Severno morje izgubljalo goste. Spreminjala so se obdobja počitnic. Nekdaj zimske destinacije (Opatija, Lošinj) so čedalje več gostov sprejemale v pole- tnih mesecih. Morski kopališki turizem je podobno kakor termalni izgubljal terapev- tsko vlogo, ki se je čedalje bolj umikala zabavi. Kopanje v morju je v elitnih letoviščih postalo le manjši del dnevne rutine turistov, v ospredju so bili bra- nje, sprehodi, kartanje, plesi, koncerti, športna tekmovanja in udejstvovanja ter druge oblike druženja, ki so zapolnile prosti čas. Vendar so še naprej delo- vala in se razvijala tudi manj mondena letovišča oziroma kraji, ki so ohrani- li osrednjo funkcijo zdravilišča (na slovenski obali na primer Valdoltra), ki so po priporočilu zdravnikov ponujala svež zrak, morsko vodo in počitek (Dé- sert, 1986, 383–84).8 7 Poleg omenjenih destinacij se turistično razvijajo tudi Pau na vznožju Pirenejev, Arcachon in Biarritz v Franciji, Estoril zahodno od Lizbone (Portugalska), Malta, Ciper, Korzika ter Egipt z Aleksandrijo, Kairom in Luksorjem, na jugu Italije pa Sorrento, Capri in Taormina. V ZDA se kot morske destinancije uveljavijo West Palm Beach in Miami Beach na zahodni obali, na severu pa Percé v Kanadi in Atlantic City v bližini New Yorka (Paloscia, 2005, 268). 8 Avtor kot primer navaja francoska morska letovišča. 53 turizem v avstrijskem primorju Gore in jame Industrijska doba ter življenje v industrijskih in urbaniziranih središčih sta ko- renito spremenila način življenja. Človek, ki se je postopoma oddaljil od nara- ve oziroma izgubljal stik z naravnim okoljem, je v dobi razsvetljenstva in ro- mantike z njo ponovno iskal stik. V ponovnem iskanju narave oziroma pojavu kulta narave in gesla nazaj k naravi v 18. stoletju (Rousseau) ter ob razvoju naravoslovja so pričeli odkrivati tudi gorski svet, kjer so v umiku iz mestnih središč iskali neokrnjeno naravo in idilične podobe gora. Govorimo o pričet- kih planinstva in vzpenjanju na vrhove hribov, kjer je bila v ospredju zanima- nja najprej alpska Švica ter kasneje nemške in avstrijske Alpe. Pojav alpinizma je bil podlaga turističnemu razvoju tako v smislu kulturnega kot klimatskega, termalnega, rezidencialnega in gorskega turizma (Leonardi, 2005, 64). Že pred pojavom in razvojem alpinizma se je v gorskem svetu, močno vezano na percepcijo verovanja, postavljalo templje, cerkve, samostane, zido- ve in celo mesta. Gradnja na visokih območjih je človeka približala njegove- mu stvarniku (Kitajska, Srednja in Latinska Amerika), tovrstne gradnje pa so zahtevale naporne plezalne podvige. Poleg tega so ljudje v gorski svet zahaja- li zaradi potrebe po preživetju (lov, pastirstvo, rudnine). Sicer pa so bile gore v percepciji ljudi in ljudstev navadno pojmovane kot nevarna in strašljiva ob- močja, kjer so svoja domovanja imela mitološka bitja, tako da so se jih ljudje raje izogibali. Pod vplivom razsvetljenske misli se je postopoma pričelo pre- magovati strah in predsodke do »grozovitih« gora, kjer naj bi prebivala mi- tična bitja (čarovnice in velikani), saj je bil pogled na gore »skozi zgodovinske procese v toku dolgega trajanja podvržen strukturnim spremembam, ki so človeku ta prej z magičnimi silami prepojen svet s pomočjo novih gibanj od 18. do 20. stoletja že povsem približale /…/ poprej tuj in odmaknjen svet je člo- veku postal blizu« (Batagelj, 2010, 125). Percepcija skrivnostnega, nepoznane- ga, oddaljenega, nevarnega, kaotičnega, celo ogabnega gorskega sveta, ki je v očeh vere simboliziral tudi izvirni greh, se je z razsvetljensko miselnostjo torej postopoma preoblikovala. Narava v gorah je sprva postala interesno podro- čje znanstvenega raziskovanja.9 Znanstveno sfero je nadgradila še romantika (Goethe, Byron), ki je promovirala ljubezen do narave, saj so ravno gore poo- sebljale njeno neokrnjenost in čistost. Tudi njenim prebivalcem so postopoma pripisali pozitivne lastnosti. Prebivalci hribov so poosebljali zdravo, preprosto populacijo, ki ni bila skorumpirana z meščanskim načinom življenja. Ta kul- 9 Sicer se že tekom 16. stoletja nekateri posamezniki lotijo preučevanja gorskega sveta, o katerem objavljajo knjige in/ali rišejo karte. Večina izmed omenjenih raziskovalcev je bila botanikov, med njimi je bilo veliko Švicarjev. Gesner, denimo, je bil tisti, ki se je vzpenjal v raziskovalne namene, zaradi preučevanja gorskih rastlin, telesne vaje in duševnega veselja (Kugy, 2008, 33). 54 turizem kot ekonomski in socialni pojav turna transformacija oziroma nova percepcija je v gore prinesla prve razisko- valce, pesnike, književnike in znanstvenike. V 19. stoletju je tudi vera spreme- nila odnos do gora, saj obiskovanje romarskih cerkva ob vznožjih gora ali v hribih preraste izključno romarski motiv obiskovanja in pridobi »sprostitve- ne« namene (tudi na Slovenskem). Občudovanje narave in gora je pomenilo najprej raziskovalni interes (ruda, botanika), prehode preko gora in prve plezalne podvige oziroma željo po osvojitvi gora. Pričeli so se alpinistični vzponi. Fizični napor, ki je bil po- treben za osvojitev gorskih vrhov, je bil poplačan s čistim in svežim zrakom. Odkrivanje gorskega sveta je po eni strani torej motiviral nek romantični tre- nutek, po drugi pa znanstveni interes, ki je pomagal premagati nekdanji strah in vraževerje (Kugy, 2008, 32). S »tekmovanjem« v osvajanju vrhov gora je pričel Ženevčan, naturalist Horace-Bénédict de Saussure, ki velja za začetnika modernega alpinizma. V svojem delu v štirih knjigah Voyage dans les Alpes je zbral gradivo o raziskavah laboratorija narave, kar so zanj predstavljale Alpe. Začetek alpinizma je postavljen v leto 1786, ko sta Jacques Balmat in Michel Paccard dosegla vrh Mont Blanca. Naslednje leto je bil Balmat eden od spre- mljevalcev de Saussura na njegovem prvem vzponu do vrha gore. Vzponi so v obdobju 1760–1865 pritegnili številne navdušence, ki so se sestali ob vznožju hribov in se nato podajali na najvišje vrhove. Glavni razi- skovalci Alp so postali Angleži in Nemci (Battilani, 2009, 122; Paloscia, 2005, 268–69). Angleži so bili ponovno tisti, ki so bili zaslužni za uspeh vzpenja- nja na vrhove. Njihovi nameni pa niso bili le znanstvene narave, temveč tudi avanturistične (šport, tekmovanje in ljubezen do tveganja), saj jih je v gore »gnala surova prvobitnost prirode, veselje do pustolovščin in do boja s težava- mi …« (Lovšin, 1961, 27–28). Vzpone so prakticirali pripadniki tistega druž- benega sloja, ki so razpolagali z zadostnimi (finančnimi) sredstvi. Za Angle- že je alpinizem v 19. stoletju postal prava strast, za prebivalce hribov celinske Evrope pa je predstavljal zlasti možnost zaslužka (gorski vodniki). V gorah so se v namen sprejemanja alpinistov pojavile tudi prve namestitve, in sicer v alpskih vasicah, ki so predstavljale izhodiščne točke za vzpone, vzdrževanje in urejanje poti ter organizacijo pomoči. Prvi tak kraj je bil Chamonix, kjer so se lokalni prebivalci, ki so delali tudi kot gorski vodniki, leta 1823 organizirali v združenje, ki je določalo tarife glede na dolžino in zahtevnost vzponov (Pa- loscia, 2005, 269; Battilani, 2009, 123–24). Vodniška služba je redko predsta- vljala poglavitni poklic posameznika, kar je veljalo zlasti za vodnike v Vzhod- nih Alpah. Vodniki so bili večinoma tisti, ki so izhajali iz manj premožnega okolja in so si s to dejavnostjo deloma izboljšali gmotni položaj. Vodnik je bil 55 turizem v avstrijskem primorju navadno tudi nosač. Ponekod, kakor sta to počela Bolaffio in Kugy v furlan- skih dolinah, so zaradi »pomanjkanja« moških za nošenje tovora najemali tudi ženske (Lovšin, 1961). Organizirano vzpenjanje je spodbudilo ustanavljanje prvih alpinistič- nih oziroma planinskih društev in zvez, ki so pomenile množično ukvarjanje s planinstvom in njegovo institucionalizacijo (Batagelj, 2010, 134). Prvo pla- ninsko društvo je bilo British Alpine Club, ustanovljeno leta 1857 v Londo- nu, leta 1863 so v Švici dobili Alpen Club, naslednje leto Italijani svoj Club Al- pino, leta 1874 je bil ustanovljen Club Alpin Francaise, istega leta so svoj klub ustanovili tudi Hrvati in Poljaki. Na Dunaju so leta 1862 ustanovili Österreichischer Alpenverein, ki se je konec leta 1873 oziroma na začetku 1874 zdru- žil z Deutscher Alpenverein v DuÖAV. Ustanovni občni zbor Slovenskega pla- ninskega društva pa je bil 27. februarja 1893. Kakor je zapisal Kugy v svojem Nel divino sorriso del Monte Rosa, so bile na začetku 20. stoletja Alpe osvoje- ne (Kugy, 2008, 38).10 Podobno kot pri drugih modernih oblikah turizma je bilo tudi vzpenja- nje na vrhove omogočeno le nekaterim, ki so razpolagali z zadostnimi finanč- nimi sredstvi in s časom. Sami vzponi so potekali pod vodstvom vodnikov, ki jih je bilo potrebno plačati, odsotnost iz delovnega okolja pa je pomenila tudi trenutni izpad dohodka. Postopoma pa je alpinizem dosegal tudi manj pre- možne družbene sloje, ki so si želeli vzpenjati se in osvajati vrhove gora. To- vrstne ekskurzije so bile v primerjavi z drugimi oblikami turizma (termalni, morski) zaradi zmernejših stroškov nastanitev in oblačil finančno dostopnej- še (Leonardi, 2005, 65). Poleg samega vzpenjanja in osvajanja vrhov, se je v gorskem svetu razvi- la tudi oblika klimatskega turizma. Podobno kot so pozimi letoviščarji odha- jali na jug, so v poletnih mesecih iskali svežino v gorah. Planinski klimatski kraji so navadno tudi postavljali termalna in hidromineralna poslopja, hote- le, kavarne v dolinah in skrbeli za udobje bogatih letoviščarjev, ki so v gorah občudovali ledenike, slapove, jezera, gorske pašnike in ovčje hleve. Poleti leta 1816 so prvi angleški turisti prišli k Ženevskemu jezeru. Z njihovim priho- dom so se pojavili tudi namestitveni obrati in razvili turistični kraji. Prvotno so se gorska letovišča pojavila v švicarskih, nemških in avstrijskih Alpah, kas- neje pa v Italiji in Franciji. Znanstveni interes je resda spodbudil obiskovanje gora, vendar je afirmacijo gorskih krajev kot krajev prijetnega bivanja ponov- no spodbudil tudi motiv sprostitve v ruralnem okolju. Pri tej obliki moderne- ga turizma gre za klimatski turizem v poletnih mesecih. Ponovno je bila me- 10 »Le Alpi sono ormai conquistate«. 56 turizem kot ekonomski in socialni pojav dicina tista, ki je igrala vlogo promotorja novih zdravilnih praks. V gorah je bil namreč zdrav, suh in svež zrak (nekateri angleški zdravniki so med letoma 1840 in 1860 promovirali ravno zdravilne učinke gorskega zraka). Najzaslu- žejši za širitev te nove mode so bili angleški bogati meščani, kulturniki, ple- miči in predstavniki bogatega klera. Prva gorska turistična središča so se poja- vila v že obstoječih vaseh, kar pomeni, da so ta letovišča tem krajem prinašala nove gospodarske dejavnosti. V Švici so s tovrstno infrastrukturo gorskega tu- rizma že sredi 19. stoletja razpolagale vse pomembnejše lokalitete, kot so Grin- delwald, Interlaken, Lauterbrunnen, Luzern in Zermatt. Če so bile v drugih gorskih krajih prve namestitve zelo skromne (protestantski pastor ali lokalni župnik in družine so dajali v najem sobe), so v švicarskih krajih po prvih dru- žinskih gostiščih hitro nastale večje in luksuzne hotelske zgradbe, ki so gostile bogate in zahtevne mednarodne goste. Med mednarodnimi gosti so prednja- čili Angleži (zaradi velikega števila angleških gostov so postavljali tudi angli- kanske kapelice in izdajali lokalni časopis v angleškem jeziku). Prvo uspešno obdobje švicarskega gorskega turizma se je zaključilo leta 1873, ko je nastopi- la gospodarska kriza. Na to so vplivale tudi druge turistične prakse ob morju (kakor na primer francosko morsko letovišče Dieppe …). Švicarska gorska le- tovišča so po tem obdobju doživela reorganizacijo, znižali so cene, da bi priva- bili tudi manj petične goste, in poskusili uvesti igre na srečo, ki pa so bile v Švi- ci z ustavo leta 1874 prepovedane. Hotelirji so zato pričeli uvajati druge vrste zabave, kot so knjižnice (literatura z alpsko vsebino), gradili so zaprte galeri- je, v katerih so se gosti lahko sprehajali v primeru dežja, glasba je bila tudi vsa- kodnevni (večerni) spremljevalec gorskih letovišč, pojavljati so se začeli špor- ti (plavanje, veslanje, balinanje, tenis). Gorske destinacije so se v drugi polovici 19. stoletja pričele promovirati tudi pozimi, kot zdravilni kraji mrzlega in suhega zraka ter sprehodov s san- mi. Ker je šlo za počitnikovanje v zimskem letnem času, se je pojavila teža- va organizacije prostega časa letoviščarjev, ki pa so ga zapolnjevali z zimskimi športi. Najprej se je na tem področju uveljavilo drsanje in sankanje. Odkrit- je gora pozimi in končna uveljavitev prakticiranja zimskih športov11 pa je pri- peljala do novih dimenzij turizma v gorah (Battilani, 2009, 125–130; Batagelj, 2009). Novo modo so ponovno širili Angleži, kakor Fox v Grindelwaldu leta 1891, sir Doyle v Davosu leta 1893 ter Lunn12 v Davosu, Chamonixu, Montani, 11 Prakticiranje zimskih športov se je najprej pojavilo v skandinavskih deželah in se nato selilo v druge dele Evrope. 12 Angleški tour operater, zlasti Henry Lunn, je od leta 1892 organiziral bivanje za študij in meditacijo na švi-carskem snegu. Gosti so odhajali v velike hotele v Grindelwald in Adelboden (Battilani, 2009, 127). 57 turizem v avstrijskem primorju Murrenu in Arlbergu v obdobju 1898–1928. Najbolj priljubljeni so bili drsanje na ledu, sankanje, curling, tobogganning (kanadsko sankanje), hokej in celo smučarski skoki. Razvijalo se je tudi alpsko smučanje (Paloscia, 2005, 269), ki je leta 1826 postalo športna disciplina. Kmalu so sledile ustanovitve prvih smučarskih organizacij (1850) in tekmovanj. Proti koncu stoletja so se v Fran- ciji in Italiji pojavili prve smučarske šole in klubi. Smučanje se je postopoma uveljavilo kot zimska počitniška dejavnost, na začetku 20. stoletja tudi v de- želah Avstro-Ogrske (Tirolska, Češka, Galicija, Bukovina, Štajerska). Prvo smučarko središče na Slovenskem se je razvilo v Bohinju; Zveza za tujski pro- met na Kranjskem je leta 1908 v Bohinjski Bistrici uredila sankališče Belvede- re (Andrejka, 1926, 10). Ena izmed najstarejših turističnih panog oziroma oblik turizma, ki pa predstavlja specifiko in se je najprej razvila na Slovenskem, je jamski turizem (Kranjc, 2002; Shaw, 2008). Podzemni jamski svet je buril duhove številnih radovednežev, avanturistov in raziskovalcev, ki so si želeli odkrivati skrivnos- ti kraškega podzemlja. Obiskovanje jam je bilo vezano na več dejavnikov. V obdobju pred modernim turizmom je bilo povezano tudi z verovanjem, če le pomislimo na krščanskega mučenika sv. Servulusa, ki se je zatekel v votlino na Socerbu in tam umrl leta 284. Kmalu po njegovi smrti so jamo pričeli obi- skovati njegovi privrženci, verniki, ki so tja prihajali vsako leto na dan njego- ve smrti. Romanje v jamo je opisal Valvasor, o jami je v 17. stoletju pisal tudi Schönleben. V naslednjem stoletju sta o njej poročala Nagel in Hacquet, v 19. stoletju pa je jamo raziskoval Agapito. V ospredju obiskovanja pa so vendar- le bili motivi znanstvene, raziskovalne in avanturistične narave. V Postojnski jami je domnevno najstarejši znan podpis obiskovalca iz leta 1213,13 ki so se mu kasneje pridružili še številni, čeprav so do 16. stoletja oziroma še po Valvasor- jevih pričevanjih v jami beležili manjši obisk oziroma zanimanje kakor v tu- ristično prepoznavnejših jamah Vilenica in Škocjanske jame. Postojnska jama oziroma njen jamski sistem (Postojnska, Otoška in Črna jama) je bil deležen večjega obiska tekom 18. in v 19. stoletju, pravi turistični obisk in razvoj jame pa je zaživel po letu 1819 in po izgradnji železniške proge Dunaj–Trst (1857). Vilenica, kakor bo predstavljeno v nadaljevanju, je bila prva jama, ki naj bi bila v 17. stoletju odprta v turistične namene, kar pomeni, da so za vstop va- njo pobirali vstopnino. Ne govorimo sicer še o modernem turizmu, vendar je pobiranje vstopnine in ne zgolj plačilo jamskega vodnika znak tržne dejavno- sti. O sodobnem jamskem turizmu pa govorimo zlasti od 19. stoletja naprej, 13 Iz rova starih podpisov je podpis, ki danes ni več ohranjen, prerisal Alois Schaffenrath. Pojavljajo se tudi dvomi o obstoju tega podpisa (Južnič, 2013, 10). 58 turizem kot ekonomski in socialni pojav ko so se, poleg Vilenice in Postojnske jame, turistično razvijale tudi Škocjan- ske jame. Poleg omenjenih, ki bodo podrobneje obravnavane v poglavju Pod zemljo, so bile na kraškem območju obiskovane še Črna jama (Magdalena), ki je del Postojnskega jamskega sistema, Predjama, Zelška jama, Križna jama, Divaška jama, Clementina (Opčine), Velika pečina (Grotta Gigante) in dru- ge (Kranjc, 2002; Shaw, 2008).14 Turistično sta se najuspešnejše razvijali Po- stojnska jama in Škocjanske jame, ki sta edini prinašali dobiček in ekonom- ski učinek svojim upraviteljem, bodisi društvom ali zasebnim lastnikom, kar velja še danes. Predstavljene oblike modernega turizma so bile prisotne tudi na geo- grafskem območju, ki je v knjigi prvenstveno obravnavano. Primarno so se tu- ristično najuspešneje razvijali morski kraji, ki jim je bila namenjena tudi večja pozornost, deloma se je raziskava posvetila tudi toplicam. Nasledja tipologija turizma, ki je doživljala uspešen razvoj tekom 19. stoletja in predstavlja pred- met naše obravnave, je jamski turizem. Gorske destinacije na območju Av- strijskega primorja so se ravno tako skušale uveljaviti kot turistični kraji, bodi- si kot planinski kraji oziroma zimske destinacije, vendar teh vidikov oziroma tipologij modernega turizma v delu ne bomo obravnavali. 14 Za skrb za turistično ureditev in odprtje jam so se potegovala planinska društva oziroma njihovi jamski odseki, kakor tisti pri DuÖAV, Società Alpina del e Giulie/Club Alpino Italiano. 59 Dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma Pojav in razvoj modernih oblik turizma so močno zaznamovale indu- strijska revolucija in posledice, ki jih je prinesla s seboj, kakor tudi znan- stvene in kulturne spremembe. Industrijska revolucija in obdobje mo- dernizacije sta posegli tako na gospodarsko (industrijska proizvodnja) kot tudi na socialno in kulturno raven človekovega načina življenja. Industrijska doba je sprožila novo porazdelitev časa, reorganizacija dela in delovnih ritmov te dobe pa je na nek način vsilila nove ritme tudi socialnemu času (Corbin, 1996, 4). Moderni turizem se je torej razvijal v obdobju kulturnih, socialnih in ekonomskih sprememb. Človeku so se ponujale možnosti novih spoznanj in odkritij, ki so mu z novimi prometnimi sredstvi industrijske dobe omogo- čila hitrejše, varnejše, udobnejše in cenejše potovanje. Le-teh si ne bi mogel privoščiti brez novega načina življenja, ki je posamezniku omogočil ločevanje med delovnim in prostim časom. Nastajajoča družba industrijske dobe (me- ščanstvo) je pod vplivom novih idej, načinov proizvodnje in porazdelitve do- hodka ter pod vplivom nove življenjske filozofije in svetovljanske kulture ter družbe premoščala pretekla znanja in razumevanja. Šele ko je nastopilo ob- dobje zavedanja o lastni svobodi, ki je vključevalo tudi pravico do potovanja in letovanja ter zavestne izbire in razpolaganja s prostim časom, obnašanjem in potrošnjo, se je spodbudilo nove oblike skrbno organiziranega gostoljubja. Za nosilce ponudbe je to predstavljalo priložnost za nove podjetne podvige in ponudbo storitev za turistični trg, kar je imelo za posledico viden ekonomski učinek. Tako je industrijska doba s svojimi liberalnimi idejami, novimi kul- turnimi dimenzijami, modernizacijo in urbanizacijo tekom 19. stoletja spod- budno vplivala na razvoj modernih turističnih oblik v Evropi (Paloscia, 2005, 263–64). dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma 61 turizem v avstrijskem primorju Pri raziskovanju pojava turizma se lahko poslužujemo različnih meto- doloških pristopov. Ker je v ospredju obravnavan zgodovinski razvoj posame- znih turističnih krajev, v delu apliciramo historične metode raziskovanja, v prvi vrsti koncept, ki ga uporabljajo ekonomski zgodovinarji1 turizma (in eko- nomisti), to je preučevanje razvoja turizma s preverjanjem dejavnikov vpli- va. Pri turističnem razvoju posameznih krajev in konsolidaciji njegovih mo- dernih oblik lahko namreč sledimo nekaterim dejavnikom, ki so vplivali in spodbujali turistični razvoj oziroma predstavljajo podlago za turistično pov- praševanje (glej Planina, 1995; Mihalič, 2008). Na izbranih primerih bomo tako preverjali, v kolikšni meri so dejavniki turističnega razvoja nanj vplivali in kako se se destinacije razvijale v svojih turističnih začetkih. Revolucija v prometu in turistični razvoj S tehnološko modernizacijo, ki je nastopila z industrijsko revolucijo, so se po- javila parna prevozna sredstva. Razvoj prometne infrastrukture v industrijski dobi je omogočil hitrejši, cenejši, varnejši in udobnejši transport, kar pomeni tudi boljšo dostopnost in povezanost mestnih in drugih središč. Prvotno je bil namenjen zlasti prevozu tovora, a so se ga kmalu pričeli posluževati za prevoz potnikov, tudi v turistične in izletniške namene. Osrednji namen izgradnje že- lezniških prog ali vzpostavitev določenih morskih parniških linij sicer ni bil spodbujanje turističnega razvoja, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja še izrazito sezonskega značaja in je imel nezanesljivo prihodnost, ampak predvsem želja po boljši povezanosti trgovskih pristaniških središč z industrijskimi in rudarskimi kraji. Nove prometne poti so imele dolgoročen vpliv tudi na razvoj drugih go- spodarskih panog. Ravno bližina oziroma dostopnost določenega turističnega kraja in izgradnja prometne povezave sta lahko bistveno vplivali na izbor turi- stične lokacije s strani potencialnih odjemalcev turistične ponudbe. Redki so si- cer primeri, da je izgradnja železnice (ali vzpostavitev parniške linije) povzroči- la tudi nastanek nove turistične destinacije, je pa vendarle spodbujala razvoj že obstoječih oziroma nastajajočih (Cavalcanti, 2003, 69). Tak primer lahko opa- zimo tudi na slovenskem območju, kjer je izgradnja železniških povezav v Hab- sburški monarhiji spodbudila razvoj nekaterih že znanih zdraviliških krajev in povečala turistični pretok na Spodnjem Štajerskem, zlasti v Rogaški Slatini in Dobrni ter Rimskih in Laških toplicah (Janša–Zorn, 1994). V 19. stoletju je ravno železnica predstavljala enega najpomembnejših znanilcev sprememb in predimenzionirala načine in oblike preživljanja prostega časa. Turistični kra- ji, ki so imeli dobro prometno povezavo z večjimi mesti, so pridobili prednost. 1 Glej Battilani, Cavalcanti. 62 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma Potovanje z železnico je – sodeč po prvih odzivih nanjo, ki so bili tako negativni kot pozitivni – postalo »vodilni simbol napredka in modernizacije 19. stoletja«. Prvotni strah pred črno pošastjo, ki je brez konjske vleke drvela po železniškem tiru, bruhala ogenj, iskre in paro, se je sčasoma polegel. Železnica je postopoma postala del vsakdana (Cvirn in Studen, 2001, 30–33). Železnica in ladijski parnik sta postala tista dejavnika v družbi, ki sta implicirala premike ljudi, kar pomeni, da je potovanje postalo sestavni del počitnic (Porter, 1996, 25). Razvoj prometne infrastrukture, ki je nastopil po industrijski revoluciji, in razmah parnih prometnih linij sta lahko povečala dostopnost določenega turističnega kraja, ga približala večjim urbanim sredi- ščem in posledično lahko prispevala k večjemu obisku. Potovanja z ladjami na jadra in s poštno kočijo v predindustrijski dobi so bila namreč dolgotrajna, naporna in draga, kar pomeni, da so bila dostop- na zgolj bogatejšim. Za potovanje prek deželnih in državnih meja so bile pot- rebne potne listine. Posebni predpisi so veljali tudi za prtljago. Ceste so bile slabo vzdrževane, potniki so morali na poti večkrat prestopati, pogosto je pri- hajalo do nesreč, na potnike pa so prežali tudi cestni roparji in razbojniki. Po- štne kočije so lahko sprejemale zgolj majhno število ljudi in niso vozile ravno pogosto (Studen, 2006a, 26). Kljub temu smo bili že v 18. stoletju priča neka- terim izboljšavam, in sicer boljšim kočijam, kvalitetnejši ponudbi obcestnih gostišč, boljši oskrbi konj in cest ter večji varnosti na cestah, tudi z uvedbo ce- stnin. Ravno tako ladje na jadra niso uspele izpeljati takih potovanj kot par- nik, ki je bil veliko učinkovitejše prevozno sredstvo. Ladijski parnik ni bil več tako odvisen od vetra in plimovanja in je zato lahko omogočil hitrejše in za- nesljivejše potovanje in urnike. Ob tem je podobno kot vlak tudi parnik lahko sprejemal bistveno večje število ljudi, kar je posledično pripeljalo do cenejših vozovnic. Med potjo so se potniki tako kot na vlaku lahko sprehajali po ladji in obiskali restavracijo, kavarno. Stare prevozne časovne in krajevne omejitve so se zmanjšale, trgi so se širili (Williams in Armstrong, 2006, 127). Z novimi prometnimi sredstvi na parni pogon so se razdalje bistveno skrajšale. Samo potovanje z vlakom in parnikom je bilo podvrženo manjše- mu nadzoru kakor tisto s poštno kočijo, vendar je bil nadzor vselej prisoten. V Avstrijski monarhiji je bil leta 1847 izdan dekret s katerim je bilo določeno, »da mora železniška direkcija poskrbeti tudi za potne listine, ki so za železni- co veljale le tri dni. Potovanje, ki je bilo daljše kot tri dni, je bilo dovoljeno le osebam, ki so imele pravilno žigosane potne listine« (Holz, 1994, 146). Poto- vanje znotraj cesarstva je bilo z birokratskega vidika olajšano leta 1857, ko je za 63 turizem v avstrijskem primorju gibanje znotraj posamezne kronovine zadoščala osebna izkaznica, za potova- nje v tujino pa je bil še naprej potreben potni list (Studen, 2006a). Ladijski parnik se je na britanskem otoku in tudi drugod po Evropi po- javil pred železnico. Tako imamo že od 20-ih let 19. stoletja redne parniške linije, ki so omogočale prevoz turistov, zlasti Angležev, ki so želeli obiskati Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Prva komercialna parniška linija se je pojavi- la leta 1812 v kraju Clyde. V nekaj letih so parniki vozili po vseh večjih britan- skih rekah in na krajših obalnih razdaljah. Na Temzi se je parnik pojavil leta 1815 in tovrstni transport je hitro zaživel. Že leto kasneje so prvič potovali na celino, leta 1821 pa je že bila vzpostavljena redna linija preko Rokavskega pre- liva. Razvoj v tej smeri se je v naslednjih letih nadaljeval. Omenjene linije so bile večkrat sezonskega značaja, zato je bila toliko pomembnejša ustanovitev Splošne plovne družbe ( General Steam Navigation Company – GSN, 1824). Že leto po ustanovitvi je bila vzpostavljena tudi linija s krajem Dieppe (Wil- liams in Armstrong, 2006, 128), priljubljenim francoskim letoviščem. Turisti in izletniki so se že v 30-ih letih 19. stoletja iz kaosa industrijskih mest odprav- ljali na pot v bližnje letoviške kraje. Popularni so postali tudi izleti čez Roka- vski preliv2 v Francijo. Uvedba ladijskega parnika, izboljšave infrastrukture v pristaniščih ter usklajevanje urnikov parnikov ter vlakov so pripomogli k ve- liki mobilnosti angleških turistov. Hkrati so parniki spodbudili prihod tujih turistov na otok. V 20-ih letih 19. stoletja je denimo Veliko Britanijo obiska- lo malo manj kot 200 Američanov, v 80-ih letih pa je število naraslo že na več kot 50.000 (Porter, 1996, 29). V 40-ih letih 19. stoletja se je po otoku pričela širiti železniška infra- struktura, ki je ponekod vodila prav do pristanišč. Na celini pa je med prvimi proge gradila Belgija, in sicer že v drugi polovici 30-ih let. Železniško omrež- je je hitro gradila tudi Nemčija, počasneje je zaradi finančnih omejitev in de- bate o vlogi države šlo v Franciji. Sicer je bil Dieppe s Parizom povezan leta 1848, kot ena prvih prometnih povezav vlaka za zabavo – treni di piacere (Dé- sert, 1986, 383).3 Leta 1843 je bil Berlin s progo povezan z Baltskim morjem in leta 1846 s Severnim morjem, kamor so Berlinčani radi zahajali na morje. Pot do najpopularnejšega morskega letovišča v Angliji v 19. stoletju, Brightona, je iz Londona trajala šest ur, po izgradnji železniške povezave med krajema leta 2 Na vpliv, ki so ga prevozna sredstva industrijske dobe imela na turistični razvoj, kaže tudi podatek za Britanijo, ko se je število potnikov, ki so potovali preko Rokavskega preliva, izredno povečalo. V štiridesetih letih je zraslo z okrog 100.000 leta 1842 na 500.000 leta 1882 (Wil iams in Armstrong, 2006, 126). Avtorja prispevka sta mnenja, da je razlika pretirana in da je število 100.000 premajhno. 3 Potovanje na daljše izlete z vlakom za zabavo – Vergnügungszug je po izgradnji južne železnice do Trsta leta 1857 postalo zelo priljubljeno tudi na Slovenskem (Cvirn in Studen, 2001, 35). 64 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma 1841 pa le še dve uri. Tudi prevoz se je pocenil, s prejšnjih 12 na kasnejše tri ši- linge.4 S pocenitvijo in boljšim dostopom se je večalo tudi število obiskoval- cev in izletnikov (Porter, 1996, 26). Železniške družbe so v tovrstnih potni- kih zaznale potencial za dober zaslužek in začele ponujati ugodnejše tarife za vozovnice in izlete v času počitnic. Tudi člani posameznih (delavskih) dru- štev in organizacij so lahko potovali z vlakom po ugodnejših cenah. Pogosto so potovali na enodnevne izlete na morje (Porter, 1996). Nova prometna in- frastruktura v Avstrijski monarhiji oziroma Primorju in njen vpliv na turizem bosta podrobneje obravnavana v sklopu posameznih poglavij oziroma tipolo- giji turističnih destinacij. Vlak in parnik sta spremenila način potovanja po kopnem in morju, po- večala dostopnost turističnih krajev in razširila zmožnost potovanja na manj privilegirane družbene sloje. Z večjim pritokom ljudi so se razvijali in večali tudi kopališki kraji, kjer je rasla nova turistična infrastruktura. Vlak in par- nik sta tako bistveno pripomogla k »industrializaciji« prostega časa in olaj- šala »demokratizacijo« le-tega (Corbin, 1996, 18). Če je bilo pred industrijsko dobo potovanje v sprostitvene namene omo- gočeno izključno višjemu sloju, se je s parnimi prevoznimi sredstvi razširi- lo na širši krog ljudi, ki si sicer niso mogli privoščiti daljših letovanj, so se pa transporta lahko posluževali za krajše izlete. Manj premožni meščani, ki si niso mogli privoščiti elitnih letovanj, so »izumili« svojo obliko letovanja ozi- roma počitnic, t. i. poletno svežino ( Sommerfrische). V poletnih mesecih so iskali svež zrak, navadno na podeželju, daleč od vročega, zatohlega in nezdra- vega mestnega okolja (Studen, 2005a, 93), in hiter transport je potovanje bi- stveno olajšal. Medicinski diskurzi in nova zdravstvena dognanja V znanstveni literaturi, ki obravnava področje gospodarske zgodovine turiz- ma, je obveljala interpretacija, da je poleg prometnih sredstev turistični razvoj močno zaznamovala ravno medicinska stroka, ki je spodbujala in pozitivno vplivala na razvoj termalnih in morskih turističnih krajev, gorskih letovišč ter otroških kolonij in morskih okrevališč, namenjenih otrokom iz revnejših in- dustrijskih območij.5 Termalni in morski kraji so se ravno na podlagi medicin- skih diskurzov razvijali v prvi vrsti kot zdravilišča za zdravljenje nekaterih bo- lezni (revma, tuberkuloza, bolezni sklepov itd.) in kasneje v zimska in poletna morska letovišča. V začetnih fazah turističnega razvoja termalnega ali mor- 4 Šiling je bil nekdanji angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta. 5 Poletno otroško kolonijo so prvič organizirali leta 1875 v Švici. Otroke so peljali na deželo, na svež zrak (Boyer, 1995, 102). 65 turizem v avstrijskem primorju skega zdravilišča so bili največji pobudniki ravno zdravniki, ki so prvi opozar- jali na zdravilne učinke termalnih vrelcev, nato pa bili glavni znanilci razvoja novih trendov, ki so sledili razvoju medicine in pojmovanja zdravju koristnih praks. Postopoma se je uveljavljala zdravilna vloga morskega zraka, morske vode ( talasoterapija), kopanja in kasneje tudi sončenja ( helioterapija). Medicina je na podlagi svojih dognanj o učinkovitih metodah zdravlje- nja bolezni spodbudila in tudi upravičila nastanek najprej termalnih, nato mrzlih in kasneje toplih morskih letovišč. Še v 16. stoletju je za večino kopanje v morski vodi ali reki simboliziralo nekultiviranost. To je navadno počel niž- ji, neizobražen sloj, saj je bilo kopanje za aristokracijo nemoralno početje. Šele takrat, ko mu je bil pripisan terapevtski zdravstveni učinek in so bili nekdanji predsodki in strah premagani, je postopoma prešlo v prakso. V 18. stoletju so medicinski traktati opominjali na pozitivne preventivne in kurativne (za ok- repitev) učinke zraka in vode. Če je le-ta bila še slana, je delovala še zdravilno. Medicinske analize vode so pokazale na njeno zdravilno delovanje in dolo- čale pravila uporabe. Sprva je bilo priporočljivo pitje in kopanje v vodi nače- loma neomejeno, v drugi polovici 19. stoletja so se prakse pričele spreminjati. Dr. Becher, zdravniški predstojnik v Karlsbadu, je takrat poudarjal discipli- no in omejeno konzumiranje termalne vode ter previdnost pri njeni uporabi. Svojim pacientom je predpisoval posebno dieto in gibanje. Termalna voda v kraju ni bila primerna za zdravljenje vseh bolezni (kakor na primer razna vne- tja), ki so se ob stiku z njo lahko poslabšale. Takih pacientov v Karslbad niso sprejemali, ampak so jih usmerili v druga zdravilišča. Tudi avstrijska vlada je spodbujala uporabo (kopanje in pitje) zdravilne termalne vode, saj si je priza- devala za boljše zdravstveno stanje in posledično naravni prirastek prebival- stva (Steward, 2002, 25). Pri tem so kopališki zdravniki v zdraviliščih predpi- sovali kuro oziroma pitje vode ter kopanje. V Rogaški Slatini je bila določena pitna kura, ki je predvidevala pitje kozarca sveže zajete slatine vsake četrt ure. Dr. Janez Benedikt Gründel je priporočal pitje tople slatine, dr. Pavel Sorbait pa je svetoval oziroma predpisoval počitek v postelji s toplimi obkladki na že- lodcu (Cvelfar, 2008, 476–477). V Brightonu (Anglija) je zdravniška ordinacija dr. Richarda Russela do- živela velik uspeh. Po njegovem mnenju je kopanje v morju učvrstilo rahitične otroke in šibke deklice ter pomagalo celo sterilnim ženskam. Na začetku 19. stoletja je poleg vode pomembno funkcijo v človekovem pojmovanju pridobil tudi morski zrak, ki naj bi pripomogel k ozdravitvi pljučnih bolezni, zlasti ne- varne tuberkuloze,6 ki je pestila mnoge. Zdravniki so priporočali izlete z lad- 6 Tuberkuloza, jetika ali sušíca je sicer zelo stara bolezen, ki pa se je v času intenzivne industrializacije v 19. stoletju zelo razširila zlasti v revnejšem okolju industrializiranih mestnih središč. Bolezen se 66 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma jico po morju, bivanje na otokih in sprehode ob morski obali, ki so omogočali vdihovanje morskega zraka. Medicinska stroka je določala kodekse obnašanja na plaži, način oblačenja, čas in prostor druženja in na ta način homogenizi- rala rituale ljudi na plaži (Urbain, 2003). Sredi 19. stoletja smo bili priča diskusijam o zdravilni vlogi mrzle morske vode, ki so jo nekateri zdravniki že zanikali. V medicinskem traktatu Studii medici sull'acqua di mare Tržačana Augusta Guastalla so bili analizirani in prikazani učinki zdravljenja z morsko vodo. Iz njegovih raziskav lahko raz- beremo različna stališča, ki jih je zagovarjala medicinska stroka. Nekateri so bili namreč bolj, drugi manj naklonjeni terapevtski praksi kopanja v mrzlem morju. Guastallova študija je zagovarjala tezo, da je kopanje v mrzli vodi rav- no tako zdravilno; njegove njegove analize so bile sicer osredotočene na ko- panje v Sredozemskem in Jadranskem morju, ki se je večinoma prakticiralo v poletnih in jesenskih mesecih, v torej neprimerno toplejši vodi, v kateri so se kopalci brez težav kopali tudi do štirideset minut ali več, kar je bilo v mrzli vodi zelo težko oziroma nemogoče. Mrzla morska voda je imela tudi manjšo koncentracijo soli (Guastalla, 1842, 104–105). Morska zdravilišča kasneje niso zamrla ali izginila iz mode, so pa prepoznali njihove terapevtske meje. Morska voda in zrak sta po novih medicinskih dognanjih pozitivno učinkovala zlasti na zdravljenje otroških bolezni (anemija, limfatična in rahitična obolenja, tu- berkuloza) (Désert, 1986, 384–385). Sredi 19. stoletja so zdravniki odkrili novo kurativo, ki jo je ponujal svež gorski zrak ne le z vidika alpinizma, ampak tudi kot oblika klimatskih leto- višč v poletni vročini, ko je bilo v gorah prijetno sveže ( klimoterapija). Na- stajale so medicinske študije (H.-C. Lombard, D. Jourdanet) o terapevtskih učinkih čistega, svežega in suhega gorskega zraka.7 Prvi gorski letovišči, ki sta bili namenjeni zdravljenju tuberkuloze v Evropi, sta bili v Görbersdorfu (So- kołowsko) v Šleziji (1859) in Davosu v vzhodni Švici (sredi 19. stoletja). Pro- ti koncu stoletja so se pojavili novi gorski turistični kraji, kot sta Arosa in St. Moritz. V St. Moritzu so kombinirali zdravljenje z gorskim zrakom in termal- no vodo, saj so ob termalnem izviru leta 1859 postavili zdraviliški dom ( Kur- haus). Gorska klimatska letovišča so vzpostavila turistično infrastrukturo, termalna in hidromineralna poslopja, hotele in kavarne, urejala ceste in po- je širila zaradi neustreznih higienskih razmer, celodnevnega dela, podhranjenosti delavcev in veli-ke koncentracije prebivalstva v strnjenih naseljih. Množično obolevanje je zajelo predvsem mlade (in otroke, ki so prav tako predstavljali delovno silo). Tuberkuloza je bila znana kot socialna bolezen revnih družbenih slojev (Zupanič Slavec, 2009, 21). 7 Medicina je prispevala k izoblikovanju podobe gorske krajine kot zdravilnega okolja, naravne terapije, kjer so bolniki okrevali in ponovno pridobili fizično in mentalno zdravje (Vaj, 2005, 329). 67 turizem v avstrijskem primorju vezave z železnico (dostopnost). Kmalu se je zdravstvenim motivom pridruži- lo še udejstvovanje v alpskih športih (Vaj, 2005, 322–25). V alpskem prostoru so planinska društva konec 19. stoletja organizirala tudi skupinske ekskurzije otrok z namenom spodbujanja mladih za udejstvovanje v alpinizmu. Poudar- jalo se je pozitivne učinke bivanja v naravi in stik z njo (Boyer, 1995, 102–03). Svež zrak neurbanega in neidustrializiranega okolja je po mnenju zdrav- nikov spodbudno vplival na človekovo zdravje, zato je moral biti dober in čist, kakor je v svojem tekstu priporočal pisec v Ljubljanskem zvonu. Bolnik, ki je okreval, je namreč potreboval čist in svež zrak, saj »vzdúh na planem, osobi- to v solnčnih gozdih prija vsem bolnikom in speší ozdravljenje malone v vseh boleznih« (Rakež, 1890, 208). Podobno kot drugod so bili tudi na obmo- čju Avstrijskega primorja zdravniki glavni pobudniki uvajanja novih metod zdravljenja (termalna in morska voda), kar bo obravnavano v nadaljevanju. Urbanizacija Industrijska revolucija in industrializacija oziroma obdobje modernizacije, ki je sledilo, sta poleg tehnoloških inovacij, ki so na primer z izgradnjo železnice močno spremenil podobo mest in pokrajine, korenito posegli tudi na socialno in kulturno raven ter spremenili način življenja in odnose med posameznimi družbenimi razredi. Posledica industrializacije je bila tudi spremenjena podo- ba mest ter preobrat v njihovemu razvoju (Uršič, 2006, 19; Pirkovič, 1987, 13– 14). V tem obdobju smo bili namreč priča pojavu širitve mest, zlasti tisih, ki so imela močno industrijsko dejavnost, ter pojavu oziroma širitvi meščanske- ga družbenega sloja. Mesta so tekom stoletja pridobivala čedalje pomembnejšo vlogo ter pos- tajala prostor, kjer so se uveljavljali novi socialni in ekonomsi tokovi (Studen, 2005b, 104). Najprej so se industrializirala in ekonomsko najhitreje razvijala velika mesta v Angliji, nato predvsem v zahodni Evropi in Ameriki (oziroma v neevropskih državah) (Alfier, 1994). Rast mest in števila prebivalstva (ter njegova spremenjena družbena struktura) je zajela tudi Avstrijsko monarhijo in slovenske dežele znotraj nje. V prvi polovici 19. stoletja so predstavljala na Slovenskem mesta z več kot 2.0008 prebivalci slabe 4 % prebivalstva, do pričet- ka prve svetovne vojne pa je odstotek narastel na 13 %. V mestih z okrog 1.000 prebivalci je bil ta odstotek še višji, in sicer je na začetku 19. stoletja dosegel 6 %, leta 1910 pa skoraj 16 %. Industrializacija je bila v Avstrijski monarhiji de- loma prisotna že v predmarčni dobi, ko se je pričel proces oblikovanja me- 8 Po statističnih merilih je dolgo veljalo, da so mesta kraji z več kot 2.000 prebivalci (Studen, 2005b, 105). 68 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma ščanstva tudi v mestih na Slovenskem. Ponovni zagon je nato industrializaci- ja dobila v obdobju 1880–1910, ko smo bili priča tudi rasti števila prebivalstva v urbanih središčih in nadaljnemu razvoju in prodiranju meščanske druž- be in kulture.9 Na Slovenskem so meščanski razred, ki je bil izjemno hetero- gen, predstavljali predvsem obrtniki, trgovci, manjši podjetniki in inteligen- ca (odvetniki, višji uradniki, inženirji, zdravniki, učitelji), kar pomeni, da so se meščani identificirali ali po premoženju ali po izobrazbi (Studen, 1995, 11). Premožnejši prebivalci mest so seveda živeli precej drugače kot revnejši, spre- menjene navade pa so določale novo ureditev stanovanj in ločevanje prosto- rov, večja pozornost je bila namenjena tudi higieni (Studen, 2005b, 107–112). Rast mest pa je bila tudi tu pogojena z različnimi dejavniki, eden izmed njih je bila bližina železniške proge, zato so se najbolj razvijala in rasla mesta, kot so Maribor, Ljubljana, Celje, Jesenice in seveda Trst10 (Fischer, 2005, 75; Studen, 2005b, 104). V bližini velikih industrializiranih mestnih središč so nastajala tudi predmestja, kamor so se naseljevali prebivalci s podeželja, ki so delali v bli- žnjih tovarnah. V bistvu se je ob industrializaciji bolj večalo število prebival- stva v predmestjih in njihovi bližnji okolici (Studen, 2005b, 105–06). V takih industrijskih mestnih središčih, kjer je bila visoka koncentracija prebivalstva in industrijskih obratov, je življenje zaznamovalo nezdravo in onesnaženo okolje. Zaradi slabih delovnih razmer so se v mestih širile nalezljive bolezni.11 Mesta namreč niso imela ustrezne infrastrukture, kot sta na primer kanaliza- cija in vodovod (Borisov, 2009, 426). Stanovanj za revnejše prebivalce mest je tudi sicer primanjkovalo, tisti, ki so si sploh lahko privoščili najem skromne- ga bivališča (ali sobe), so živeli v veliki stiski. Stanovanja so bila pogosto pol- na plesni in nadležnega mrčesa, stanovalce so pestili bolhe, ščurki, stenice in uši (Studen, 2005b, 111). Premožnejši meščani, ki so si to lahko privoščili, so se trudili bežati iz umazanih in kaotičnih urbanih in industrializiranih središč. Mir in počitek so našli v naravi (Perrot in Martin-Fugier, 1990, 304). 9 Meščanstvo se je odražalo v kulturi bidermajerja, poslovnem uspehu, poudarku na družini, občutju in naravi (Studen, 1995, 11), 10 Prebivalstvo Trsta se je v obdobju 1880–1910 več kot podvojilo, s 74.544 na skoraj 161.000, Ljubljana je sredi 19. stoletja imela več kot 10.000 prebivalcev, v obodbju 1880–1910 se je povečalo za 60 %, s 26.284 na 41.727, v Gorici je v enakem obdobju število prebivalstva naraslo z 20.920 na 30.995 (za 48 %) (Studen, 2005a, 104). 11 Širjenje bolezni, kakor so kolera, tuberkuloza, tifus, davica, pegavica in škrlatinka, je skrbelo tudi medicinsko stroko. Na Kranjskem je Društvo slovenskih zdravnikov leta 1904 ustanovilo posebno organizacijo za boj proti tuberkulozi, imenovano Deželno pomožno društvo za bolne na plju- čih na Kranjskem (Zupanič Slavec, 2009, 21; Borisov, 2009, 426). 69 turizem v avstrijskem primorju Javna in zasebna pobuda v turističnem razvoju Ko se je država (in pred njo že lokalna oblast) zavedla potencialov, ki jih je za razvoj nudil prihodek od turizma, je pričela zakonsko urejati njegovo delova- nje in vlagati v turistično dejavnost. Precej pozornosti je posvečala urejanju cest, okolice, prometnih povezav, napeljavi elektrike, vodovoda in kanalizaci- je ter zabaviščni infrastrukturi, kar je pozitivno vplivalo na turistični razvoj. V nekaterih turističnih krajih je lokalna oblast (občina) pri razvoju tu- ristične infrastrukture in urbanističnega urejanja sodelovala tudi z zasebniki, kot na primer v beneškem Lidu, v drugih primerih, kakor v elitnem zdravi- lišču Bath, pa je celo prevzemala nekdanjo funkcijo privatnikov in sama skr- bela za urejanje vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, tlakovanja cest in celo organizirala zabavo ter promocijo turistične lokalitete in vlagala v po- sodabljanje termalnih poslopij. Občinska administracija je po Waltonovem mnenju imela ključno vlogo tudi pri turističnemu razvoju Blackpoola (Caval- canti, 2003, 64–66). V 19. stoletju so v Veliki Britaniji že pričeli vlagati v ob- morski turizem, kjer so gradili promenade in zaščitili morsko obalo. Podobno so tudi na območju italijanskih morskih krajev, kot so Sanremo, Lido, Viare- ggio in Rimini, lokalne administracije igrale ključno vlogo pri promociji tu- rističnega razvoja in urbanistični ureditvi krajev. Pri razvoju nekaterih lokali- tet, na primer Viareggiu in Riminiju, so v turizem investirali tudi zasebniki, ki so po ugodnih cenah kupovali posesti in tam zgradili turistično infrastruk- turo (Battilani, 2009, 33–34). Investicijam lokalnih oblasti je nekoliko kasneje sledila tudi država, ki si je prizadevala za ureditev in nadzor nad dobičkom od turizma. V evropskih državah so tako nastajali organizacije, društva in zavodi, ki so bili namenjeni promociji in spodbujanju turistične dejavnosti tako podjetnikov kakor javnih ustanov na državni in lokalni ravni. Ena izmed oblik pospeševanja razvoja tu- rizma, ki ga je spodbujala država, je bilo tudi ustanavljanje olepševalnih dru- štev in zvez za pospeševanje tujskega prometa.12 Prva država, ki je ustanovila državno komisijo, ki je skrbela za promocijo tujskega prometa, je bila Španija (1905). Organizacija je bila zadolžena za promocijo po celi Evropi in je skupaj z železniškimi družbami ponujala ugodnejše cene za potovanja tujih turistov. Na drugem mestu je bila Avstro-Ogrska, ki je preko Ministrstva za javna dela leta 1909 ustanovila Odsek za tujski promet, sledila je Francija, ki je naslednje 12 Pri vlogi države in drugih javnih dejavnikov za razvoj turizma smo v sklopu raziskave dali pouda- rek ustanavljanju in delovanju turističnih društev (na državni in lokalni ravni), ki so na območju Avstrijskega primorja oziroma nekdanje Avstro-Ogrske pustile pomemben pečat na turističnem področju. Politikam državnih in deželnih uprav ter gospodarskih teles nismo namenili podrob- nejše obravnave, čeprav so le-te nedvomno vplivale na usmeritve turistične panoge. 70 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma leto ustanovila Nacionalni turistični urad ( Office national du tourisme),leta 1919 pa je Italija dobila Nacionalni zavod za turizem ( Ente nazionale per le in- dustrie turistiche) (Battilani, 2009, 34–36). V Avstrijski monarhiji je bilo delo- vanje tovrstnih društev in organizacij ravno tako regulirano na državni ravni. Turistični razvoj so poleg lokalnih in državnih pobud, kot že omenjeno, zaznamovale tudi zasebne iniciative in investicije. V kraju, kjer so zaznali po- tencial turistične dejavnosti, ali v že obstoječih letoviščih, so lokalni privatni- ki in podjetja investirali kapital v razvoj. Dejavni so bili pri gradnji hotelov in penzionov ter organiziranju turistične dejavnosti. V zdraviliških krajih so bili pomembni akterji zdravniki, ki so odpirali svoje klinike in sanatorije ali vo- dili celotno zdravilišče, ter lokalni posestniki, ki so investirali in posodabljali turistično infrastrukturo. V nekaterih termalnih krajih, ki so imeli že daljšo tradicijo, so lokalni podjetniki ali lastniki investirali in posodabljali že obsto- ječo infrastrukturo. Pri tem vsaj v začetnih fazah niso bili potrebni veliki fi- nančni vložki (Cavalcanti, 2003, 62). Na območju Avstrijskega primorja so lokalni (domači) in tuji podjetniki ravno tako vlagali sredstva v izgradnjo tu- ristične infrastrukture in si prizadevali za dobiček iz te dejavnosti. Interes so pokazala tudi velika državna ali mednarodna podjetja, ki so v letoviških krajih gradila velike hotelske komplekse in drugo turistično in- frastrukturo. Tisk v turistični promociji Za razumevanje in interpretacijo turističnega razvoja določenega kraja so v po- moč tudi tiskani viri, zlasti vodniki in časopisi ter druge publikacije (na pri- mer promocijske publikacije zdravilišč in drugih turističnih krajev) iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, saj je razmah tiska v obdobju industrializa- cije in modernizacije pripomogel k večji promociji in prepoznavnosti določene destinacije. Nastopati je začel kot pomemben medij v okviru turistične propa- gande in razvoja. Poleg vodnikov se je razvilo oglaševanje, tako v samih vodni- kih kot v časopisju, s tiskanjem razglednic, oglaševanjem na železniških posta- jah itd. Sami vodniki nam poleg opisov zanimivosti določenega kraja ponujajo informacije, kot so: dostopnost do kraja, namestitvene kapacitete, zdravniška pomoč, lekarne ter nujne informacije o vrsti sprostitve in zabave v letoviščih. Udobnejše potovanje, zlasti z vlakom, je omogočalo tudi prijetno bra- nje. Razmah tiska, ki je pripomogel k nastanku nekega unificiranega polja izmenjave in komunikacije (Anderson, 1998, 66), je s pridom znala izkori- stiti rastoča industrija prostega časa, saj so se v 19. stoletju pojavili prvi po- tovalni priročniki. Na vlaku je potnik, udobno nameščen na svojem sede- 71 turizem v avstrijskem primorju žu v kupeju prvega in drugega razreda, bral priročnike oziroma vodnike, ki so prinašali koristne naslove, nasvete za izlete, navajali tarife za vozovnice in vozne rede vlakov, tramvajev in parnikov, pisali o poteh in načinih potova- nja, o gostilnah in njihovi kakovosti ter o naravnih in kulturnih značilno- stih krajev. Načini potovanja so se v industrijski dobi spremenili in potovalni pri- ročniki/vodniki so postali del organizirane turistične ponudbe. V namene novih oblik in dimenzij potovanja so nastajali prvi potovalni priročniki, ki so vsebinsko ustrezali novim načinom potovanja. Začetnika modernih turi- stičnih vodnikov sta bila John Murray in Karl Baedeker, ki sta za razliko od prejšnjih, subjektivneje naravnanih potovalnih priročnikov, uvedla tip vodni- ka, ki je značilen še danes. Murray, ki danes velja za enega izmed turističnih »prerokov«, je svoj prvi vodnik A Hand-Book for Travellers on the Continent Being a Guide through Holland, Belgium, Prussia and Northern Germany, and along the Rhine, from Holland to Switzerland: Containing Descriptions of the Principal Cities ... with an Index Map objavil leta 1836. Drugi znani pi- sec vodnikov, Karl Baedeker, je izdal svoj prvi »pravi« vodnik tri leta kasneje: Rheinreise (Paloscia, 2005, 265). Vodniki so dober vsebinski pokazatelji spre- menjenega načina potovanja in novih interesov. Vodnike so turistični kraji, ki so želeli »tržiti« svojo dejavnost, s pridom tiskali. Na območju Avstrijske- ga primorja, kar bo posebej prikazano v naslednjih poglavjih, so nosilci turi- stične ponudbe – zdravniki, zdraviliška komisija, lastniki hotelov in sanato- rijev – izdajali propagandno gradivo v namene širitve ponudbe in promocijo dejavnosti. Podobno so to počeli tudi drugi turistični kraji oziroma nosilci tu- ristične ponudbe. Poleg vodnikov je tisk omogočil širitev turističnega oglaševanja. Zdravi- liški in turistični kraji so svojo ponudbo in storitve ter samo privlačnost kra- ja promovirali preko tiskanja plakatov, zgibank in seveda vodnikov, ki so jih razpošiljali na razne potovalne urade in predstavništva turističnih organiza- cij doma in v tujini, prodajali na kolodvorih ter sodelovali na konferencah in razstavah. Potencialne turiste so lahko privabili ravno z oglaševanjem, zara- di tega je pomembno, da so se kraji z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi znali ustrezno »tržiti«, kar velja še danes. Pomemben razpoznavni turistič- ni element so postanele razglednice, ki so se razširile konec 19. stoletja. Obli- kovale so se kot izpeljanke ilustriranih dopisnic, po letu 1896 pa so jih že ob- likovali v litografski tehniki. Tiskanje velikih naklad razglednic je omogočil izum cinkovega klišeja. Na Slovenskem sta bila na primer najpogosteje upo- dobljena Bled in Triglav (Komelj, 2003, 321–22). 72 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma Prosti čas in širitev turistične ponudbe Spremembe na gospodarski in socialni ravni, ki sta jih sprožili industrijska re- volucija in industrializacija, so vplivale tudi na razvoj turizma, saj so pridobi- tve industrijske revolucije presegle zgolj »uporabo parnih strojev« in posegle na področje postavitve gospodarske infrastrukture v celoti. Gospodarstvo se je namreč pričelo usmerjati tudi v neagrarne dejavnosti. Posledice so se kazale tudi v socialni strukturi prebivalstva predvsem z nastankom srednjega sloja in uveljavitvijo meščanstva, ki je uveljavilo tudi svoj model preživljanja prostega časa13 (Fischer, 2005, 183, 126). Z izboljšanjem življenjskih pogojev in standarda, višjim dohodkom ter posledično večanjem kapitala, ki je omogočil boljšo sposobnost investiranja tako s strani držav, ki se jim je povečal BDP, kakor privatnikov se je večalo tudi vlaganje na eni in povpraševanje po turističnih storitvah na drugi stra- ni. Meščanski družbeni sloj, zlasti njegov premožnejši del, je poleg aristokra- tov postajal čedalje pomembnejši koristnik teh storitev. Turistična dejavnost je postajala množičnejša, saj se je možnost potovanj v tem obdobju začela iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki so razpolagali s prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma širiti na premožnejše meščane, ki so ravno tako iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem zgledovali po aristokratskih navadah (Désert, 1986, 386), saj sta nov način dela in življenja meščanske družbe spremenila tudi obnašanja in navade. Tekom 19. stoletja so bogatejši prebivalci velikih urbanih industrijskih središč iskali možnosti za preživljanje prostega časa izven onesnaženih in nasičenih mest. To prakso je spodbujala tudi medicina, ki je tako v poletnem kakor zimskem času priporo- čala menjavo okolja in obiskovanje termalnih, morskih, klimatskih in gorskih letovišč (Boyer, 1995, 63). Tisti prebivalci mest, ki si niso mogli privoščiti dalj- šega letovanja v obmorskih krajih, so si ustvarili svoj način počitnikovanja. V poletnih mesecih so oddih iskali v bližnjih mestnih parkih in manj oddalje- nih podeželjskih krajih. Pri tej obliki preživljanja prostega časa, t. i. poletni svežini ( Sommerfrische), gre za počitnikovanje na svežem zraku v neurbanem okolju,14 ki je pomenil umik iz delovnega okolja, daleč od poletnega zatohlega, nezdravega zraka v mestih. Na podeželju, kjer so uživali v naravi, dobri hra- ni, počitku, sprehodih in raznih oblikah druženja, so se »Sommerfrischler- ji« zadrževali tudi po več mesecev. Pomemben poudarek je bil na prepros- tosti, zdravem načinu življenja, družini in zasebnosti. Premožnješi meščani 13 Čas, ko ljudje niso bili na delu oziroma niso opravljali opravil v zvezi z delovnimi dolžnostmi, se je skozi zgodovino spreminjal. Čas, ki ni bil namenjen delu, so ljudje koristili na različne načine. Pred industrijsko dobo so imeli največ prostega časa plemiči (Makarovič, 1995, priloga »Prosti čas«). 14 Poleti so odhajali tudi na višje hribovite predele (Leonardi, 2005, 57). 73 turizem v avstrijskem primorju so si daljša letovanja na podeželju lahko privoščili, tisti manj premožni pa so letovali pri sorodnikih na podeželju ali najemali skromnejše nastanitve (Stu- den, 2003, 287). V zimskem času, ko so bogati aristokrati in meščani letovali na jugu, so drugi meščani svoj prosti čas preživljali v gledališčih, na plesih in drugih družabnih prireditvah v mestu (Studen, 1995, 77; Studen, 2006a, 33). V drugi polovici 19. stoletja sta je torej dostopnost turistični storitev na trgu in povečano povpraševanje, ki ga je sprožilo večje število ljudi (sprva pre- možnejšega meščanskega sloja), kazala tudi v možnosti za izkoristek prostega časa. V tem obdobju se je uveljavilo prepričanje, da počitnikovanje predstavlja nujno dejavnost in način življenja. Čas dela in čas počitnic sta ločila letni cikel na dve družbeni sezoni, zimsko-pomladno – delovno in poletno (ter del jese- ni) – počitniško (Perrot in Martin-Fugier, 1990, 299, 304). Proces pridobiva- nja pravice do koriščenja prostega časa oziroma njegovega strogega ločevanja od delovnega časa je bil dolgotrajen, turistične storitve v elitnih letoviščih pa so si še naprej lahko privoščili večinoma le premožni. S postopnim naraščanjem dohodkov se je možnost potovanja širila tudi na druge sloje prebivalstva, čeprav je šlo pri tem za dolgotrajen proces, ki se je v Evropi zaključil šele po drugi svetovni vojni,15 ko se z uveljavitvijo plačanega dopusta na množični ravni poveča tudi koriščenje turističnih storitev. Dolgo- trajen je bil tudi proces uvajanja zakonodaje, ki je zagotavljala večje socialne pravice, zmanjšala delovni čas ter uvedla plačan dopust (Paloscia, 2005, 264). Prve »uradne počitnice« so bile uveljavljene konec 19. stoletja z Bank Holi- day Act iz leta 1871, ko so bili za območje Anglije, Walesa, Irske in Škotske do- ločeni praznični dnevi.16 Prvi delavci, ki so pridobili pravico do delno plača- nega dopusta,17 so bili angleški, zaposleni v tekstilni industriji. Prvo letovišče, kamor so odhajali na počitnice, je bilo Blackpool, s katerim je bila železniška povezava zgrajena že leta 1840 (Cavalcanti, 2003, 69). Vendar so se šele v ob- dobju med obema vojnama, predvsem pa po drugi svetovni vojni, turistične storitve oziroma dopustovanje in počitnikovanje razširilo na vse sloje prebi- 15 V Avstro-Ogrski za prvo prelomno leto za delavsko zaščito velja leto 1859, ko je bil izdan nov Obrtni red, ki je vzpostavil gospodarski liberalizem. Takrat govorimo tudi o začetkih industrijske družbe. Z letom 1885 so delavci dobili prvo zaščitno zakonodajo. Konec prve svetovne vojne, ki je zazna- moval nove politične meje, je pomenil tudi ustanovitev Mednarodne organizacije dela. V ustave držav so prišla določila o varstvu in zaščiti dela, uveden je bil 8-urni delavnik (Kresal, 1998). 16 Proces določitve praznikov je kmalu zajel tudi Združene države Amerike in Kanado (Boyer, 1995, 97–99). 17 Čeprav do začetka druge svetovne vojne v evropskih državah še ni prišlo do zakonske regulacije plačanega dopusta, je le-ta pripadal 80–90 % delavcem. Pri tem je Veliko Britanijo prehitela Francija, ki je leta 1936 sprejela zakon o plačanem dopustu (Boyer, 1995, 97–99). 74 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma valstva. Razpoložljivi čas in sredstva iz prostega časa sta ustvarila vir bogastva, koriščenje tega časa pa je dobro izkoristila ravno turistična industrija (Batti- lani, 2009). Potovalne agencije in posredniki Pomemben element turistične dejavnosti in obenem dejavnik turističnega ra- zvoja predstavljajo potovalne agencije in posredniki turističnih storitev, ki so nudili in nudijo integrirane, dosledne in učinkovite turistične pakete. Ta obli- ka turistične ponudbe se je pojavila v 19., dokončno pa uveljavila v 20. stoletju (Cavalcanti; Leonardi; Heiss, 2003).18 Vendar je bilo posredovanje med ponud- bo in povpraševanjem v različnih oblikah prisotno že v preteklosti. Predhodniki tour operaterjev, ki so že v obdobju pred modernim turiz- mom igrali posredniško vlogo med ponudniki in koristniki storitev, so bila prevozna podjetja, ki so poleg prevoza potnikov urejala tudi prehrano, vode- nje in birokracijo v zvezi z dovoljenji za vstop v tuje države (listine). Organizi- ran primer zasledimo pri beneških ladjarjih, ki so urejali potovanje po morju za romarje v Sveto deželo (glej poglavje o romanju). Poleg ladjarjev so potovalne storitve nudili tudi drugi. V 16. stoletju za- sledimo tudi podjetne kočijaže, ki so skrbeli za prevoze po kopnem. Koristni- ki njihove ponudbe so bili zlasti grandtouristi (potovanje je bilo cenejše in hitrejše kot z lastnim prevozom). Prvo organizirano ponudbo potovanj pred- stavljajo prevozniki, ki so se tekom 15. in 16. stoletja ukvarjali z organizacijo potovanj (Battilani, 2009, 376). V obdobju modernega turizma so se izoblikovale profesionalne potoval- ne agencije. Organizacija potovanj in potovanje zgolj v turistične namene sta pridobila nove kulturne in ekonomske razsežnosti. Prve zasledimo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Agencije so ponujale določene sto- ritve, kot je, denimo, rezervacija vlakov, avtobusov in hotelov ali le prodaja vo- zovnic (za vlak, parnik). Opravljale so tudi druge dejavnosti, ki niso bile nujno vezane zgolj na turistične storitve. Potrebno je poudariti, da so tako železniške postaje kakor parniške družbe imele dokaj razvejano mrežo lastne prodaje vo- zovnic in niso potrebovale veliko posrednikov. Prvo podjetje, ki je nudilo storitve, namenjene turističnemu potovanju, je bilo Thomas Cook, tako poimenovalo po svojemu ustanovitelju. Thomas Cook je julija leta 1841 organiziral skupinsko potovanje z vlakom, in sicer za 18 Vemo, da namestitvena in razvedrilna infrastruktura nista edini obliki turistične potrošnje. Zla- sti v obdobju po drugi svetovni vojni so pomembno vlogo igrale dejavnosti, povezane s posredo- vanjem med ponudbo in povpraševanjem, ki jih vodijo tour operaterji in turistične agencije. Rav- no razvoj teh novih dejavnosti je temeljito spremenil podobo turizma. 75 turizem v avstrijskem primorju skupino šestotih ljudi, ki so odšli na zborovanje proti alkoholizmu.19 Za poto- vanje je pridobil vstopnice po nižjih cenah. Cook je bil mnenja, da je mirova- nje v spremenljivih časih, ko se cel svet premika, zločin, zato je spodbujal po- tovanje, in sicer po ugodni ceni (Urry, 2002, neoštevilčeno).20 Nekaj let za tem je pričel organizirati potovanja za skupine. Leta 1844 je organiziral prvi izlet za zabavo ( pleasure). Turistični paket je gledalcu/obiskovalcu ponujal vodenje po priporočenih trgovinah in krajih historičnega interesa. Sprva je organizi- ral manjša potovanja na angleškem območju za šolarje, ženske, pare in »na- vadne« ljudi, ki si pred uvedbo železne ceste tega niso mogli privoščiti. (Sam- ske) ženske viktorijanske dobe so bile posebna tržna niša; s Cookom so lahko po Evropi potovale brez posebnega spremstva (Urry, 2002, 23–24). Cook se je zavzemal za masifikacijo in demokratizacijo potovanj, zato ne čudi, da je bil glavni odjemalec njegove ponudbe zlasti srednji–nižji sloj. Njegova klientela je bila v primerjavi z aristokrati in bogatimi meščani manj zahtevna. Pripadniki neprivilegiranega družbenega razreda naj bi bili radi vo- deni in deležni spremstva na potovanju (De Seta, 1997, 261). Z uvedbo cenej- ših vstopnic je potovanje postalo dostopnejše tudi tem kategorijam turistov. Cook se je zavedal, da je bilo za pravi zaslužek potrebno napolniti čim več (če ne vseh) sedežev na vlaku. Zaradi tega se je tudi pogajal za ugodnejše cene z upravitelji železniških linij in s svojo agencijo omogočil potovanje številnim ljudem s sicer omejenimi finančnimi sredstvi. Zavedal se je namreč, da je spre- menjen način življenja v industrijskih mestnih središčih spodbudil tudi že- ljo in nove motivacije za potovanja, ter v železnici videl priložnost, ki je poleg prevažanja tovora lahko nudila ugodno in udobno potovanje ljudem. Potni- kom je priskrbel povezave za potovanja, vozovnice in urnike. Za potovanja v tujino je uredil menjavo denarja. Objavljal je turistične vodnike in programe potovanj, ki so služili tudi promociji njegove dejavnosti. Izumil je t. i. krožne vozovnice, kar je pomenilo skupek vozovnic (poleg tistih za vlak tudi za pre- voze s kočijo in parnikom), ki so pokrivale celotno potovanje. V kolikor del poti niso prepotovali, je bil potnikom vrnjen znesek. Leta 1867 je uvedel Cook Coupon za prehrano in nastanitev turistov v hotelih, s katerimi je sodeloval. Leta 1873 je uvedel krožne bankovce (predhodna oblika današnjih traveller's cheques) (Urry, 2002, 24), kar pomeni, da je Cook v zameno za denar, ki ga je prejel od svojih strank, le-tem dodelil posebne kartice, s katerimi so lahko plačevali v hotelih, ki so imeli z agencijo sklenjen dogovor. Potnikom je bilo 19 Cook je bil vnet baptist in član Temperance Society – združenja proti pitju alkohola; za člane tega združevanja je tudi organiziral to potovanje. 20 Thomas Cook je leta 1854 dejal: »To remain stationary in these times of change, when all the world is on the move, would be a crime. Hurrah for the Trip – the cheap, cheap Trip«. 76 dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma potovanje s tem olajšano, saj so pridobili namestitev in se niso srečevali z me- njavo denarne valute. Do leta 1890 je bilo v ta sistem vključenih že skoraj tisoč hotelov. Na celino je potnike prvič popeljal leta 1855 (Williams, Armstrong, 2006, 126). Organiziral je potovanja po celem svetu, z obiskovanjem eksotič- nih dežel, kulturnih manifestacij, sejmov, predstav v Parizu, Londonu, Chi- cagu in Saint Louisu ter drugod. Leta 1868 je skupino turistov pripeljal tudi v Postojnsko jamo (Shaw, 2008, 263). Štiri leta kasneje je prvih 11 turistov po- peljal na pot okrog sveta. Že leta 1875 je uvedel prvo obliko križarjenja, in si- cer sedemdnevno potovanje po Skandinaviji z namenom ogleda polnočnega sonca (Nordkapp). Do leta 1880 je imel po svetu že 60 poslovalnic agencije. Cook je bil začetnik in pobudnik pomembne dejavnosti, zavedal se je pomena dobre organizacije in ponudbe. Kakor je zapisal sam, njegovi izleti niso predstavljali potovanja za turista, ampak potovalna odkrivanja za potni- ka. Njegov namen ni bila zgolj organizacija paketov, saj je vsakega posamezni- ka obravnaval kot pomembno osebnost in nudil storitve na osebni in global- ni ravni, torej pravo à la carte potovanje (Urry, 2002, 86).21 Ravno na primeru Thomasa Cooka lahko pokažemo razliko med tour operaterjem in turistično agencijo. Prvotna funkcija njegove dejavnosti je sicer bila organizacija poto- vanj in itinerarijev (tour operator), vendar je z razširitvijo svoje dejavnosti in vzpostavitvijo mreže pisarn, ki so prodajale turistične pakete (na drobno), na- stopal tudi kot turistična agencija. Celinska Evropa je za nekaj desetletij zamujala z razvojem. Prve agencije so bile Bennet na Norveškem (1850), Stangen v Nemčiji (1863), Lubin v Fran- ciji (1874)22 in Chiari v Italiji (1878). Leta 1875 je pričela delovati American Express Company, prva ameriška turistična agencija, in leta 1876 Compagnie des Wagons-Lits et des grands Express Europeens (Battilani, 2009, 379). Te agencije so, podobno kot Cookova, nudile različne storitve, kot so potovanja in itinerarije, ali preprosto prodajo vozovnic.23 Na začetku 20. stoletja se ta sis- tem posredovanja še ni dosti spremenil. Število agencij se je sicer povečalo, saj se je povečalo tudi povpraševanje. Navadno so delovale v funkciji tour opera- torjev – organizacija potovanja z vlakom in rezervacija hotelov. 21 »is not a trip for the tourist but a voyage of discovery for the travel er … there is no packaging … Thomas Cook treats you not just as an individual but as VIP…Thomas Cook provides a service that is both personal and global. This is truly travel à la carte.« 22 Sicer so prvo počitnikovanje v Franciji konec 19. stoletja organizirali francoski turistični klub, Mi-chelinov vodnik in lokalni turistični uradi (Perrot in Martin-Fugier, 1990, 304). 23 Na Slovenskem je leta 1951 vlada RS z odločbo ustanovila prvo turistično podjetje pod imenom Putnik. Na začetku svoje dejavnosti je podjetje imelo 10 poslovalnic, 8 turističnih avtobusov ter 90 uslužbencev. Leta 1959 se je preimenovalo v Kompas. 77 turizem v avstrijskem primorju Prava distinkcija med tour operaterji in turističnimi agencijami se prav- zaprav pojavi po drugi svetovni vojni, ko pride do nove organizacije prevozov (širjenje charterskih poletov) in pojava množičnega turizma. Podjetje Thomas Cook and son Ltd. je, denimo, že leta 1927 najelo določeno število letalskih sedežev. Nižanje cen letalskih prevozov je privedlo tudi do sprememb v orga- nizaciji potovanj. Na začetku 60-ih let so družbe pričele del sedežev po niž- jih cenah ponujati v »zakup« turističnim agencijam. Na ta način so turistič- ne agencije v svojih potovalnih paketih lahko poskrbele tudi za vozovnice, ne da bi za to najemale cela letala. Organizatorji turističnih potovanj in paketov so pozitivno vplivali na razširitev turistične ponudbe. Paketna storitev, kot je npr. zakup večjega šte- vila vozovnic in rezervacija hotelskih nastanitev, je omogočila nakup po nižji ceni in turistične storitve širila tudi med manj premožne prebivalce. Za sku- pinsko potovanje je agencija urejala tudi potrebne dokumente, kar je ljudem olajšalo potovanje, saj samim ni bilo potrebno več urejati vseh birokratskih postopkov. Turistični kraji so se kmalu zavedali vloge potovalnih agencij in se z njimi pričeli povezovati. Pošiljali so jim svoje propagandno gradivo in preko njih promovirali svoj turistični kraj. Dejavniki so vplivali na porast povpraševanja po turističnih storitvah in posledično tudi na razvoj turističnih destinacij. Na obravnavanem obmo- čju vsi dejavniki niso bili hkrati prisotni ali v enaki meri vplivali na turistični razvoj. Na podlagi razpoložljivih in uporabljenih virov in podatkov smo tako rekonstruirali turistični razvoj posameznih krajev Avstrijskega primorja, kjer se je pokazalo, kateri so bili ključni vidiki, ki so ta razvoj sploh omogočili. 78 Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma Vpričujočem delu se osredotočamo na obravnavo razvoja modernih ob- lik turizma na ozemlju t. i. Primorja, ki ga je po koncu francoskega ob- dobja in Ilirskih provinc oktobra 1813 deloma ponovno prevzela Av- strija. V širšem smislu gre za območje Krasa, Notranjske, Posočja in morske obale med Furlansko nižino ter Istro. S priključitvijo Avstrijski monarhiji so bile ponovno osvojene province septembra 1814 vključene v začasno vlado pod imenom Ilirija. Trst in Primorje sta bila na podlagi sklepa dunajskega kongre- sa vključena v avstrijski zakonodajni sistem. Pod okriljem cesarsko-kraljevega Tržaškega gubernija ( Governo del Litorale in Trieste) je bilo Primorje razdelje- no na okrožja ( Kreise) v Gorici, Trstu, Reki in Karlovcu. Leta 1825 sta ostali le dve okrožji, in sicer istrsko (s kvarnerskimi otoki) s sedežem v Pazinu in gori- ško (Goriško-Gradiška). Mesto Trst, ki ga je upravljal mestni organ, imenovan politično-ekonomski Magistrat, ni bilo podvrženo okrožni oblasti, ampak je bilo neposredno podrejeno Tržaškemu guberniju. Oktroirana ustava leta 1849 je za posamezne kronske dežele (kronovine) kot enotna upravna območja do- ločila namestnike, za Primorje oziroma Avstrijsko primorje ( Österreichisches Küstenland, Litorale austriaco) je bil njegov sedež v Trstu (I fondi documenta- ri, 2009). Avstrijsko primorje se je delilo na dve upravni enoti, in sicer na mej- no grofijo Istro in pokneženo grofijo Goriško-Gradiško. Trst je ostal samo- stojna enota. Namestništvo v Trstu je bilo neposredno podrejeno avstrijskemu notranjemu ministrstvu (in ostalim dunajskim ministrstvom), s sicer širokimi pooblastili, saj je upravljalo in nadzorovalo javno politiko, delovanje okrožij in občin, zadeve v zvezi z državljanstvom, s posestvi, z mejami, vojaške zadeve, javna dela, imelo nadzor nad starinami, železnicami, kmetijstvom, gozdar- stvom, poštnimi in telegrafskimi zadevami, trgovino, industrijo, trgi, podjetji, društvi, tiskom, sodstvom, zapori, policijo, zdravstvom (zdraviliškimi kraji), avstrijsko primorje .. 81 turizem v avstrijskem primorju socialnim skrbstvom, vero, zakonskim stanom ter šolami. Funkcija namestni- štva je imela tudi nekatere finančne pristojnosti. Namestnik je bil tudi zastop- nik vlade v deželnih skupščinah. Od namestništva v Trstu je bilo odvisno ce- lotno ozemlje Avstrijskega primorja, s Trstom in z njegovim teritorijem, Istro ter Goriško-Gradiško. Taka ureditev se je z nekaterimi institucionalnimi spre- membami obdržala vse do konca prve svetovne vojne. Primorko namestništvo je bilo ukinjeno leta 1918 (I fondi documentari, 2009). Območje kronske dežele Avstrijskega primorja, ki se je v drugi polovi- ci 19. stoletja intenzivneje turistično razvijalo, je bilo znano tudi pod imenom Avstrijska riviera,1 kar je veljalo zlasti za obalno območje te dežele. Kraji ob morju, kakor so Portorož, Strunjan, Gradež, Opatija, Lovran, Mali in Veliki Lošinj ter drugi, so se ob pojavu modernih oblik turizma razvijali v morske zdraviliške in kopališke destinacije. Obenem so se na območju dežele razvija- li tudi drugi tipi turističnih destinacij, kot sta jamski ter gorski turizem, ki pa sicer ni podrobneje obravnavan.2 Najprej obravnavamo kraje Avstrijske riviere, to so termalne ter morske klimatske, zdraviliške in kopališke postaje, kjer analiziramo in predstavljamo razvoj nekaterih uspešnejših destinacij druge polovice 19. in začetka 20. sto- letja, z opisom začetkov razvoja krajev in identifikacijo ključnih dejavnikov vpliva na moderni turistični razvoj. Sledi obravnava jamskega turizma, ki je temeljil na naravnih danostih in specifikah. Pozornost je deloma posvečena začetkom razvoja v predindustrijski dobi z identifikacijo privlačnosti, ki so že pred modernim turizmom spodbujali obiskovanje območja s strani domačih in tujih popotnikov, raziskovalcev, avanturistov, predvsem pa razvoju v fazi modernega turizma s poudarkom na identifikaciji dejavnikov razvoja moder- nega turizma, ki so nanj vplivali.3 Če najprej identificiramo naravne ali kulturne privlačnosti območja, ugotovimo, da obalna istrska mesta, predvsem pa istrska notranjost, v predin- dustrijski dobi načeloma niso bila vključena v itinerarije mladih potomcev ple- miških družin, umetnikov, znanstvenikov in raziskovalcev novega veka, bodisi 1 Na to temo je ob stoti obletnici avstrijske razstave Österreichische Adria Ausstellung leta 2013 dunajski muzej priredil razstavo Österreichische Riviera. Wien entdeckt das Meer, kjer so bili v katalogu objavljeni prispevki o morskih kopališčih riviere od Gradeža do Dubrovnika. 2 V prvi vrsti smo osredotočeni na razvoj modernih oblik turizma v tej deželi monarhije, vendar so posamezni kraji oziroma območja na Kranjskem, ki so bila zaradi sorodnega in sočasnega razvoja nekaterih oblik turizma (predvsem jamski) smiselno vključena v obravnavo, saj na ta način omogočajo celostni vpogled v sam razvoj. 3 O sami zgodovini turističnega razvoja jamskih destinacij obstajajo številne študije, zato je bila raziskava osredotočena na tri primere – Vilenico, Škocjanske jame in Postojnsko jamo oziroma iden- tifikacijo in vlogo posameznih dejavnikov, ki so bolj ali manj spodbujali turistični razvoj. 82 avstrijsko primorje .. ker niso bila poznana in določena kot del itinerarija bodisi zaradi slabih kopen- skih prometnih povezav, pa tudi ker je bila Istra vrsto stoletij razdeljena med dve velesili, ki sta se potegovali za to ozemlje in si ga delili (Benetke in Habsburža- ni);4 to sicer ne pomeni, da jih v tem prostoru tudi ne srečamo. Kraški rob Istre in Kras, ki je bil zaradi posebnosti tamkajšnjih naravnih pojavov deležen večje- ga interesa raziskovalcev in avanturistov, so najpogosteje obiskovali popotniki, ki so potovali po kopnem v smeri Dunaj–Gradec–Trst. Ustaljene cestne pove- zave so v večini primerov peljale preko Krasa na Dunaj ali v Trst ter preko Pivke proti Reki in Dalmaciji. Na tranzitnejši značaj območja kažejo tudi skopi opisi popotnikov, ki so potovali preko teh krajev (Carmichael, 1991). Večjo prehodnost je opaziti v jadranskih pristaniščih, kjer so se popot- niki,5 ki so potovali po ozemlju beneške republike ter iz Benetk proti Dalma- ciji in Levantu, na poti ustavljali. Pri opisih srečamo krajše zabeležke o Ko- pru, Pulju in Rovinju, ki so bila predvsem tranzitna območja za romarske poti ter popotnike, ki so potovali proti jugu in vzhodu. William Lithgow, deni- mo, je bil leta 1609 na poti iz Benetk proti Dalmaciji zaradi slabega vremena in močnega vetra prisiljen pristati v poreškem pristanišču. Obalno območje Istre, piše, pripada Beneški republiki, kraji so bogati z žitom, vinom in različ- nimi vrstami sadja. Koper (Justinopoli) naj bi videl nedaleč od pristanišča in ga opiše kot mesto v slabem stanju (ruševine), ki je nekdaj bilo pomembno,6 a sedaj propada. Ko je veter pojenjal, so z ladjo nadaljevali pot proti Brionom in Kvarnerju (Levental, 1989, 66). Podobno se je zgodilo z ladjo, na kateri je po- toval George Wheler iz Benetk proti Grčiji leta 1675, ki se je morala zaradi ve- tra zasidrati v Pulju in je pot nadaljevala šele naslednji popoldan. Na poti iz Benetk proti Jadranu so z ladjo pristali na istrski obali, na otoku sv. Andreja (danes Crveni otok), kjer je bil samo frančiškanski samostan (Levental, 1989, 154). Na malem otoku ni bilo najti veliko zabave, zato se je odločil, da bo na- biral posamezne vrste rastlin.7 V Pulju so večino popotnikov, med njimi tudi Whelerja, Vernonsa, Pockocka in Millesa, najbolj očarali amfiteater (arena), slavolok in Avgustovo svetišče. Richard Pockocke, ki je slovenske kraje obi- skal v letih 1736 in 1737, je v želji po ogledu tamkajšnjih obmorskih krajev s 4 Polotok je bil razdeljen na habsburški in beneški del vse do konca 18. oziroma 19. stoletja. Na tem območju so v 15., 16. in 17. stoletju potekali stalni spopadi med tema dvema silama (vojna med Trstom in Koprom 1463 ter beneško-habsburški vojni 1508–1516 in 1615–1617). 5 Proti vzhodu, Jeruzalemu, so potovali tudi romarji. 6 Zgodovina beneške prevlade nad Koprom se v grobem deli na dve obdobji, in sicer od konca 13. do sredine 16. ter od sredine 16. do začetka 19. stoletja. Prvo velja za obdobje gospodarske in demografske rasti, drugo pa za obdobje stagnacije tako na gospodarskem kot socialnem področju (Žitko, 2015, 39). 7 Nabral naj bi šestnajst vrst zelišč, ki jih ni našel niti v Franciji in Italiji (Levental, 1989, 154). 83 turizem v avstrijskem primorju sopotniki najel voz v Trstu in opisal Koper, Piran, Umag, Poreč, Rovinj in Pulj (Levental, 1989). Pockocke in Jeremiah Milles sta si v bližini Trsta ogle- dala Socerbsko jamo. Zanimala sta se tudi za ostaline antike in se odpeljala do obalnih istrskih mest, Kopra, stare Aegide in srednjeveškega Justinopoli- ja, otoka, ki ga s celino povezujeta most in nasip. Pockocke opisuje, kako sta v Umagu opazila star napis, v Piranu opiše krstilnico z vodnjakom, na katerem je uprizorjen kupid, ki jaha delfina. V Poreču, starem Parentiumu, sta iska- la antične spomenike in opazila, da so bili marmorni napisi vrženi v morje, kjer so se poškodovali.8 Obiskala sta Rovinj, gosto naseljeno mesto z živahno trgovino, vinom in oljem, v bližnjem Sv. Andreju pa omenila benediktinski samostan (Levental, 1989, 207–08). Podobno kot Milles tudi Thomas Alla- son naslednje stoletje (1819) opisuje Istro in Dalmacijo kot območje, bogato z umetnostjo, vendar se žalosti nad ravnodušnostjo, s katero postopajo po spo- menikih. Wheler piše o Pulju kot o enem najstarejših istrskih mest z varnim in velikim pristaniščem, ki je zaprto z vseh strani. Posebej omeni areno, slavo- lok in Avgustov tempelj (Levental, 1989, 155). Tudi domači popotniki in obiskovalci so na svojih potovanjih opisovali potek poti in za seboj puščali zapise in dnevnike. Rossetti, ki je spremljal ško- fa Millerja ob njegovi vizitaciji leta 1693, je v svojem opisu med drugim zabe- ležil tudi zanimivosti, kakor na primer Socerb z gradom, jamo in s čudovi- tim razgledom na Koper, Milje in Izolo, jamo v Škocjanu, kobilarno v Lipici, Predjamo in zdravilni žvepleni vrelec v dolini Zrenja (Durissini, 1998).9 V predindustrijski dobi se kot dejavniki privlačnosti v obalnih mestih kažejo predvsem kulturno-zgodovinske znamenitosti, čeprav se že v 13. stole- tju omenjajo nekatere naravne danosti območja, ki bi lahko potencialno pri- vabile obiskovalce. Benediktinci iz samostana sv. Lovrenca v Bernardinu so domnevno s solinskim blatom in slanico zdravili obolele za revmatizmi in vnetji. Uporabo blata in slanice kasneje omenja tudi novigrajski škof Tomma- sini, ko naj bi si romarji obolele dele telesa mazali s temi morskimi produkti. Tommasini zdravilno funkcijo pripisuje tudi žvepleni vodi v Sv. Štefanu, kar potrdi tudi tržaški škof oziroma njegov sopotnik ob vizitaciji po škofiji leta 1693. Uporaba naravnih danosti v zdravilne namene pa je bila najverjetneje lo- kalnega značaja, saj navedb s strani tujih popotnikov (vsaj do domnevne upo- rabe žveplene vode francoskih vojakov) nismo zasledili. Ti dejavniki privlač- nosti so v ospredje prišli šele v fazi modernega turizma. 8 Mil es v pismu 24. julija 1737 zaničljivo piše, da so nevedni ljudje odlagali marmorne napise na obalo, kjer so se poškodovali in postali nečitljivi (Carmichael, 1991, 43). 9 »Verso la val e a piè di questo Monte scaturisce un acqua bolente sulfurea che risana con meraviglia doglie, rogne, et simili infermità« (Durissini, 1998, 157). 84 Toplice sv. Štefan Novi turistični oziroma zdraviliški trendi v Evropi so naleteli na plod- na tla tudi v Avstrijski monarhiji. Moderne oblike turizma so se na območju Avstrijskega primorja razvijale v krajih s termalnimi izvi- ri sladke vode in v obmorskih krajih. Koriščenje termalnih vrelcev beležimo v toplicah Sv. Štefana, v Izoli ter v posameznih krajih današnje Furlanije-Ju- lijske krajine, kakor denimo Tržiču ( Terme Romane di Monfalcone/Römer- -Thermen von Monfalcone). V knjigi je posebej obravnavan primer razvoja term v Sv. Štefanu, ki kot žvepleno zdravilišče predstavlja posebnost. Terme v Tržiču so le delno vključene, in sicer pri prikazovanju statističnih podatkov. Izvir žveplene termalne vode v Sv. Štefanu v Istri (Santo Stefano al Qu- ieto, danes Istarske toplice) je bil večinoma namenjen zdravljenju revmatič- nih obolenj. Redki viri, ki pričajo o uporabi omenjene vode, navajajo, da naj bi se tamkajšnje vode posluževali že v antiki, ko so se v času rimskega imperi- ja v javnih kopelih lahko brezplačno kopali vsi svobodni domačini in tujci, o čemer v bližini kopališč pričajo najdbe napisov na kamnu ter denar in nakit iz rimskega obdobja (Blažević, 1987, 33; Benussi, 1888).1 Do začetka 19. stoletja zasledimo le redke omembe izvira, 2 ki potone skoraj v pozabo, kar sicer ne po- meni, da se ga lokalno prebivalstvo ali bolniki niso posluževali (Benussi, 1888, 1 Benussi piše tudi o predrimskih ostankih in o najdenih okostnjakih nadpovprečne velikosti. Kopeli, ki so označene na zemljevidu rimskega cursus publica Tabula Peutingeriana, ki označuje cestno omrežje rimskega imperija; evidentira tudi kopeli na območju Sv. Štefana, torej antičnio uporabo termalne vode. 2 Ena redkih omemb termalnega izvira, ki smo ga zasledili, je bila leta 1693 ob vizitaciji tržaškega škofa Mil erja, ki jo v svojih zapisih omenja njegov sopotnik Rossetti (Durissini, 1998, 57). Tudi Kandler piše, da so tukajšnje terme sicer poznane in uporabljene, vendar so bile vrsto stoletij zanemarjene: »… la Termale oggidì di S. Stefano, non in tanta fama e frequenza quale i bagni sul 'isola al Timavo, pur non ignota nè deserta, come poi rimse per secoli …« (Kandler, 1875, 274). toplice sv. štefan 85 turizem v avstrijskem primorju 21). Omembo kraja zasledimo okrog leta 1600, na podlagi zapisov novigraj- skega škofa Giacoma Tommasinija, ki je pisal o žvepleni vodi, ki je služila tudi za beljenje lana in konoplje (Ghersa, 1884, 25). O termalni vodi v Sv. Štefanu na začetku 19. stoletja piše Girolamo Agapito v svojih opisih, kjer omenja, da je voda stalno tekoča in kristalno čista ter da se iz mase hlapov dviguje in širi vojn po gnilih jajcih. Agapito kritično oceni zapuščen in neurejen termalni izvir ter nezainteresiranost lastnikov po ureditvi kopališča, kar se spremeni z letom 1817, čeprav v termah še naprej vladajo pomanjkljive higienske razme- re (Agapito, 1823, 158–59).3 Naslednjo omembo najdemo v časopisu Archeogra- fo triestino iz leta 1830, kjer je omenjeno, da se v bližini Zrenja nahaja topla žveplena voda, ki zdravi številne bolezni (Benussi, 1888, 21).4 O termalnem iz- viru piše tudi Tommasini v svojih »Zgodovinskih komentarjih o Istri« kot o izviru pod goro v Zrenju, kjer priteka bogat potok žveplene vode, ki ni vroča, kar dopušča, da si v njej ljudje močijo roke. Voda naj bi zdravilno pomagala proti ozeblinam, garjam in kožnim boleznim (Tommasini, 1837, 127).5 V času Ilirskih provinc naj bi francoski vojaški zdravnik naročil, da se termalne bazene nameni zdravljenju garij in drugih bolezni vojakov ter opusti uporabo vode za beljenje konoplje (Blažević, 1987, 33). Zaradi pomanjkanja in- frastrukture, ki bi po kopanju nudila nekaj zavetja (pokritih klopi za počitek), so po kopanju vojaki morali teči po bližnjem travniku. Tovrstno zdravljenje je bilo po pisanju Benussija zelo uspešno (Benussi, 1888, 22). Ravno uspehi zdravljenja, ki ga je prakticiral francoski vojaški zdrav- nik, druga pričevanja o ozdravitvah in pobuda buzetskega zdravnika Osval- da Zannantonija so pripomogli, da so na območju izvira v zasebni lasti druži- ne Gravisi iz Kopra leta 1807 kemijsko analizirali vodo in postavili obrat v do tedaj precej zanemarjenih termah (Ghersa, 1894; La Provincia, 3, 1878, 116).6 3 »Quest’acqua scorre sempre copiosa e limpidissima e dal a massa si vedere alzarsi un vapore che spande un odore d'uova fracide.« 4 »Vi sono buone acque in molti luoghi, ed in particolare vicino a Sdregna è un'acqua calda sempre bol ente, che ha molto del sulfureo, et sana molti mali« (Relazioni e descrizioni universali e particolari, Archeografo triestino, 2, 1830, 97). 5 »Nel a val e di Montona sbocca a piè del monte di Sdregna un rivolo d'acqua sulfurea assai abbon- dante, qual' è tepida, e fa anche fuori del monte nel piano alcuni piccoli bol i con esalazione sulfurea man on ardenti, onde comodamente molti si bagnano le mani. Viene sperimentata risanare doglie vecchie cagionate dal freddo, rogna, e infermità cutanee e simili. In queste acque pongono li canapi, e lini, che vengono binachissimi in tre giorni, sarebbero sufficienti anche di volgere muli-ni.« 6 Kakor piše v listu La Provincia, naj bi se termalnega izvira posluževali le prebivalci okoliških krajev oziroma naj bi tudi oni nanje skoraj pozabili: »o vennero usate soltanto dagli abitanti del e terre vi-cine, o furono quasi totalmente Ma le acque furono quasi dimenticate da essi ancora. In quel anno (1807, op. P. K.) appena vennero in pregio per opera specialmente del medico comunale di Pingu-86 toplice sv. štefan Deset let kasneje so Gravisiji nad enim izmed izvirov postavili skromen lesen objekt s štirimi manjšimi prostori za štiri kadi in drug prav tako lesen objekt pod jamo. Od tedaj lahko govorimo o začetkih termalnega zdravljenja v Sv. Štefanu, kamor so prihajali bolniki iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev Istre, Reke in Trsta. Leta 1817 je terme obiskalo 17 kopalcev, naslednje leto 42, leta 1819 24, 1820 47 in 1821 36.7 Zaradi večjega števila obiskovalcev so morali podaljšati streho objekta pod jamo (Benussi, 1888, 22) oziroma leta 1822 pove- čati število kabin na skupaj devet. Najprimernejša sezona za zdravljenje je bila od začetka junija do konca septembra (Agapito, 1823, 161). Eno prvih uspešnih zdravljenj beležijo ravno v tem obdobju, ko naj bi tržaški odvetnik Giuseppe Bernardelli, ki je bolehal za artritisom, po obisku term popolnoma ozdravel, kar je predstavljalo dobro priložnost za promocijo zdravilišča (Blažević, 1987, 33–34). Bernardelli naj bi leta 1822 dr. Petrovichu celo na lastne stroške naro- čil ponovno analizo vode. Njegove analize, ki jih je opravil skupaj s farmaci- stoma Antoniem Zampierijem in Albertijem Giovaninijem, so pokazale, da uporaba termalne vode pripomore k izboljšanju kroničnih kožnih obolenj, številnih razjed, amenoreje, celo menstrualnih bolečin, revmatičnih obolenj in drugih bolezenskih tegob (Agapito, 1823, 159–61). Bernardelli je obenem prosil Gravisije, da bi mu izvir dali v najem za naslednjih trideset let. Njegov namen je bila postavitev spodobnega kopališča. Predvidel je investicijo 25.000 goldinarjev (250 delnic po 100 goldinarjev). V tem obdobju je bila odkrita termalna voda v Izoli, ki jo je leta 1820 dal analizirati izolski duhovnik Bartolomeo Vascotto. Izvir v bližini morja so poznali že več let, uporabljali pa naj bi ga le garjavi bolniki. Na Vascottovo po- budo je skupina domačinov podprla projekt za združitev v družbo in finanč- no prispevala k postavitvi kopališča, ki je bilo zelo skromno. Prvo termalno žvepleno kopališče je imelo deset kabin in prav toliko kadi.8 Zgrajena je bila tudi kopališka dvorana, namenjena plesnim in glasbenim prireditvam (Be- zek, 1977, 7). S kopanjem ali pitjem termalne vode in celo z uporabo vodnega blata so bolniki zdravili kronična obolenja, vročine, histerično-melanhonič- ne težave, hemeroide, želodčne težave, revmatizme in druga obolenja (Agapi- to, 1823, 202). Približno tri leta po vzpostavitvi kopališča so na polju družine ente Osvaldo Dr. Zannantoni, il quale dal a famiglia dr Gravisi, che ne era la proprietaria,ottenne il permesso di farne praticare la chimica analisi« ( La Provincia, 3, 1878, 116). »Nel 1817 infatti vi sorgeva il primo embrione, una umilissima baracca di legno divisa in quattro dipartimenti« (Ghersa, 1894, 25). Prvi natis vodnika, ki ga je po naročilu lastnika toplic Antona Berteticha iz Oprtalja pripravil Ghersa, je bil izdan leta 1884. 7 Register gostov naj bi uvedli leta 1817, vanj so vpisovali podatke o bolnikih, vrsto bolezni, rezultate zdravljenja, ki ga je uvedel Zannantoni. Slednji naj bi nekatere bolnike zdravil celo brezplačno. 8 La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria, 16. 7. 1878, Anno XII, N. 14, 110–111. 87 turizem v avstrijskem primorju Speranza odkrili še en mineralni izvir. Vodo sta analizirala lekarnarja iz Trsta (Antonio Zampieri in Carlo Genuizza) in rezultate objavila leta 1824. Vendar so omenjena kopališča ostala odprta le približno deset let. Obisk se je namreč manjšal, čemur naj bi botrovala relativno mrzla voda, ki naj ne bi presegla 19 oziroma 20 °C. Nižji temperaturi vode so pripisovali manj učinkovito zdra- vilno vrednost. Izolske toplice so počasi izginjale. Kot piše poročevalec časo- pisa La Provincia, je ob njegovem obisku izolskega kopališča leta 1878 le-to našel v propadajočem stanju z razpadajočimi zidovi.9 V skrbi zaradi potencialne konkurence, ki jo je predstavljalo izolsko ter- malno kopališče, čeprav se je kasneje izkazalo, da ni doživelo velikega uspe- ha, je Bernardelli svoj načrt v Sv. Štefanu opustil (Ghersa, 1888, 25–26). Vse do 40-ih let 19. stoletja so toplice ostale bolj ali manj zanemarjene.10 Izkopavanju v bližini izvira se je posvetil tudi nek Mantovani iz Sovinjaka, ki je ravno tako odkril žvepleni izvir in tam postavil leseno barako. Več let sta si bila z Gravisi- ji v konkurenci in obe strani sta pretirano izkopavali in upali, da bosta termal- no vodo usmerili v svoje kadi. Posledica tega početja je bila v nižjem izvira- nju vode, ki je bila ob naraščanju reke Mirne izpostavljena njenemu vdiranju. Končno sta se obe strani leta 1840 združili v družbo in namesto prejšnje lese- ne barake postavili nov objekt (Benussi, 1888). V letu 1842 so Gravisiji na lastne stroške investirali v kapacitete toplic, s čimer so želeli povečati število obiskovalcev.11 Tega leta se je v termah naha- jal en objekt za sprejemanje gostov s šestimi dvoposteljnimi sobami v prvem nadstropju. V pritličju so se nahajali dnevni prostor (sprejemnica), kuhinja in mala krčma. Kopališče je še vedno obsegalo dve leseni kadi (Blažević, 1987, 37).12 Sredi petdesetih let so zgradili kamnito hiško, število kadi je naraslo na šest. Nekdanji konkurent Mantovani je proti plačilu odstopil vse pravice nad kopališčem Vincenzu de Gravisiju, ki je kmalu nato število sob povečal na štiriindvajset. Uvedel je nekatere druge izboljšave, poskušal je celo oblikova- ti delniško družbo, a je ta projekt nato opustil. Preko motovunske »pretu- 9 »Trovarne appena i ruderi e le cascanti pareti.. « V: La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria, 16. 7. 1878, Anno XII, N. 14, 110–111. 10 Ohranjena je tudi prošnja za vnaprejšnjo denarno subvencijo notranjega ministrstva v vrednos- ti 44.000 goldinarjev za projekt vodenja kopališkega obrata, povečanja kapacitet, izgradnje nove- ga salona in kavarne ter dveh prostorov za skupna ležišča, ki bi bila namenjena manj premožnim gostom. Prošnjo so Gravisiji poslali na namestništvo v Trstu. Dokument ni datiran (PAK, Fond družine Gravisi 299, a.e. 122, Terme di Santo Stefano, Prošnja za denarno subvencijo poslana na tr- žaško namestništvo). Podatkov v uresničitvi načrta in odobritvi posojila nismo našli. 11 La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143. 12 La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno XII, N. 15, 117. 88 toplice sv. štefan ❙ 1 Naslovnica knjige P. Gherse o toplicah v Sv. Štefanu iz leta 1894. re« (sodnije) je tržaškemu namestništvu v zameno za plačilo 12.000 goldinarjev ponudil odstop toplic, ki bi služile za c.-kr. vojsko (Ghersa, 1884, 26). Namestništvo, ki je tamkajšnjo ter- 89 turizem v avstrijskem primorju malno vodo kot eno najuspešnejših v monarhiji za zdravljenje vrste bolezni iz- redno cenilo, je sicer opozarjalo na pomanjkanje ustreznih in udobnih kapa- citet, vendar je njihov nakup le predlagalo notranjemu ministrstvu. Slednje je poslalo vodjo kemijskega laboratorija Državnega geološkega inštituta Ha- uerja z nalogo kemijske analize vode.13 Cenjeni kemik z navdušenjem opisuje pokrajino in kvaliteto termalne vode in dopušča možnost, da bi toplice v Sv. Štefanu lahko postale ene izmed najuspešnejših v monarhiji (Benussi, 1888, 25–26).14 Hauer omenja, da bližina morja omogoča lažjo komunikacijo z bolj od- daljenimi kraji. Dostop do termalnega kraja v 19. stoletju je bil sicer mogoč s poštno kočijo, ki je peljala iz Trsta, mimo Kopra, Buj in Vižinade, kar je tra- jalo pet ur. Iz Vižinade so nato potniki do cilja potovali peš še dve uri in pol. Lahko so potovali s kočijo po poti Trst–Koper–Buzet–Sv. Štefan. Dostop je bil mogoč tudi z ladjo15 iz Trsta do Novigrada, od tam pa s kočijo ali peš do ci- lja (Blažević, 1987, 47). Dostopnost je bila olajšana z izgradnjo železniške po- vezave med Divačo in Puljem leta 1876. Od železniške postaje v Buzetu so se do toplic potniki odpravili s kočijo ali peš (Blažević, 1987, 47). Najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo tujcev, ki so prihajali v toplice, naj bi bila rav- no železnica (Ghersa, 1884, 9). Na podlagi odloka ministrstva za notranje zadeve z dne 15. 2. 185716 je bil vsakokratni lastnik hotela dolžan uvesti knjigo tujih gostov. Pri tem je šlo za uredbo notranjega ministrstva in policijskega ministrstva ( Dicastero sup- remo di polizia), ki je pričela veljati s 15. marcem istega leta. Peti člen druge- ga dela je določal, da morajo v krajih, kjer ima sedež okrajna politična oblast, 13 Analiza je bila objavljena v analih inštituta in v drugih časopisih, kakor tudi v nadaljevanju citirani La Provinci leta 1868. 14 »… la sorgente appartenga al e più sature fonti sulfuree. Anche la qualità…va presa in grande consi-derazione… Non è da disconoscere che le terme di S. Stefano non sieno chiamate ad acquistare un posto eminente (einen hervorragenden Rang) fra i bagni termali del a Monarchia. La natura ha qui in certo qual modo riuniti tutti gli elementi a ciò necessarî, – la qualità del e acque termali, la situazione del a sorgente in mezzo ad ubertosa val e ral egrata d'ameni dintorni, la vicinanza del mare che facilita la comunicazione con luoghi più lontani; – non vi manca che un piccolo auito del 'arte per crearvi una condizione tale di cose che altrove non potè venir raggiunta che con grandi stenti e grandi sacrifici.« 15 Pred izgradnjo železniške proge je bil najprimernejši način potovanja pot po morju, s parnikom iz Trsta do Novigrada in nato dalje po kopnem ( La Provincia, 1868, 142). 16 DAPA, 1897, I/1 Policija, općenito, š. 51: Vodenje knjige stranaca. Dopis, poslan na vse pode- sterie okrožij iz Poreča, 21. 9. 1898. Hotelirjem so tujci izpolnili več kategorij, in sicer datum prihoda, ime, pri mek in zaposlitev, stalno bivališče, dovoljenje za potovanje (potovalna listina) in spremstvo. Hotelir je bil dolžan izpolniti še zadnjo kategorijo s podatkom o dnevu in smeri odhoda. Neupoštevanje predpisanega odloka je lastnika prenočišča stalo kazni do 100 goldinarjev ali zapora od šest ur do devet dni. 90 toplice sv. štefan in v vseh krajih, ki se nahajajo vzdolž prometnejših cest, ter krajih v bližini glavnega mesta, kjer se zadržujejo tujci, ter nazadnje v krajih, kjer se nahaja- jo industrijski obrati (tovarne, predilnice, opečnice, steklarske delavnice, ra- finerije sladkorja, rudniki in podobno …), tamkajšnji krčmarji, ki nudijo na- mestitev tujcem, voditi register tujcev, ki prenočujejo pri njih. Izpolnjeni so morali biti naslednji podatki: datum prihoda, ime, priimek, starost in vera, status in zaposlitev, domovanje, spremstvo, kraj prihoda, kraj odhoda, poto- valne listine, dan in smer odhoda. V kategorijo tujcev so bili uvrščeni vsi po- samezniki, ki niso prebivali v občini in ki niso imeli tam bivališča (Bolletti- no, 1857, 54, prevod P. K.). To pomeni, da se uredba ni nanašala izključno na tujce v smislu turistov, ampak na vse tujce, ki niso prebivali v občini. Do- ločilo o vodenju registra za obiskovalce kopališč in zdravilišč je bilo uvede- no kasneje, z odlokom notranjega ministrstva 13. novembra 1871 (št. 12089) (Blažević, 1987, 50). Tabela 1: Uspehi zdravljenja v Sv. Štefanu v sezoni 1858. Uspehi zdravljenja Leto 1858 izvrsten 1 odličen 18 dober 47 zadovoljiv 3 skromen 12 ni učinka 2 SKUPAJ 83 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Se- zione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: Rapporto sui risultati del a cura dei Bagni minerali di St. Stefano, dis- tretto di Montona, nel corso del a stagione, che incominciò col girono 13 Giugno anno cor. 1858. Sicer se spremni dopis poročila obiska v termah za sezono 1858, ki pa se naslanja na odlok št. 16053 z dne 18. decembra 1858 in določa medicinska poročila, kar je razvidno tudi iz podatkov, ki jih nudi samo poročilo. Glede na kasnejša poročila zdravilišč so v tem nekateri po- datki izvzeti. Prvo zdravniško poročilo o uspehih zdravljenja v sezoni 1858 in obisko- vanju mineralnega vrelca ( Stabilimento bagni termali S. Stefano (Istria)), ki ga je pripravil dr. Cicuta (okrožni zdravnik), je bilo 24. decembra 1858 posla- no na okrožno glavarstvo v Pazin. Sezona se je pričela 13. junija istega leta. Na zdravljenje je prišlo 83 posameznikov, od tega 50 moških in 33 žensk. Najpo- gostejši vzroki za zdravljenje so bile posamezne revme, artritisi, razni zlomi, 91 turizem v avstrijskem primorju herpes, bolečine v sklepih in išias.17 Poročilo ne vsebuje podatkov o kraju pri- hoda obiskovalcev, navaja pa podatke o spolu, starosti, stanu in poklicu, vrsti bolezni, številu opravljenih kopanj in uspehih zdravljenja. V Tabeli 1 so prika- zani izidi zdravljenja v sezoni. Kot lahko vidimo v tabeli, je bila več kot polovica zdravljenj uspešna, oziroma je celo presegala dober rezultat (66 od 83-ih). Glede na starost obi- skovalcev je boljše rezultate (izvrsten, odličen in dober) zdravljenja dosega- la starostna skupina v povprečju 41,7 let, kar ne pomeni nujno, da je bilo zdravljenje uspešnejše pri starejših bolnikih, saj je na podlagi dostopnih po- datkov razvidno, da so se v termalnem zdravilišču pogosteje zdravili bolniki med 37-im in 50-im letom starosti. Teh je bilo 44. Mlajših bolnikov je bilo manj, in sicer 27 med 20-im in 37-im letom starosti ter 5 pod 20-im letom starosti. Manj je bilo tudi starejših od 60 let, le-teh je bilo 7. V povprečju so se bolniki/obiskovalci kopali 9,3-krat, ne razpolagamo pa s podatkom o šte- vilu dni prebivanja v zdravilišču. Glede ocene o primernosti cen za kopanje se je razširilo mnenje, da so glede na skromnost kopališkega obrata previ- soke,18 glede prehrane in postrežbe v času sezone pa je bila ocena na sploš- no zadovoljiva.19 Kot razlog za relativno skromen obisk pretežno lokalnega značaja se v dokumentih, poslanih na lokalne oblasti, izpostavlja težava la- stništva toplic; to je bilo še vedno v lasti družine Gravisi, ki ni razpolagala z zmožnostmi in zadostnimi materialnimi sredstvi za povečanje in izboljšavo kopališkega obrata, da bi lahko pridobil zadostno zmogljivost in udobje ter ustrezen način vodenja, s čimer bi lahko privabil tudi goste iz drugih pro- vinc.20 Lokalne oblasti in lokalni zdravniki pa so si prizadevali za večji obisk termalnega kopališča, kar je razvidno iz poročil o dobrem in izboljšanjem 17 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: Rapporto sui risultati del a cura dei Bagni minerali di St. Stefano, distretto di Montona, nel corso del a stagione, che incominciò col girono 13 Giugno anno cor. 1858. 18 Za to sezono nimamo podatkov o cenah storitev, ki pa jih dobimo v drugem dokumentu iz leta 1862. Cena za posamezno kopanje za civiliste znese 50 soldov, za vojake 25 soldov, za reveže pa je kopanje brezplačno. Glede na to, da gre za krajše časovno obdobje, se najverjetneje cene v tem obdobju niso bistveno spremenile (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850– 1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: Rapporto sui risultati del a cura dei Bagni minerali di St. Stefano, distretto di Montona, nel corso del a stagione, che incominciò col girono 13 Giugno anno cor. 1858). 19 Ibid. 20 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: pismo, ki je bilo poslano na deželni odbor v Poreču, N. 18299/2677, 13. 12. 1861. 92 toplice sv. štefan stanju kopališča, o ustreznosti namestitev in kopalnih kadi, o čistosti vode itd., ki so jih pošiljali na preturo v Motovunu.21 Notranje ministrstvo,22 ki je prvotno načrtovalo nakup term, se je od- ločilo, da bo ob pomoči istrskega zbora (na račun istrskega deželnega sklada) tam postavilo kopališki obrat. Kopališče naj bi bilo namenjeno tako bolnim vojakom kakor civilistom (Benussi, 1888, 26; Ghersa, 1884, 26). Vendar se tudi ta projekt ni izvedel do konca. V virih je sicer opaziti interes za ohranjanje in nadaljnji razvoj kopališča, o čemer pričajo tudi nekatere prošnje in analize vode. Tako je leta 1860 (9. julija) motovunski pretor na tržaško namestništvo skupaj z analizo vode (količina mineralne vode),23 ki je presegala vsa pričako- vanja, poslal tudi prošnjo za preprečitev prodaje bližnjega mlina v državni las- ti, ki je bil strateškega pomena za termalni izvir (oziroma sestavni del termal- nega kompleksa) in za razvoj omenjenega kopališča.24 Tržaško namestništvo je leta 1864 ponovno ukazalo analizo toplic. Na podlagi rezultatov je avstrij- ska vlada deželnemu zboru v Poreču priporočila, da v kraju zgradijo stavbo in kopališče za bolnike (Blažević, 1987, 46). Zbor je z Gravisiji istega leta skle- nil preliminarno pogodbo za nakup termalnega izvira z zemljiščem. Tudi ta načrt ni bil speljan do konca (Benussi, 1888, 26).25 Problem lastništva oziroma vodenja termalnega kompleksa se je rešilo šele na začetku 70-ih let. 21 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885,Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: poročilo je pripravil dr. Cicuta, okrajni zdravnik, N.18, 23. 6. 1862. 22 Podatka o uradnem cesarskem zakonskem razglasu o ustanovitvi zdraviliške dejavnosti ni. 23 Na podlagi ukaza št. 6722 so se redno izvajali preizkusi meritev in količine mineralne vode. Izvedel jih je dr. Bridiga (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 116: pismo, ki ga je motovunski pretor poslal na tržaško namestništvo, Z. 84, 9835/1112, 9. 7. 1860). Brigida je bil presenečen, da glede na učinkovitost zdravljenja in privlačnost območja terme niso bile v zadostni meri valorizirane (Benussi, 1888, 26). Zdravnikove analize, ki jih je bilo skupaj štirinajst, so pokazale, da količina termalne vode zadostuje za vzpostavitev veličastnega termalnega obrata. Najvišja temperatura vode v mirovanju v bazenih dosega 30 in najnižja 28 stopinj oR (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850– 1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 127: pismo, ki ga je na motovunsko preturo naslovil dr. Bridiga, zadolžen za meritve termalnega izvira, 9. 7. 1860). Že isti dan je bila analiza posredovana na namestništvo. Strokovna analiza termomineralne vode je bila objavljena že leta 1858. Opravil jo je dunajski zdravnik Karl Hauer (Blažević, 1987, 45). 24 »Molino Gradaz di proprieta Erariale e contrastato del feudo di Pietrapelosa«. Proti prodaji je bil tudi Vicenzo de Gravisi, solastnik term (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 116: dopis, ki ga je motovunski pretor poslal na tržaško namestništvo, Z. 84, 9835/1112, 9. 7. 1860). Deželna skup- ščina je leta 1864 le kupila zemljišče toplic, vendar so le-te čez nekaj let prišle v roke najemniku Ber-tetichu (Blažević, 1987, 46). 25 Po začetnem nakazilu 12.600 goldinarjev je tudi deželna skupščina sprejela predlog o investiranju 1.000 delnic, vsake v vrednosti 100 goldinarjev. 93 turizem v avstrijskem primorju Uradne statistične podatke o obisku toplic zasledimo z letom 1864. Takrat sta v statističnem letopisu na območju Goriško-Gradiške in Istre po- znani dve termalni središči, Tržič (Monfalcone) in Sv. Štefan (S. Stefano). Od leta 1880 so podatki za ta dva termalna kraja objavljeni v državnih statistikah ( Österreichische Statistik). Graf 1 prikazuje število obiskovalcev v termah Sv. Štefana in kot primerjavo navaja še podatke za toplice v Tržiču, kjer so se po pisnih virih dveh termalnih vrelcev posluževali že v antiki. Po opustitvi to- plic sledimo ponovnemu odkritju toplic leta 1433, proti koncu 16. stoletja pa smo priča izboljšavam na termalnem poslopju. Rimske toplice v Tržiču ( Ter- me Romane di Monfalcone/Römer-Thermen von Monfalcone) pri Štivanu pri Devinu so pod okriljem različnih oblasti ohranjale kontinuiteto vse do 40-ih let prejšnjega stoletja (Bressan, 2005, 82). Graf 1: Število obiskovalcev26 v toplicah Sv. Štefan in Tržič v obdobju 1864–189827 26 Statistični podatki so lahko tudi pomanjkljivi oziroma ne nujno eksaktni, saj so jih v primeru zdravilišč na namestništvo v Trstu pošiljali lastniki hotelov in penzionov, ki so lahko v izogib plačevanju davkov ali iz malomarnosti tudi »izpustili« zabeležbo gosta (Brglez, 2005). Podatki so lahko le parcialni tudi v primeru sumarnega vpisovanja družinskih članov, kjer lahko le okvirno izračuna-mo njihovo število. Za posamezne turistične destinacije (obmorske, jamske, gorske) tudi ne obsta- jajo kontinuirane ali zadostne serije podatkov, ki bi omogočile analizo ali primerjavo z drugimi turističnimi kraji. 27 Statistisches Jahrbuch (1863–1881): Wien, K.K. Statistischen Central-Comission, 1864–1884; Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, 94 toplice sv. štefan Za toplice v Sv. Štefanu in Tržiču je v drugi polovici 19. stoletja gosto- ta obiska zelo nestabilna; priča smo pravim vzponom in padcem v kratkih ča- sovnih obdobjih. Število obiskovalcev je bilo v Tržiču bistveno večje kakor v Sv. Štefanu, vendar v obeh termalnih krajih lahko sledimo stalnim nihanjem, ki so lahko zelo izrazita, kakor denimo leta 1869, ko je, zanimivo, obisk sko- kovito narastel v Sv. Štefanu, v Tržiču pa drastično padel. Razloge za take pre- skoke je težko identificirati. Nekateri sodobni pisci so beležili, da kljub narav- nim danostim, kakovosti vode, ugodni legi in učinkovitosti zdravljenja v Sv. Štefanu letno naštejejo le okrog 130 obiskovalcev (70-a leta 19. stoletja). Raz- meram je botrovalo tudi pomanjkanje zadostne namestitvene infrastrukture in prostorov, kjer bi se gostje lahko srečevali. Tudi po izgradnji železniške po- vezave med Divačo in Puljem s postajo v Buzetu in z rednimi parniškimi li- nijami, ki so pristajale v Novigradu, ni opaziti velikega porasta gostov, čeprav nekateri že v štiridesetih letih 19. stoletja večji dotok gostov pripisujejo novi državni cesti za Motovun, ki je imela odcep tudi proti Buzetu, od koder so lahko turisti, iskalci zdravilne vode, hitreje in lažje prišli do term v Sv. Štefa- nu (Benussi, 1888, 24). Uspešen razvoj je omejevala lastniška struktura toplic v Sv. Štefanu, ki se je dokončno uredila šele na začetku 70-ih let. Gravisiji so toplice leta 1872 dali v najem in kmalu v odkup Antonu Bertetich iz Oprtlja.28 Bertetich je bil kot zakupnik in kasnejši lastnik kopališkega obrata z imenom Stabilimento bagni termali S. Stefano Istria dolžan pošiljati poročila o frekvenci obisko- valcev term in poročati o razmerah v toplicah. Obiskovalci so se delili na ko- palce in tujce. Pred otvoritvijo sezone v termalnem kopališču je moral biti za- gotovljen ustrezen nivo primernosti. Kakor že v preteklih letih je pristojni zdravnik (ali v primeru leta 1872 upokojeni fizik dr. Cicuta) opravil inšpekci- jo nastanitev in kopeli (stanje in temperatura vode) na kraju samem. Njego- vo poročilo je obsegalo opis kapacitet v zdravilišču (dve dvorani, ena name- njena kopanju, druga bivanju). Novi podjetnik, ki je nastopil v termalnem Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892. 28 »Nel 1872 questi bagni venivano dati in appalto al sig. Antonio Bertetich di Portole e l'anno segu-ente diveniva sua proprietà« ( La Provincia, 3, 1878, 117). Glede predaje pravic do term in kopališča državi so že na začetku 60-ih let potekala pogajanja (AST, 2, 127, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, dopis N. 458, ki ga je deželni zbor Istre v Poreču poslal na namestništvo v Trst, 8.1.1862). Benussi piše, da je Bertetich terme kupil leta 1875, po odpravi fevdal-nih vezi. 95 turizem v avstrijskem primorju zdravilišču, že omenjeni Bertetich,29 je prevzel finančno breme obnove kopa- lišča. Ravno tako so bila pred sezono opravljena dela na bivalnem delu kom- pleksa. Bertetich je izvedel nekatere izboljšave. Kuhinjo je ločil od ostalih bi- valnih prostorov (zunanja vrata), naredil odprtino na strehi, ki je omogočala več svetlobe in kroženje zraka, poleg že obstoječih devetih sob z osemnajsti- mi posteljami je v pritličju uredil še prostor, ki je bil dostopnejši za manj pre- možne. Stanje namestitev je dr. Cicuta ocenil kot dobro in zaključil s pozitiv- nim mnenjem glede odprtja zdravilišča v prihajajoči sezoni, saj je ustrezalo zdravstvenim in higienskim predpisom. Sicer opozarja na potrebo po nad- zoru nad cenami kopanj, hrane in drugih stroškov v termah ter po redni pri- sotnosti (obiskovanje) zdravnika v termah, ki bi sledil tamkajšnjemu zdra- vstvenemu stanju bolnikov, za kar naj bi dobival ustrezno plačilo.30 Bertetich je nekdanje lesene kadi zamenjal z opečnatimi in betonskimi, skupaj jih je bilo osem. Že analize dr. Petrovicha iz leta 1822 so pokazale, da je tamkaj- šnja voda primerna za zdravljenje kroničnih obolenj kože in kožnih nadlog, paraliz, skrofuloznih tumorov, revme in sifilisa. Temperatura vode je bila po podatkih analize dunajskega znanstvenika Carla de Hauerja konec junija 29 ºR oziroma 36 ºC.31 Tudi Kandler v svojem delu o Motovunu piše o termal- ni vodi, ki je po naravi identična termalni vodi v Tržiču, je enake temperatu- re (32 °R) in so jo uporabljali že Rimljani (Kandler, 1875, 12).32 Konec 70-ih let 19. stoletja so v Sv. Štefanu uspešno zdravili kožna obolenja, trdovratne razje- de, limfatični tumor, paralize ter posebej mišične in sklepne revmatizme, ka- kor tudi hipertrofijo jeter, histerijo in amenorejo (Blažević, 1987, 54).33 Konec 80-ih let je bilo v toplicah že šestnajst kadi. Na podlagi poročil, ki jih je Bertetich tekom poletja leta 190034 poslal na okrajno glavarstvo v Poreču, lahko razberemo strukturo obiskovalcev skozi sezono. Do 16. junija so zabeležene tri osebe, od tega ena iz Ravenne in dve iz Pulja. Eno osebo je spremljala žena. V drugi polovici meseca je zabeleženih 9 obiskovalcev. Večina je prihajala iz bližnjih krajev in Trsta. Prvo polovico ju- lija so zabeležili 18 obiskovalcev, drugo polovico pa še nadaljnjih 45. Večino- 29 Pred njim je s termalnim zdraviliščem upravljal g. Gressan. 30 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/41, Materia 6, š. 324: poročilo (št. 6) je dr. Cicuta 9. 6. 1872 poslal na okrajno glavarstvo v Poreč. 31 Hauerjevo poročilo je bilo leta 1868 objavljeno v: La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143; La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno XII, N. 15, 117. 32 Kandler omenja tudi termalno vodo v Izoli. Njena temperatura je nižja kakor tista v Sv. Štefanu in Tržiču. 33 La Provincia, Le terme di Santo Stefano in Istria, 16. 8. 1877, Anno XI, N. 16, 123. 34 Pred tem letom nismo zasledili tovrstnih poročil. 96 toplice sv. štefan ma so obiskovalci in obiskovalke prihajali iz bližnjih krajev (Istra). V 7 prime- rih je oseba prišla s spremstvom, najpogosteje so bili zabeleženi žena ter žena z otroki; z enim gostom je prišla mati, nekateri so prišli le z otroki ali vnuki. V prvi polovici meseca avgusta sta med 48 gosti dva iz Trevisa, preostali veči- noma iz bližnjih krajev in Trsta. V drugi polovici avgusta pa je bilo 36 gostov. Do 15. septembra so toplice obiskali še 4 gosti. 3 so prišli iz bližnjih krajev, 1 gostja je prišla s hčerko, 1 gost je bil iz Ljubljane.35 Od 1. junija do 15. septembra je toplice v Sv. Štefanu skupaj obiskalo 16336 gostov, skupaj s spremstvom je bilo vseh gostov 181.37 Podatek ne ustreza izdaji statistične frekvence za zdravilišča monarhije, kjer je za leto 1900 zabeleženih 154 prijavljenih oseb in skupaj 172 gostov.38 Kljub manjši razliki je v poletni se- zoni zdravilišče obiskalo nekaj manj kot 200 gostov. V primerjavi z letom 1858 se je v sezoni leta 1900 število obiskovalcev podvojilo. Še vedno govorimo o re- lativno nizkih številkah, čeprav je v tem obdobju število gostov naraslo. Z natančnejšimi podatki o obiskovanju toplic v Sv. Štefanu razpolaga- mo za obdobje 1901–1906. Leta 1901 je termalno kopališče od začetka junija do konca septembra obiskalo skupaj 140 ljudi (83 moških in 57 žensk), od tega je bilo 128 strank iz domače dežele, eden iz Kranjske in eden iz Reke.39 Naslednje leto je kraj v sezoni med junijem in septembrom obiskalo 156 gostov (67 moških in 89 žensk). Tokrat je bilo že rahlo večje število strank iz drugih dežel monarhije (7) ter 1 iz druge evropske države, največ, 133 strank, pa jih je še vedno prihajalo iz Primorja.40 35 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: mesečna poročila o obisku v Sv. Štefanu od junija do sredine septembra je Matteo Bertetich (najverjetneje potomec Antonia Berteticha) pošiljal na okrajno glavarstvo v Poreču (Al 'inclito I.R. Capitano Distrettuale Parenzo). 36 Spremljevalci niso všteti. 37 V vseh primerih razen enemu je mogoče določiti natančno število spremljevalcev. V enem prime- ru namreč gosta spremljajo žena in otroci. V tem primeru ne moremo točno določiti števila otrok, ker je formulacija v množini. Šteli smo dva otroka. 38 Različnim podatkom so lahko botrovali različni vzroki. Med njimi bi lahko bilo tudi pomanj- kljivo pošiljanje vseh poročil iz glavarstva na namestništvo, zamude pri pošiljanju, napačno štetje, nevključevanje otrok v statistike itd. Uradni statistični podatki v: AST, Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900. 39 Če seštejemo te podatke, dobimo skupaj 130 gostov, vendar se prisotnost po krajih prihoda šte- je glede na stranke (brez spremljevalcev), ne pa posameznike. Zato je skupni seštevek gostov 140. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: poročila o obiskovanju je pripravil Matteo Bertetich in jih poslal na okrajno glavarstvo v Poreč 1. 7. 1901, 16. 7. 1901, 1. 8. 1901, 16. 8. 1901, 3. 9. 1901, 16. 9. 1901, 2. 10. 1901; Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; 40 Glede štetja števila spremljevalcev glej opombo 91. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: poročila o obiskovanju je 97 turizem v avstrijskem primorju Sezona leta 1903 je beležila 179 gostov (102 moških, 77 žensk). Večina strank je iz Avstrijskega primorja, sedem pa iz sosednjih dežel.41 Naslednje leto je kraj obiskalo 191 gostov (106 moških in 85 žensk). Veči- na strank je bila ponovno iz domače dežele, le šest iz sosednjih.42 Sezona 1905 je v Sv. Štefan prinesla 206 gostov (127 moških in 79 žensk). Iz sosednjih dežel monarhije je prišlo 48, iz drugih evropskih držav pa 2 stranki.43 Število gostov je v naslednji sezoni naraslo za 19 obiskovalcev (139 moš- kih in 86 žensk). Iz domače dežele je prišlo 162 strank, iz drugih dežel pa 46, od tega 2 iz Kranjske, 36 iz Trsta44 in 8 iz Madžarske.45 Poročila upravnika toplic so vsebovala tudi nekatere podatke o uspehih zdravljenja. V Sv. Štefanu so v sezoni 1906 zdravili revmatične in revmatoidne afekcije. Učinki zdravljenja so bili dobri in zadovoljivi. Bolnike je zdravil dr. Duramanis iz Motovuna. Na podlagi predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je na začetku 20. stoletja obisk v Sv. Štefanu naraščal. V obravnavanem obdobju je večina go- stov na zdravljenje prihajala iz domačega Primorja in Trsta (ki ga v statistikah štejejo pod kategorijo druge dežele Avstro-Ogrske), v precej manjšem številu iz drugih dežel Avstro-Ogrske, še manj pa iz drugih evropskih držav (tabeli 2 in 3). Goste so delili še v dve kategoriji, na tiste, ki so v kraju bivali do šest, in tiste, ki so v njem bivali nad šest dni. V tem obdobju se je z izjemo leta 1903 ve- čina obiskovalcev zadržala do šest dni. pripravil Matteo Bertetich in jih poslal na okrajno glavarstvo v Poreč 3. 7. 1902, 1. 8. 1902, 16. 8. 1902, 1. 9. 1902, 17. 9. 1902, 30. 9. 1902; Österreichische Statistik: Band LXXVII, Heft 1, 1902. 41 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 1220: poročila o obiskovanju je pripravil Matteo Bertetich in jih poslal na okrajno glavarstvo v Poreč 2. 7. 1903, 17. 7. 1903, 1. 8. 1903, 16. 8. 1903, 3. 9. 1903, 16. 9. 1903, 30. 9. 1903; Österreichische Statistik: Band LXXIX, Heft 2, 1903. 42 Österreichische Statistik: Band LXXX, Heft 3, 1904. 43 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 1220: poročila o obiskovanju je pripravil Matteo Bertetich in jih poslal na okrajno glavarstvo v Poreč 16. 6. 1905, 1. 7. 1905, 16. 7. 1905, 1. 8. 1905, 16. 8. 1905, 1. 9. 1905, 16. 9. 1905; Österreichische Statistik: Band LXXXII, Heft 1, 1905. 44 Trst, ki je sicer sedež namestništva za Avstrijsko primorje, so šteli posebej in ga uvrstili celo pod kategorijo »druge dežele Avstro-Ogrske«. 45 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 1220: poročila o obiskovanju je pripravil Matteo Bertetich in jih poslal na okrajno glavarstvo v Poreč 2. 7. 1906, 16. 7. 1906, 1. 8. 1906, 16. 8. 1906, 1. 9. 1906, 16. 9. 1906, 26. 9. 1906; Österreichische Statistik: Band LXXXVI, Heft 3, 1906. 98 toplice sv. štefan Tabela 2: Izvor gostov v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1901–1906. Leto Avstrijsko primorje Druge dežele Avstro-Ogrske Iz evropskih držav SKUPAJ 1901 128 2 / 130 1902 133 7 1 141 1903 172 7 / 179 1904 185 6 / 191 1905 156 48 2 206 1906 162 46 / 208 Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902. Tabela 3: Število moških in žensk v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1901– 1906. Leto Moški Ženske SKUPAJ 1901 83 57 140 1902 67 89 156 1903 102 77 179 1904 106 85 191 1905 127 79 206 1906 139 86 225 Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902. V obdobju 1907–1913 je število obiskovalcev v Sv. Štefanu le počasno na- raščalo, prisotni so občasni letni padci. Podatki o obiskovalcih so zbrani v Ta- beli 4. Naslednje podrobnejše poročilo o obiskovalcih v Sv. Štefanu je za julij, avgust in september 1913.46 V treh mesecih so se v termalnem zdravilišču zdra- vile 303 osebe. V juliju jih je bilo 65, v avgustu daleč največ, in sicer 172, ter septembru 66. V mesecu juniju je, če pogledamo uradne statistične podatke, kraj obiskalo 45 oseb. Večina obiskovalcev je bila moških (225), ki so prihaja- li iz Primorja (istrskih mest, Trsta), 23 jih je prišlo iz drugih dežel (obiskovalci iz Zadra, Dunaja, Krakova). Večina obiskovalcev, ki je prihajala iz ostalih de- žel Avstro-Ogrske, je bila zaposlena pri železnicah.47 46 Poročil za vmesno obdobje in za celoten obisk v juniju leta 1913 v arhivih nismo našli. 47 DAPA, Carsko-kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1913, G/1 Trgovina i obrt, općenito, Sv. Stjepan, toplice, popis kupača, š. 172: poročila je Bertetich pošiljal na okrajno gla-99 turizem v avstrijskem primorju Tabela 4: Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913. Leto Število obiskovalcev 1907 271 1908 298 1909 322 1910 310 1911 378 1912 277 1913 348 1914* ni podatka Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichi- sche Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913. * Za leto 1914, ki zaznamuje začetek prve svetovne vojne, nismo uspeli pri- dobiti podatka o obiskovalcih, kar velja tudi za morska letovišča, ki so obrav- navana v nadaljevanju. Terme v Sv. Štefanu so v avstrijskem obdobju pridobile na veljavi, saj so bile tudi formalno priznane in vključene v državne statistike, ki so vodile evidence obiskovalcev v zdraviliščih monarhije, vendar je bil obisk v termah neprimerno manjši v primerjavi z drugimi zdravilišči dežele in države. Temu so botrovali različni, že navedeni vzroki, težave z lastništvom, s finančnimi sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z interesom oblasti za vlaganje v zdravilišče (sicer je prisoten, ampak nikoli realiziran). Žvepleno zdravilišče tudi ne sodi med »klasična« termalna zdravilišča, ki so se uspešno razvijala v monarhiji in tudi v slovenskih deželah, kakor so npr. Rogaška Slatina,48 Dobrna in drugi kraji. V poročilih ne zasledimo omembe postranskih dejavnosti za goste, koncertov, izletov, čitalnic in podobnih de- javnosti, potrebnih za vzpostavitev uspešnega zdravilišča oziroma že kar le- tovišča. Sv. Štefan je ohranjal primarni značaj zdraviliškega in ne letoviškega kraja. V bližnjih obmorskih krajih pa se je pojavila nova moda morskih leto- višč, ki je konec 19. in na začetku 20. stoletja privabljala čedalje več obiskoval- varstvo v Poreču, datirana 2. 8. 1913 (16304), 2. 9. 1913 (17618), 1. 10. 1913 (18674); NUK, Österreichische Statistik: Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 48 V Rogaški Slatini kot najuspešnejši termalni turistični destinaciji na Slovenskem je bilo leta 1912 5.300 gostov, kar je neprimerno več kot v toplicah Sv. Štefan. 100 toplice sv. štefan cev. Ne glede na to so toplice še danes delujoče pod imenom Istarske toplice (Hrvaška). Graf 2: Število obiskovalcev v toplicah Sv. Štefan in Tržič v obdobju 1899–1913.49 49 Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 101 Na morju Ob promoviranju zdravilnih učinkov morskega zraka, kopanja v topli morski vodi, zdravljenja z morskim blatom in s slanico ter z izpostav- ljanjem soncu se je ta oblika modernega turizma razvijala tudi na ob- močju Avstrijskega primorja.1 Morska letovišča so se v okviru monarhije zlasti proti koncu 19. stoletja razvijala v priljubljene destinacije. Obiskovanje obmo- rskih destinacij Avstrijskega primorja – Avstrijske riviere – je v drugi polovi- ci 19. stoletja postajalo čedalje bolj priljubljena zdraviliško-letoviška turistič- na dejavnost. Pojav in moda zdravljenja in letovanja v obmorskih krajih sta se uveljavljala postopoma. Sprva, kakor je bilo že predstavljeno v poglavju o mo- dernih oblikah turizma, so se turistično razvijale severnoevropske morske de- stinacije, popularne v poletnih mesecih, na jugu pa so v prvi fazi morski kraji predstavljali alternativno turistično lokaliteto v zimskih mesecih, kot zato- čišča aristokracije v prijetnejših, toplejših klimatskih okoljih. Proti koncu 19. stoletja so se tako v Evropi kakor na obmsočju Avstrijske riviere morske lo- kalitete pričele čedalje bolj afirmirati tudi v poletni sezoni, nekatere, kakor bomo videli, pa so še naprej imele dve sezoni. Zdravilne učinke morske vode (za zdravljene številnih bolezni) je od- krila medicina, aristokracija pa je bila tista, ki je določala modne smernice in prva spodbujala tudi razvoj morskega kopališkega turizma. Uspeh neke morske destinacije je bil v veliki meri odvisen tudi od investicij v infrastruk- turo in sposobnosti zapolnjevanja prostega časa letoviščarjev (zabava, priredi- tve), kar smo preverjali na izbranih lokacijah Avstrijske riviere. Začetki modernega turističnega razvoja obmorskih krajev Avstrijskega primorja temeljijo na zdraviliškem turizmu. Obmorski kraji, ki so bili pred- 1 Deli besedil v poglavju so bili deloma že objavljeni v člankih (glej literaturo), vendar je bila na podlagi dopolnjene literature in virov vsebina nadgrajena. na morju 103 turizem v avstrijskem primorju met raziskave, Opatija, Gradež in Portorož, so se proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja postopoma razvijali v uspešne turistične destinacije, sprva pa, na podlagi ugotavljanja zdravju koristnih praks in novih metod zdravljenja posa- meznih bolezni, kot zdraviliške destinacije. Deloma so bili v obravnavo vklju- čeni tudi nekateri drugi turistični kraji, ki so se do prve svetovne vojne ravno tako uspešno plasirali na turistični trg (Lošinj, Lovran). Čeprav so imeli Mali in Veliki Lošinj ter Lovran večje število obiskovalcev kakor Portorož, smo v ospredju obravnavali tri morske zdraviliške kraje, ki so svojo dejavnost priče- li iz specifičnih razlogov. Opatija se je, kot napomembnejše morsko klimatsko in kopališko letovišče Avstro-Ogrske, pričela turistično razvijati že sredi 19. stoletja, Gradež pa je bil prvo otroško morsko okrevališče v državi. Portorož, čeprav je po številu turističnega obiska in kapacitet precej zaostajal za Grade- žem in Opatijo, je bil edini kraj na ozemlju današnje Slovenije, ki je imel v ob- dobju pred prvo svetovno vojno razvito pomembno turistično dejavnost in je prakticiral zdravljenje s slanico in z morskim blatom. Preden preidemo k obravnavi izbranih krajev, uvodoma omenimo neka- tere obmorske kraje, kjer je mogoče zaslediti zametke turističnega razvoja, ki pa niso pridobili značaja turistične destinacije oziroma se vanje niso preobli- kovali. Tak primer je Valdoltra, ki se je podobno kot Gradež razvila kot zdra- viliški in okrevališki kraj, a je tak status tudi ohranila. Ob njej se je turistič- no bolje razvijal Ankaran, ki pa je imel značaj priljubljene izletniške točke za prebivalce bližnjih mest, Trsta in Kopra. Za uslužbence avstrijskih železničar- jev je bil zgrajen tudi počitniški dom pri Sv. Nikolaju. Ravno tako zasledimo kopališča v Trstu, Kopru in Izoli (že omenjeno žvepleno-termalno), ki pa so bila namenjena pretežno lokalnemu prebivalstvu.2 Po podatkih Almanaha iz leta 1896 je imel Koper urejeno morsko kopališče Egida v lasti Luigija in kas- neje Francesca Polija, leta 1908 je bilo v kraju prisotno še kopališče San Giu- sto lastnika Giacoma Saura. Na začetku stoletja naj bi namreč omenjene sto- ritve nudilo več gostinskih in turističnih objektov v Kopru (Blažević, 1987, 93 in 124). V bližnji Žusterni se je nahajal hotel penzion Albergo al Palazetto, ki je imel morsko kopališče (Blažević, 1987, 125). Vendar se Koper vse do kon- ca druge svetovne vojne še ni razvijal v turistični smeri (Gojak, 1960, 232). V Strunjanu je Društvo za urejanje mesta kot klimatske postaje v letu 1910 pred- videvalo tudi gradnjo morskega pristanišča, obalne steze med Strunjanom in Piranom ter prometno povezavo med Strunjanom in Portorožem. V Pulju je bila 21. aprila 1885 ustanovljena delniška družba Bagno Polese (Puljsko kopali- 2 To sicer ne pomeni, da potencialnih tujih obiskovalcev ni bilo, vendar ne moremo govoriti o pravi turistični dejavnosti. Na območju današnje slovenske morske obale je bil v avstrijski dobi le Portorož zakonsko razglašen za zdravilišče. 104 na morju šče), z namenom, da poskrbi za ureditev morskega kopališkega obrata. Doma- čini so se namreč pritoževali nad tem, da so se za kopanje lahko posluževali le vojaškega kopališča, zanje pa ni bilo urejeno nobeno. Vojaško kopališče je bilo tudi relativno daleč od mesta in drago, kar pomeni da ni bilo dostopno vsem prebivalcem mesta.3 Čeprav v primeru Pulja ni šlo za investicije v turistično infrastrukturo, saj naj bi bilo kopališče namenjeno domačinom, so bili pro- motorji morskega kopališča in družbe zdravniki, kar potrjuje vpliv medicin- skih teorij o zdravilnih učinkih kopanja v morski vodi, in sicer v poletnih me- secih. Pri Rovinju (sv. Pelagij) je bilo leta 1892 ustanovljeno morsko kopališče nadvojvodinje Marije Terezije, ki pa je delovalo kot javna bolnišnica. Dnev- na preskrbina je znašala 80 novčičev4 za manj premožne, za premožnejše pa 1 goldinar.5 A preidimo k trem zdraviliščem oziroma letoviščem, ki so se razvila na podlagi specifičnih naravnih danosti in se do pričetka prve svetovne vojne razvila v uspešne turistične destinacije – Opatijo, Gradež in Portorož. Opatija V Opatiji je prve zametke turističnega razvoja mogoče postaviti v čas izgradnje vile Angioline leta 1844, ki jo je njen lastnik Scarpa poimenoval po svoji ženi. Ugodna klima in bujna rast v parku vile sta kraj postopoma spremenili v pri- vlačno izletniško točko za Rečane in goste, ki so tja prihajali tudi na zdravlje- nje. Načrt o izgradnji klimatskega zdravilišča v Opatiji je leta 1847 pripravil dr. Antonio Felice Giacich. Njegov predlog sta dopolnila zlasti dr. Juraj Mati- ja Šporer6 in dr. Šime Mandić. Prvi je leta 1876 dunajskemu zdravniku Leopol- du von Schrötterju predlagal, naj se v Opatiji odpre zimsko klimatsko zdravili- šče, in naslednje leto pozval k ustanovitvi delniške družbe za turistični razvoj Opatije. Schrötter je iniciativo podprl (Vukonić, 2005, 64; Niel, 1991, 34). Po- memben promotor zdravilišča in letovišča je bil tudi generalni direktor druž- be Južne železnice Friederich Julius Schüller, ki je gostil posvet balneologov in 3 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/23, Materia 136, š. 358: Odbor družbe Società per azioni »Bagno polese« je dopis poslal na tržaško namestništvo 8. 3. 1885. 4 Cesarski patent iz leta 1857 (19. 9.) je določil novo delitev goldinarja oziroma goldinarja na stotin-ke in desetinke. Pred tem se je goldinar delil na 60 krajcarjev. Po novem je en goldinar znesel 100 krajcarjev. Z valutno reformo, ki je bila uzakonjena 11. 8. 1892, je bila v cesarstvu uvedena krona, ki je bila enakovredna polovici prejšnjega goldinarja. Eno krono je sestavljalo 100 vinarjev. Izraz vinar (tudi belič in novčič) je bil prevod nemškega Hel erja (Pančur, 2003, 151; 260–62; Pančur, 2005, 69) Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.-kr. namestništva za Primorsko z dne 25. 1. 1892, V. izdatek, 5, 5. 5 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.-kr. namestništva za Primorsko z dne 25. 1. 1892, V. izdatek, 5, 5. 6 Šporer je bil gubernijski svetnik in direktor Medikokirurškega liceja v Ljubljani ter eden prvih pobudnikov za nastanek ljubljanske univerze (Borisov, 2009, 557). 105 turizem v avstrijskem primorju drugih strokovnjakov ter v stroki širil idejo, da se v Opatiji vzpostavi klimat- sko obmorsko zdravilišče. Leta 1885 je v propagandne namene v Opatiji skli- cal skupino klimoterapevtov in v kraju se je odvijal prvi zdravniški kongres, ki je bil zelo uspešen (Niel, 1991, 39–40). Na srečanju sta bila prisotna tudi dr. Theodor Billroth7 in dr. Julius Glax, pomembna akterja opatijskega zdravili- škega turizma. Za začetke in promocijo zdraviliške dejavnosti v Opatiji je zaslužna tudi družba Južne železnice, ki je leta 1882 kupila vilo Angiolino, njen park z ve- likim zemljiščem in delom morske obale. Zasebna družba, ki je pokazala ve- lik interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, je Opatijo želela povzdig- niti v mondeno evropsko letovišče, kar je uresničevala z izgradnjo razkošnih hotelov. Njena izgradnja hotela Kvarner (1883/1884), ki je imel svojo kavar- no, zaprte tople kopeli8 ter depandansi Amalio in Kronprinzessin Stephanie (1884/1885),9 predstavlja začetke modernega turizma, obenem pa tudi popiso- vanja prvih gostov (Gottsmann, 1998, 90; Vukonić, 2005), ki jih je bilo v sezo- ni 1883–1884 že 1.412.10 Število hotelov in namestitev je raslo. V Opatiji je de- lovalo olepševalno društvo Verschönerungsverein des Curortes Abbazia, ki je skrbelo za urejeno in lepo okolico, gradnjo in ureditev poti ter sprehajališč in parkov.11 Dolgoletni predsednik društva je bil dr. Julius Glax, zdravnik v mes- tu ter član in kasnejši predsednik zdraviliške komisije, ki mu pripisujejo naj- več zaslug za razglasitev klimatskega zdravilišča (Zakošek, 2005, 35; Muzur, 1998, 100).12 V Opatiji je od leta 1885 delovala tudi sekcija avstrijskega turistič- 7 Bil roth je bil znan in uspešen zdravnik, ki je utemeljil številne nove operacijske metode (Borisov, 2009, 528). 8 Po požaru so leta 1913 na mestu, kjer so stale kopeli, zgradili Kristalno dvorano, kjer so se odvijali družabni dogodki (Muzur, 1998, 99). 9 Tudi ta hotel je razpolagal z lastnimi toplimi kopelmi, restavracijo, s kavarno, plesno dvorano, kasneje kinom, z gledališčem, zimskim vrtom in akvarijem. 10 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, La Riviera del Carnaro, 6. 1. 1926, 9. 11 Statut je iz leta 1895, čeprav se društvo omenja že leta 1885 v povezavi z opatijsko sekcijo ÖTC-ja. V: DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, spisi, 9, Statuten für den Verscönerungsvere- in des Curortes Abbazia, 25. 1. 1895. Ureditev parkov, drevoredov in zelenih površin nasploh je bila pomemben del zdravilišča, saj je bilo zlasti v večjih oziroma bolj naseljenih krajih oziroma krajih, kjer se je zadrževala množica ljudi, potrebno čim bolj omogočiti dostop do čistega zraka in kisika kot pomembnega dejavnika dobrega zdravstvenega stanja. O tem v svojem prispevku v Lubljanskem zvonu diskutira Rakež. 12 Glax je bil poleg tega vodilni zdravnik sanatorija družbe Južnih železnic, vodilni zdravnik avstrijske družbe Beli križ (družba je bila ustanovljena leta 1882 in je skrbela za rehabilitacijo v bojih ranjenih vojakov cesarstva) ter avtor strokovnih člankov in knjig. Kot direktor zdravilišča (1899– 1919) je uspešno vodil in upravljal obmorsko zdravilišče, ki se je razvijalo v mondeno avstrijsko letovišče (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 43). 106 na morju nega kluba ( Sektion Abbazia des österreichischen Touristenclubs).13 Omenjena sekcija in olepševalno društvo sta bila pobudnika gradnje obalnega sprehaja- lišča Volosko–Opatija–Lovran, sekcija pa tudi planinske steze od Opatije do Veprinca in Učke (Blažević, 1987, 61; Gottsmann, 1998, 91). Sicer je bil ÖTC dejaven predvsem v gorskem svetu, a je bila Opatija, ki je postajala najbolj zna- no in uspešno morsko letovišče Avstro-Ogrske, deležna posebne pozornosti tudi s strani te organizacije. Zakonodaja je za Avstrijsko-ilirsko primorje določala ustanovitev zdra- viliških komisij, posamezne kraje so razglašali za zdravilišča in določali zdra- viliške rede. Priprave na razglasitev zdraviliškega kraja Opatija so potekale več let. Kljub že nakazanemu uspešnemu turističnemu razvoju kraja je Opatija uradno razglasitev za zdraviliški kraj dočakala leta 1889, ko je cesar Franc Jo- žef izdal zakon, s katerim so se vzpostavile načelne določbe za oblikovanje zdravstvenega reda za zdraviliški okraj Opatija: Postava z dne 4. marca 1889, s katero se ustanavljajo načelne določbe v ta namen, da se uredi lečbinstvo in da uvede lečbinski red za lečbinski okraj Opatija.14 Na podlagi sprejetega zakona je bil že naslednje leto izdan lečbinski red (13. januarja 1890), ki je natančneje do- ločal pravila zdraviliškega okraja in ustanovitev zdraviliške komisije, zadolže- ne za vodenje zdravilišča. V zdraviliški komisiji, sestavljeni iz 13 članov, so bili tudi trije predstav- niki c.-kr. priv. Južne železnice, okrajni zdravnik v Voloski, občinski pred- stavniki Voloske in Veprinca ter dva gosta, ki sta plačala zdraviliško takso.15 Naloge komisije so bile široko zastavljene, poleg skrbi za upravljanje, pobira- nje takse in nadzora je bila zadolžena za ureditev novih nasadov, sprehajalnih poti, primernih nastanitev za goste, za zaposlovanje ustreznih delavcev in za druge dejavnosti, povezane z vodenjem in urejanjem zdraviliškega kraja. Svo- je delo so člani komisije opravljali brezplačno. Za stroške, ki so nastali v okviru zdravljenja v zdravilišču, je imela zdra- viliška komisija pravico pobirati takso. Plačevali so jo obiskovalci, ki so se v zdravilišču zadrževali dlje kot 48 ur, oproščeni pa so je bili občinarji, prebi- valci občine s stalnim bivališčem v okraju in drugi.16 Takso, ki je za vsak teden 13 Družba Južne železnice je leta 1889 za vodenje hotelov v svoji lasti imenovala takratnega predsednika ÖTC-ja in cesarjevega svetovalca Antona Silberhuberja (Niel, 1991, 41). 14 Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje (1890): Postava z dne 4. marca 1889, X. izdatek, 12, 10–11. Ta red določa, da so plačevanja takse upravičeni prebivalci občin zdraviliškega okraja, to je Opatija, Voloska in del občin Veprinac in Jasanka, ki imajo stalno bivališče v okraju, in tisti, ki se v kraju zadržijo dlje časa. Sledile so objave sprememb nekaterih določil. 15 Zdraviliške takse so bile v Avstro-Ogrski prvič uvedene leta 1874 (Steward, 2002, 26). 16 Npr. družinski člani stalnih prebivalcev občine in tudi tisti, ki so se mudili v okraju zaradi poklic-nih zadev, zdravniki, njihove soproge, mladoletni sinovi in neoženjene, v skupnem gospodinjstvu 107 turizem v avstrijskem primorju bivanja znašala en goldinar, je pobiral najemodajalec, gostilničar, torej gosti- telj turistov, ki jo je ob odhodu gosta moral vplačati v zdraviliško blagajno. Po dvanajstem tednu bivanja v zdravilišču so bili gosti oproščeni nadaljnjega pla- čevanja takse. Leta 1891 so bili na predlog istrskega deželnega zbora zdravili- ške takse oproščeni obiskovalci, ki so se v zdravilišču zadrževali od 1. junija do 31. avgusta, že naslednjega leta, 1892, pa je postala plačljiva tudi poletna sezo- na.17 Z letom 1892 se je poleg zdraviliške takse od 15. septembra do 30. aprila plačevalo še glasbeno takso ( zdraviška in godbena taksa), ki je znašala 50 nov- čičev na teden.18 Za državne uslužbence monarhije, ki so potrebovali zdravstvene stori- tve, a si jih finančno niso mogli privoščiti, so društva zlatega križa ( Verein vom Goldene Kreuze)19 pod pokroviteljstvom nadvojvodinje vdove Štefanije v nekaterih zdraviliščih ustanavljala brezplačne zdravstvene storitve v sanatori- jih. Društvo zlatega križa je z namenom zbiranja sredstev za ustanovitev sa- natorijev v zdraviliščih Opatija, Karlsbad, Baden, Krapina-Töplitz in drugih za leto 1897 pripravljalo organizicijo loterije za zbiranje omenjenih sredstev živeče hčere, nekateri c. kr. uradniki in člani vojske, mornarice ter deželne brambe, uradniki v dr- žavnem zboru, zastopniki in drugi posamezniki, kakor je bilo določeno v zakonu: » … ne plačuje- jo lečbenine: … člani c. in kr. vojne, c. in kr. mornarice, c. in kr. avstr. ali ogr. deželne brambe, c. in kr. uradniki v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel službinskega in pokojninskega stana, vse to od 9. dijetne vrste (dostojansko stotnika) ž njo vred pričenši navzdol, istotako deželni uradniki, ki se prištevajo plačilnim razredom, enakim zgorej navedenim dostojanstvenim vrstam.« Nadalje so bili oproščeni plačevanja taks revnejše osebe in služničad, otroci, mlajši od petih let, člani rodbin z domačinsko pravico v okraju, čeprav prebivajo drugje in pridejo k sorodnikom na obisk. Takso plačujejo po 1 goldinar na teden do dvanajstega tedna gostovanja. Po tem obdobju je taksa zanje brezplačna. Otroci med petim in enajstim letom starosti plačujejo polovično pristoj- bino, služabniki in služabnice pa četrtino. (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje (1891): Oznanilo c.-kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 5, 15). 17 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.-kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 15. maja 1892, štv. 8098, X. izdatek, 21–30. 18 Za otroke je od petega do enajstega leta veljala polovična cena za obe taksi. Služabniki so plačevali četrtino zdraviliške, glasbene takse pa so bili opravičeni. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje od 16. apri-la 1891, št. 5961, IX. izdatek, 5, 25–27. Kasneje je tudi glasbena taksa za eno osebo na teden znašala 1 goldinar (goldinar). V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, 18. junija 1898, št. 12811 glede takse za godbo za lečbinski okraj Opatijski. 19 Konec leta 1893 je bilo društvo ustanovljeno tudi v Opatiji, vodil pa ga je dr. Julius von Cohn. 108 na morju ( »Goldenes Kreuz« Lotterie).20 Sicer je v Opatiji že od leta 1888 delovalo zdra- vilišče za vojaške uslužbence ( Kurhaus für Offiziere), ki ga je družba Južne že- leznice odprla tega leta in kasneje donirala avstrijskemu Belemu križu (Niel, 1991, 41). Zasluge za zakonsko ureditev in uradno razglasitev zdravilišča je imel Julius Glax, ki je z grofom Benediktom Giovanellijem (kasnejšim tržaškim županom) pripravil regulacijski zdravstveni načrt za Opatijo. Glax je tudi pripravil seznam zdravstvenih in higienskih standardov, ki jih je moral do- segati zdraviliški kraj. Svoj predlog je predstavil v knjigi Hygiene der Kuror- te, ki jo je napisal na povabilo Mednarodnega komiteja za podiplomsko izo- braževanje zdravnikov ( International Committee for Postgraduate Education for Physicians). Glaxov seznam osnovnih higienskih standardov v zdraviliščih obsega naslednje pogoje (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 44–45): − čist zrak, − čista pitna voda, − čisto, okolju prijazno in strokovno urejeno sežiganje odpadkov, − izolacija za nalezljive bolezni, − sodobno pokopališče, − primerna ureditev za sanatorije, − hiter in varen prevoz pacientov, − učinkovite reševalske in gasilske storitve, − nadzor in strokovna skrb za sežiganje zdravil, − nadzor nad gradnjo v kraju, − zdrava hrana v restavracijah, − mir v zdravilišču, − organizirana zdravstvena nega in lekarne, − kemično-bakterijski inštitut in meteorološki observatorij ter − primerna literatura, ki bo realno prikazovala zdravilišče in njegovo po- nudbo. Glaxovi pogoji niso bili nerazumni in dejansko predstavljajo predpogoj za vzpostavitev in primerno delovanje zdravstvene ustanove. Iz letnih poročil zdraviliškega vodje lahko razberemo, da so se konec 19. stoletja v Opatiji soočali tudi z nekaterimi težavami. Sanitetno poročilo za 20 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 Assocazioni, 4 Bagno di mare Abbazia, 184: Naznanilo c.–kr. namestnika Theodorja Ritterja von Rinaldinija glede organizacije loterije za postavitev sanatorija za državne uslužbence v Opatiji: An die geehrten Herren k.k. Staatsbeamten in Küstenlande. Triest, N. 725/P, 11. 5. 1896 ter pismo ga. Rose de Rinaldini (namestnikova žena) s podobno vsebino, ki je bila naslovljena na častiljive goste, Trieste, 11. 5. 1896. 109 turizem v avstrijskem primorju leto 1899 navaja zaskrbljujoče podatke o neprijetnem stanju v zdravilišču za- radi stalne nevarnosti pojava epidemij, kar je bilo izkazano že v poročilu za predhodno leto. Za namen sanacije obstoječega stanja si je uprava zdravilišča prizadevala za obvezno ureditev vodovoda v Opatiji, Lovranu in Voloski ter zakonsko določitev izgradnje kanalizacije. Za oba predlagana posega bi pot- rebovali izdatno podporo s strani visokih vladnih krogov. Oskrbo z vodo bi uredili skozi Učko, kar bi lahko pomenilo tudi cenejšo dobavo vode za vodno podjetje in se na ta način ne bi tako zelo mudilo z vzpostavitvijo kanalizacije.21 Šele iz poročila iz leta 1904 je razvidno, da je bil problem rešen, saj se je oskrba z neoporečno izvirsko vodo za Lovran, Opatijo in Volosko zagotavljala preko 21,5 kilometrov dolge linije z Učke.22 Poleg omenjenih nevšečnosti so ugled mednarodnega zdravilišča ( in- terantionale Curorte) kvarile slabe varnostne razmere v zdraviliškem okraju. Direkcija sanatorija Južnih železnic se je s prošnjo za ureditev položaja leta 1895 obrnila na tržaškega namestnika Theodorja Ritterja von Rinaldinija. V kraju je bilo po njihovem mnenju pomanjkljivo poskrbljeno za red, tišino in varnost gostov. Obstoječi varnostni ukrepi in službe, in sicer policijski nad- zor (civilisti in policija) ter dva nočna čuvaja ( Polizeiwachmann, uniformirten und Civil-Diener, 2 Nachtwächter), niso zadostovali za ustrezno zaščito go- stov, ki so se pritoževali nad nadlegovanjem umazanih in nasilnih beračev. Zdraviliške goste, predvsem dame, naj bi bilo celo strah iti na sprehod, ker so se tam često morale soočati z »nepridipravi«. Neprijetno srečanje oziroma nadlegovanje s strani berača se je pripetilo tudi sami nadvojvodinji Elizabeti. V zdraviliškem okraju so se dogajale kraje oblačil in obutve iz hotelskih sob. Opisani pripetljaji so bili za mondeno letovišče, kakršno se je Opatija nadeja- la postati (oziroma je že bila), seveda skrajno neprijetne.23 Ob koncu 19. stoletja postane očitna potreba po posodobitvi in pove- čanju zdraviliških zmogljivosti. Kopališča so postala premajhna in so ime- la premalo sodobnih kopaliških objektov, število zdravnikov ni zadoščalo za nego vseh pacientov, sanitarna oprema v zdravilišču in zdravilna sredstva niso 21 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fon- ti salutari (bagni), 784: Letni računovodski izkaz je pokazal, da so prostovoljnim gasilcem in razvedrilnemu komiteju namenili več sredstev, in sicer prvim 500 ter komiteju 571 goldinarjev. Cur- -Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900. 22 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4. 23 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 Assocazioni, 4 Bagno di mare Abbazia, 173: Telegram, ki ga je na namesntika v Trstu poslala: Direktion der Curanstal- ten der k.k.priv. Südbahn-Gesel schaft in Abbazia, N. 1103, 26. 3. 1895. 110 na morju bila za zdravljenje primerna, zaradi česar so se zdravniki iz drugih mest tež- ko odločali, da bi svoje paciente pošiljali na zdravljenje v Opatijo. V poročilu iz leta 1899 je izpostavljeno tudi pomanjkanje ustreznih higienskih normati- vov. Niti mednarodna družba Compagnie des Wagons-lits, ki je imela v zaku- pu dva sanatorija,24 se ni odločila za vzpostavitev modernega zdravilišča.25 Za- radi navedenih problemov se je načelnik zdravilišča dr. Glax obrnil na c.-kr. namestništvo, da bi odobrilo čimprejšnjo modernizacijo in izgradnjo sodob- nega kopališča v Opatiji.26 Leta 1900 sta predstavnika gostov v zdraviliški ko- misiji izpostavila, da bi bilo potrebno Compagnie Internationale des Wagons- Lits ali druge investitorje spodbudili k posodobitvi zdraviliške infrastrukture in storitev. Kljub temu da se je na začetku skromno kopališče z le dvanajstimi kadmi že zelo razvilo, saj so v njem delovali uspešni zdravniki, ki so ustanovi- li različne zdraviliške zavode (hidropatski rentgen, nabava aparata za vibracij- sko masažo, najmodernejši električni aparat), je postajala občutna potreba po izgradnji velikega modernega kopališča ( Kursaal ali Kurpalast).27 Leta 1901 se je zdraviliška komisija s Compagnie Internationale des Wagons-Lits le dogovo- rila za izgradnjo novega kopališča, ki bi povsem ustrezalo modernim standar- dom in bi ga začeli graditi naslednje leto.28 Poleg tega je v finančnem načrtu za leto 1902 zdraviliška komisija predvidela strošek v znesku 10.000 kron za iz- gradnjo posebne bolnišnice, namenjene bolnikom z nalezljivimi boleznimi – Errichtung eines Krankenhauses in Abbazia.29 24 Sanatorija je v zakup od Južnih železnic dobila leta 1898 (Niel, 1991, 41). Družbo je po ameriškem vzoru spalnih vlakov leta 1874 ustanovil Belgijec Georges Nagelmackers. Bila je namenjena luksu-znim potovanjem z vlakom. Družba je dvajset let kasneje ustanovila tudi Compagnie Internationale des Grands Hotels, preko katere so gradili razkošne hotele v večjih mestih in znanih letoviščih, med drugimi tudi v Opatiji. 25 Z letom 1904 je omenjena družba bolnikom nudila zdravljenje s toplimi kopelmi. Poleg tega so bili bolnikom na voljo tople slane in sladkovodne kopeli, kopanje v morju, zdravljenje v hidropatskem sanatoriju dr. Szega, masaže, elektroterapije, telovadba, ortopedski in vibracijski aparati itd. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 3–4. 26 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti salutari (bagni), š. 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900. 27 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Bericht über die sanitären verhältnisse des Curortes Abbazia während des Jahres 1900, 27. 2. 1901. 28 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J. 1901, im Frebruar 1902, 1–3. 29 Ta bolnišnica naj bi v skladu s sanitarnimi zahtevami februarja 1905 pričela delovati v Voloski, vendar o dejanskem odprtju in delovanju bolnišnice nadaljnjih poročanj nismo zasledili. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (ba-111 turizem v avstrijskem primorju Od leta 1911 dalje je potekalo intenzivno načrtovanje izgradnje Kurpa- lasta, večnamenskega zdraviliškega doma (palače), ki naj bi na 26.000 m2 po- leg osrednje plesne dvorane imela še bazen z umetnimi valovi, urejena spreha- jališča, restavracije, gostinske lokale s terasami, igralnice, trgovine, čitalnice, gledališče s kapaciteto petstotih sedežev in koncertno dvorano. Prva dela naj bi po pogodbi pričela izvajati družba Gregersen in Schwarz in naj bi jih za- ključila v petnajstih mesecih. Hkrati je bila družba Gärtner in Wayss, Wester- mann zadolžena za sondiranje morskega dna, vendar je z delom zamujala za pet mesecev in ga je dokončala šele konec julija leta 1912. Višina stroškov ome- njenih del naj bi znesla 727.245 kron. Ob navzočnosti pomorske uprave 5. ok- tobra (1911) je potekal tudi strokovni pregled opravljenega dela – nasipavanje območja. S 23. januarjem so se pričela temeljna dela za omenjeno gradnjo (be- toniranje), ki bi se po načrtih morala zaključiti 2. novembra 1912. Dela je iz- vajala družba Wayss, Westermann & Cie. Kolavdacija je bila predvidena za 15. november. Delo, ki je obsegalo postavitev železobetonskih pilotov sistema »Züblin«, je bilo opravljeno za predvideni znesek 360.000-ih kron. Pri izde- lavi načrtov za zdraviliški dom se je pokazala nujnost širitve in nadgradnje ce- lotnega sistema, kar bi pomenilo povečanje stroškov z načrtovanih 1.609.000 kron na 2.989.000 kron.30 Predvidena dela dosipavanja in postavljanja teme- ljev se zaradi finančnih težav in nestabilnih političnih razmer (balkanska kri- za) v letu 1912 niso zaključila. Še naprej pa je zdraviliška komisija iskala vire financiranje (posojila), saj je bila mnenja, da je gradnja objekta nujna za več- jo mednarodno prepoznavnost in ugled samega zdravilišča. Vendar se grad- nja celotnega kompleksa zaradi pričetka prve svetovne vojne v praksi ni niko- li realizirala (Muzur, 1998).31 Zdraviliška komisija Opatije je poročala tudi o svojih dejavnostih in fi- nančnem upravljanju. Tako je v letu 1899 izpostavila načrtovane stroške za iz- gradnjo pločnika, ureditev plažne poti in premestitev sedeža komisije v večje prostore ( Villa Slatina). Za najem »razvedrilnih prostorov« (park, čitalni- ca, igralnica, glasbena in pogovorna soba) so predvideli strošek v višini 4.000 gni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter An- schluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4. 30 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26.3.1913, 1–15. 31 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1913, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1913, 18. 3. 1914, 1–10. 112 na morju goldinarjev za obdobje od 1. julija 1898 do 1. julija ❙ 2 1901, sredstva so namenili tudi nekaterim usta- Hotel Bel e Vue, Opatija, novam, in sicer Olepševalnemu društvu 200 Pansion Hotel Bel e Vue goldinarjev, Razvedrilnemu komiteju 400 gol- Abbazia, 1899 (izvirnik: dinarjev in prostovoljnim gasilcem 400 goldi- Povijesni i pomorski muzej narjev.32 Leta 1901 je bil odobren znesek 5.000 Istre-Museo storico e navale kron za postavitev stranišča na obalni poti, na del Ístria, PPMI-33231, zbirka pobudo okrajnega zdravnika dr. Ed. Graeffe- starih razglednic). ja naj bi se v kratkem končno rešilo tudi vpraša- nje kanalizacije, učinkovitejše naj bi s pomočjo vagonskih cevi postalo tudi škropljenje ulic. Za naslednje leto so predvideli subvencije za Olep- ševalno društvo v višini 400 kron, za Razvedril- 32 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti salutari (bag- ni), š. 784: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Cu- rortes Abbazia während des Jahres 1899. Abbazia, 20. 2. 1900. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volu- me II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti salutari (ba- gni), š. 784: letni računovodski izkaz je pokazal, da so pro- stovoljnim gasilcem in razvedrilnemu komiteju namenili več sredstev, in sicer prvim 500 ter komiteju 571 goldinar- jev. Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900. 113 turizem v avstrijskem primorju ni komite 1.500 kron, prostovoljnim gasilcem in reševalcem pa so namenili 1.000 kron.33 Zanimivo je opaziti, da so večje vsote kot Olepševalnemu dru- štvu namenjali prostovoljnim gasilcem in Razvedrilnemu komiteju. Na začetku prejšnjega stoletja so potekala dela na področju elektrifikaci- je (ulična razsvetljava, tramvaj), vodovoda34 in kanalizacije. Dobava pitne vode z Učke je bila urejena postopoma. Zasebni domovi so se povezali z vodovo- dnim omrežjem izvirske vode na prelomu stoletja, vodovod pa je bil dokon- čan leta 1906 (Gottsmann, 1998, 115–16). Za izgradnjo kanalizacije v občini, ki naj bi se pričela z letom 1905, je bila zadolžena družba Baron Schwarz.35 Dela so potekala relativno hitro in že naslednje leto sta kanalizacija in čistilna na- prava delno že začeli obratovati (Gottsmann, 1998, 118). Skrb za higieno se je kazala tudi v vzpostavljanju javnih stranišč v zdraviliškem okraju.36 Električ- na razsvetljava se je postopoma širila,37 leta 1904 je poleg razsvetljave na javnih krajih (ulice, javni lokali) le-ta že dosegla nekatere zasebne domove. V sezoni 1911 so na področju javne razsvetljave uvedli plinsko razsvetljavo severne pla- že. Načrtovali so kasnejšo razširitev na preostali del plažne poti. 38 Leta 1912 so potekale priprave in načrti za širitev južne plažne steze. Poleg načrtovane poti si je avstrijska hotelska delniška družba Hotel-Aktien-Gesellschaft pri pomor- ski upravi prizadevala pridobiti dovoljenje za ograditev obmorske pešpoti pri kavarni Café-Quarnero-Terasse.39 Poročilo v naslednjem letu ne poroča o odo- 33 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J. 1901, im Frebruar 1902, 1–3. 34 Prvi vodovodni sistem sta Opatija in Lovran dobila že leta 1897 iz Vele (Velika) Učke, 1903-pa je bil razširjen z izvirom Mala Učka (Blažević, 1987, 95). 35 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4. 36 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Jahres-Bericht über die Thätigkeit der Curcommission, die Gebahrung mit dem Curfonde und über das Curwesen im Jahre 1901, 22. 2. 1902, 1. 37 Prvi električni lampioni so zasvetili leta 1896 (Niel, 1991, 42). 38 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1911, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1911, 2. 3. 1912, 1–12. O pomenu te prometne povezave priča tudi razprava na seji zdraviliške komisije oziroma predlog za osnovanje tujskoprometne pisarne v Benetkah. Po ureditvi te ceste se je namreč v Opatiji po- večal dotok turistov z omenjenega območja. Zasluge za promocijo opatijskega turizma pripisuje- jo ravno Deželni zvezi za razvoj tujskega prometa. V: DAR, 1, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 14, Plenarsitzung, 2. 9. 1910. 39 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-114 na morju britvi ali realizaciji omenjenih načrtov. Po požaru so leta 1913 na mestu nekda- njih kopeli hotela Kvarner zgradili novo Kristalno dvorano, ki je bila name- njena druženju in zabavi (Muzur, 1998). V skladu s sanitarnimi normami se je urejalo novo pokopališče in seži- galnico smeti, gradilo ribjo tržnico, skrbelo za zadostno mokrenje cest in po- stavitev sodobne pokrite tržnice, za odvažanje odplak (ko še ni bilo urejene kanalizacije), postavitev postaje prve pomoči ter izgradnjo bolnišnice za na- lezljive bolezni.40 V Opatiji so delovali številni sanatoriji. Prvo zdravniško ordinacijo v Opatiji je odprl madžarski Jud Albert Szemese leta 1884, prvi sanatorij, Quisi- sana, pa je leta 1888 odprl dr. Ignaz Schwarz (kasneje ga je upravljal dr. Franz Kirsch) (Muzur, 1996, 25; 2001, 864).41 Družbi Belega križa – Weissen Kreuz, ki je oskrbovala ranjene in bolne vojaške častnike,42 in Zlatega križa – Golden Kreuz, ki je skrbela za bolne državne uslužbence, sta v kraju ravno tako imeli svoja sanatorija. Prva je leta 1888 odprla sanatorij c.-kr. vojske Officierskurhaus (Militar-Kurhaus der Österreichischen Gesellschaft von Weissen Kreuz). Druž- ba Zlatega križa je v kraju sanatorij c.-kr. državnih uslužbencev Staatsbeam- ten-Kurhaus odprla leta 1897 (Muzur, 1996, 25–27). Od srede 90-ih let 19. stoletja je deloval sanatorij, današnji hotelski kompleks Belvedere, ki je med drugim sprejemal tudi bolne otroke.43 Vodil ga je izkušeni madžarski zdravnik, pediater in pedopsiholog Koloman Sze- gö (Kálmán Szegő).44 Sanatorij je razpolagal z več objekti, in sicer s sanatori- ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 1–15. 40 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4–5; 22. 12. 1905, N. 218/1. 41 Po drugi svetovni vojni je bil nekdanji sanatorij preimenovan v Delavski počitniški dom Otokar Keršovani in kasneje v Hotel Opatija. 42 Družba Belega križa – Weissen Kreuz je bila ustanovljena leta 1882 z namenom oskrbe ranjenih in bolnih vojaških oficirjev. Poleg sanatorija v Opatiji je imela sanatorij še v Portorožu, Malem Lošinju in Crikvenici (Blažević, 1987, 57–58). 43 Na začetku leta 1897 je bil odprt sanatorij za bolne otroke, a je po devetih mesecih delovanja dr. Szegő na okrajno glavarstvo podal prošnjo za razširitev zdraviliške dejavnosti tudi na odrasle. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 784: Löbliche Bezirkhauptmannschaft, Abbazia, 4. 9. 1897. 44 Szegő je prošnjo za odprtje okrevališča za skrofulozne in rahitične otroke poslal leta 1896 na tr- žaško namestništvo. V strahu, da bi odprtje tovrstnega okrevališča sprožilo govorice o razširje- nosti tuberkuloze v zdravilišču, kar bi lahko škodilo njegovemu ugledu, je mestno glavarstvo na notranje ministrstvo poslalo pismo, naj omenjeni prošnji ne ugodi. V: AST, Luogotenenza del Li- torale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 784: 2688, Mi-115 turizem v avstrijskem primorju jem za odrasle z osrednjo stavbo, ki je imela 50 sob in hidrotermalne napra- ve, ter z otroškim sanatorijem s 30 sobami. Poleg tega je sanatorij razpolagal z zdravniškimi pisarnami, rentgenskimi aparati, laboratorijem ter igralnico, te- lovadnico in teraso za sončenje. Otrokom je bila omogočena igra na prostem, po potrebi oziroma na željo je bil organiziran tudi pouk. Otroci, starejši od sedmih let, so se v sanatoriju lahko zdravili brez spremstva, starši so prejema- li redna tedenska poročila, ki so zagotavljala tudi stalni nadzor nad potekom zdravljenja. V literaturi zasledimo zanimiv pristop, ki ga je domnevno izvajal Szegő, ko malim bolnikom ni dovolil branja dnevnega tiska in fikcije, saj naj bi to spodbujalo zgodnjo zrelost in nezaželeno izražanje mnenja. Svoje mne- nje so lahko izrazili le, če jim je starejša oseba postavila vprašanje, prav tako ni bila dovoljena nobena diskusija o kakršnikoli tematiki (Muzur, 2003, 128– 129; 2011, 861). Cena bivanja za otroke brez spremstva, ki je vključevala celot- no storitev in medicinsko oskrbo, je dnevno znesla 6 goldinarjev. Za otroke s spremstvom (2 osebi) je bila cena 12 goldinarjev,45 ki pa že ni več vključeva- la vseh storitev.46 Njegov sanatorij je preživel prvo svetovno vojno in pod ime- nom Casa di cura Abbázia ohranjal svojo dejavnost, leta 1930 pa je bil spreme- njen v navadni hotel Grande albergo Belvedere (Muzur, 2003, 128–129). Poleg tega sta v Opatiji delovala še sanatorij dr. Schalka – Neuer Kurha- us, ki je bil odprt leta 1906, in dr. Mahlerja, ki je na začetku 20. stoletja odprl sanatorij za kardiološke bolnike (Muzur, 1996, 20). V zdravilišču je deloval tudi medicinsko-mehanični inštitut dr. Zandra, ki ga je vodil dr. Isor Stephan Stein – Das Abbazianer medico-mechanische Zander-Institut und die physi- kalische Heilanstalt (Slika 1). Inštitut je deloval po principu Gustava Zandra, švedskega učitelja gimnastike, zdravnika in univerzitetnega predavatelja medi- cinske gimnastike ( Heilgymnastik) na stockholmski univerzi. Zander je sesta- vil več orodij, ki so omogočala konstantno in redno premikanje posameznih delov telesa, in določena orodja, ki so nadomesčala ročno masiranje. Orodja so bila razdeljena v štiri kategorije: orodja za aktivno vadbo, orodja za pasiv- no vadbo, orodja za mehanično dejavnost ter specialistični ortopedski apara- ti. Prvi inštitut je odprl v Stockholmu leta 1865, mednarodno prepoznavnost nisterium des Innern, Volosca, 23. 11. 1896. Pobuda ni bila uspešna, saj je Szegő v Opatiji odprl okrevališče. 45 Goldinar oziroma goldinar je z reformo valute leta 1892 zamenjala krona, vendar je prejšnja valuta ostala v veljavi in zamenjava je potekala počasi, denarne vrednosti so bile še naprej izražene v goldinarjih in krajcarjih (kakor je vidno v zakonskih predpisih storitev zdravilišč), plačilno sredstvo pa so postale krone (Pančur, 2003, 271). 46 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 784: Seehospiz für die kranke Kinder in Abbazia, Leitender Arzt dr. Koloman Sze- gő, nedatirano. 116 na morju pa dosegel na razstavah v Bru- slju, Filadelfiji in Parizu, kar mu je odprlo nadaljnjo pot. Po njem imenovane medicinsko- mehanične inštitute so priče- li ustanavljati po celem svetu, leta 1904 ga je v Opatiji usta- novil dr. Stein (Fischinger, Fi- schinger in Fischinger, 2009, 253–57; Muzur, 2011, 861–62). Po njegovem mnenju bi dobro zdravilišče moralo poleg zdra- vstvenih storitev nuditi tudi sodobne pristope k zdravlje- nju, kot so fizioterapija, ma- saže in ortopedija. Njegov namen je bila vključitev ome- njenih terapevtskih pristopov in disciplin v osnovne zdra- vstvene storitve. Pomena fizič- ne vadbe za krepitev telesa so se zavedli nekateri zdravniki že ob samem začetku zdravi- lišča v Opatiji, kakor denimo dr. Max Oertl, ki je projektiral sprehajalne poti za t. i. spreha- jalno terapijo.47 Zdravljenje v Steinovi ustanovi je obsegalo ❙ 3 takrat znane in priznane ob- Oglas za Steinov medicinsko-mehanični inštitut like fizične terapije, na primer iz leta 1905 (Glax, 1905, 86). ortopedijo, zdravljenje z upo- rabo različnih naprav, roč- no masažo, vibracijsko masa- žo, terapijo z uporabo vročega zraka, diagnostiko, rentgen- 47 Sprehajalno pot za kardiološke bolnike je dr. Oertl uredil v parku zdravilišča Quisisana (Muzur, 1996, 25). 117 turizem v avstrijskem primorju sko terapijo, zdravljenje hiperemije po pristopu profesor Bierja in delovno te- rapijo. Terapije so bile prilagojene posameznikovim zmogljivostim. Stein je fizično terapijo po Zandru delil na tri sklope, in sicer preventivno, ki se upo- rablja za krepitev šibkega telesa in povečanje telesne odpornosti, dietetično, ki ohranja zdravo telo, ter terapevtsko, ki zdravi oziroma vsaj izboljša telesno sta- nje pri določenih boleznih (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2009, 257– 58). Na začetku 20. stoletja (leta 1907) je bilo v Opatiji dvanajst sanatorijev. Eden pomembnejših začetnih investitorjev in promotorjev opatijskega turizma se je v prvem desetletju 20. stoletja iz zdravilišča postopoma umak- nil. Družba Južne železnice je pričela opuščati hotelirsko dejavnost in do leta 1912 v kraju ni več imela v lasti zdraviliškega zavoda (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 48). Že leta 1898 so bili hotelski objekti dani v najem družbi Internationale Schlafgegengesellschaft, leta 1910 pa so načrtovali prodajo svo- jega sanatorija nekemu madžarskemu bančnem konzorciju (ki ga sicer ni ku- pil) (Vasko-Juhász, 2013, 75; Zadel in Rudan, 2015, 150), za kar je bilo potreb- no spremeniti opatijski zdraviliški red. Ostala so namreč odprta še vprašanja glede servitutnih pravic objektov, ki jih je družba Južne železnice gradila v Opatiji (npr. zdraviliški park).48 V 40. členu zdraviliškega reda so bili določe- ni pogoji glede pravice do »koriščenja« določenih storitev, ki so jo pridobili zdraviliški gosti: »Ko so se oglasili lečbinski gostje, jim vroča lečbinska pisar- na listino ali karto, ki daje njim in njihovem obiteljskim članom pravico, po- hajati lečbinske nasade, in posebej c.-kr. priv. južni železnici v Opatiji, napra- vljane nasade, park, pogovorne in igralne sobe in redne produkcije lečbinske godbe, ki bi se vtegnila vršiti v družinskih nasadih in prostorijah.«49 Ta člen je bil tedaj predmet sprememb. V februarju 1911 je na svoji seji zdraviliška komisija Opatije sklenila ku- piti zdraviliški park in njegove objekte,50 ki so bili tedaj že v lasti avstrijske ho- telske delniške družbe Hotel-Aktien-Gesellschaft der Hôtels und Kuranstalten 48 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: zadeva o spremembi zdraviliškega reda v Opatiji je bila poslana na tržaško namestništvo 25. 2. 1910, št. 160/6. 49 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestni- štva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 16. 50 »di acquistare in sua proprietà tutti gli impianti del parco di cura assieme agli stabili ivi esistenti.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Au- torità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: Dopis, ki ga je predstojnik zdraviliške komisije poslal na istrski deželni odbor v Poreču 28. 2. 1911, št. 165/3-09. 118 na morju Abbazia,51 ki je poleg omenjenih že pridobila ostalo imetje družbe Južne žele- znice. Hotelska delniška družba je bila izključno prevzemna družba, ki je ra- čunala predvsem na možnost izkoriščanja še nepozidanih delov zdraviliškega parka, zaradi česar so bili v komisiji zelo zaskrbljeni.52 Zaradi visokih stroškov nakupa (preko dva mio kron) so se v zdraviliški komisiji odločili, da bodo dvignili zdraviliško takso za eno krono (torej za polovico goldinarja/goldinar- ja) na osebo na teden. Zdraviliška komisija se je ob nakupu zavezala, da ne bo prodala zdraviliškega parka in da brez odobritve namestništva ne bo izvajala nobenih gradbenih del.53 Nakup je bil naposled le izpeljan in lastništvo vpisa- no v zemljiško knjigo. Predaja posesti parka je potekala 1. julija 1911.54 Spreme- njen zdraviliški red z novo ceno zdraviliške takse je bil izdan istega leta. Zdra- viliška taksa je za en teden bivanja znesla tri, glasbena pa dve kroni.55 Na sejah zdraviliške komisije so pozornost posvečali tudi ustreznemu oglaševanju zdravilišča. Na svojem plenarnem zasedanju novembra 1900 se je zdraviliška komisija na predlog načelnika Glaxa odločila, da bo oglaševa- la v uradnem potovalnem priročniku avstrijskega Lloyda, ki je izhajal v na- kladi 160.000 izvodov in je bil dostopen na vseh tuzemskih in inozemskih pristaniščih ter Lloydovih ladjah. Za promocijo Opatije so za 190 kron za- kupili polovico strani v priročniku.56 V načrtovanih odhodkih zdraviliške ko- 51 Na seji zdraviliške komisije Opatija 26. oktobra 1910 je zdraviliški predstojnik preberal obvestilo ministrstva za notranje zadeve, ki mu ga je posredovalo okrajno glavarstvo Voloske, in sicer o po-delitvi licence omenjenemu podjetju. V: DAR, 1, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 1–16, Kur-Kommission Abbazia, Plenarsitzung, 26. 10. 1910. 52 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: dopis, ki ga je zdraviliška komisija oziroma njen predstojnik poslal na tržaško namestništvo, 24. 2. 1911. 53 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: dopis, ki ga je predstojnik zdravili- ške komisije poslal na istrski deželni odbor v Poreču 28. 2. 1911, št. 165/3-09; dopis, ki ga je okrajno glavarstvo Voloska poslalo na tržaško namestništvom 26. 2. 1911, št. 123/1-11. 54 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1911, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1911, 2.3.1912, 6. 55 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2844: razglas c.–kr. namestništva za Primorsko z dne 31. marca 1911, štev. IX-165/8-09, 4 (kopija), člen 35. 56 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1220: Protokol aufgenommen in der Plenarsitzung der Curcommission am 5. No- vember 1900 – 4 Uhr N.M., E. No. 1109, 1–2; AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, 119 turizem v avstrijskem primorju misije za leto 1902 pa je bil znesek, predviden za oglaševanje in promocijo, že 3.000 kron.57 V naslednjih letih so oglaševanju namenjali vse večjo pozor- nost. Leta 1912 se je zdraviliška komisija odločila za tisk reklamnih prospek- tov v nemščini (15.000 izvodov), madžarščini (5.000 izvodov), poljščini in norveščini (2.500 izvodov).58 V letu pred pričetkom prve svetovne vojne si je še naprej prizadevala za promocijo letovišča. Opatijo so oglaševali v osrednjem dnevnem avstrijskem, ogrskem, nemškem, ruskem in balkanskem časopisju ter tiskali večjezične prospekte in drugo promocijsko gradivo s številnimi in- formacijami za udobno bivanje tujcev v letovišču. Na podlagi uspešne propa- gandne strategije zlasti v nemških časopisih so v poletnih mesecih zabeležili najmnožičnejši obisk turistov iz Nemčije, ki je tega leta preko svojih potoval- nih družb organizirala letovanja v Opatijo. Zdraviliška komisija se je ravno v ta namen povezala s številnimi potovalnimi agencijami ter informacijski- mi centri v Nemčiji (250) ter seveda v domači Avstriji (150). Za nadaljnjo pro- mocijo Opatije so načrtovali razstavo umetniških fotografij v vseh večji poto- valnih uradih doma in v tujini ter povezovanje s številnimi društvi za tujski promet, predvsem tistih v Nemčiji, saj so Nemci predstavljali pomemben de- lež opatijskih turistov.59 V kraju je konstantno potekal kulturni program za razvedrilo gostov. Tako je v senčnem parku vile Angioline dvakrat dnevno igrala zdraviliška godba, ki je v primeru grdega vremena koncerte prestavila v dvorano Café Qu- arnero. Poleg koncertov so potekale še številne druge dejavnosti, in sicer za- bave v parku, plesi, tombole, izleti po morju do bližnjih otokov in mest. V zimskih mesecih je bilo za zabavo poskrbljeno z rednimi gledališkimi preds- tavami in s koncerti v gledališki (operni) dvorani hotela Stephanie. Za goste volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Präliminare pro 1902. Olep- ševalnemu društvu so tudi v letu 1900 namenili 400 kron, gasilcem in razvedrilnemu komiteju pa vsakemu po 1.000 kron. 57 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J. 1901, im Frebruar 1902, 1–3. 58 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 1–15. 59 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1913, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1913, 18. 3. 1914, 1–10. 120 na morju so bili v hotelu Quarnero na razpolago prostori za klepet, branje in igro.60 Po- nedeljkovi popoldnevi so bili rezervirani za igranje orkestra v zalivu Lipovica, ob ponedeljkih in petkih dopoldan pa so igrali v kopališču Slatina. Omenje- ne nastope so oglaševali tudi na plakatih. V letu 1912 je izvršni odbor zdravi- lišča predlagal, da bi se v višku sezone, v treh poletnih mesecih orkester celo razširil z dodatnimi petimi glasbeniki.61 V vili Angiolina je bila tudi čitalnica, vila Slatina je imela teniško igri- šče. Dnevno so ponujali izlete v bližnje kraje, kot so Ika, Ičići, Mošćenice, Ri- jeka, Trsat, Kastav, pohode do Veprinca in Učke ali izlete z ladjo do Pulja. V Opatiji so za stimulacijo obiska v poletni sezoni še leta 1906 uvedli po- letni 25-% popust za namestitve ter brezplačno glasbeno takso za obdobje od 1. maja do 15. septembra (Blažević, 1987, 111). Za promocijo turistične dejavno- sti v Opatiji je bilo leta 1908 ustanovljeno društvo Riviera, društvo za promet stranaca u Opatiji.62 Leto prej je bila ustanovljena tudi Deželna zveza za po- speševanje tujskega prometa Avstrijskega primorja, ki je imela svoj sedež rav- no v Opatiji ( Vila Habsburg) (Blažević, 1987, 113).63 V letovišču so si za večjo prepoznavnost prizadevali tudi s pritegnitvi- jo kongresne dejavnosti, srečanji in z organizacijo športnih tekmovanj. Zdra- viliška komisija je izražala prepričanje, da so športne dejavnosti pomemben sestavni del zabave in koriščenja prostega časa. Tako poročilo iz leta 1902 iz- postavi pomen jadranja, ki pa se zaradi neugodnih vetrovnih razmer ni mog- lo uspešno plasirati med športne aktivnosti in so ga torej na nek način prep- rečevale naravne okoliščine. Predlog za promocijo letovišča v letu 1909 je bila organizacija mednarodnega tekmovanja v plavanju, ki bi ga vnaprej prireja- li vsako leto. Primerna lokacija za razne športne aktivnosti je bila tudi bližnja 60 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 3. 61 Omenjeni predlog je seveda povzročil povečanja stroškov za glasbeni orkester, ki jih je odbor na svojem zasedanju 15. aprila tudi potrdil. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kur- kommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 15–16. 62 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 313: Pravila opatijskog društva za pospješivanje prometa stranaca, Volosko, 19. 10. 1907, 1619; 14. 1. 1908, 1619/1. Ob ustanovitvi leta 1907 se je imenovalo Opatijsko društvo za pospješivanje prometa stranaca, a je na začetku naslednjega leta na svoji prvi seji ime spremenilo. 63 Landesverband zur Hebung des Fremdenverkehrs für des österreichische Küstenland je bila ustanovljena leta 1907. 121 turizem v avstrijskem primorju ❙ 4 Učka, kar bi seveda zahtevalo vzpostavitev neposre- Hotel Kvarner, dne prometne povezave z obalo.64 Poleg jadranja so Opatija, okoli leta 1980 prirejali tudi mednarodni teniški turnir65 in tekmo- (izvirnik: Povijesni i po- vanja v plavanju. Opatijski kazino, zdraviliška ko- morski muzej Istre-Museo misija in mornarski klub so od 4. do 12. maja 1912 v storico e navale del Ístria, Opatiji priredili športni teden, kjer so bila organizi- PPMI-47478, zbirka plaka- rani tekmovanja z motornimi ladjami, avtomobil- tov in oglaševalskega ske dirke, razstava avtomobilov in plovil, cvetlična gradiva). 64 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità, Materia A: Salute pu- bblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, mo- vimento dei forestieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, or- dinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š. 2434: Kurorte Hebung des Fremdenverkehres zum Erl. Vom 6. 1. 09, Zl. Iva-22-8, X. Sportwesen, 6. Nadaljnjih poročanj o izvedbi tekmovanja v Opatiji nismo zasledili. 65 Leta 1901 je teniško igrišče dobil v najem nekdanji teniški uslužbenec Jacob Goritschnigg. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1219: Jahres-Bericht über die Thätigkeit der Curcommission, die Gebahrung mit dem Curfonde und über das Curwesen im Jahre 1901, 22. 2. 1902, 1. 122 na morju razstava, mimohod v narodnih nošah primorskih krajev, koncerti in druge dejavnosti. Športni in kulturni program sta se dopolnjevala (Blažević, 1987, 165). Podobne prireditve so potekale večkrat letno. V Opatiji so leta 1912 po- tekali mednarodni šahovski turnir, mednarodno srečanje plavalcev66 ter te- den športa, pri katerem so sodelovali številni domači in tuji športniki. V ted- nu športa so prirejali tudi vožnjo z avtomobili in mednarodno tekmovanje z motornim čolnom. 67 Široko medijsko časopisno poročanje in omemba Opa- tije v sklopu tedna športa sta bili seveda pozitivna promocija kraja. Pokrovi- teljstvo nad dogodkom je sprejel nadvojvoda Karl Štefan, ki je 4. maja slav- nostno odprl športni teden. V okviru tedna športa so potekali tudi vožnja z avtomobili, turnir v sabljanju in streljanju s pištolo, višek dogajanja pa je bila vožnja z motornimi čolni. V salonu vile Amalije je bila pripravljena razstava slik in antikvitet istrskih in dalmatinskih umetnosti ter obrti, ki je bila po pi- sanju komisije dobro obiskana. Izrednega pomena za mednarodno prepoznavnost letovišča sta bili or- ganizaciji četrtega kongresa avstrijskih balneologov leta 1904 in četrtega med- narodnega kongresa talasoterapije leta 1908. Za izvedbo obeh kongresov so bila zaslužna prizadevanja prof. Glaxa za promocijo kraja. Uradni jeziki kon- gresov so bili nemščina, francoščina, angleščina, italijanščina in hrvaščina (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 50–51). Udeleženci so poslušali predavanja in prispevke ter imeli priložnost obiskati tamkajšnje zdravstvene zavode (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2009, 254). Organizacija obeh kongresov je nedvomno pripomogla k prepoznavnosti Opatije, tako v znan- stvenem kakor turističnem smislu. V letih pred prvo svetovno vojno si je zdraviliška komisija še naprej pri- zadevala za mednarodno prepoznavnost in afirmacijo Opatije. Letovišče je sodelovalo na mednarodni prometni razstavi v Berlinu in mednarodni zdra- viliški (higienski) razstavi v Dresdenu, kjer je zdraviliška komisija prejela zla- to priznanje. Po mnenju zdraviliške komisije je na obiskovanje spodbudno vplivala tudi udeležba zdraviliškega načelnika (Glax) na znanstvenih kongre- sih v Dresdnu, na balneološkem kongresu v Karlsbadu, kongresu o talasote- rapiji v Kolbergu in na vodenju nemških zdravnikov na študijskem potovanju po Norveški.68 Naslednje leto (1912) je zdraviliški načelnik še naprej sodelo- 66 Načrtovali so, da bi mednarodno srečanje plavalcev preraslo v vsakoletni jesenski dogodek. 67 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1911, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1911, 2. 3. 1912, 1–12. 68 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinan-123 turizem v avstrijskem primorju val na mednarodnih zdravstvenih kongresih, in sicer balneološkem v Schwe- rinu ter na kongresu avstrijskih balneologov v Meranu, hkrati pa sodeloval s kuratorijem za javno zdravstvo in z družbo za morsko oftamologijo v Berlinu. Zdraviliška komisija je pripravila tudi večerni sprejem za študente z dunajske univerze, ki so prišli v Opatijo na študijsko potovanje v aprilu leta 1912.69 V letu 1913 je zdraviliška komisija Opatije sodelovala na dunajski razstavi Öster- reichische Adria Ausstellung, na kateri je predstavila zbirko 30 slik, risb in ta- bel, ki so poleg lepote pokrajine prikazovale tudi gostoto obiskovanja, promet in higienske objekte v kraju. Razstava fotografij je predstavljala nov potencial promocije opatijskega turizma. K ugledu Opatije je ponovno prispeval zdra- viliški načelnik, ki je tudi v letu 1913 vodil nemške zdravnike na študijsko po- tovanje v London. Glax je bil konec septembra tudi povabljen kot predavatelj balneologije in balneoterapije v Karlovy Vary.70 V Opatiji so v avstrijskem ob- dobju skrbno načrtovali in uspešno izvajali turistično promocijo, kar ne pre- seneča, saj je bilo letovišče eno izmed najmondenejših in najprepoznavnejših v državi. Tabela 5: Obisk v Opatiji v treh mesecih v letih 1887–1889. Leto 1887 1888 1889 September 352 358 539 Oktober 321 259 260 November 219 115 285 Skupaj obiskovalcev v sezoni (september–maj)1 2.045 2.701 3.449 V virih so bili dostopni le podatki za to obdobje. AST, Luogotenenza del Li- torale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti saluta- ri (bagni), 601: Poročilo o številu obiskovalcev v Opatiji, 14. 5. 1890. V Opatiji lahko sledimo statistikam obiskovanja od sezone 1883/1884, vendar so podatki po posameznih mesecih razpoložljivi šele z letom 1887, s tem da tudi za naslednje obdobje niso popolni. V prvih letih delovanja zdra- ze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1911, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1911, 2. 3. 1912, 1–12. 69 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1912, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1912, 26. 3. 1913, 1–15. 70 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saioson 1913, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1913, 18. 3. 1914, 1–10. 124 na morju vilišča v Opatiji je bilo iz leta v leto opaziti porast obiskovalcev, na podlagi prikazanih podatkov pa lahko rečemo, da je bil obisk največji v mesecu sep- tembru (Tabela 5). Podatkov za druge posamezne mesece nimamo. V Opatiji za obdobje od začetka 90-ih let 19. in v prvih letih 20. stoletja razpolagamo z nekaterimi podrobnejšimi informacijami o nastanitvah in iz- voru gostov, trajanju obiska in sezoni obiskovanja, kar je predstavljeno v Ta- beli 6. Tabela 6: Obiski po posameznih zavodih, Opatija 1899–1903. Leto Sanatoriji Gostišče Vojaško Penzioni Zasebne SKUPAJ Slatina zdravilišče hiše in vile 1890/91 2.764 289 76 794 1.257 5.180 1891/92 2.988 425 83 896 1.389 5.781 1892/93 3.188 630 79 912 1.455 6.264 1893/94 4.176 393 76 1.637 1.984 8.266 1894/95 4.204 446 95 2.388 2.418 9.501 1895/96 4.932 550 68 2.244 2.356 10.150 1896/97 4.349 378 101 4.549 3.115 12.492 1897/98 4.229 378 104 5.712 3.282 13.705 1898/99 3.709 / 106 7.380 3.639 14.834 1899/1900 3.198 / 94 8.208 3.363 14.863 1900/01 3.405 / 92 9.449 3.454 16.400 1901/02 3.437 / 87 11.599 3.878 19.001 1902/03 3.766 / 125 12.897 4.896 21.684 1903/04 3.683 / 105 13.950 5.485 23.223 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Statistischer Ausweis über den Fre- mdenverkehr in der Saison 1903/1904, Frequenz-Ausweis. Zdraviliška doba je trajala od 1. 9. do 31. 8. naslednje leto. Od 90-ih let 19. do začetka 20. stoletja je obisk v Opatiji konstantno na- raščal, v povprečju sledimo 11-% letni rasti števila gostov. Največji kvantita- tivni preskok je bil v sezonah 1894 in 1897, nato je gostota obiska do začetka novega stoletja manj strmo naraščala, leta 1900 pa je bil porast števila obi- skovalcev skoraj neznaten (le 29 več kot prejšnje leto). Že naslednje leto je bil obisk ponovno večji, in sicer za 10 %, leta 1903 pa je Opatijo obiskalo že preko 20.000 obiskovalcev. Obisk je v letih pred prvo svetovno vojno naraščal in leta 1913 dosegel skoraj 50.000 gostov (glej Graf 3). Kraj je postal eno izmed naju- spešnejših mondenih zdravilišč v monarhiji. 125 turizem v avstrijskem primorju Največ gostov je bilo sprva nastanjenih v sanatorijih, kar lahko kaže na pretežno zdraviliški značaj kraja v tem obdobju. V letu 1899 so v zdravili- šču beležili porast števila gostov, število bolnih obiskovalcev pa ni naraslo.71 Kljub temu da je skupno število gostov naraščalo, je na prehodu iz 19. v 20. stoletje število smrtnih primerov ostajalo stabilno. Če je bilo leta 1898 teh 22, so jih naslednje leto zabeležili 16, nato 24, leta 1901 pa 18. Bolniki so umira- li za pljučno tuberkulozo, pljučnico, možgansko kapjo, zaradi srčnih napak, pljučnih emfizemov, pljučnih edemov, vnetja srčne mišice, vročine in slad- korne bolezni, bolezni srca, žil, bronhijev in živčnih motenj. Prof. Glax pa je opozarjal, da je večina umrlih bolnikov, ki je trpela za pljučno tuberkulozo, v zdravilišče prišla v zadnjem bolezenskem stadiju.72 V vseh omenjenih letih je v primerjavi s celotnim številom gostov smrtnih primerov manj kot odstotek, seveda pa vsi obiskovalci niso trpeli za hudimi boleznimi ali sploh bili bolni. V drugi polovici 90-ih letih se je povečalo število gostov v penzionih,73 ki so od tedaj dalje postopoma pridobivali daleč največ obiskovalcev. Poleg pen- zionov je obisk naraščal tudi v zasebnih hišah in vilah, delno se je zmanjše- val v sanatorijih. Sicer se je število obiskovalcev v sanatorijih gibalo med 2.700 in 4.900. V povprečju se je v obravnavanem obdobju tam zdravilo 3.700 obi- skovalcev. Relativno konstanten je bil tudi obisk vojaškega zdravilišča. Giba- nje števila obiskovalcev po posameznih tipologijah nastanitev kaže na to, da je bilo potovanje v Opatijo v zdravstvene in kurativne namene pretežno kon- stantno, večal pa se je obisk letoviščarjev, ki v kraj najverjetneje niso prihaja- li na zdravljenje, temveč na oddih (Tabela 6). Taka slika je ustrezala trendom tudi v drugih letoviščih riviere oziroma evropskim tendencam in navadam, ki so pričele izpostavljati kopanje v morski vodi, sončenje in zadrževanje na pla- ži, ko je nekdanje izključno kurativno letovanje v morskih krajih preraslo v le- tovanje iz »užitka«. 71 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti salutari (bagni), 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900. 72 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fon- ti salutari (bagni), š. 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900; š. 1219: Jahresbericht pro 1900, Verstorbene Curgäste. Med umrlimi je bila tudi nadvojvodinja Gisela, še ne štiriletna hči nadvojvode Jožefa Avgusta in nadvojvodinje Avguste, ki je za vnetjem potrebušnice umrla 30. marca. V letih 1898 in 1900 so z družino letovali v Opatiji, najverjetneje so prihajali tudi zaradi hčerkinega zdravljenja. Zanimivo pa je, da med podatki o visokih gostih leta 1901 niso omenjeni. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Mortalitäts-Bericht 1901, 21. 12. 1901, 1. 73 Glede na to, da ni prikazanih podatkov za posamezne hotele, sodijo ti najverjetneje v kategorijo penzion, kar potrjujejo tudi tabele nacionalne sestave gostov v obdobju 1902–1904. Ravno tako je mogoče, da od leta 1899, ko ni več podatkov za »Gostišče Slatina«, le-te vpisujejo v kategorijo penzion. 126 na morju Na podlagi dostopnih statističnih podatkov in poročil zdraviliške ko- misije dobimo podrobnejšo sliko izvora obiskovalcev. Iz izseka poročila za prve dneve v septembru leta 1890 si je mogoče ustvariti sliko o strukturi go- stov po kraju izvora. Gostje so prihajali iz Dunaja, Budimpešte, Gradca, Gali- cije, Češke in Trsta ter ostalih delov monarhije. Nekaj gostov je prišlo iz tuji- ne, in sicer Rusije, Srbije, Francije in Egipta. Zdravilišče in kopališče v Opatiji je takrat obiskalo 166 oseb. Po podatkih poročila so bili nastanjeni v: Villa Angiolina, Hotel Kroninprincess Stephanie, Gasthof Slatina, Abbazia N. 14, Pension Villa Meyne, Hotel Quarnero, Villa Stella ter drugih hotelih in penzionih.74 Naslednje podrobnejše podatke o izvoru obiskovalcev dobimo v obdob- ju 1902–1904. V treh letih je velika večina gostov prihajala iz domačega av- strijskega in ogrskega dela monarhije. Daleč največje je bilo število gostov, ki so prihajali iz Ogrske, Spodnje Avstrije, nato Galicije, Češke in Hrvaške. Iz- med evropskih držav sta izstopali Nemčija in Rusija (okrog 1.000 iz posa- mezne države), nato Srbija in Romunija (med 200 in 300 iz posamezne dr- žave).75 Iz držav izven evropskega kontinenta je prihajalo le majhno število gostov (Tabela 7).76 Desetletje kasneje je bila struktura gostov v Opatiji po- dobna. V sezonah 1911, 1912 in 1913 je največ obiskovalcev še naprej prihajalo iz avstrijskega in ogrskega dela monarhije. Iz avstrijskega dela so prednjačili go- sti iz Dunaja, Češke, Galicije ter Hrvaške in Slavonije (domačini). Iz evrop- skih držav so prevladovali nemški in ruski gosti (okrog 3.000 iz Nemčije in 2.000 iz Rusije), za njimi pa, sicer v veliko manjšem številu, gosti iz Srbije (ok- rog 400) in Romunije (med 200 in 400). Okrog sto obiskovalcev je prihajalo še iz Anglije in Francije, nekaj manj iz Italije. Število obiskovalcev iz preosta- lih evropskih in neevropskih držav je bilo tudi v tem obdobju relativno nizko, izjemo so predstavljali gosti iz Severne Amerike. Gostota obiskovanja izven evropskih držav v obeh obravnavanih obdobjih je ostala relativno nespreme- 74 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519. Curort und Seebad Abbazia, Istrien, Österreich. Cur-liste ausgegeben am Montag den 8. September 1890, VII. Saison. Omenjeni dokument je verjetno le del širšega poročila o obi- sku v tem letu. 75 Gosti so prihajali iz naslednjih evropskih držav: Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Anglija, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Luksemburg, Črna gora, Norveška, Švedska, Portugalska, Ro- munija, Rusija, Švica, Srbija, Španija in Turčija. 76 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison: 1901–1902 (27. 2. 1903, N. 3941), 1902–1903 (10. 3. 1904, N. 424/1), 1903–1904 (6. 3. 1905, N. 496/1). 127 turizem v avstrijskem primorju njena, večji je bil predvsem porast obiskovalcev iz že omenjene Amerike ter tudi Azije (Tabela 8). 77 V zdravilišču je letovala tudi elita. V sezoni 1898 so zabeležili obisk števil- nih eminentnih in kronanih gostov iz Evrope, med drugimi so prišli nadvoj- voda Jožef Avgust in nadvojvodinja Avgusta z nadvojvodo Jožefom Francem ter nadvojvodinjo Giselo, romunski kralj Karel I. z ženo Elizabeto, črnogorski dedni princ Danilo Aleksander, bolgarski prestolonaslednik Boris in princesa Cirila, cesaričina nadvojvodinja Štefanija, vdova prestolonaslednika Rudolfa in drugi.78 Na splošno so letna poročila posebej izpostavljala prihode visokih gostov. Na podlagi podatkov za leto 1899 je mogoče ugotoviti, da so predstav- niki višjih družbenih slojev v Opatiji radi letovali v zimskih mesecih, kakor v primeru njegove visokosti c.-kr. nadvojvode Franca Ferdinanda, ki se je tu za- drževal v mesecu februarju.79 Naslednje leto so med drugimi visokimi gosti v Opatiji ponovno letovali tudi romunski kralj Karel I. z družino,80 ki se je v le- toviškem kraju zadrževal v aprilu, v mesecu decembru pa nadvojvoda Jožef Avgust z nadvojvodinjo Avgusto, nadvojvodo Jožefom Francem ter nadvojvo- dinjama Giselo in Marijo.81 Leta 1901 so visoki gostje prihajali iz Bavarske, iz Luksemburga, Badna, zabeleženi pa so tudi grški kralj Jurij I., švedska presto- lonaslednica Viktorija in ponovno romunski kralj z ženo.82 77 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. 78 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 784: 155, Cur-Commission Abbazia, Jahres-Bericht, 10. 2. 1899. 79 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 784: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während des Jahres 1899, 20. 2. 1900. 80 Karel I. in žena Elizabeta sta bila tudi Glaxova pacienta. Poleg njiju so se pri njem zdravili še nadvojvoda Adolf Luksmeburški, saksonska princesa Klementina, badenski vojvoda Friederik, liech- tensteinski princ Janez (Johannes), princ Peter Karađorđević in cesaričina nadvojvodinja Štefani- ja, vdova prestolonaslednika (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 47). 81 Jožef Avgust in Avgusta sta imela šest otrok. Deklica po imenu Magdalena Marija je bila roje- na šele leta 1906, kar pomeni, da leta 1900 ni bila tista, ki je letovala z njimi v Opatiji. V tem primeru je lahko je prišlo do napake pri zapisu imena, kajti z njimi bi lahko letovala Sofija Klementin, rojena leta 1899. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Jahresbericht pro 1900, Jahres-Bericht über die Thätigkeit der Curcommission, die Gebahrung mit dem Curfonde und über das Curwesen im Jahre 1900, 27. 2. 1901, 5. 82 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Jahres-Bericht über die Thätigkeit der Curcommission, die Gebahrung mit dem Curfonde und über das Curwesen im Jahre 1901, 22. 2. 1902, 5–6. 128 na morju Tabeli 7 in 8: Izvor gostov v Opatiji 1902–1904 ter 1911–1913 Država/Celina 1902 1903 1904 Avstro-Ogrska 15.866 18.317 19.920 Evropa 3.068 3.302 3.213 Afrika 6 1 11 Severna Amerika 35 17 50 Južna Amerika 12 15 9 Azija 14 30 20 Avstralija / 30 / SKUPAJ 19.001 21.684 23.223 Država/Celina 1911 1912 1913 Avstro-Ogrska 33.512 40.283 42.307 Evropa 6.360 7.626 6.741 Afrika 9 3 20 Severna Amerika 101 141 6 Južna Amerika 4 6 16 Azija 41 47 24 Avstralija 1 / / SKUPAJ 40.028 48.106 49.187 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1219: Statistischer Ausweis über den Fre- mdenverkehr in der Saison: 1901–1902 (27. 2. 1903, N. 3941), 1902–1903 (10. 3. 1904, N. 424/1), 1903–1904 (6. 3. 1905, N. 496/1). AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Di- partimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; do- gane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremden- verkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. Gostje so se v Opatiji zadrževali tudi do šest tednov in več. V dveh letih se je od enega do sedem dni zadrževala približno polovica manj gostov kakor med osem dni in šest tedni, v letu 1904 pa je število gostov, ki so v Opatiji le- tovali dlje kot osem dni, krepko preseglo tiste, ki so bili v kraju le do enega te- dna (za šestkrat). Tako je od skupaj 23.223 gostov 19.730 ostalo v kraju dlje kot osem dni.83 V obdobju 1911–1913 se je največ gostov v letovišču zadržalo okrog dva tedna, precej je bilo tudi »mimoidočih« gostov – izletnikov, torej tistih, 83 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), 1219: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison: 1901–1902 (27. 2. 1903, N. 3941), 1902–1903 (10. 3. 1904, N. 424/1), 1903–1904 (6. 3. 1905, N. 496/1). 129 turizem v avstrijskem primorju ki so se v kraju zadržali do 48 ur in bili oproščeni plačevanja taks ter niso bili všteti v statistiko obiskovanja. Leta 1911 je zabeleženih 6.960, leta 1912 6.590 in leta 1913 celo 9.099 izletnikov.84 V Opatijo so tujci sprva prihajali pretežno v zimskih mesecih, da bi se umaknili v toplejše kraje, kasneje je v ospredje postopoma prihajala poletna sezona. Prvi zdraviliški red iz leta 1890 je določal zdraviliško sezono, ki je tra- jala od 16. oktobra do 15. maja.85 Že naslednje leto so v Opatiji uvedli celole- tno sezono, saj so v 33. členu določili, da zdraviliška sezona traja celo leto, kar kaže na relativno zgodnje prizadevanje za razvoj Opatije tudi v poletni sezo- ni. Kljub temu sta še naprej veljali dve sezoni obiskovanja, zimska, ki je traja- la od 15. oktobra do 15. maja – klimatsko zdravilišče ( stazione climatica inver- nale), in poletna, od 15. junija do 15. oktobra – poletni kopališki kraj ( stazione balneare) (Bayer, 1909).86 V zimskih mesecih (februar, marec in april), ko je bilo v severnejših regijah še precej mrzlo in zasneženo, je v iskanju blage klime in možnosti zadrževanja na prostem prihajalo največ pacientov. Zato so se ne- kateri (Istrski deželni zbor v Poreču in okrajni glavar) upravičeno spraševali o primernosti celoletne sezone.87 Čeprav sta se moda kopanja v morju in promoviranje njegovih zdravil- nih učinkov v poletnih mesecih na začetku novega stoletja že uspešno plasira- la na trg in je v Opatiji število obiskovalcev v poletnih mesecih (julij in avgust) naraščalo,88 saj sta že v sezoni 1901 narasla tudi število kopalcev na prostem (kopanje v morju) in obisk družin v poletnih in jesenskih mesecih,89 je do za- 84 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. 85 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 9–17. Podobno je v lečbin-skem redu za lečbinski okraj Mali Lošinj in Veli Lošinj zdraviliška doba trajala od 1. oktobra so 31. maja (Zakonik in ukaznik, 26.9.1892, XXI. izdatek, 16.467, 28, 93– 101). 86 Luftkurort und Seebad. 87 »La stagione di cura dovrebbe durare soltanto dal 16 Ottobre al 15 Maggio di ogni anno.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa- lutari (bagni), š. 519: N. 6439, 23. 10. 1889. 88 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31.12.1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 2. 89 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J. 1901, im Frebruar 1902, 1–3. 130 na morju ❙ 5 Razglednica »Pozdrav iz Opatije« (izvirnik: Povijesni i pomorski muzej Istre-Museo storico e navale del Ístria, PPMI-33195, zbirka starih razglednic). 131 turizem v avstrijskem primorju četka novega desetletja še naprej prevladoval obisk v zimski sezoni (Blažević, 1976, 282; Mihajlović, 1998). Graf 3: Število obiskovalcev v Opatiji v obdobju 1884–1913.90 Manjši obisk so v zdraviliški komisiji pripisovali temu, da se je Opatija sprva uveljavila kot zimska destinacija. Tik pred pričetkom prve svetovne voj- ne pa je poletna sezona končno prevladala. V letu 1913 je obisk v Opatiji nara- sel, in sicer za 1.081 oseb, kar so pripisovali tudi tednu športa in propagandi. Letno poročilo zdraviliške komisije je prikazovalo podatke o gostoti obiska v zimsko-pomladni in poletno-jesenski sezoni. V zimsko-pomladni sezoni so takrat zabeležili kar znaten upad gostov (2.000 obiskovalcev manj) v primer- javi z enakim obdobjem v letu 1912. Stanje se je popravilo v poletno-jesenski sezoni, tako da se je število obiskovalcev v celem letu povečalo za 1.081 oseb, samo v poletno-jesenski sezoni 1913 pa se je obisk v primerjavi s prejšnjim le- tom povečal za skoraj 3.000 oseb. 90 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911– 1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 132 na morju Zimskim morskim klimatskim letoviš- ❙ 6 čem so pričeli konkurirati tudi športi, ki so V obdobju, ko je Julius Glax vo- se kot nova moda čedalje bolj uveljavljali v dil zdravilišče, je le-to postalo zimskih mesecih in gorskih smučarskih leto- eno najprepoznavnejših in naju- viščih,91 poleg tega so lahko pozimi vremenske spešnejših morskih letovišč Av- nevšečnosti povzročale manjši obisk, česar so stro-Ogrske. Uspelo mu je dose- se v Opatiji najverjetneje zavedali in tako tudi či zastavljene načrte in cilje, ki jih sami spodbujali obisk v poletno-jesenski sezo- je po predlogu takratnega direk- torja družbe Južne železnice Frie- ni. V letu pred pričetkom prve svetovne vojne dericha Juliusa Schüllerja leta 1885 se je kazala sprememba trenda in postopnega oblikoval skupaj s Theodorjem prehoda v poletno kopališko sezono.92 Bil rothom in Maxom Oertlom. 91 O uveljavljanju in konkurenci zimskih športov v tem Opatija, Hotel Kvarner (zasebna letnem času poroča tudi zdraviliški predstojnik v zase- last Petre Kavrečič). danju zdraviliške komisije leta 1910. V: DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 13, Sitzungs- -Protokol e, 25. 2. 1910. 92 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volu- me III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centra- li, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1913, Jahresbericht der Kurkommission Abbazia 1913, 18. 3. 1914, 1–10. 133 turizem v avstrijskem primorju Gradež Na Goriškem oziroma na območju poknežene grofije Goriško-Gradiške so tekom druge polovice 19. stoletja nastajale pobude za ustanavljanje zdravili- ških in klimatskih krajev. Goriški deželni zbor in glavar sta tovrstne pobude naslavljala na tržaško namestništvo. Poleg Gorice, ki si je po njihovih naved- bah že vrsto let prizadevala, da bi postala zdraviliški klimatski kraj, so ome- njali tudi druge kraje, kakor denimo trg Tolmin, ki se je nahajal v ljubki alp- ski dolini, ter druge občine v hribovitih predelih goriške dežele. Dežela si je tudi prizadevala, da bi bili (vsaj deloma) sprejeti predlogi, ki jih je izpostavil prvi kongres za promocijo prometa tujcev v alpskih deželah Avstrije ( Congres- so per la promozione del movimento dei forestieri nei paesi alpini dell'Austria), to je podpora občinam z ustreznimi zakonskimi ukrepi, ki bi v prvi vrsti regu- lirali gradbeno dejavnost in seveda spodbujali čim večji dotok tujcev.93 Na sam deželni zbor pa so lokalne oblasti pošiljale dopise in prošnje v zvezi z zdravi- liškimi in klimatskimi kraji. Prizadevale so si za promocijo svojih krajev, kli- me, lege in vegetacije. Posebej je bila omenjena Gorica kot kraj, ki je slovel po svoji blagi klimi, dobri topografski legi in lepi okolici. Omenjene specifike naj bi kraj uvrščale med zdraviliške klimatske postaje.94 Sklicevali so se tudi na Czoernigovo delo (oziroma študije), ki je v svojih delih Gorico imenoval »av- strijska Nica«95 in jo videl kot primeren kraj za zimsko klimatsko letovišče,96 ki bi bilo namenjeno predvsem bolnim in bolehnim osebam. Prednost Gori- ce je videl predvsem v njeni bližini in lažji dostopnosti (tako prometni kot ce- novni), saj prebivalcem monarhije ne bi bilo potrebno potovati na oddaljeni jug, ostali bi namreč v domovini. Kraj je bil posebej primeren za zdravljenje 93 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: deželni zbor v Gorici je na tržaško namestništvo poslal dopis glede prizadevanj za razglasitev Gorice kot klimatskega zdravilišča, N. 5258/95, Gorizia, 27. 11. 1895. 94 20. 7. 1875 je bil pripravljen Statut društva za promocijo Gorice kot klimatskega zdravilišča – Società promotrice per la cura climatica in Gorizia. Statut je na podlagi zakona (15.11.1867) potrdilo tržaško namestništvo (4.8.2014). V: ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fascicoli separati, Società di Gorizia, Statuti, 1865–1892, filza 3315, prot. N. 8558/1875, š. 1596. V kasnejši dokumentaciji (pismo, naslovljeno na deželni zbor v Gorici 26. 2. 1914) izvemo, da je bilo društvo ustanovljeno šele leta 1884, a je bilo leta 1986 že ukinjeno. V: ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, filza 1239/II, prot. 1136/1914, š. 1039. 95 Czoernig ni želel toliko poudariti primerjave z Nico v smislu sorodnih klimatskih pogojev, ampak bolj v smislu, kakor sam piše, da po njegovem mnenju podobno kot Nica tudi Gorica po svoji kli- mi in legi sodi med najeminentnejše klimatske postaje v Evropi oziroma Avstriji (Czoernig, 1987, 89). 96 Zime so blage z višjo temperaturo v povprečju, 5,18°C, spomladi 8,62°C, poleti 20,36°C in jeseni v povprečju 17,76°C. Poletne temperature so znosne, saj jih blažita morski in gorski veter (Czoernig, 1987, 89). 134 na morju otroških bolezni in bolezni mladostnikov (šibki organizmi), ❙ 7 malarije, revmatizmov, raznih artritisov, nervoz in drugih Načrt mesta (Czoernig, 1987, 56; 101–02). Poleg tega so lokalne oblasti Gradež (vod- poudarjale tudi pomen udobja in razvedrila, trgov in javnih nik po Gradežu parkov, čistoče cest in njihove urejenosti z zasajanjem dre- iz leta 1914). ves, glasbene šole, občinske godbe in gledališča. V mestu so Na sliki je vid- zasebniki odpirali številne luksuzne hotele, čeprav je še ved- no, da sta ko- no manjkal Kursalon za goste klimatskega kraja.97 Sicer se je pališče otroške- Gorica soočala še z nekaterimi težavami, kakor so bili po- ga okrevališča manjkanje pitne vode, urejenih odplak in tlakovanih cest, in kopališ- ki obrat na raz- urbanistične zasnove oziroma urejenosti mesta in bližnjega ličnih koncih podeželja.98 mesta. 97 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: dopis v zvezi s klimatskim zdraviliš- čem Gorica so z Magistrata civica poslali na deželni zbor v Gorici, N. 12138, 20. 11. 1895. 98 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: goriški podestà je pismo poslal na deželni zbor v Gorico, nedatirano. 135 turizem v avstrijskem primorju ❙ 8, 9 Kopališče v Gradežu (izvirnik: Goriški muzej, Zgodovinski oddelek, zbirka razglednic). 136 na morju Poleg Gorice in gorskih krajev se je na območju Gori- ško-Gradiške v drugi polovici 19. stoletja razvijalo morsko okrevališče v Gradežu, ki je do prve svetovne vojne postalo eno izmed bolj priljubljenih morskih turističnih krajev mo- narhije. Prvi viri, ki pričajo o vzpostavitvi kopališča v Grade- žu, sodijo v sredino 19. stoletja. Domačini so na plaži posta- vili manjše objekte, kjer so se preoblačili za kopanje. Občina je morsko kopališče vodila od leta 1853 in leta 1868 na mesto prvih objektov postavila nov kopališki obrat. Leta 1883 so na istem kraju zgradili jez in zato kopališče premaknili na dana- šnje mesto. Same komplekse so posodobili in povečali število kabin (De Grassi, 1992, 11–12; Boemo, 1992, 61). Gradež so v ❙ 10 drugi polovici 19. stoletja obiskovali tudi že turisti, ki pa jih je Gradež, tja pripeljalo zlasti zanimanje za arheološke izkopanine, zato življenje lahko rečemo, da se je pravi turistični razvoj začel šele proti na plaži koncu stoletja. Nekateri razlogi so bili tudi težek in dolgotra- (izvirnik: Goriški muzej, jen dostop do otoka, neurejena dobava pitne vode in pomanj- Zgodovinski kanje nastanitvenih objektov. V Gradežu se je infrastruktu- oddelek, zbirka ro pričelo urejati ob pojavu zdraviliško-kopališke dejavnosti. razglednic). Začetke turističnega razvoja v kraju je spodbudila me- dicina. Zdravniki so na podlagi novih znanstvenih dognanj iskali primerne obmorske kraje za ureditev morskih otroških zavetišč oziroma okrevališč. V obodbju industrializacije so ravno otroke pestile številne bolezni, med katerimi je izstopa- la tuberkuloza. Nekateri zdravniki in organizacije, kakor de- 137 turizem v avstrijskem primorju nimo Društvo prijateljev otrok ( Società degli amici dell' infanzia)99 ali Dru- štvo proti tuberkulozi iz Trsta ( Società contro la tuberculosi in Trieste),100 so v obmorskih krajih, na primer v Trstu, Gradežu, Valdoltri, Rovinju in drugih, ustanavljali zavetišča in okrevališča za bolne otroke in jih pričeli zdraviti z no- vimi medicinskimi pristopi. Leta 1873 je na povabilo goriške deželne administracije in zdravnikov na otok prišel pediater, dr. Giuseppe Barellai, ki je iskal primeren kraj za zdravlje- nje revnih limfatičnih in rahitičnih otrok. S finančno podporo goriške obči- ne je v Gradežu tudi odprl morsko zavetišče za zdravljenje z mivko in morjem. Barellai je v Gradežu najprej preveril ustreznost lokacije, klime in pogojev za odprtje morskega okrevališča, ki bi bilo namenjeno revnim skrofuloznim in rahitičnim otrokom poknežene grofije Goriško-Gradiške ter drugih delov imperija. Znani toskanski pediater, ki je v Italiji močno promoviral ustanav- ljanje morskih okrevališč za revne in bolne otroke, je pozitivno ocenil tamkaj- šnje klimatske razmere in terapevtske učinke obmorskega kraja za zdravljenje bolnih otrok v poletni sezoni. V Gradežu so bile podnebne razmere za tovr- stna zdravljenja zelo primerne. Poletja so bila suha in topla, vročino je krotil morski veter, zaradi tega temperature v najbolj vročih dnevih niso presega- le 23° R.101 Temperatura morske vode je bila med 18 in 22 °R, vreme je bilo ve- činoma jasno, z izjemo pojava krajših padavin, ki pa niso onemogočale kopa- nja v morju.102 Že istega leta je bilo ob podpori goriške občine v Gradežu odprto prvo morsko okrevališče monarhije za zdravljenje limfatičnih in rahitičnih otrok (Marin, 1972, 9). Prvi 4 goriški otroci so na zdravljenje prispeli 17. julija 1873. Kmalu jim je sledilo še 7 otrok iz Trsta,103 ki jih je pripeljal sam Barellai na pobudo tržaškega odbora,104 in še 3 otroci iz Gorice. Ti otroci so bili nezave- dni predhodniki oziroma začetniki zdraviliškega turizma v Gradežu (Boe- mo, 1992, 37). Zdravljenje bolnih otrok v prvem morskem okrevališču Avstro- 99 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1884. Skrbelo je za revne in bolne otroke. 100 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1898. 101 Gre za Réaumurjevo temperaturno lestvico. 1 °C je 1,25 °R. 102 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico del ’Ospizio marino di Grado dal a fondazione al ’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke kasnejšega iz leta 1887, vendar le do leta 1884. 103 Tržaški odbor bolnih otrok v bodoče ni več pošiljal v Gradež, saj je Društvo prijateljev otrok leta 1884 v Trstu ustanovilo morsko okrevališče za skrofulozne otroke: Ospizio marino per i poveri scrofolosi. Kasneje so to okrevališče zaprli, alternativno lokacijo so našli v Valdoltri. 104 V Trstu in Gorici sta se po Barel aievem obisku oblikovala dva odbora, ki sta otroke iz obeh obmo- čij pošiljala na zdravljenje v Gradež. 138 na morju -Ogrske je bilo uspešno. Zdravljenja bolezni z morskimi kopelmi in drugimi terapijami, ki so jih prakticirali v okrevališču, so postala znana po celemu im- periju. Okrevališče je predstavljalo dejanskega začetnika zdraviliškega turiz- ma kraja in pripomoglo k nadaljnjem razvoju zdraviliško-kopališke dejavno- sti, saj je kraj zaradi morskih zdravilnih učinkov postopoma začel privabljati tudi aristokratske in meščanske goste (Bressan, 2001; Marin, 1972, 10).105 V prvih letih delovanja so v prvi vrsti beležili otroške goste iz revnih okolij, ki so tja prihajali na zdravljenje bolezni, ki so se močno razširile v dobi industrializacije. Zdravljenje so omogočali oziroma v veliki meri financirali goriška občina, deželni zbor in nekatere druge občine ter posamezni donator- ji, kar je dopuščalo vsakoletni sprejem okrog 30 do 40 otrok obeh spolov med šestim in štirinajstim letom starosti. Obljube o finančni pomoči so prišle tudi s samega državnega vrha, ko je leta 1875 kraj obiskal cesar Franc Jožef. Otro- ci so prihajali v Gradež iz domače in drugih provinc. Vsakemu je bilo zago- tovljeno kritje stroškov v višini 50 goldinarjev (goldinarjev), kar je vključeva- lo vse stroške prevoza iz Gorice v Gradež, nego, bivanje, varstvo in zdravljenje za petdeset dni.106 Povsem brezplačno je bilo letovanje le za otroke iz Goriško- -Gradiške, medtem ko so otroci iz drugih območij Primorja in dežel monar- hije za zdravljenje v Gradežu morali nekaj doplačati (prispevek staršev, dona- torjev ali javnih sredstev) 107 (Boemo, 1992, 37–38).108 Postopoma se je večalo število otrok, ki so prihajali na zdravljenje. O uspehih zdravljenja so v svojih potopisih poročali tudi nekateri popotniki, pisatelji oziroma profesorji, ki so kraj obiskali z drugačnimi nameni, zlasti zaradi zanimanja za arheološke ostanke. Filozof Heinrich Noé, ki se je za- nimal za kulturno dediščino, je priporočal ne le obisk Ogleja, temveč tudi Gradeža. V svojem besedilu je omenil zdravilne metode, ki so jih praktici- rali za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok iz celotnega Primorja. Tamkaj- šnji zrak je bil po njegovih besedah poln joda, morje pa bogato z bromom, kar je predstavljalo zelo učinkovito zdravilo (Noe, 2001; Kavrečič, 2009, 105 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890. 106 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887. 107 Nismo zasledili podatkov o tarifah za zdravljenje za tiste, ki so prihajali iz drugih dežel, ali v primeru, če je število otrok preseglo razpoložljiva finančna sredstva. 108 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26. 139 turizem v avstrijskem primorju 122). Podobne razmere so bile opisane tudi v dunajskem časopisu Neue Fre- ie Presse leta 1886, ki je razmere v Gradežu sicer označil kot »primitivne« zaradi težke dostopnosti, pomanjkanja pitne vode in infrastrukture, vendar obenem poudarjal zdravilnost morske vode (Bressan, 2001, 11–12).109 Vesti o uspešnem zdravljenju so postopoma pritegnile tudi več zdravnikov. Po- leg otroških bolezni so v Gradežu uspešno zdravili slabokrvnost in bledič- nost, ginekološke probleme in tuberkulozo. Izboljšalo se je tudi zdravstve- no stanje bolnikov, ki so trpeli za živčnim zlomom, histerijo in bolečinami v hrbtenici, celo dva primera zdravljenja alkoholizma sta doživela dobre re- zultate.110 V Gradežu je ključno vlogo igrala mehka in topla mivka s svojimi pozitivnimi terapevtskimi učinki, ki je kraju prinesla prepoznavnost celo na svetovni ravni (Niel, 1991, 111). V obdobju od pričetka delovanja morskega zdravilišča in okrevališča leta 1873 do leta 1887 je moč slediti uspehom zdravljenja otroških bolezni. Skupaj je bilo v obdobju petnajstih sezon oskrbovanih 850 otrok (glej Tabe- lo 9). Od tega je ozdravelo 217 otrok, večini od oskrbovanih, 503, se je sta- nje občutno izboljšalo, 112 izboljšalo, 18 otrokom je stanje ostalo stacionarno. Zdravljenje se je izkazalo kot uspešno, ozdravljenih je bilo več kot 25 % otrok, stanje se je občutno izboljšalo skoraj 60 %, vsaj deloma izboljšalo pa dobrim 13 %. Nobenemu se ni poslabšalo oziroma nihče ni umrl,111 do pojava novih hu- dih bolezni ni prišlo, z izjemo nekaterih redkih lažjih želodčno-revmatičnih obolenj, ki so bile posledica neprevidnosti pri kopanju v morju.112 Tudi otroci, ki so na otok prišli z raznimi malaričnimi obolenji, so hitro okrevali (Tabe- la 9). Med oskrbovanimi otroki so največji delež predstavljali tisti, ki se jim je stanje občutno izboljšalo. V prvih letih od pričetka delovanja je število otrok, ki so prihajali na zdravljenje, postopoma, a vztrajno naraščalo. Konec 70-ih in na začetku 80-ih let 19. stoletja je obisk stagniral oziroma celo deloma upadel, 109 »Per quanto primitive possano definirsi le condizioni di Grado, il gran merito va ascritto al a spiaggia stessa e al 'acqua marina che ricca di bromo e iodio costituisce per i ragazzi scrofolosi un far-maco efficacissimo«. 110 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere spedite, Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10. 1901. 111 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26. 112 Točno je bila določena dnevna količina kopanja in nadzor nad tem. V teh primerih lahko niso upoštevali navodil. 140 na morju medtem ko je do leta 1887 zelo narastel, skupaj se je obisk v obdobju od leta 1873 do 1887 povečal za desetkrat.113 Do leta 1885114 je bila večina otrok, ki so prihajali na zdravljenje, iz go- riško-gradiškega območja (438 od 445) kar ne preseneča, saj je bilo slednjim zagotovljeno brezplačno zdravljenje oziroma je poknežena grofija Goriško- -Gradiška financirala zdravljenje.115 V celotnem obdobju ni prišlo do smrtne- ga primera ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zaradi omejenih fi- nančnih sredstev je bila sezona zdravljenja omejena na 45 dni, v zadnjih dveh letih pa na podlagi izkazanih uspehov (in ko je vreme to dopuščalo) na 50 dni. Okrevališče je razpolagalo z lastnimi nastanitvenimi kapacitetami, s po- hištvom in z opremo ter imelo svoj park. Na podlagi potreb so za pomlad 1886 načrtovali izgradnjo novega objekta oziroma krila obstoječega, kjer so nameravali urediti še dodatnih 50 postelj.116 Do povečanja kapacitet naj bi končno prišlo leta 1896, ko je v svoji oporoki nadvojvoda Albert naročil izgra- dnjo še ene stavbe v okrevališču s kapaciteto 60 do 70 postelj, kar bi omogoči- lo sprejem dodatnega števila revnih dunajskih otrok. Načrt za novo zgradbo ni bil uresničen, saj po inšpekciji okrajnega zdravnika ni pridobil pozitivnega mnenja. Potekala so usklajevanja načrtov, vendar nadaljnjih informacij nis- mo pridobili.117 Leta 1887 je bil izdan prvi statut (dekret tržaškega namestništva 29. 4. 1887, št. 6325), ki je reguliral delovanje okrevališča pod pokroviteljstvom nad- 113 Poročil za naslednja leta nismo zasledili. Razlog je lahko v tem, da se je okrevališka dejavnost postopoma umikala naraščajoči letoviški dejavnosti, saj je bil Gradež že pet let kasneje z zakonom uveljavljen kot zdraviliški kraj. 114 Leta 1885 je bilo poročilo o uspehih zdravljenja otrok v Gradežu poslano na tržaško namestništvo, v katerem je od začetka zdravljenja leta 1873 do leta 1884 večina otrok ozdravela oziroma se jim je zdravje izboljšalo. Le redkim se zdravstveno stanje ni spremenilo, umrlih ni bilo. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico del ’Ospizio marino di Grado dal a fondazione al ’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke kasnejšega iz leta 1887, vendar le do leta 1884. 115 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Poročilo navaja, da z izjemo prvih sedmih otrok, ki so prišli na zdravljenje leta 1873, v naslednjih letih tržaški odbor ni več pošiljal otrok v Gradež. 116 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887. 117 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Odgovori in razprave, dopolnitve vodstva okrevališča, poslane na zdravili- ški svet glede predlaganega povečanja stavbe otroškega okrevališča, leto 1896. 141 turizem v avstrijskem primorju vojvodinje Štefanije – Assocazione per la conservazione e l'incremento dell'ospi- zio marino per poveri fanciulli scrofolosi e rachitici di Grado. Namen ustanove je bilo omogočanje nadaljnjega brezplačnega letovanja in zdravljenja revnih skrofuloznih in rahitičnih otrok poknežene grofije Goriško-Gradiške z upo- rabo morskih kopeli in bivanjem v Gradežu pod zdravniškim nadzorom (Bo- emo, 1992, 37–38).118 Tabela 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih skrofuloznih ot- rok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887. Izboljšanje Leto Zdravljeni Ozdrav- ljeni Stabilni Umrli Občutno Srednje 1873 13 / 10 3 / / 1874 18 3 12 3 / / 1875 28 9 15 4 / / 1876 34 11 19 4 / / 1877 42 3 32 6 1 / 1878 41 5 32 4 / / 1879 32 6 24 2 / / 1880 37 8 25 2 2 / 1881 39 16 22 1 / / 1882 40 22 6 12 / / 1883 54 27 20 7 / / 1884 67 28 27 10 2 / 1885 124 23 74 24 3 / 1886 149 30 103 10 6 / 1887 132 26 82 20 4 / SKUPAJ 850 217 503 112 18 / AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 519: Statistische Übersicht Der Anstalt zur Heilung armer scrophulöser Kinder in Grado von Der Errichtung bis zum Jahre 1887. Življenje otrok v okrevališču je bilo podvrženo rigoroznemu zdravstve- nemu nadzoru in negi. Otroci so bili ves dan, z izjemo časa obrokov in učenja (verouk, pouk in od leta 1883 tudi športna vzgoja), na prostem. Pravilnik ok- revališča je urejal nego in nadzor nad zdravljenjem skrofuloznih otrok. Za ot- roke, ki so prihajali na zdravljenje, je vodstvo okrevališča vodilo register, ki je vseboval naslednje podatke: ime in priimek otroka, starost, kraj bivanja, težo 118 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26. 142 na morju ob prihodu, obliko bolezni ob prihodu, podatke o zdravljenju oziroma spre- membah zdravstvenega stanja in težo ob odhodu. Otrokom je bila takoj po prihodu namenjena skrb za ustrezno higieno, v kolikor je bila le ta v doma- čem okolju zanemarjena. Izhodi otrok na plažo ali sprehode brez nadzora in spremstva zaposlenih niso bili dovoljeni. V okrevališču je bilo poskrbljeno za pouk in versko vzgojo (dnevno vsaj dve uri), in sicer zjutraj po kopanju ter zvečer po kosilu. V dogovoru z upravo okrevališča, njegovim zborom in gra- deškim mestnim zdravnikom je bil usklajen natančen urnik oskrbovanja ot- rok, vse od kopanja in prehranjevanja do spanja. Podrobno so bila določena tudi pravila glede prehrane. Zjutraj so pre- jeli kavo z mlekom in kruh, po prvem jutranjem kopanju so za malico dobi- li sveže jajce in kruh, kosilo je bilo sestavljeno iz goveje juhe, riža, rezancev ali druge vrste testenin, kosa mesa s svežo zelenjavo ali pire krompirjem. Po dru- gem kopanju so za popoldansko malico imeli na izbiro pršut in kruh ali kavo z mlekom in kruhom. Večerja je bila sestavljena iz goveje pečenke ali obare s kruhom, ponovno po izbiri. Tako ob kosilu kakor večerji so otroci prejeli ko- zarec (dobrega) črnega vina, količina je bila sicer prilagojena starosti otroka. Za dnevno nego, higieno in umivanje vsakega otroka, pranje perila in menja- vo posteljnine je bil določen točen denarni znesek. V nobenem primeru se te določene tarife ni smelo presegati.119 V Gradežu so bila, poleg otroškega okrevališča, določena tudi pravila kopanja in obnašanja v kopališču za ostale goste. Posebej je bilo označeno ob- močje plavanja. Plavanja izven tega območja niso priporočali zlasti slabšim plavalcem, v primeru valovitega morja pa tudi izkušenim ne. Za varnost ko- palcev v morju so skrbeli učitelji. Bolni oziroma poškodovani kopalci (z od- prtimi ranami) se niso smeli posluževati kopališča, zanje so bili posebej ure- jeni šotori na plaži. Strogo je bilo prepovedano onesnaževanje vode in plaže ter kakršnokoli obnašanje, ki je bilo v nasprotju s higieno in dostojnim vede- njem.120 Moški in ženski del plaže sta bila ločena. Vstopanje moških na ženski del brez ustreznih oblačil je bilo kaznovano. Tisti, ki so si želeli najeti poseben del plaže s svojimi kabinami, so plačali dodatno pristojbino. V kopališču so se 119 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali, š. 362: 3612/IV, Regolamento. Pravilnik je odbor okrevališča pripravil leta 1875. Zadnji člen pravilnika, ki je določal dnevne stroške, namenjene skrbi za otroke, je prenehal veljati, ko je bilo okrevališče sicer še vedno pod nadzorom odbora, upravljanje pa zaupano usmiljenim sestram. Podatka o tem, kdaj je upravljanje okrevališča prišlo v roke sester, v dokumentu ni. Glede na to da je pravilnik priložen poročilu iz leta 1885, bi lahko sklepali, da gre za to leto. 120 Za pljuvanje so bili v kopališču nameščeni pljuvalniki, po tleh je bilo to dejanje prepovedano. 143 turizem v avstrijskem primorju ❙ 11, 12 Gradež, kopališki obrat in kopalci v morju (izvirnik: Goriški muzej, Zgodovinski oddelek, zbirka razglednic). 144 na morju gosti morali primerno obnašati.121 Gostom, ki so se posluževali sončnih kope- li, je bil namenjen poseben del plaže, kjer so se lahko sončili tudi brez kopal- nih oblačil (Boemo, 1992, 52). Za vse ponujene storitve je bilo potrebno pla- čati. Veljale so različne cene za odrasle in otroke. Kopalci so lahko kupili tudi abonma za več kopanj in pri tem prihranili eno krono. Uspešni rezultati zdravljenja so postopoma spodbudili večje zanima- nje za obisk okrevališča in tudi letovanje v kraju (na kar kaže že pravilnik za kopanje v kopališču). Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali za razglasitev statusa zdraviliškega kraja ( luogo di cura). V kraju je že obsta- jala zdraviliška dejavnost, ki jo je finančno podpirala ravno občina, vendar zaradi omejenih finančnih sredstev ni prišlo do potrebnih vlaganj. Državna razglasitev zdravilišča pa je z uvedbo zdraviliške takse prinesla nove vire fi- nanciranja. 122 Osnutek zakona o urejanju zdravilišča na območju Gradeža je deželna skupščina v Gorici potrdila leta 1892.123 Končno je bilo istega leta zdravljenje v Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. Zdraviliški okraj je obsegal ozemlje mesta Gradež. Zakon je urejal ustanovitev določb za urejanje zdravil- stva in izdajo zdraviliškega reda.124 Ta je določal zdraviliško (1. april do 31. ok- tober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Leta 1897 je zdraviliški komite (komisija)125 predlagal spremembo zdraviliškega reda v členih, ki so do- ločali dolžino zdraviliške dobe.126 Zakonski razglas iz leta 1899 je potrdil pre- dlagane spremembe. Upravno leto v zdravilišču je trajalo od 1. oktobra do 30. septembra,127 zdraviliška in kopalna doba sta ostali nespremenjeni. 121 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini. 122 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890. 123 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Protocol o del a VI. Seduta pubblica del a Dieta provinciale: »Viene approva-to il disegno di legge … concernente la regolazione del 'azienda di cura e per l'emanazione di un regolamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892. 124 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532. Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532. 125 Omenjeni razglas reformulira tudi dikcijo, in sicer se lečbinski komité in lečbinski odbor preimenujeta v zdravstveno komisijo in zdravstveno predstojništvo. 126 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Estratto del Processo Verbale del a Seduta del Comitato di Cura, 23. 10. 1897, poslano na okrajno glavarstvo v Gradiško, ki pismo nato posreduje na tržaško namestništvo. 127 Z letom 1903 v zdraviliški komisiji predlagajo, da se upravno leto vodi kot koledarsko. 145 turizem v avstrijskem primorju Lečbeni red za lečbeni okraj Grado je določil zdraviliško takso128 za tis- te, ki so se v kraju zadržali dlje kot 48 ur. Plačevanja so bili oproščeni obči- narji in člani občine, ki so imeli stalno bivališče v okraju, njihovi družinski člani in drugi posamezniki.129 Otroci, ki so se zdravili v okrevališču, ose- bje zavoda in svojci otrok, ki so bili na obisku pri otrocih in se niso poslu- ževali zdraviliških storitev ter kopanja v morju, so bili ravno tako oprošče- ni plačevanja takse. Taksa do osem dni je znašala en goldinar, dlje pa dva.130 V letu 1901 je zdraviliška taksa za bivanje do osmih dni znesla tri krone (to- rej en in pol goldinar , tako da se je v primerjavi z letom 1892 podražila), do šestnajstih dni pet kron (dva in pol goldinarja) in nad šestnajst dni šest kron (tri goldinarje), kar je veljalo vse do prve svetovne vojne. Otroci do starosti 10 let so plačali polovično ceno lečbine (Boemo, 1992, 38). Glasbeno takso, ki so jo gosti plačevali med 1. majem in 30. septembrom, so uvedli z namestni- škim razglasom leta 1910 ( Kundmachung der k. k. küstenländischen Statt- halterei, betreffend die Kurordnung für den Kurbezirk Grado). Zdraviliška komisija je takso pobirala od gostov, ki so se v Gradežu zadržali dlje kot 48 ur, pod pogojem, da so se koncerti izvajali vsakodnevno. Takso so plačeva- li na osebo, in sicer eno krono na teden do šestega tedna bivanja,131 vendar le v času sezone. Leta 1909 so glasbeno takso pobirali junija, julija in avgusta, leta 1914 pa od maja do vključno septembra. Po šestih tednih glasbene takse gosti niso več plačevali (Grado, 1914, 48–49; Grado, 1909, 36–37). Zdravili- ško in glasbeno takso je pobiral najemodajalec oziroma gostilničar, ki je go- stil turiste. Cena za obe taksi se od leta 1901 (sicer le zdraviliška) ni spremi- njala. Blagajna zdravilišča je sicer nekaj več sredstev od glasbene takse dobila leta 1914, saj jo je zaračunala dva meseca več. Pomemben del vsakega morskega zdravilišča je bila ureditev kopališča. Gradež je ponujal določene storitve, ki so bile regulirane s pravilnikom. Ce- nik kopališča se je razlikoval glede na perilo oziroma oblačila in starost kopal- 128 Glasbena taksa je bila v Gradežu uvedena šele leta 1910. V: Gesetz und Berourdnungsblatt, XIV, 27. 4. 1910, Št. IX-160/48 ex 1907. 129 Plačevanja takse so bili oproščeni tisti, ki se v okraju niso zadrževali iz zdravstvenih razlogov, zdravniki, njihove soproge, mladoletni sinovi in neoženjene, v skupnem gospodinjstvu živeče hče-re, posli in reveži. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532. Določbe z dne 25.6.1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532. 130 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532. Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532. 131 Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch il irische Küstenland (1910), XIV, 27. 4. 1910, Št. IX-160/48 ex 1907. 146 na morju cev.132 Pravilnik za mestno kopališče iz leta 1902 je določal pravila obnašanja na plaži, hrambe perila, koriščenje kabin in plačilo kazni za kršitve. Delavcem kopališča je bilo prepovedano prositi za napitnine, saj so bile njihove storitve vključene v ceno kopališča oziroma najema kabine ali šotora. 133 Zdraviliško komisijo je sestavljalo enajst (prej devet) članov, in sicer gra- deški župan in zdravnik, c.-kr. okrajni zdravnik Gradiške, dva predstavnika občine Gradež, izvoljeni zastopnik gostilničarjev in najemodajalcev, dva za- stopnika Društva za vzdrževanje in podvigo prve morske kopeli v Gradežu, dva izbrana zastopnika gostov, ki so plačevali zdraviliško takso, in en izvoljen zdraviščnik s strani komisije.134 Delovanje zdraviliške komisije v Gradežu je bilo tesno povezano z občino, pod katero je spadalo zdravilišče, ter okrajnim glavarstvom Gradiške, ki je na podlagi 4. člena zakona sklicevalo tudi zdra- viliške seje.135 Do leta 1907 je bilo zdravilišče pod občinsko upravo, tega leta pa je na podlagi zakonske uredbe136 postalo samostojen komunalni zavod – Istituto au- tonomo dello stabilimento bagni di Grado/ Selbständige gemeinde anstalt des maritimen Kurortes Grado. Vodenje kopališča je tega leta prevzel zavod pod imenom Curatorio per l'amministrazione delgi stabilimenti balneari di Gra- do/Kuratorium der Badenanstalten von Grado. Zavod je po popisu (nepre- mičnega in premičnega) premoženja zdravilišča pripravil načrt nove izgra- dnje, urejanja kopališča, dostopa do vode, kanalizacije, skratka za upravljanje zdravilišča. Predsednik kuratorija je bil tudi direktor zdraviliške komisije, saj je kuratorij nastopal kot njen izvršni organ (Marin, 1972, 16–17). 132 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura, N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. Seznam gostov z navedbo datuma prihoda, imena in pri mka, zaposlitve, števila spremljevalcev, smeri prihoda in kraja bivanja je vseboval še informacije o cenah storitev, urniku parnikov in ceni transporta, seznam zdravnikov, se- znam sprostitvenih dejavnosti in prostor za oglase. Lista gostov in informacije so bile v nemškem in italijanskem jeziku. Seznam iz leta 1903 je deloma spremenil podatke, saj je bila namesto kraja bivanja zabeležena nastanitev gosta v Gradežu. Seznam so delili brezplačno. 133 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini. 134 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za Primorsko z dne 23. 2. 1899, IX. izdatek, 26320 ex 1898, 9, 19– 27. 135 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Protocol o del a seduta costitutiva del a Commissione di cura neoeletta in base al nuovo regolamento pubblicato col a notificazione Luogotenenziale 23. 2. 1899, N.9 B.L.I., 10.10.1899. 136 Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch il irische Küstenland (1907), XIII, 24. 4. 1907, št. 15. 147 turizem v avstrijskem primorju Leta 1908 je bilo ustanovljeno Društvo za pospeševanje dotoka tujcev in razvoj zdravilišča Gradež ( Società per promovimento del concorso di forestieri e per lo sviluppo del luogo di cura di Grado). Namen društva je bilo pospeševanje olepševanja in izboljšav v interesu zdravilišča, pospeševanje skupne dejavnosti za povečanje dotoka tujcev in sodelovanje s ključnimi kompetentnimi akter- ji za razvoj kopališča in ohranitev plaže. Društvo je poleg zdraviliške komisije skrbelo za urejenost in promocijo kraja. Podpiralo je organizacijo konferenc, srečanj, izletov, zabav in drugih oblik druženja ter oglaševalo zdravilišče, obe- nem pa je opozarjalo pristojne oblasti na morebitne neprijetnostih in njihovo reševanje, spodbujalo gradnjo parkov, ureditev trgov in ulic, gradnjo objektov in prometne infrastrukture ter si prizadevalo za včlanitev v centralno konfe- renco društev na Dunaju.137 Poleg olepševalnega društva je tudi zdraviliška komisija skrbela za udobje in zabavo gostov ter urejenost in čistost kraja. Organizirala je števil- ne prireditve, predstave, koncerte, igre, plese, športna tekmovanja in regate. Gostom so za plačilo 40-ih krajcarjev ponujali plavalni tečaj.138 Poleg tega so se lahko kratkočasili v restavracijah in kavarnah, s prebiranjem najboljših ča- sopisov,139 v času kopalne sezone so prirejali tombolo, plese na prostem, razna praznovanja, izlete z barko, ognjemete in ekskurzije.140 V Gradežu je bil usta- novljen mestni glasbeni orkester, ki je imel dva do tri glasbene koncerte na te- 137 Društvo je načrtovalo tudi odprtje informacijske pisarne, ki bi gostom nudila brezplačne informacije ter nudila zaščito tako turistov kakor hotelirjev in lastnikov sob. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 327: Statuto, Il Comitato promotore del a Società per promovimento del concorso di forestieri e per lo sviluppo del luogo di cura di Grado, Grado, 1.5.1908. 138 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini. 139 Leta 1898 so bili v zdravilišču v obdobju od junija do septembra naročeni na naslednje časopise: Neue Freie-Presse (Dunaj), Leipziger Il . Zeitung, Freinde Zeitung, Bade-Blätter, Tages-Post (Gradec), Eco del Litorale (Gorica), Piccolo (Trst), Il ustrazione italiana, Corriere di Venezia. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Processo verbale del a seduta del Comitato di Cura di Grado, 14. 5. 1898. 140 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura, N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. Seznam gostov z navedbo datuma prihoda, imena in pri mka, zaposlitve, števila spremljevalcev, smeri prihoda in kraja bivanja je vseboval še informacije o cenah storitev, urniku parnikov in ceni transporta, seznam zdravnikov, se- znam sprostitvenih dejavnosti in prostor za oglase. Lista gostov in informacije so bile v nemškem in italijanskem jeziku. Seznam iz leta 1903 deloma spremeni podatke, saj je namesto kraja bivanja zabeležena nastanitev gosta v Gradežu. Seznam so delili brezplačno. 148 na morju ❙ 13 Naslovna stran vodnika po Gradežu iz leta 1909. den,141 organizirali so tudi druge družabne dogodke.142 Zavedali pa so se, da so bila za udoben sprejem in strežbo gostov potrebna še številna dela in olepšave kraja,143 zato so tudi urejali promenade. Pri organizaciji športnih in glasbenih 141 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890. Z letom 1901 je godba igrala štirikrat tedensko. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura, N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. 142 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 4. 6. 1904. 143 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890. 149 turizem v avstrijskem primorju dogodkov je zdraviliška komisija sodelovala tudi z občino, ki je včasih finanč- no pokrila del stroškov ali uredila prostore, kjer so potekale prireditve. Zaslu- žek so si soorganizatorji tudi razdelili.144 V septembru 1904 so se pripravljali na sprejem avstrijskih balneologov, ki so se udeležili konference v Opatiji in so ob tej priložnosti načrtovali tudi obisk Gradeža. Zdraviliška komisija si je od obiska obetala pozitivno oglaše- vanje, seveda v primeru, da so primerno sprejeli in postregli goste.145 Čeprav v Gradežu niso potekale konference kakor v Opatiji, je bil obisk gostujočih se- veda priložnost za dodatno promocijo in prepoznavnost kraja. Lokalna oblast je vlagala v novo v turistično infrastrukturo, ki je v kraj postopoma pričela privabljati tudi elitne goste. Do leta 1875 so bili v kraju že štirje hoteli: Alla Luna, Alla sanità, Agli Amici in La nave (De Grassi, 1992, 16). Občina je ob finančni pomoči zasebnikov v Gradežu uredila kopališki kompleks, večalo se je število hotelov in zasebnih prenočišč.146 Leta 1880, ko so prišli prvi dunajski gosti, je bil zgrajen hotel Cervo d' Oro (Marin, 1972, 10), leta 1892 pa odprto novo kopališče. V Gradežu so začeli urejati oskrbo z vodo in kanalizacijo. Na začetku 20. stoletja je zdraviliška komisija na svojih sejah pogosto razpravljala o načrtih za razvoj zdravilišča in postavitvi novega kopališča,147 vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev načrti niso uresničili.148 Zato je vodstvo zdravilišča še naprej skrbelo za vzdrževanje že obstoječega kopali- škega obrata in plaže, na začetku stoletja so uredili greznico in postavili nove kioske na plaži (Boemo, 1992, 65–67). Po dolgoletnih pogajanjih in načrtova- njih so se leta 1911 končno odločili za izgradnjo novega kopališča, saj je bilo obstoječe že precej dotrajano in uničeno tudi zaradi vremenskih nevšečnos- 144 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 4. 6. 1904. 145 »Siccome quest’ Associazione è composta di medici bisognerebbe fare loro un ricevimento conveniente e sopportare le spese del vitto e del ’al oggio loro, acciocchè essi abbiano una buona im-pressione di Grado e facciano reclame.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, vo- lume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a Seduta del a Commissione di Cura, 13. 9. 1904, 27181-904. 146 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890. 147 Na sejah se omenja Salone di cura ali Casino di cura. 148 »Siccome quest’ Associazione è composta di medici bisognerebbe fare loro un ricevimento conveniente e sopportare le spese del vitto e del ’al oggio loro, acciocchè essi abbiano una buona im-pressione di Grado e facciano reclame.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, vo- lume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a Seduta del a Commissione di Cura, 13. 9. 1904, 27181-904. 150 na morju ti,149 a so šele leta 1913 pričeli postavljati temelje za nov Casino di cura. Dela je prekinila prva svetovna vojna (Boemo, 1992, 70). V modernizacijo so vlagali tudi v otroškem okrevališču. Leta 1903 je ok- revališče prosilo vlado za denarno pomoč pri izgradnji nasipa, ki bi preprečil prodiranje vode in morskih tokov, ki so na plažo prinašali umazanijo. Predla- gali so premik kopališča na drugo, primernejšo lokacijo. Z letom 1904 so pri- čeli izvajati sanacije, ki so potekale do leta 1908, in zgradili nasip, ki je v več- jih turističnih središčih veljal za urejeno sprehajalno območje, a je v Gradežu v prvi vrsti služil kot obramba pred vetrom (jugo) (De Grassi, 1992, 17–18). Poleg nasipa so kopališče prestavili na drugo lokacijo.150 Le nekaj let kasne- je je hudo neurje povzročilo veliko škode in uničilo kopališče ter del nasipa. Vodstvo okrevališča je sicer prosilo okrajno glavarstvo Gradiške za dodatna sredstva, ki bi omogočila izgradnjo novega kopališča,151 vendar dokumentov o odobritvi pomoči nismo zasledili. Do pričetka prve svetovne vojne je bilo po podatkih vodnika iz leta 1914 v Gradežu 35 hotelov, penzionov in gostišč za tujce ter preko sto zasebnih vil. Grand Hôtel Fonzari je imel tudi svoje kopališče s toplo morsko vodo in z dvanajstimi kabinami (Grado, 1914, 33–36). Če pomislimo, da je bilo po po- datkih vodnika v Gradežu še leta 1909 19 hotelov, penzionov in gostišč za tuj- ce ter 74 zasebnih vil, ugotovimo, da se je v petih letih število hotelov skoraj podvojilo, zasebnih ponudnikov nastanitev pa zelo naraslo. V tem obdobju se je povečalo število gostov, leta 1909 jih je bilo 11.080, leta 1913 pa 17.790, kar pomeni, da se je število gostov povečalo za več kot 60 %. Pri infrastrukturnih dejavnostih je zdraviliška komisija tesno sodelova- la z občino. V zdraviliškem okraju so načrtovali izgradnjo javne pralnice, ki bi pripomogla k čistosti in dostojnosti kraja, saj je bilo pranje perila na ulicah in trgih skrajno neprimerno152 in je naletelo na številne kritike s strani zdravi- liških gostov. Vodstvo zdravilišča je skrbelo za čistočo, škropljenje cest, odvoz smeti in kamenja. V izogib širjenju nalezljivih bolezni so predlagali izgradnjo bolnišnice za bolne in okužene. Načrtovali so tudi povečanje števila kabin in 149 Konec leta 1910 je močno neurje povzročilo škodo na plaži in njenih obratih. S podobnimi težavami so se soočali že prej. 150 Skupni stroški so bili preko 5.000 kron, čeprav so predvideli nižjo porabo. Notranje ministrstvo je okrevališču leta 1910 namenilo 2.000 kron subvencije. 151 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità, Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei forestieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š. 2436: dopis, poslan na okrajno glavarstvo v Gradiško, 21. 11. 1910, N. 30/910. 152 Nekdanji gradeški zdravnik Candioli je leta 1893 pozval k ustreznemu izobraževanju domačinov o higienskih standardih (Boemo, 1992, 39–43). 151 turizem v avstrijskem primorju ❙ 14 Oglas hotela Fonzari v vodniku o Gradežu iz leta 1914 (Grado, 1914). šotorov na plaži ter izgradnjo javnih stranišč. Občina je leta 1902 dala posta- viti štiri nove kabine in štiri zunanja stranišča v kopališču ter stranišče v par- ku (Boemo, 1992, 43; Marin, 1972, 11).153 Do začetka 20. stoletja so imeli v Gradežu težave s pitno vodo, ki so jo v sodih prinašali iz Ogleja; v primeru težav z dobavo so v bližini plaže iz pe- ska črpali manj slano morsko vodo ter v cisternah zbirali deževnico. Z uredi- tvijo arteškega vodnjaka, ko so z vrtanjem v zemljo pri 217-ih metrih končno prišli do izvira pitne vode, so dokončno uredili dobavo pitne vode (Boemo, 153 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di cura di Grado, 28. 4. 1902, N. 267. 152 na morju 1992, 45). Leta 1908 je bila pitna voda speljana tudi do kopališča, kar je omo- gočilo postavitev tušev s sladko vodo na plaži za sončne kopeli (Boemo, 1992, 65–67). Graf 4: Število obiskovalcev v Gradežu v obdobju 1889–1913.154 V Gradežu so se, podobno kakor tudi v drugih kopaliških turističnih krajih, soočali z nekaterimi težavami. Gosti kopališča so se želeli kopati čim dlje od kopališča za bolne otroke. Pojavljale so se pobude o selitvi otroškega kopališča iz vzhodne na zahodno stran otoka in celo predlogi za selitev ok- revališča na druge lokacije, saj so se gosti pritoževali tudi zaradi igre otrok na plaži.155 Vendar sta bili dejavnosti okrevališča in letovišča še konec 19. sto- letja tesno povezani, predstojnik zdraviliške komisije je bil namreč hkrati 154 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 155 Otroci so se igrali in delali luknjice v pesku. Zdraviliška komisija se s pritožbami ni strinjala in je opozorila, da je zadrževanje otrok na plaži dobro za njihovo zdravje in nenazadnje tudi zabavo. Za goste kopališča so bili vseeno nadležnejši beraški otroci, kar pa je urejala občina. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di cura di Grado, 28. 4. 1902, N. 267. 153 turizem v avstrijskem primorju tudi zdravnik otroškega okrevališča, zato se to ni realiziralo (Boemo, 1992, 53–54).156 Kljub temu so ločevali kopališča za reveže in za premožne goste, ki naj bi bila med seboj čim bolj oddaljena.157 Občina je tudi skrbela, da se bol- niki niso kopali skupaj z ostalimi gosti kopališča. Načrtovali so izgradnjo doma, kjer bi lahko nastanili revne družine in s tem rešili tudi problem be- račenja. Sredstev za to pa je seveda primanjkovalo (Boemo, 1992, 43; Ma- rin, 1972, 11). Zdraviliški gosti so se pritoževali tudi nad neprijetnimi vonjavami in domnevno nesnago na območju doline ex Corbatto, kjer naj bi se nabirali ra- zni iztrebki in drugi odpadki. Pri odpravljanju nekaterih nevšečnosti pa mes- to Gradež ni bilo samostojno, saj leta 1902 za sanacijo omenjenega območja ni dobilo vladnega dovoljenja. Soočali so se tudi s težavo metanja fekalij v morje, ki so vdirale na kopališče ter povzročale neprijetne vonjave in nelagodje med kopalci. Težave je zdraviliška komisija seveda poskušala reševati, načrtovala je izgradnjo kamnite zaščite, ki bi preprečila vdiranje fekalij na plažo, vendar je bila, podobno kakor v primeru doline ex Corbatto, pri tem ponovno odvisna od vladnega dovoljenja.158 Poleg umazanije so se kopalci pritoževali nad neustreznimi storitvami oskrbnikov na plaži, težavo v komunikaciji159 ter slabo ponudbo in neprimer- nimi cenami v kavarni na plaži. Gosti niso bili zadovoljni niti s hrupom in nočnim nemirom v zdravilišču, kar je celo povzročilo prezgoden odhod ne- katerih obiskovalcev (Boemo, 1992, 39–43). Podatkom o številu obiskovalcev lahko sledimo od leta 1889. Vse do for- malne razglasitve zdraviliškega kraja leta 1892 je število gostov večinoma na- raščalo. Po tem letu se je trend nadaljeval, največji porast obiska je bil na pre- lomu stoletja. V prvem desetletju 20. stoletja je obisk v Gradežu večinoma naraščal, vendar so bili prisotni tudi manjši vmesni padci. Leta 1909 je obisk presegel število 11.000, leta 1912 13.000 in naslednje leto dosegel skoraj 18.000 obiskovalcev (Graf 4). 156 Leta 1901 je bil na to mesto izvoljen dr. D. Marchesini. 157 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di cura di Grado, 28. 4. 902, N. 267. 158 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di cura di Grado, 28. 4. 1902, N. 267. 159 Za slabo delo oskrbnikov naj bi bilo krivo prenizko plačilo za njihovo delo. Odhajajoči gradeški zdravnik Candioli je priporočil zvišanje plače in postavitev dveh uslužbenec na plažo, ki bosta znala nemško. 154 na morju Tabeli 10 in 11: Izvor gostov v Gradežu leta 1901. Država/celina Število gostov Avstro-Ogrska 1.458 Evropa 656 Afrika / Severna Amerika 1 Južna Amerika / Azija / Avstralija / SKUPAJ 2.115* Dežela Število gostov Primorje 594 Spodnja Avstrija 406 Gornja Avstrija 18 Koroška 144 Štajerska 183 Kranjska 22 Tirolska 12 Češka 29 Moravska 27 Galicija 13 Šlezija 10 SKUPAJ 1.458 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1219: Rapporto dei luoghi di Cura compre- se le fonti minerali destinate solo per essere spedite Distretto politico Gra- disca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10. 1901. Pri tem niso všteti spremljevalci, ampak le prijavljena oseba. Točno število obiskovalcev oziroma oseb, ki so letovale v Gradežu leta 1901, je razvidno iz kategorije spol, moških je bilo 1934, žensk pa 2124. Zbrani podatki o izvoru zdraviliških gostov do leta 1913 se nahajajo v uradnih statistikah, ki so obiskovalce delile po izvoru: ali so prihajali iz do- mače dežele ter drugih dežel Avstro-Ogrske ali iz evropskih ter neevropskih držav. Natančnejših podatkov o deželi in državi izvora, z izjemo leta 1901, nis- mo pridobili. V omenjenem letu je bil zabeležen 23-% porast obiska v primer- javi z letom 1900, skupaj je bilo obiskovalcev 4.058. Največ obiskovalcev je v Gradež prišlo iz Primorja in notranje Avstrije. Iz evropskih držav so bili naj- 155 turizem v avstrijskem primorju bolje zastopani Italijani (442) in Madžari160 (203), daleč za njimi Nemci (3), Francozi in obiskovalci iz Bosne in Hercegovine (2), štirje Angleži in en Ame- ričan (tabeli 10 in 11). Navedene številke za izvor obiskovalcev so beležili le po prijavljenih osebah in ne za vsakega posameznika oziroma spremstvo.161 Tudi v naslednjih letih je velika večina obiskovalcev v Gradež prihaja- la iz domače Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih držav, najmanj pa iz držav izven Evrope. Za goste po državi ali deželi prihoda so vpisovali le število prijavljenih oseb. Skupno število vseh obiskovalcev so v statistikah delili le na moške in ženske. Točnega števila obiskovalcev iz po- samezne dežele ali države zato ne moremo pridobiti. V spodnji Tabeli 12 so prikazani podatki o izvoru obiskovalcev v Gradežu v obdobju 1900–1906 (podrobnejše podatke za obdobje 1907–1913 glej v podpoglavju 5.1.2.4). Na podlagi prikazanih podatkov v tabeli vidimo, da se je na račun obiskoval- cev iz drugih dežel Avstro-Ogrske postopoma zmanjševalo število obisko- valcev iz Primorja. Precej je nihalo tudi število gostov iz evropskih in ne- evropskih držav. Tabela 12: Izvor gostov v Gradežu v obdobju 1900–1906. Leto Primorje Dežele Evropske Avstro-Ogrske države Druge celine SKUPAJ 1900 681 880 376 / 1.937 1901 594 1.069 451 1 2.115 1902 350 2.360 674 5 3.389 1903 350 2.467 684 2 3.503 1904 415 2.596 361 3 3.375 1905 238 2.240 351 9 2.838 1906 140 3.473 730 / 4.343 Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v Gradežu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem 160 Madžari so bili zavedeni pod kategorijo gostov »iz drugih evropskih držav«. Ker pa se pri drugih zdraviliščih in poročilih drugih let pojavljajo pod kategorijo province (torej domače države), je v tem primeru verjetno prišlo do napake. 161 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere spedite Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10. 1901. 156 na morju ❙ 15, 16 15: Hotel Warner v Gradežu (izvirnik: Goriški muzej, Zgodovinski oddelek, zbirka razglednic). 16: Prikaz plaže s šotori in sprehajanje obiskovalcev v Gradežu (sliki v vodniku iz leta 1914). 157 turizem v avstrijskem primorju ❙ 17 Naslovna stran vodnika po Gradežu iz leta 1914. dni, ter tiste, ki so ostali več kot šest dni. Velika večina gostov se je v Grade- žu že od konca 80-ih let 19. stoletja zadrževala dalj časa, leta 1890 je bilo takih celo 95 %, sicer pa se v naslednjih nekaj letih statistika skoraj obrne v prid tis- tih, ki so bili v kraju do šest dni. V naslednjih letih je razmerje dokaj izenače- no, po letu 1906 pa ponovno naraste delež tistih gostov, ki so letovali dalj časa in višek ponovno doseže leta 1913, s skoraj 92 %. Kraj, ki se je na podlagi medicinskih dognanj pričel razvijati kot otroško morsko okrevališče, je pričel privabljati tudi aristokratske in meščanske goste, ki so tja prihajali na zdravljenje ter druženje in sprostitev. Do prve svetovne vojne je prerasel v elitno zdraviliško letovišče. Tudi v promocijskem gradivu in vodnikih lahko vseskozi sledimo poudarku o primernosti kraja za kopa- nje otrok162 ter zdravljenje otroških bolezni,163 kar pomeni, da kljub spremem- 162 Pozitivni učinki zdravljenja ter mirno morje in nizka gladina. 163 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: 15787, Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per essere spedite. Grado, 29 ottobre 1901. 158 na morju bi socialne strukture gostov prvotne dejavnosti ni opustil. Kljub težavam in nevščenostim, s katerimi so se soočali v Gradežu konec 19. in na začetku 20. stoletja, je kraj preraščal v uspešno in priznano morsko letovišče Avstro-Ogr- ske. Gradež je bil posebej znan po svojih plažah, mivki in morju. Gostje so tja zahajali v vse večjem številu, o čemer pričajo tudi uradni statistični podatki. Portorož Portorož oziroma San Lorenzo (Sv. Lovrenc) se je kot turistični kraj začel raz- vijati proti koncu 19. stoletja. Ugodna geografska lega v zavetju pred burjo in naravne danosti, ki so služile v zdravilne namene, so spodbujale obisk kraja tako v poletnih kakor v zimskih mesecih (Furlani, 1910, 28).164 Razvoj turizma v kraju je bil neposredno povezan z bližnjimi solinami, ki so bile naravni vir razvoja zdraviliškega turizma, kjer so domnevno že benediktinci prakticirali zdravljenje s solinskim blatom (fango) in slanico (koncentrirana morska voda iz solinskih bazenov, matična voda). Benediktinci samostana sv. Lovrenca naj bi že v 13. stoletju z uporabo slanice uspešno zdravili jetična vnetja bezgavk, revmatizme in vodenico. Zdravljenja revme s to metodo so bila, po poroča- nju novigrajskega škofa Tommasinija, poznana tudi kasneje, v 16. in 17. stole- tju. Škof Tommasini je tudi omenjal, da so si v Portorožu romarji obolele dele telesa mazali z blatom, se celo sončili in kopali v solinski vodi (Pucer, 1985, 2). O zdravljenju v Portorožu izvemo več šele v knjigi Alessandra Goracu- cchija iz leta 1863, kjer je omenjeno zdravljenje s soljo ( sale amaro in sale di Glauber) in slanico ter odpošiljanje ekstrakta slanice, ki so jo uporabljali kot umetno morsko kopel. Za dejavnost je po njegovem pisanju skrbel kopališki obrat, ki naj bi se s tem ukvarjal že od leta 1857 (Stradner, 1903, 95). Podat- ka, ki ga je po Goracucchiju zabeležil Stradner, nismo zasledili nikjer drugje. Prve znane pobude za razvoj dejavnosti, ki bi bile lahko povezane s tu- rizmom, so se v Portorožu pojavile okrog leta 1865, ko je takratni lastnik vile san Lorenzo, švicarski trgovec Josef Stölker, slednjo ponujal v najem oziroma odkup. Prepričan je bil, da se v kraju lahko prakticira tudi kopanje v morju. Vila je razpolagala z namestitvenimi kapacitetami, ki bi lahko gostile do 200 ljudi. Pri svoji pobudi za oddajo v najem očitno ni bil uspešen, saj je vilo s par- kom leta 1875 prodal tržaškemu arhitektu Giovanniju Righettiju.165 V Stölker- 164 »Das Klima is in Winter sanft, im Sommer angenehm kühl, denn der Seewind dämpft die Hitze«. 165 Pred Stölkerjem so imele vilo v lasti markizi Fabris. Vila naj bi bila zgrajena v obdobju 1830–1840, in sicer po izgradnji ceste med Piranom in Bujami. Po pisanju tržaškega časopisa Il Diavoletto leta 1862 so si vilo ogledovali tudi izletniki. Na Lloydovem parniku so se za ceno dveh goldinarjev na osebo člani kulturnega društva Casino Schil er iz Trsta pripeljali tudi v Portorož (Franzoni, 1961a, 215–18). 159 turizem v avstrijskem primorju jevih oglasnih brošurah je bila omenjena tudi priprava koncentrirane morske vode za pripravo »umetnih« morskih kopeli; vodo naj bi prodajal v Trstu ter v nekaterih drogerijah in lekarnah monarhije, kakor, denimo, na Dunaju, v Gradcu, Mariboru, Celju, Ljubljani in Zagrebu (Franzoni, 1961, 220–21). V obdobju, ko je Righetti kupil vilo, so bili pripravljeni nekateri načrti za po- stavitev kopališča pod njo. Eden izmed teh, ki pa ni doživel realizacije, je bil načrt inženirja Lorenza Furiana, ki je želel pod vilo postaviti kopališče s šti- ridesetimi kabinami in paviljonom za plavanje. Po načrtu bi bilo kopališče s stopniščem in cestnim nadhodom povezano s samo vilo. Righetti, ki je leta 1875 kupil vilo,166 je poleg nepremičnin in pripadajočega zemljišča dobil tudi 166 Na območju vile sta bila dva objekta, Righetti je manjšo hišo dajal v najem družinam iz bližnjega Trsta, ki so v Portorožu letovale v poletnih mesecih. Navadno je šlo za družinske prijatelje. Večje poslopje (palačo) je uporabljal zase in svojo družino vse do leta 1897, ko je večjo palačo za šest let 160 na morju ❙ 18–21 Panorama Portoroža, dela plaže, kjer so potekala dela (Simič, 2000, 215), precej prazne por- toroške plaže s konca 19. ali iz prvih let 20. stoletja in kopališča Portorož v svojih začetkih (vsi izvirniki: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Domoznanski oddelek). 161 turizem v avstrijskem primorju plažo, ki je spadala k njej. Nakup ga je stal 10.330 goldinarjev, za dodatnih 245 je pridobil tudi stanovanjsko opremo. Righetti je obnovil tudi vili pripa- dajočo razpadajočo kapelico sv. Lovrenca. Ob obnovitvi kapelice je novi la- stnik pripravil mašo in goste počastil s kosilom. Med povabljenci je bila pi- ranska gospoda, omenja se tudi prisotnost nekaterih letoviščarjev v Portorožu (Franzoni, 1961b, 340–43). Righetti je želel še naprej vlagati v infrastrukturo dal v najem ruskemu konzulu v Trsu, Paolu de Melnikowu. Sam je z družino letoval v manjšem po- slopju (Franzoni, 1961c, 472). 162 na morju in je tri leta po nakupu, sicer neu- spešno, načrtoval postavitev dese- tih bungalovov v parku okrog vile (Franzoni, 1961c, 466–67). Pravi razvoj kraja kot zdra- vilišča in letovišča se je pričel kmalu po tem, ko je lokalni zdrav- nik v kraju identificiral pozitivne učinke zdravljenja. Pričetki us- merjenega zdravljenja in začetka turizma v Portorožu tako segajo v leto 1879, ko je piranski zdrav- nik dr. Giovanni Lugnani začel revmatičnim pacientom predpi- sovati slanico (Blažević, 1987, 56). Na njegovo pobudo je leta 1885 Družba piranskih solin ( Consor- zio delle Saline/Salinen Consor- tium) preuredila del kemične to- varne, v kateri so predelovali sol, v poskusno zdravilišče z deseti- mi gostinskimi sobami, desetimi kadmi in nekaj kabinami za pre- oblačenje. V poskusnem zdravili- šču so bila že leta 1885 izpričana uspešna zdravljenja revmatikov s slanico in blatom, ko je kirurg Ci- rillo Salvetti, ki se je zdravil s to metodo, zapisal, da je že po treh kopanjih popolnoma izginila bo- lečina oziroma revmatizem v ko- ❙ 22 lenu in roki. Po petem kopanju Kopalci v Portorožu pod vilo Sv. Lovrenca. in uporabi blata je ponovno osvo- Simič domneva, da so kopalci del montaže jil vse gibe. V knjižici, ki jo je ob (Simič, 2000, 210) (izvirnik: Osrednja knjižnica načrtovanju povečanja zdravili- Srečka Vilharja Koper, Domoznanski oddelek). šča pripravil predsednik solinske družbe Antonia Bartole, so bila v letih 1885–1889 zbrana še druga 163 turizem v avstrijskem primorju pričevanja o uspešnih ozdravitvah revmatizmov, nekateri gosti so pohvalili tudi delo osebja. V naslednjih letih so beležili uspešno zdravljenje revmatič- nih obolenj, bolečin v sklepih, išiasa, bolečin v ledjih ali križu, nogah in ro- kah, ramenih, artritisa ter bolečin v hrbtu (Bartole et al., 1890, 11–30; Pucer, 1994a). Poleg teh bolezni so v Portorožu uspešno zdravili tudi primere skro- fuloze, nevritisa, ostitisa, težave s stegni, paralizo, z nevralgijo, ataksijo, usiha- njem hrbtnega mozga, s sklepno distorzijo in sifilisom. Kopališče je bilo pri- merno tudi za otroke in slabe plavalce (Furlani, 1910, 28),167 temperatura vode v aprilu je dosegla do 15 in poleti do 24 °R (Stradner, 1903, 95). Gosti v Por- torožu so se kopali v slanici in blatu, morju in sedečih kopelih. Različne ob- like kopeli so uporabljali tako zdravi kakor bolni obiskovalci. Za obiskovalce oziroma bolnike, ki so imeli nalezljivo bolezen, so v kopališču uredili ločeno sobo s kopelmi, kar pomeni, da so bili ločeni od ostalih kopalcev.168 Gosti ko- pališča so bili na plaži ločeni po spolu. Na podlagi uspešnih zdravljenj je 26. avgusta 1887 okrajno glavarstvo v Kopru pod določenimi pogoji Družbi piranskih solin izdalo dovoljenje za od- prtje kopališča za javnost v zdravstvene namene. 169 Družba je bila zadolžena za ureditev standardov bazenov za kopanje bolnikov in za rešitev še nekate- rih pomanjkljivosti, kot je zamenjava obstoječih kadi s kamnitimi ali tistimi iz pečenega cementa. Poleg tega so družbi za naslednjo sezono naročili pritr- ditev kadi na tla, kar naj bi bolnikom olajšalo prehod v same kopeli. V vsaki sobi ali kopalni sobi je glavarstvo priporočilo postavitev zvončkov za bolnike, ki bi v primeru potrebe poklicali kopališčne delavce, in postavitev električ- nega pozivnika. Pred dokončno izdajo dovoljenja za odprtje kopališča je bila potrebna še inšpekcija namestništva. Na podlagi pozitivnega mnenja in izda- nega dovoljenja je leta 1887 družba odprla Kopališče s slanico ( Stabilimento bagni/Bade-Establissement).170 167 »Ein weicher sandiger Strand steigt sanft bis zum See hinab, so dass auch Kinder und des Schwimmens Unkundige angenehm und gefahrlos baden können«. 168 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 12. 2. 1892, n. 53; poročilo ob inšpekciji je okrajni zdravnik poslal na koprsko okrajno glavarstvo, 13.5. 1891, n. 106; pojasnilo je bilo poslano na okrajno glavarstvo v Kopru 30. 11. 1891. Hkrati je bilo posredovano po-ročilo o obiskovalcih v sezoni. 169 Glavarstvo se je sklicevalo tudi na pozitivno oceno okrajnega zdravnika. 170 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: dopis, ki ga je okrajno glavarstvo v Kopru poslalo Družbi piranskih solin, 26. 8. 1887, n. 6783, in Mnenje in dovoljenje za obratovanje je okrajno glavarstvo poslalo predsed-stvu solinskega konzorcija, 26. 8. 1887, n. 6783 in AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: 15. 7. 1887, n. 6558. 164 na morju Zdravljenje v portoroškem kopališču je bilo še naprej uspešno. Leta 1890 je od 298-ih kopalcev 113 popolnoma ozdravelo, 134-im se je zdravje izboljšalo, zdravje 57-ih je ostalo nespremenjeno. Med izboljšanji stanja je bilo 27 prime- rov odličnih uspehov zdravljenja, zlasti nekaterih bolnikov, ki so se prej več let brez uspeha zdravili v termah in so šele s prihodom v Portorož in s tamkajšnji- mi metodami zdravljenja popolnoma ozdraveli.171 V sezoni 1891 je izmed 355-ih kopalcev 154 ozdravelo, 166-im se je zdravstveno stanje izboljšalo, na 24 posa- meznikov pa zdravljenje ni imelo učinka. Nekaj gostov, 11, v kopališče ni priš- lo na zdravljenje, ampak le na letovanje, nekateri pa niso uporabljali kopali- ške infrastrukture in so se kopali le v morski vodi.172 Uspešna zdravljenja so se nadaljevala tudi kasneje. V letu 1904 je od 310-ih primerov 150 bolnikov po- polnoma ozdravelo, 160-im pa se je stanje izboljšalo. Neuspelih zdravljenj ali smrtnih primerov ni bilo.173 Podobno kakor v drugih zdraviliških krajih Avstrijskega primorja so si tudi v Portorožu prizadevali, da bi kraj pridobil tudi uradno državno potr- ditev in razglasitev za zdravilišče. Priprave za zakonsko ureditev zdraviliške- ga statusa za Portorož so potekale na deželni ravni. Istrska deželna skupščina ( Dieta provinciale dell' Istria) in deželni zbor v Poreču ( Giunta provinciale) sta podpirala ustanovitev zdravilišča in pripravljeni zakonski predlog posredovala v odobritev notranjemu ministrstvu na Dunaju.174 Zakonski predlog je do- ločal ozemeljsko razmejitev zdraviliškega okraja in pobiranje zdraviliške ta- kse. Razglasitev Portoroža za zdraviliški kraj ( luogo di cura) je seveda močno podpirala tudi občina Piran. Občina je v namen zakonske ureditve oktobra 1895 poslala pismo na tržaško namestništvo, v katerem je zagovarjala, da je za zagotavljanje večanja dotoka tujcev potrebno zakonsko urediti kraj kot zdra- 171 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Rapporto sui luoghi di cura, 11. 5. 1891, La Presidenza del o Stabilimento balneare, Antonio Bartole. 172 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 12. 2. 1892, n. 53. 173 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je dodatek k po- ročilu o sezoni 1904 (1. 3.–31. 10) v zdravilišču poslal na tržaško namestništvo 10. 11. 1904 – Supplemento al rapporto sul luogo di cura Portorose, per l'anno 1904/ 1 Marzo–31 Ottobre/. 174 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: dopis s priloženim zakonskim predlogom je bil iz okrajnega glavarstva poslan 22. 1. 1896, št. 400. Na seji skupščine so diskutirali o odobritvi zakonskega predloga. Med drugim sta svoje mnenje v »slovanskem« jeziku, kakor piše v zapisniku, dala tudi dr. Trivajstic in Cosulich. O razglasitvi Portoroža za zdraviliški kraj so razpravljali tudi na seji deželnega zdravstvenega zbora v Trstu 22. 6. 1896 (št. 34), kjer so podprli regulacijo zdravstvenega reda, vendar opozarjali na neizkušenost vodilne družbe na sanitetnem področju, zlasti kar se tiče vodovoda in kanalizacije. 165 turizem v avstrijskem primorju ❙ 23–26 Panorama Portoroža, prikaz turistov na izletu z barčico in turistov na pomolu, izkrcanje s parnikov (23–25). Številčni obiskovalci regate v Portorožu (razglednica je datirana z 31. 10. 1927; Slika 26) (vsi izvirniki: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Domoznanski oddelek). 166 na morju vilišče in skrbeti za njegovo urejenost.175 Močno si je prizadevala za razglasitev statusa zdravilišča, saj si je od turistične dejavnosti obetala prihodek. Občina je v bodočem zdraviliškem okraju predlagala imenovanje devetih članov zdra- 175 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: pismo je bilo poslano 2. 10. 1895, št. 2004. 167 turizem v avstrijskem primorju viliške komisije in pobiranje takse za tujce po četrtem dnevu bivanja (Pleti- kosić, 2005, 103).176 Glede pobiranja zdraviliške takse so nekateri izražali skrb, da bi njena uvedba povzročila upad prihoda tujcev, vendar druga že obstoječa zdravilišča, ki so uvedla pobiranje (Opatija, Lošinj, Gradež), od tega niso ime- la negativnih posledic. Občina je imenovala tudi tri predstavnike,177 ki so ses- tavljali komisijo za preučitev in poročali o možnostih, da se Portorož razglasi za zdraviliški kraj.178 Ureditev zdraviliškega reda za zdraviliški okraj Portorož je podpirala tudi politična in ekonomska komisija iz Poreča.179 Argumenti, ki so jih oblastem predstavljali občina Piran, istrska dežel- na skupščina in zbor, so temeljili na uspešnem razvoju, ki ga je doživljal ko- pališki zavod. Kraj je bil primeren za zdravljenje z morskim zrakom (kakor Lošinj), kopanje v morju (kakor Opatija in Gradež), pravo posebnost pa je predstavljala ponudba kopeli v slanici, ki so jih zdravniki priporočali paci- entom kot učinkovito metodo za zdravljenje številnih obolenj.180 Promotorji portoroškega turizma so izpostavljali prednosti kraja, kjer so lahko praktici- rali zdravljenja, ki so se izkazala kot uspešna že drugod v deželi, a hkrati pou- darili še posebnost, ki je bila predstavljena kot dodatni pozitivni dejavnik tu- rističnega razvoja. Portorož je leta 1897 dočakal formalno razglasitev za zdraviliški kraj. Cesar Franc Jožef je ministrstvu za notranje zadeve 25. julija 1897 poslal v po- trditev zakon, ki je kraj uradno razglasil za zdravilišče.181 Zakon je izdal načel- ne določbe za urejanje zdraviliškega reda za okraj Portorož pri Piranu, ki je obsegal območje med sv. Bernardinom in mostom sv. Lucije do vrha gričev, 176 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a Va seduta pubblica del 27 agosto 1895, IV Punto del 'ordine del giorno: Relazione del a Commissione incaricata di studiare se convenga che la località di Porto-Rose venga dichiarata luogo di cura. 177 Zaradi izteka mandatov občinskih predstavnikov komisija ni takoj zaživela, naslednje leto so jo ponovno imenovali, v njej so bili dr. Depangher, prof. Vatta in dr. Lugnani. 178 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a VIIa seduta pubblica del 19 agosto 1893, III Punto del 'ordine del giorno: Proposta per la nomina di una Commissione di membri che studi e riferisca sul a opportunità di far dichiarare quale luogo di cura la località di Porto Rose. 179 V Poreču je imel sedež tudi istrski deželni zbor, ki je podpiral formalno priznanje zdravilišča v Portorožu, zato ne preseneča, da ga je tudi omenjena komisija. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni). Dopis je bil na deželno skupščino poslan 16. 1. 1896. 180 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: Dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895. 181 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni). Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, XV. izdatek, 25. 7. 1897, 21. Zakon je določal ustanovitev določb za urejanje zdravilstva in uvajanje zdravstvenega reda za zdraviliški okraj Portorož pri Piranu. 168 na morju ki gledajo na Portorož in Fažan, kar je bilo v skladu z zakonskim predlogom poreškega deželnega zbora.182 Na podlagi posebej izdanega pravilnika so bile določene naloge in dolžnosti zdraviliškega zdravnika, seveda člana zdravili- ške komisije. Zdravnik je moral biti konstantno na razpolago gostom, zlasti v času kopanj, njegova ordinacija se je morala nahajati v samem zdravilišču. Za- dolžen je bil za predpisovanje posameznih oblik zdravljenja in moral je rigo- rozno slediti poteku zdravljenja pacientov, saj je bil za to odgovoren. Za to, da je lahko bil stalno na uslugo gostom, je moral živeti v zdravilišču oziroma nje- govi bližini. Njegova dolžnost je bil tudi nadzor nad higienskimi razmerami v zdravilišču, hotelih, kopelih, restavracijah, trgovinah in pri drugih dejavno- stimh okraja. V vsakem zdravilišču in tako tudi v Portorožu so morali izpol- njevati najvišje higienske norme, da bi preprečili širjenje nesnage in nalezlji- vih bolezni. V kolikor je prihajalo do odstopanj, je moralo vodstvo zdravilišča primerno in v najkrajšem času ukrepati.183 Zdravnik pa ni bil dolžan skrbeti za bolnike, ki so bivali zunaj zdraviliško-kopališkega kompleksa, z izjemo vo- jakov avstrijske vojske, c.-kr. družbe Belega križa ( Croce Bianca/Weissen Kre- uz), ki so imeli svoj sanatorij. Zdravstveni red za zdraviški okraj Porto-Rose pri Peranu je bil zakonsko potrjen 27. 1. 1898. Zdraviliška doba je v Portorožu trajala od 1. marca do 31. oktobra. Tudi v Portorožu, kakor v drugih zdraviliških krajih, so uvedli pla- čevanje zdraviliške takse, kar je podobno kot drugod veljalo za tiste, ki so se v kraju zadržali dlje kot 48 ur. Plačevali je niso občinarji in člani občine, ki so imeli stalno bivališče v okraju, njihovi družinski člani in tisti, ki se v okra- ju niso zadrževali iz zdravstvenih razlogov. Otroci, mlajši od petih let, so bili ravno tako oproščeni plačevanja takse.184 Taksa za zdraviliško dobo je znašala 5 goldinarjev, otroci nad petim letom starosti in služabniki so plačevali polo- 182 O tem, da je deželni zbor določil obseg zdraviliškega okraja in ceno zdraviliške takse, so poročali tudi na seji občinskega sveta Piran 10. 8. 1893. V: PAK, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a VIIa seduta pubblica del 19 agosto 1893, III Punto del 'ordine del giorno: Proposta per la nomina di una Commissione di membri che studi e riferisca sul a opportunità di far dichiarare qua- le luogo di cura la località di Porto Rose. 183 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: pod pravilnik se je podpisal direktor in zakupnik kopališkega obrata v Portorožu, Guglielmo O. Frediani, 1. 5. 1897. Frediani je bil izkušen hotelir, saj je že bil sekretar hotela Hotel de la Vil e v Trstu. Frediani je leta 1893 dobil hotel in kopališče za deset let v najem (Franzoni, 1961c, 469). 184 Poleg njih so bili plačevanja takse oproščeni tudi zdravniki, njihove soproge, mladoletni sinovi in neoženjene, v skupnem gospodinjstvu živeče hčere, člani c.–kr. vojne, mornarice in deželne brambe, c.–kr. in nekateri drugi uradniki, služinčad, reveži (ki so jo plačali v manjšem obsegu ali bili op-roščeni plačevanja), člani družin z domačinsko pravico v okraju, čeprav so živeli drugod, a so bili v zdravilišču le na obisku pri sorodnikih. 169 turizem v avstrijskem primorju vično ceno. Veljale pa so tudi posebne ugodnosti. Tako je denimo tričlanska družina plačala skupaj 13 goldinarjev, štiričlanska 15, petčlanska 18, več kakor petčlanska pa 20 goldinarjev za celotno zdravstveno dobo.185 Takso je pobiral najemodajalec oziroma gostilničar, ki je gostil obiskovalce.186 V zdraviliških okrajih je veljalo, da je predstojnik zdraviliške komisi- je vodil inventar premoženja blagajne. Obenem je moral vsako leto pripravi- ti letni proračun dohodkov in izdatkov zdraviliške komisije, ki je upravljala s premoženjem zdravilišča. Ena izmed nalog zdraviliške komisije ( Commissio- ne di cura/Kurcommission) kot vodilnega upravnega organa zdravilišča je bila tudi skrb za urejeno okolico, reklamo, postavljanje nasadov, sprehajalnih poti in drugih storitev ( ponudbe), ki so spodbujale razvoj zdravilišča. Za njihovo vzdrževanje je finančno skrbela komisija oziroma njena blagajna. Zavedali so se, da je bilo za pritegnitev turistov potrebno ponuditi vrsto postranskih de- javnosti, zadostno količino udobja in razvedrila.187 Portorož je ponujal vrsto dejavnosti za zabavo, šport in sprostitev. Za čim prijetneje bivanje gostov so v sezoni dvakrat tedensko prirejali glasbene koncerte in organizirali druge oblike praznovanj. Tako so se letoviščarji, eli- tni gosti, lahko zabavali tudi s številnimi igrami in tekmovanji ter hodili na izlete do naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti v okoliške kraje. V letovišču so prirejali številne zabave, plese in gledališke predstave. Prirejali so tudi večerne/nočne zabave na morju ( feste notturne in mare alla veneziana).188 Leta 1900 je bila v zdravilišču odprta čitalnica za goste, imenovana Casi- no di cura, kjer so se lahko gosti v udobnih prostorih posvečali branju, igri ali klepetu. Čitalnica je bila preskrbljena s številnimi časopisi in ponudbo kave. Z njo je bil povezan tudi prostoren park, ki je bil primeren za koncerte.189 Ka- 185 Med družinske člane niso bili všteti služabniki, učitelji, upraviteljice in drugi spremljevalci. 186 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, V. izdatek, 27. 1. 1898, 6, št. 26641 ex 1897. 187 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895. 188 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità, Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei forestieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š. 2434: poročilo za leto 1908 je zdraviliška komisija Portorož poslala na koprsko okrajno glavarstvo, 11. 1. 1909, n. 9. 189 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: Predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je pismo poslal na koprsko okrajno glavarstvo 11. 5. 1900, n. 21. Kakor izvemo kasneje v enem izmed poročil predsednika zdraviliške komisije, pa ta kazino ni bil dobro obiskan. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher 170 na morju zino je imel poleg čitalnice in igralnice tudi restavracijo s teraso s pogledom na morje in veliko plesno dvorano z odrom (ki je bila odprta v sezoni 1908), kjer je dva meseca potekala sezona operete. Zdraviliška komisija je obenem skrbela za nadzor in preprečevanje po- tencialnega oškodovanja gostov. V ta namen je bila gostom na razpolago knji- ga pritožb, na podlagi katerih je komisija ukrepala proti storilcem. Ravno tako se je lokalno prebivalstvo zavzemalo za razvoj zdravilišča, saj je v tem vi- delo tudi lastne interese in ugodja, denimo v prodaji zemljišč, dajanju v najem lastniških vil, odpiranju trgovin in hotelov, nudenju izletov z barko, lovu, ja- hanju in prodaji hrane ter drugih storitvah.190 Za olepšavo kraja je bilo ustanovljeno olepševalno društvo.191 Društvo za olepšavo in spodbujanje dotoka tujcev zdravilišča Portorož ( Società per il abbellimento del luogo di cura di Portorose e per il promovimento del concorso di forestieri/Verein zur Verschönerung des Kurortes Portorose und zur Hebung des Fremdenverkehrs) je v svojem statutu iz leta 1899 kot namen izpostavilo pro- mocijo in razvoj zdravilišča ter gradnjo, vzdrževanje in označevanje poti in nasadov.192 Statut društva iz leta 1913 je določal tudi podporo in nadgradnjo delovanju zdraviliške komisije pri spodbujanju in nadziranju tujskega prome- ta. Člani društva iz leta 1913, navedenih jih je bilo petnajst, so bili portoroški in piranski meščani, med njimi so bili tudi Orazio Pupini, lastnik sanatorija v kraju, Domenico Fragiacomo, soustanovitelj kopališke družbe in lastnik ho- tela v Portorožu, direktor zdravilišča in avtor turističnih vodnikov po Porto- rožu Carlo Baxa ter drugi.193 je dodatek k poročilu o sezoni 1904 (1. 3.–31. 10.) v zdravilišču poslal na tržaško namestništvo 10. 11. 1904 – Supplemento al rapporto sul luogo di cura Portorose, per l'anno 1904 / 1 Marzo–31 Ottobre/. 190 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità, Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei forestieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š. 2434: poročilo za leto 1908 je zdraviliška komisija Portorož poslala na koprsko okrajno glavarstvo, 11. 1. 1909, n. 9. 191 O njegovi ustanovitvi so razpravljali na piranski občinski seji februarja 1896, kjer so predlagani društveni statut tudi potrdili. V: PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IIIa seduta pubblica del 29 febbraio 1896, IV Punto del 'ordine del giorno: Approvazione del o Statuto del a Società di abbel imento. 192 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV Società d'abbel imento, 1888–1913, š. 17: Verein zur Verschönerung des Kurortes Portorose und zur Hebung des Fremdenverkehrs in Portorose, Bz. Capodistria, Triest, 29. 1. 1899. 193 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 375: Statuten des Vereins zur Verschönerung des Kurortes Portorose und zur Hebung des Fremdenverkehrs, Triest, 12. 3. 1914. 171 turizem v avstrijskem primorju Ob večanju povpraševanja in dotoka turistov se je večal interes za vlaga- nje v nove namestitvene kapacitete, posodabljanje kopališča in druge storitve. Leta 1890, skoraj desetletje pred formalno državno razglasitvijo zdraviliškega kraja, so se že pojavile pobude in načrti o izgradnji hotela z 80 sobami in 120 ležišči, novem kopališču s slanico (s kapaciteto 30 ležišč), postavitvi nove ka- varne, restavracije in ureditvi plaže. Glavni pobudniki so bili ugledni piran- ski meščani, kakor posestnik in predsednik solinske družbe Antonio Bartolo, notar Giuseppe Bubba, advokat Domenico Fragiacomo, industrialec Loren- 172 na morju zo Furian in zdravnik Giovanni Lugnani194 (Franzoni, 1961c, 468).195 V ta namen je bil pripravljen že zgoraj omenjeni načrt za poveča- nje kopeli v slanici in morju, ki je predvideval tudi izgradnjo novega hotela (Bartole et al., 1890).196 Nas- lednje leto se je omenjenim pobu- dnikom pridružilo še nekaj Piran- čanov, in sicer inženir Giuseppe Chierego, posestniki Italo Gabri- elli, Luigi Linder in Nicolò Venier ter inženir Nicolò Zarotti. Skupaj so ustanovili delniško družbo Ko- pališka družba Piran (Stabilimen- to balneare di Pirano).197 Ustano- vitev družbe je močno podpirala 194 Giovanni Lugnani je prvi pričel revmatičnim bolnikom predpisovati zdravljenje s slanico. 195 Rutar piše, da so družbo osnovali bogati Pirančani in Tržačani (Rutar, 1896, 30). 196 Glej tudi: Statuto del o Stabilimento balneare Pirano. 197 Delniška družba se je 20. 5. 1909 pre- imenovala v družbo Portorose » Soci- età in azioni per l'impianto e l'esercizio di alberghi, stabilimenti di cura e di bag- ni« ( Delniška družba za gradnjo in upra- vo hotelov, zdravilišč in kopališč). Družba je delno modificirala statut, sedež je iz Pirana preselila v Trst in bistveno pove- čala družbeni kapital. Z oddajo 11.200 ❙ 27 novih delnic so v družbo vstopili šte- Najbolj »reprezentativna« upodobitev vilni Nemci. Na začetku 20. stoletja je Portoroža (izvirnik: Osrednja knjižnica Srečka družba dobivala čedalje bolj »nemški« Vilharja Koper, domoznanski oddelek). značaj; število nemških vodilnih pred- stavnikov je naraščalo na račun italijan- skih. Tako se je tudi sedež družbe leta 1911 preselil iz Trsta na Dunaj, kjer je bila vpisana v tamkajšnji register (Regi- stro di Commercio del ' I.R. Tribunale Commerciale). Sedež družbe se je po- 173 turizem v avstrijskem primorju lokalna piranska občinska uprava.198 Statut družbe je c.-kr. notranje ministr- stvo potrdilo 24. maja 1891. Kmalu je družba pričela vlagati v novo infrastruk- turo, zlasti posodobitev kopališča s slanico in morsko vodo. V prvem nadstro- pju novega kopališča so se nahajale zračne in svetle spalnice za kopalce (skupaj petdeset), navadno namenjene eni osebi.199 V pritličju so bile manjše sobe s kadmi, ki so se uporabljale za kopanje. Kadi z zložljivimi posteljami je bilo skupaj petindvajset. Za tiste, ki so iskali več intimnosti, so postavili tudi nekaj ločenih sobic. Ob dokončanju gradbenih del naj bi bilo vsega skupaj dvaintri- deset betonskih200 in lepo izdelanih kopeli. Mrzlo in toplo vodo so v kopali- šče dovajali preko dovodnih cevi, po končanem kopanju pa so prav tako preko cevi (jarka) vodo vzdolž pomola spuščali v morje. Gradili so tudi drugo po- slopje, v katerem so predvideli dve veliki jedilni dvorani in spalnice v prvem nadstropju. Obe poslopji je povezoval pokrit hodnik (most), kar je omogočalo prehod gostov brez izpostavljanja zraku. Novo kopališče je dobilo dovoljenje za obratovanje201 in leta 1894 pričelo svojo dejavnost pod imenom Portorose. V kopališču sta bila leta 1891 dva vodnjaka za pitno vodo, vendar so ve- čino pitne vode dovažali z barkami. Seveda so načrtovali postavitev vodovo- da za mesto Piran, kamor bi bil vključen tudi Portorož. Leta 1893 se je vodstvo kopališča na občino obrnilo s prošnjo za povezavo novih mestnih vodovod- nih cevi s kopališčem. Občina je prošnji ugodila. Kopališče pa je moralo samo postaviti železne cevi za vodo in za porabo do enega kubičnega metra vode na dan plačati 25 soldov/krajcarjev.202 Na prvem portoroškem kopališču so na začetku 90-ih let 19. stoletja ure- jali higienske razmere in posodabljali infrastrukturo. Zdravniki so priporoča- novno vrnil v Trst leta 1919 (Franzoni, 1962, 4). Po koncu druge svetovne vojne je bila leta 1958 družba ukinjena. 198 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IIIa seduta pubblica del 26 luglio 1890, IV Punto del 'ordine del giorno: Relazione del a Deputazione sul 'interessamento del Comune nel a progettata Società per azioni nel o Stabilimento bagni. 199 Zdravnik, ki je leta 1891 vodil inšpekcijo novega kopališča, je opozoril na nekatere pomanjkljivosti, kakor so prenizko postavljena okna ali utesnjene kadi. 200 Betonske kopeli so bile cenejše kakor marmorne, ki so bile dražje in so jemale vodi veliko toplote. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo ob inšpekciji je okrajni zdravnik poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 13. 5. 1891, n. 106. 201 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo ob inšpekciji je okrajni zdravnik poslal na koprsko okrajno glavarstvo, 13. 5. 1891, n. 106. 202 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IIIa seduta pubblica del 10 maggio 1893, X Punto del 'ordine del giorno: Istanza del Sign. L. Frediani, conduttore del o Stabilimento Balneare, per l'introduzione del 'acqua del a conduttura nel o Stabilimento stesso. 174 na morju li stranišča po angleškem vzoru (s premičnim jaškom), ki so preprečevala širi- tev neprijetnih vonjav, vendar so imeli v Portorožu še nemobilna stranišča iz sifona, ki so se praznila v tri bazene, narejene po sistemu nepremičnih jaškov. Stranišča, skupaj jih je bilo enajst, so bila zaprta s hermetičnimi pokrovi in so povsem ustrezala higienskim normativom. Za preprečevanje širitve smradu so vodo iz sifona vsakodnevno menjali, sifone primerno čistili in vzdrževali. Ti bazeni za odplake so bili ločeni od kopališča in obdani z debelimi cemen- tiranimi, tlakovanimi in neprepustnimi zidovi.203 V Portorožu so konec 19. stoletja načrtovali tudi podaljšanje pomola. Razlog je bila umazana voda, ki se je iz kopališča iztekala v morje vzdolž po- mola in se približevala plaži za kopalce. Poleg tega je vodstvo kopališča že- lelo podaljšati pomol zaradi pristanka parnikov, vendar je bila investicija iz- redno draga. Do podaljšanja oziroma izgradnje betonskega pomola, ki je rešil omenjene težave, je prišlo šele na začetku prejšnjega stoletja. Da so se izognili onesnaževanju kopalne vode zaradi iztekanja slanice iz kopeli, so v kopališču odtoke preusmerili v podtalnico ob obrežju. Poleg tega so vodo iz kadi čez dan zbirali v odtočnem kanalu, v morje pa je odtekala le pono- či.204 Vodstvo Kopališkega obrata je načrtovalo posodobitve odtočnih kana- lov oziroma izgradnjo kanalizacije v sezoni 1897.205 Tudi zdraviliška komisija si je močno prizadevala za urejenost kraja, spoštovanje higienskih normati- vov, izboljšanje podeželskih cest in skrbela za dnevno škropljenje regionalne ceste Sv. Lucija–Piran ter javno razsvetljavo,206 ki je bila v zdraviliškem ok- raju postavljena na začetku 20. stoletja. Za infrastrukturno ureditev kraja je skrbela tudi zdraviliška komisija, ki je na območju zdravilišča skrbela za močenje regionalne ceste, saj so se na ta način izogibali prahu, kar je bilo po- membno predvsem v suhem obdobju. Prizadevali so si tudi za vzpostavitev higienske primernosti in za ureditev prostorskega načrta ( piano regolatore), 203 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 13. 5. 1891, n. 106; Pismo naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV. 204 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 12. 2. 1892, n. 53; Pismo, naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV; Pozitivno oceno okrajnega zdravnika Cesara Rodvicovicha o delujočem sistemu je uprava kopališča poslala na koprsko okraj- no glavarstvo 6. 8. 1892, n. 923. 205 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: Dopis na okrajno glavarstvo v Kopru je bilo poslano 29. 12. 1896, št.16351. 206 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je poročilo o sezoni 1903 v zdravilišču poslal na koprsko okrajno glavarstvo 5. 4. 1904, n. 4. 175 turizem v avstrijskem primorju s katerim bi bila zakonsko urejena gradbena dela v zdravilišču.207 Z upravo železnice so se dogovorili za ureditev postajališča v Portorožu, kar je olajšalo prihod turistov v kraj. Že pred vpeljavo tramvaja leta 1912 je bila v dogovo- 207 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 784: zdraviliška komisija je predlog poslala na tržaško namestništvo 30. 6. 1898, n. 29. 176 na morju ❙ 28–31 Hotel Riviera (28), primer postranske dejavnosti – izlet z ladjico (29), druženje dam na plaži – ležanje na brisači in izpostavljanje soncu še nista bila v modi (30) –, plaža hotela Palace med obema vojnama (31) (vsi izvirniki: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Domoznanski oddelek). 177 turizem v avstrijskem primorju ru z lokalno občinsko oblastjo v Piranu vzpostavljena redna linija omnibu- sa med Piranom in Portorožem ter izboljšana obalna cesta (Vrtačnik, 2005, 43). Zdraviliška komisija je skrbela tudi za urejanje sprehajalnih poti, na za- četku 20. stoletja je v kraju uredila park.208 Kopališka družba Piran je leta 1891 uresničila tudi izgradnjo novega ho- tela Allo Stabilimento Balneare (kasneje Hotel Portorose), ki je z razpolagal z jedilnico, okrepčevalnico, čitalnico in igralnico. Hotel je bil sicer manjši in skromnejši od prvotno načrtovanega (Brglez, 2005). Za njegovo postavitev je bil zadolžen inženir Lorenzo Furian (Franzoni, 1961c, 468–69). Prvi zdraviliški zavod pa je bil v Portorožu odprt leta 1897. Okrevališče za vojake, avstro-ogrske oficirje – Casa di cura, je odprla c.-kr. družba Belega križa ( Croce Bianca/Weissen Kreuz).209 Pacienti okrevališča so bili oproščeni plačevanja zdraviliške takse.210 Otvoritev okrevališča je bila slavnostna, za to priložnost so kraj posebej lepo uredili.211 Na otvoritev v Portorož je prišel nad- vojvoda Ludvik Viktor. Kopališka družba Piran je že leta 1894 prosila piran- sko občino za dovoljenje za postavitev okrevališča v Portorožu. Občina je ini- ciativo podprla in vojaškemu sanatoriju omogočila brezplačno uporabo vode iz občinskega vodovoda (Pletikosić, 2005, 103).212 V naslednjih letih so v Portorožu gradili nove hotele, kot so bili Alla Bella Trieste, Alla Casa Rossa, Al Buon Gusto, Hotel Pirano, Hotel all'Antico Portorose, Hotel Casa Verde, Hotel San Giorgio, Hotel Venezia, Sanatorio dott. Pupini in drugi. Lastniki hotelov so bili večinoma italijanskega porekla, kas- neje so se za investicije zanimali tudi nemški in češki hotelirji, saj so bili ravno Čehi in Nemci pred prvo svetovno vojno med najbolj številčnimi gosti Porto- roža (Kavrečič in Klabjan, 2010). 208 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je poročilo o sezoni 1903 v zdravilišču poslal na koprsko okrajno glavarstvo 5. 4. 1904, n. 4. 209 Okrevališče je stalo na mestu današnjega novega hotela Palace (Brglez, 2005, 18). 210 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IVa seduta pubblica del 3 marzo 1894, V Punto del 'ordine del giorno: Domanda del a Società del a Croce-bianca per appoggio del Comune nel a progettata erezione d'una casa di cura in Porto-rose. 211 Slavnostna ureditev je zahtevala dodatne stroške v višini 291,91 goldinarjev, ki jih je občina zdravilišču poplačala. V: Gombač in Brezovec, 2007, 44; PAK, enota Piran, Rappresentanza Comuna- le di Pirano, P.V. del a IVa seduta pubblica del 28 giugno 1897, II Punto del 'ordine del giorno: Co-municazioni, Inaugurazione del a casa di cura in Porto-Rose in IX Punto del 'ordine del giorno: Domanda di sanatoria per la spesa avutasi per l'inaugurazione del a Casa militare di cura in Porto- -Rose. 212 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IVa seduta pubblica del 3 marzo 1894, V Punto del 'ordine del giorno: Domanda del a Società del a Croce-bianca per appoggio del Comune nel a progettata erezione d'una casa di cura in Porto-rose. 178 na morju Število hotelov in vil je do prve svetovne vojne naraščalo, med naj- pomembnejše so poleg kasnejšega Palaca spadali Hotel Riviera – Strand Hotel, Hotel Central e Pension Ravalico, Hotel Adria e Pension Villa Ca- rola, Hotel Pension Villa Virginia, Pension Villa Lydia (Mazzolini), Pension Romana (Uscatu) in Pension Villamare (Pettener) (Brglez, 2005, 18–19). Poleg hotelov je Portorož razpolagal še s številnimi vilami, ki so jih v po- letnih mesecih dajali v najem (Franzoni, 1962a, 225–26). Leta 1911 je L'In- dicatore di Portorose navedel dvajset hotelov, penzionov in sanatorijev ter sedeminštirideset zasebnih vil. Zasebne vile niso bile navedene zgolj za območje zdraviliškega okraja, med njimi je bilo, denimo, tudi štirinajst podeželjskih hiš, ki so jih dajali v najem turistom.213 Baxa je v vodniku iz leta 1914 naštel že enaintrideset hotelov in penzionov. V seznam je vklju- čil tudi vile, ki jih je L'Indicatore navajal posebej. Avtor je pri nekaterih hotelih označil, da gre le za oddajo sob. V seznam pa ni vključil sanatori- ja dr. Pupinija in Kopališča s slanico, ki ga je vodil zdravnik dr. Contento (Baxa, 1914, 25).214 V Portorožu je kljub številnim namestitvam manjkal razkošni hotel za petične goste. V vodstvu zdravilišča so izgradnjo takega hotela načrto- vali. Pripravljeni so bili načrti za postavitev hotela v Bernardinu, kjer je iz- gradnjo Grand Hotela načrtovala Anglo-Avstrijska banka. Načrt za hotel, ki ga je pripravil Carlo de Perinello, je bil na lokaciji med Furianovo vilo San Marco in Righettijevo San Lorenzo. Ta načrt se ni izvedel, saj je bila po mnenju komisije inženirjev, ki so si kraj ogledali, lokacija neprimerna za- radi bližine ladjedelnice in industrijskih obratov. Tudi Righetti je pripra- vil svoj predlog za hotel na hribu zahodno od njegove vile, vendar projekt ni bil odobren (Franzoni, 1961c, 470). Šele v obdobju 1908–1912 je lokalna delniška družba pričela gradi- ti nov razkošni hotel Palace Kur-Hotel, ki je stal na mestu prvega hotela v kraju, z imenom Hotel Portorose. Družba Portorose, ki je leta 1909 poveča- la svoj kapital (glej opombo 313), je lahko pričela vlagati v naložbo. Načrt za hotel je pripravil dunajski arhitekt Giovanni Eustacchio, gradnjo je vo- dilo tržaško gradbeno podjetje Bruna & Depaoli. Nov hotel je razpolagal s 175 sobami. V pritličju se je nahajala velika dvorana, ki je služila kot je- dilnica, za bankete, zabave, plese in koncerte. Zunaj je bila prostorna te- rasa. Hotel je razpolagal še z manjšimi dvoranami in bivalnimi prosto- ri za druženje in klepet, branje ter igranje. Za hotelom se je nahajal nov 213 L'indicatore di Portorose – Stagione d'estate 1911, 1, La »Commisione di cura«, Portorose (Istria). 214 V svojem vodniku iz leta 1920 je naštel petintrideset hotelov, penzionov in vil (Baxa, 1920, 29–30). 179 turizem v avstrijskem primorju ❙ 32 obrat za zdravljenje s slanico (bazen z morsko vodo) Okrevališče Belega in blatom, ki je bil z zaprtim hodnikom povezan s ho- križa za avstro-ogr- telom. Nov hotel, čeprav je bil celoten kompleks do- ske vojake (Sool–und končan dve leti kasneje, so odprli 20. avgusta 1910. Na See bad »Portorose« slavnostni otvoritvi so bili prisotni tudi številni ugledni bei Pirano). Dunajčani. Na bližnji plaži so porušili nekdanje kabine in postavili novo kopališče za kopanje v morju, soncu in pesku, ki ga je projektiral arhitekt Lodovico Braidotti. Kopališče v polkrožni obliki je bilo zgrajeno iz lesa in je imelo 200 kabin (Franzoni, 1962a, 224–25; Pucer, 1985, 2; Pucer, 1994b, 10). Poleg hotela so se v zdraviliški komisiji zavzemali za izgradnjo novega objekta, ki bi služil kot pisarna zdravili- ške komisije in kazinoja za turiste – Casino di cura.215 Te- žava je bila v pomanjkanju finančnih sredstev, za katere je 215 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je dodatek k poročilu o se- zoni 1904 (1. 3.–31. 10.) v zdravilišču poslal na tržaško namestništvo 10. 11. 1904 – Supplemento al rapporto sul luogo di cura Portorose, per l'anno 1904 /1 Marzo–31 Ottobre/. 180 na morju vodstvo zdravilišča prosilo tudi piransko občino. Občina je leta 1907 zdravili- šča oprostila plačevanja komunalnih prispevkov, ki naj bi jih v Portorožu na- menili za izgradnjo bodočega kazinoja.216 Ustanovitev prve igralnice Casino des Etrangers San Lorenzo za zabavo portoroških gostov se je zgodila leta 1913 s pre- ureditvijo nekdanje Righettijeve Vile San Lorenzo, ki jo je od potomcev pokoj- nega Giovannija Righettija leta 1908 kupila družba Portorose.217 Že pred tem je leta 1904 Righettijevo vilo od njegovih potomcev želela najeti neznana družba, ki je tam načrtovala uredila sanatorija za skrofulozo, vendar sta proti temu od- ločno nastopili zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi odprtje sa- natorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zaradi majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi zdravi gosti v morju lahko prihajali v stik z bolnimi in se tako tudi okužili. Posledično bi to privedlo do zapuščanja letovišča s strani zdravih gostov.218 Njihova prizadevanja so bila uspešna, saj sa- natorij za skrofulozo v Portorožu ni bil odprt.219 Potem ko je portoroška druž- ba obnovila in preuredila vilo, jo je v upravljanje dobil tržaški hotelir Frediani. Hotel je nastopal pod imenom Villa San Lorenzo – Hotel Frediani. Cerkvica, ki je pripadala vili, je bila ravno tako deležna obnove. Za portoroške letoviščar- je je v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik tam potekala maša (Franzoni, 1962a). V okviru hotela je deloval omenjeni kazino za igre na srečo. Prizadevanja za izboljšavo turistične ponudbe in olepšavo kraja so se izplačala. V Portorožu je, kot vidimo na podlagi uradnih statističnih podat- kov, ki so za kraj zbrani že od leta 1889, število gostov postopoma naraščalo. Od leta 1889, ko je v kraju letovalo 130 obiskovalcev, do odprtja novega zdravi- lišča s kopališčem je obisk pretežno naraščal, čeprav je ravno leta 1894 zaznati manjši padec. Obisk si je že naslednje leto opomogel in v prvih letih 20. stole- tja presegel 1.000 gostov (Tabela 13). 216 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. del a IVa seduta pubblica del 21 settembre 1903: Sul 'inconveniente del 'intedescamento del luogo di Cura di Porto-Rose. 217 Nakup je družbo stal 180.000 kron. Na podlagi pogodbe z dne 27. 6. 1908 je bila družba polovico zneska dolžna poravnati takoj, drugo polovico pa po enem letu (Franzoni, 1962a, 218). 218 Opozarjali so, da je v Portorožu premajhna zalivska plaža bolj »zaprtega« tipa, ki ni usmerjena na odprto morje. Drugod, kakor v Gradežu, so razmere drugačne in dopuščajo tovrstne prakse. Obiskovalce naj bi odvračal tudi neprijeten zunanji izgled skrofuloznih bolnikov. 219 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: pismo, ki ga je predsednik zdraviliške komisije dr. Depangher naslovil na tržaško namestništvo, 27. 4. 1904, N. 13, in pismo, ki ga je piranski župan naslovil na tržaško namestništvo, 28. 4. 1904, N. 1341: »Si tratta di una spiaggia chiusa al e forti correnti marine, d'una spiaggia nel a quale la massa dei bagnanti trovasi agglomerata in piccolo spazio, con inevitabilità di contatti ed in ogni modo con troppa vicinanza perchè non nasca nel e persone sane un giustifi-cato timore ed uno sensibile ribrezzo nel vedere a pochi passi prendere il bagno degli scrofolosi.« 181 turizem v avstrijskem primorju Tabela 13: Število obiskovalcev v Portorožu v obdobju 1889–1902. Leto Število obiskovalcev 1889 130 1890 298 1891 380 1892 351 1893 398 1894 254 1895 367 1896 462 1897 498 1898 402 1899 640 1900 758 1901 909 1902 1.254 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; NUK, Österre- ichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902. Več kot 2.000 obiskovalcev so v Portorožu zabeležili leta 1907. Vse do leta 1913 je obisk zelo naraščal, zlasti zadnji dve leti pred pričetkom prve sve- tovne vojne pa presegel število 7.000. Sklepamo lahko, da se je Portorož razvil v uspešno turistično destinacijo monarhije, saj je na podlagi spodnjega grafa (Graf 5) mogoče slediti naraščanju števila gostov predvsem v 20. stoletju in po otvoritvi hotela Palace. Gosti so v Portorož večinoma prihajali iz domače dežele220 ter drugih de- žel Avstro-Ogrske, kakor na primer Dalmacije, Kranjske, Hrvaške, Spodnje in Gornje Avstrije, Češke, Galicije in Ogrske, ter drugih evropskih držav, predvsem Nemčije, Francije in Italije. V veliko manjšem številu so bili priso- tni turisti izven Evrope, na primer iz Egipta in Severne Amerike. Leta 1890 je večina od 298 gostov prihajala iz Primorja in Trsta, 14 go- stov je prišlo iz Italije, 5 iz Grčije, 3 iz Rusije ter 1 iz Francije, Črne gore in An- 220 Prebivalci bližnjega Trsta, ki so v času poletne sezone letovali v Portorožu, so pogosto prebivali v svojih vilah ali najemali druge vile in podeželske hiše (Franzoni, 1962a). 182 na morju glije.221 Izvoru gostov lahko sledimo tudi leta 1904, ko je bilo v Portorožu 1.355 obiskovalcev. Večina prijavljenih gostov je prihajala iz Primorja (128) in av- strijskega dela monarhije (146), veliko manj iz Hrvaške in Ogrske (22) ter tu- jine (14).222 Tudi v naslednjih letih je večina obiskovalcev v Portorož prihajala iz Pri- morja in Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih in neevrop- skih držav z izjemo leta 1904, ko je njihovo število v primerjavi z ostalimi leti precej višje. Število obiskovalcev, ki so prišli iz drugih celin, je bilo precej vi- soko tudi leta 1905 in 1906 (Tabela 14), v naslednjih letih pa je precej nihalo, prednjačili so gosti iz domače Avstro-Ogrske. Tabela 14: Izvor gostov v Portorožu v obdobju 1900–1906. Leto Primorje Dežele Evropske Avstro-Ogrske države Druge celine SKUPAJ 1900 93 239 16 / 348 1901 117 240 20 1 378 1902 167 475 24 4 670 1903 160 461 21 2 644 1904 171 445 86 9 711 1905 181 564 33 6 784 1906 182 592 28 9 811 Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v Por- torožu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem dni, in tiste, ki so se zadrževali dlje. V 90-ih letih 19. stoletja je v Portorožu ve- lika večina gostov bivala dlje kot sedem dni, kar se je nadaljevalo tudi v nas- lednjem stoletju. 221 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Rapporto sui luoghi di cura, 11. 5. 1891, La Presidenza del o Stabilimento balneare, Antonio Bartole. 222 Podatki o nacionalni pripadnosti gostov so glede na število prijavljenih in ne skupno število oseb. 183 turizem v avstrijskem primorju Graf 5: Število obiskovalcev v Portorožu v obdobju 1889–1913.223 Portorož se je, podobno kakor Opatija in Gradež, razvil v priljubljeno letoviško destinacijo Avstrijske riviere, kamor so radi zahajali elitni gosti iz Primorja in domače države, vendar tudi iz bolj oddaljenih krajev, kakor na primer iz Egipta in obeh Amerik. Obisk morskih letovišč do prve svetovne vojne Podatki o obisku v zdraviliščih ( Heilbäder, Curorte – Kurorte) so zbrani v av- strijskih statistikah. Ministrski odlok št. 33 z dne 15. februarja 1857 je dolo- čal, da morajo hotelirji uvesti knjigo gostov. V okrožnici 21. septembra 1898 je bila določena tudi podrobnejša vsebina registra prenočišč, ki je moral vsebova- 223 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 184 na morju ti naslednje podatke: dan prihoda, ime in priimek gosta, zaposlitev, kraj biva- nja, potrditev potovanja, spremstvo, dan in smer odhoda.224 Na območju Goriško-Gradiške in Istre sta prvotno delovali dve zdravi- lišči, in sicer Tržič in Sv. Štefan, ki sta bili termalnega tipa. Od leta 1885 je be- ležen tudi obisk v Gradežu. Za Piran oziroma Portorož se obiski beležijo od leta 1889 dalje, ko sta bili na območju Goriško-Gradiške dve zdravilišči (Gra- dež in Tržič), v Istri pa štiri (Piran/Portorož, Mali Lošinj,225 Sv. Štefan in Opa- tija). Opatija je pričela s štetjem gostov v sezoni 1883/1884, podatki v statisti- kah pa se pričnejo z letom 1891. Podatkom o obisku v zdraviliščih sledimo do leta 1913. Podatki, zbrani v statistikah, so prikazovali: število gostov, državo oziroma deželo porekla, spol, čas bivanja in število zdravnikov v zdravilišču. V obdobju od formalnega pričetka statističnega štetja števila obiskovalcev v Gradežu (1885), Opatiji (1891) in Portorožu (1889) lahko vidimo, da je v treh zdraviliščih obisk pretežno naraščal. Obiskovalci so v zdraviliščih pogosto os- tajali dalj časa, kar je bilo značilno tudi za druga termalna in morska zdravi- lišča Avstro-Ogrske in Evrope. V Opatiji je v obdobju od leta 1890 do 1913 v povprečju 69,3 % gostov ostajalo dalj kot šest dni in 31,1 % manj kot šest dni. V Gradežu je v obdobju 1889 do 1913 v povprečju dalj kot šest dni bivalo 66,8 % in manj kot šest dni 33,2 % gostov. V Portorožu je večina obiskovalcev v ena- kem obdobju ostajala dalj kot šest dni (v povprečju 75,9 %), manj kot šest dni pa se jih je zadržalo okrog 24,1%. Večina obiskovalcev se je v vseh treh zdravi- liščih torej zadrževala dalj časa. Po povprečni dolžini gibanja je najbolj izsto- pal Portorož, sicer pa so za posamezna leta prisotna precejšnja nihanja (Pri- loga 3).V morska zdravilišča Avstrijske riviere so gosti prihajali iz domačega Primorja in drugih dežel Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz Evrope in dru- gih celin. Gosti iz Primorja so bili konec 19. stoletja najštevilčnejši v Grade- žu in Portorožu, v Opatiji je bilo več gostov iz ostalih delov države. V Opatijo so gosti v obdobju od leta 1890 do leta 1913 prihajali večinoma iz Avstro-Ogr- ske (82,1%), velik delež gostov je prihajal iz ogrskega dela države ter iz Duna- ja in njegove okolice (Mihajlović, 1998, 160–64). Iz domačega Primorja jih je bilo v povprečju 1,4 %, iz drugih evropskih držav 16,2 % in manj kot polovico odstotka iz drugih celin. Gradež je v obdobju 1889–1913 beležil več obiskoval- cev iz Primorja (22,8 %) in iz ostalih delov Avstro-Ogrske (skoraj 53 %). Sicer je bilo v Gradežu prva leta več obiskovalcev iz domačega Primorja, a je zlasti 224 Okrožnica je kršiteljem odloka določala kazen v višini 1–100 florintov, zapor od šestih do devetih dni. V: DAPA, Carsko-kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1897, I/1 Policija, općenito, š. 51: Vodenje knjige stranaca. 225 Z letom 1893 tudi Veliki Lošinj. 185 turizem v avstrijskem primorju od začetka 20. stoletja dalje zelo naraščal odstotek obiskovalcev iz drugih de- žel države. Iz evropskih držav je v obravnavanem obdobju prihajalo dobrih 24 % obiskovalcev, skoraj neznaten pa je bil obisk iz drugih držav sveta. Portorož so v enakem obdobju obiskovali pretežno domači gosti iz Primorja (20,5 %) in iz drugih delov države (skoraj 75 %). Kraj je beležil najmanjši odstotek obisko- valcev iz Evrope (4,3 %). Iz drugih držav sveta je v kraju v povprečju letovalo pol odstotka vseh gostov (Priloga 4). Glede na prikazane vrednosti bi lahko sklepali, da je največ obiskovalcev iz Evrope prihajalo v Gradež, kar sicer gle- de na celotno število obiskovalcev v obravnavanem obdobju tudi drži. Vendar je bilo dejansko največ tujih gostov zabeleženih v Opatiji, čeprav glede na šte- vilo vseh obiskovalcev v povprečju manj kot v Gradežu. V spodnjih tabelah so prikazani podatki o obiskovalci v treh zdravili- ščih za obdobje 1907–1913.226 Statistike, ki so beležile število obiskovalcev, so na podlagi poslanih poročil zdraviliških komisij objavljale tudi trajanje biva- nja v letovišču, in sicer do šest ali nad šest dni. Iz njih je razvidno, da so bili- na začetku 20. stoletja oziroma v obdobju 1907–1913 gostje, ki so se zadrževa- li dalj časa, številčnejši (Tabela 15). Glede na to, koliko časa se je gost zadržal, se je spreminjala tudi cena za zdraviliško in glasbeno takso. Tabela 15: Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1907–1913. Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1907 Opatija 10.189 32,5 21.148 67,5 Gradež 2.621 30,7 5.915 69,3 Portorož 313 15,5 1.701 84,5 1908 Opatija 5.789 17,0 28.263 83,0 Gradež 1.781 19,6 7.290 80,4 Portorož 433 16,7 2.157 83,3 1909 Opatija 7.176 18,2 32.234 81,8 Gradež 1.880 17,0 9.200 83,0 Portorož 595 18,5 2.627 81,5 226 Podatki o dolžini obiskovanja in poreklu gostov za konec 19. stoletja so prikazani v posameznih podpoglavjih o turističnem razvoju v Opatiji, Gradežu in Portorožu. Predstavljena je podrobnejša analiza strukture gostov za obdobje 1907–1913, ko je tudi obisk v treh destinacijah precej narastel. 186 na morju Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1910 Opatija 14.272 33,4 28.468 66,6 Gradež 1.794 16,0 9.441 84,0 Portorož 803 21,7 2.904 78,3 1911 Opatija 13.602 34,0 26.426 66,0 Gradež 1.720 17,0 8.268 82,8 Portorož 1.919 39,6 2.931 60,4 1912 Opatija 17.116 35,6 30.990 64,4 Gradež 1.562 11,3 12.241 88,7 Portorož 2.881 47,0 3.233 52,9 1913 Opatija 18.163 37,0 31.024 63,1 Gradež 1.451 8,0 16.339 91,8 Portorož 3.406 47,0 3.816 52,8 Österreichische Statistik: Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. Iz primerjave podatkov treh zdravilišč je razvidno, da se je večina gostov do prve svetovne vojne v Opatiji in v Gradežu zadrževala dlje kot šest dni. V Portorožu je prav tako več gostov ostajalo dlje kot šest dni, zlasti v obdobju 1907–1910, v letih 1912 in 1913 pa se je ta razlika zmanjšala in število skoraj ize- načilo. Letovanje v treh omenjenih krajih je bilo v obdobju pred prvo svetov- no vojno večinoma omejeno na bogatejše, ki so si dolge počitnice lahko privo- ščili tako s časovnega kakor finančnega vidika. Strukturi gostov po njihovem poreklu lahko sledimo na podlagi vsako- letnih poročil zdraviliške komisije, v kolikor so ta ohranjena, ter preko stati- stičnih letopisov, kjer so gosti razdeljeni v kategorije: iz domače dežele (Pri- morje), iz drugih dežel Avstro-Ogrske monarhije, iz evropskih držav ter iz drugih delov sveta (Severna in Južna Amerika, Afrika, Azija, Avstralija). Ta- bela 16 prikazuje število obiskovalcev v treh zdraviliščih glede na njihovo po- reklo. Podatki za obdobje od leta 1907 do leta 1913 kažejo, da je največ gostov prihajalo z domače Avstro-Ogrske, skromnejši je bil obisk iz drugih evrop- skih držav, predvsem pa iz drugih celin, kar je glede na oddaljenost in prome- tno dostopnost tudi razumljivo. V Opatiji je v navedenem obdobju v povpre- čju letoval le okrog 1 % gostov iz Primorja, dobrih 84 % gostov pa je prihajalo 187 turizem v avstrijskem primorju iz ostalih delov Avstro-Ogrske. Gostov iz drugih evropskih držav je bilo ok- rog 14 %, izven Evrope pa manj kot 0,5 %. Podoba obiska v Gradežu v istem obdobju se je deloma razlikovala pri domačih gostih, saj je bilo nekaj več go- stov iz Primorja (v povprečju 6,45 %) in dobrih 84 % iz drugih dežel Avstro- -Ogrske. V Portorožu je bil daleč največji delež gostov iz Primorja, saj so dose- gali dobrih 11 %, iz ostalih delov države pa jih je spet bilo 84 %. Vsi trije kraji so imeli pretežno domače goste. Kar se tiče obiskovalcev iz Evrope in izven nje, jih je bilo v Gradežu v povprečju 9 % iz Evrope in niti odstotek izven nje. Por- torož je imel dobrih 4% obiskovalcev iz Evrope in 0,4 % izven nje. Vsa tri zdravilišča so gostila največ domačih gostov, to je iz obeh delov nekdanje monarhije, ki je obsegala relativno veliko geografsko območje. Pri vseh treh je bil obisk iz domače države konstanten. Portorož je izstopal kot de- stinacija za lokalne obiskovalce, medtem ko je imela Opatija izmed vseh treh letovišč največji delež vseh tujih gostov. Tabela 16: Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1907–1913. Dežele Zdravilišče Primorje Avstro-Ogr- Evropske ske države Druge celine SKUPAJ 1907 Opatija 184 15.565 2.263 108 18.120 Gradež 270 4.377 861 / 5.508 Portorož 120 850 32 2 1.004 1908 Opatija 176 17.296 2.241 81 19.794 Gradež 613 5.470 484 9 6.576 Portorož 199 1.102 34 6 1.341 1909 Opatija 324 21.058 3.303 89 24.774 Gradež 496 6.632 624 2 7.754 Portorož 103 1.282 85 3 1.473 1910 Opatija 281 22.088 4.195 122 26.686 Gradež 200 3.642 330 5 4.177 Portorož 201 1.604 94 12 1.911 1911 Opatija 310 21.692 4.515 137 26.654 Gradež 454 4.102 458 5 5.019 Portorož 302 2.494 161 3 2.960 188 na morju Dežele Zdravilišče Primorje Avstro-Ogr- Evropske ske države Druge celine SKUPAJ 1912 Opatija 338 26.308 4.805 113 31.564 Gradež 523 5.702 513 6 6.744 Portorož 341 2.706 126 32 3.205 1913 Opatija 279 28.249 4.293 90 32.911 Gradež 260 7.940 667 12 8.879 Portorož 461 3.023 185 7 3.676 Navedena števila obiskovalcev vključujejo le prijavljene goste, brez njiho- vih spremljevalcev. Točno število obiskovalcev oziroma oseb, ki so letovale v krajih, je razvidno le iz kategorije spol. V: NUK, Österreichische Statistik: Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. Tabela 17: Število zdravnikov v zdraviliščih Opatija, Gradež in Portorož v obdobju 1898–1913. Opatija Gradež Portorož Leto stalni občasni stalni občasni stalni občasni 1898 1 16 / 1 1 / 1899 1 16 / 1 1 / 1900 1 17 / 1 1 / 1901 1 19 1 1 1 / 1902 3 19 1 2 1 / 1903 3 19 1 1 1 / 1904 3 23 2 3 2 / 1905 3 28 1 3 1 / 1906 3 29 3 / 1 2 1907 3 27 2 7 1 2 1908 5 25 3 8 1 1 1909 3 29 3 6 1 1 1910 4 29 3 6 1 1 1911 4 31 3 10 1 2 1912 4 37 3 9 1 3 1913 3 32 3 10 1 3 SKUPAJ 45 396 29 69 17 15 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 189 turizem v avstrijskem primorju 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. V vsakem zdraviliščih so pomembno mesto zasedali zdravniki, ki so lahko bili njegovi stalni ali občasni uslužbenci (stalno ali nestalno namešče- ni). Opaziti je, da se je glede na porast števila gostov večalo tudi število zdrav- nikov, zlasti tistih, ki so prihajali v zdraviliški sezoni. V povprečju je Opatija imela tri zdravnike, ki so bili stalno v zdravilišču, Gradež dva in Portorož ene- ga. Največ gostov je imela Opatija. Zanje je leta 1913 skupaj skrbelo petintride- set zdravnikov. Gradež je bil po obisku primorskih letovišč druga destinacija in je tega leta skupaj imel trinajst zdravnikov. Portorož kot najmanjše leto- višče je imel tik pred prvo svetovno vojno štiri zdravnike (Tabela 17). Glede na število gostov in namestitev je bilo temu sorazmerno tudi število zdravni- kov, ki so imeli ordinacijo in skrbeli za zdravljenje pacientov. Glede na vsako- letni porast števila gostov lahko opazimo, da se je večalo tudi število zdravni- kov, kar so najverjetneje narekovale potrebe v zdraviliščih. Iz statističnih podatkov o obisku v treh zdraviliščih v obdobju 1889– 1913 (Graf 6) je razvidno postopno naraščanje števila obiskovalcev. V obdob- ju med letoma 1890 in 1894 se je v Opatiji število obiskovalcev več kot podvo- jilo, od 4.009 je naraslo na 8.266. To je bilo obdobje neposredno po zakonski razglasitvi Opatije za zdraviliški kraj. Formalno priznanje je omogočilo ure- janje delovanja zdraviliškega okraja, pridobivanje sredstev za vlaganje v infra- strukturo in promocijo obiskovanja. V Gradežu in Portorožu prav tako bele- žimo zmerno rast, v Gradežu za skoraj 50 odstotkov, Portorož pa je ravno leta 1894 doživel manjši padec. V naslednjem petletnem obdobju (1895–1899) opa- zimo porast obiska v vseh treh destinacijah, tokrat največ v Portorožu, ki ga je v tem obdobju ministrstvo za notranje zadeve tudi uradno razglasilo za zdra- viliški kraj. Na začetku 20. stoletja se je rast obiska nadaljevala. Opatija je leta 1903 presegla število 20.000 gostov in na začetku novega desetletja že 40.000. Do začetka prve svetovne vojne je v letovišče prišlo skoraj 50.000 turistov na leto. Takega uspeha kraj ni dosegel niti v povojnem obdobju, najbolj se mu je približal leta 1925 z 42.723 gosti (Kavrečič in Klabjan, 2010, 193). V Gradežu je bilo že leta 1904 preko 6.000 gostov, naslednje leto je obisk rahlo padel, a je 190 na morju že proti koncu desetletja krepko presegel 10.000 gostov in do leta 1913 dosegel skoraj 18.000 obiskovalcev. Z izjemo padca obiska v letu 1911 je le-ta v obdob- ju od leta 1909 do leta 1913 izredno narasel. Novo stoletje je bilo uspešno tudi za turizem v Portorožu; sicer beležimo počasnejšo, vendar konstantno rast, ki je do leta 1913 presegla 7.000 obiskovalcev. Graf 6: Število obiskovalcev v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1889–1913.227 Opatija je bila prva morska destinacija v Avstrijskem primorju, ki je pri- dobila status zdravilišča. Obenem je bila prva tudi po številu gostov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je imela dve oziroma celoletno sezono, medtem ko sta Gradež in Portorož imela le poletno zdraviliško sezono. Gradež je kot za- vetišče za revne bolne otroke s svojo dejavnostjo začel v sedemdesetih letih 19. stoletja in se šele postopoma uveljavil kot morsko letovišče za elitne goste. Portorož se je kot zdravilišče pričel razvijati v 80-ih letih 19. stoletja in se prav tako uspešno uveljavljal kot zdraviliško-letoviška destinacija, kljub temu, da 227 Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge; DAR, 174, Fond Lječilišno povje- renstvo Opatija, La Riviera del Carnaro, 6. 1. 1926. 191 turizem v avstrijskem primorju je po skupnem številu obiskovalcev precej zaostajal za drugima dvema, pred- vsem Opatijo. Opatija je bila prvo morsko zdravilišče na vzhodnem Jadranu, a se je v primerjavi z drugimi najuspešnejšimi zdravilišči Avstro-Ogrske, kot so bili Karlsbad, Bad Ischl, Baden, Marienbad, Meran, razvila relativno pozno (Gottsmann, 1998). K njenemu nadaljnjemu uspešnemu razvoju sta pripo- mogli nova moda in čedalje večja priljubljenost morskega turizma v Evropi in tudi Avstro-Ogrski. Poleg Opatije, ki je postala drugi najuspešnejši zdravi- liški kraj v državi, so tudi Gradež, Portorož, Lošinj, Lovran in druge obmo- rske destinacije pridobivale vse več obiskovalcev in se razvijale v priljubljene turistične destinacije. Uspešen turistični razvoj krajev je presekala 1. svetov- na vojna. Druga morska zdravilišča Avstrijske riviere do prve svetovne vojne Na območju Avstrijske riviere so se v drugi polovici 19. stoletja turistično raz- vijali tudi drugi obmorski kraji. Državne statistike so v svojih letopisih od leta 1889 beležile obisk tudi na Malem Lošinju (z letom 1893 skupaj z Velikim Lo- šinjem) in z letom 1909 še v Lovranu. Turistični razvoj kvarnerskega otoka (Malega) Lošinja je tesno povezan z Ambrožem Haračićem (profesor na Navtični šoli) in njegovimi raziskavami klime in vegetacije otoka v letu 1880 (Kojić, 1956). Izsledki njegovih raziskav so pritegnili pozornost tiskanih medijev in javnosti ter posebej zdravnikov, ki so na vzhodni jadranski obali iskali primerne kraje za ustanovitev klimatskih zdravilišč. Promotor turističnega razvoja na Malem Lošinju je bil tudi štajer- ski zdravnik Conrad Clar iz Gleichenberga, ki je leta 1885 prišel na otok v is- kanju primernega kraja in klime za zdravljenje svojega bolnega sina. Ustrezne temperaturne in klimatske razmere (visoka vlažnost) na otoku so pripomog- le k izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja. Uspešni rezultati zdravlje- nja so na otok privabili klimoterapevte in talasoterapevte, ki so tam pričeli z zdravljenjem svojih pacientov. Blaga zimska klima, stalna vlažnost in miren veter so pozitivno vplivali na zdravljenje in leta 1886 so v kraju zabeležili prvo uradno turistično sezono. Istega leta sta bila pod pobudo Leopolda Schrötter- ja ustanovljena Tujsko prometno društvo in Društvo za olepšavo in pogozdo- vanje Lošinja. Konec 19. stoletja je bilo društvo za olepšavo in pogozdovanje ustanovljeno tudi na Velikem Lošinju (Blažević, 1987, 64–65). Mali in Veliki Lošinj sta bila uradno razglašena za zdraviliški kraj leta 1892. Ustanovljena je bila zdraviliška komisija s sedežem na Malem Lošinju. 192 na morju Zdraviliška sezona je trajala od 1. oktobra do 31. maja. Zdraviliško takso so, podobno kakor v drugih zdraviliščih, gosti plačevali, če so se zadržali dlje kot 48 ur. Ravno tako so bili nekateri oproščeni plačevanja takse ali so jo plačeva- li le delno. Taksa do 16 tednov neprekinjenega bivanja je znašala 50 novčičev na teden. Po tem obdobju takse niso več plačevali. Glasbeno takso v višini 25 novčičev na teden so lahko pobirali v času zdraviliške sezone, vendar le, če so se v zdraviliškem kraju redno odvijali glasbeni koncerti. Po 16 tednih bivanja gosti niso več plačevali glasbene takse. Otroci so plačevali polovico zdravili- ške in glasbene takse.228 Lošinj se je, podobno kot Opatija, turistično razvijal kot zimsko klimat- sko zdravilišče. Gosti so na otok prihajali zaradi blage klime, mirnega okolja, bujne vegetacije ter sonca, morja in svežega zraka. Na otokih so potekala vla- ganja v turistično in nastanitveno infrastrukturo, ki je iz leta v leto naraščala in do leta 1903 je bilo na Malem in Velikem Lošinju že 121 hotelov, penzionov in zasebnih vil (Kojić, 1956, 250). Proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja so letoviščarji, ki so želeli biti ločeni od bolnih, začeli prihajati v kraj tudi v poletnih mesecih, vendar je še leta 1904 večina gostov prihajala pozimi in z namenom zdravljenja. V obdob- ju od prvih razpoložljivih statističnih podatkov iz leta 1889 do leta 1913 je šte- vilo obiskovalcev na otokih pretežno naraščalo, leta 1895 je obisk prvič pre- segel 1.000 gostov, leta 1903 pa 2.000. Obisk je v naslednjih letih še naraščal in leta pred pričetkom prve svetovne vojne dosegel 8.469 obiskovalcev. Poleg Opatije je Lošinj postal drugo najuspešnejše dvosezonsko letovišče Avstro- -Ogrske. Lovran se je sprva turistično razvijal kot izletniška točka, a je bil konec 19. stoletja, leta 1898, s strani istrske deželne skupščine že razglašen za zdra- viliški kraj, čeprav je državna razglasitev prišla kasneje (Blažević, 1987, 98).229 Še v 19. stoletju je bil ta obmorski kraj pomembno jadransko pomorsko sre- dišče z razvitim ladjedelništvom. Lokalno prebivalstvo se je veliko ukvarjalo s pomorstvom. Konec stoletja oziroma s pojavom parnikov je Lovran s propa- dom ladjedelništva (jadrnice) zašel v gospodarsko krizo, vendar si je ob bliž- nji Opatiji in uspehih njenega turističnega razvoja kmalu opomogel, saj se je tudi sam pričel usmerjati v turistično dejavnost, ki pa je pravi razcvet dožive- la šele na začetku 20. stoletja. 228 Zakonik in ukaznik, z dne 26. 9. 1892, XXI. izdatek, 16.467, 28, 93–101. 229 Na zasedanju deželne skupščine 16. februarja 1898 je bil sprejet predlog, s katerim so bile ustanovljene temeljne norme za zdravilišče Lovran. Podatkov o tem, ali so pristojne oblasti na Dunaju potrdile omenjeni predlog, ni – glej naslednjo opombo. 193 turizem v avstrijskem primorju Državno zakonsko razglasitev je doživel decembra leta 1905.230 Vendar je moral Lovran na zdraviliški status počakati še nekaj let; v virih ga kot takšne- ga omenjajo šele leta 1909. Takrat je bila ustanovljena tudi zdraviliška komisi- ja, sprejet je bil zdraviliški red in določena je bila zdraviliška taksa, ki je znaša- la 20 centov na dan. Po preteklih treh mesecih bivanja so bili gostje oproščeni nadaljnjega plačevanja takse.231 Upravno leto v Lovranu je bilo koledarsko leto. Glasbena taksa je bila uvedena s c.-kr. razglasom leta 1911 in je znašala 20 vi- narjev/novčičev dnevno.232 Od leta 1909 dalje se v državnih statistikah tudi uradno beleži število obiskovalcev v Lovranu. Takrat je bilo v kraju že 5.621 obiskovalcev. V Lovra- nu so se zdravili zaradi različnih bolezni, in sicer zaradi kašlja, raznih ženskih bolezni, astme, skrofuloze in drugih. Bolniki so bili lahko nastanjeni le v jav- nem sanatoriju in nikakor ne v zasebnih namestitvah, kar pomeni, da so bili ločeni od zdravih gostov – letoviščarjev, ki so bili nastanjeni v štirih hotelih in dvajsetih penzionih (Blažević, 1987, 131–32; 159). Pred uradnimi statistikami lahko za Lovran sledimo številu gostov v drugih virih, ki o tem poročajo. Kur und Bade-Zeitung der Österreichischen Riviera, ki je v Opatiji pričel izhajati leta 1906, je poleg propagandno-infor- mativnega gradiva o namestitvah, prometnih povezavah, cenah in priredi- tvah v zdraviliščih zabeležil tudi število obiskovalcev. Tako je v Lovranu v obdobju pred uradno razglasitvijo zdraviliškega kraja objavil podatke o šte- vilu obiskovalcev. Po podatkih časopisa je v obdobju 1897–1906 v kraju leto- valo skupaj 14.394 obiskovalcev. Prvo leto jih je bilo 252, naslednje pa že več kot enkrat več, in sicer 582. Obisk je do uradne državne zakonske razglasitve 230 »Razglas c.–kr. namestništva za Primorje z dne 14. novembra 1911, št. IX–249/28 s katerim se spo-polnjuje z namestništvenim razglasom z dne 16. marca 1909 št. IX 249/6 dež. zak. št. 12, izdani zdravstveni red za zdravstveni okraj Lovranski. Temeljem 2. člena zakona z dne 10. decembra 1905, dež. zak. št. 4 iz 1906, s katerim so bila ustanovljena načelna določila za vredbo zdravstva za zdravstveni okraj Lovranski …« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906– 1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2841: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje (1911): Razglas c.–kr. namestništva za Primorje z dne 14. novembra 1911, št. IX–249/28, 65; Gesetz und Berourdnungsblatt (1906), III, 10. 12. 1905, št. 4, 7–8. 231 Gesetz und Berourdnungsblatt (1909), XII, 16. 3. 1909, št. IX-249/6, 33–42. 232 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2841: Zakonik in ukaznik za Avstrij- sko-Ilirsko Primorje (1911): Razglas c.-kr. namestništva za Primorje z dne 14. novembra 1911, št. IX–249/28, 65–66. 194 na morju zdravilišča narastel na 2.254 obiskovalcev letno. Po letu 1909 je vse do pričet- ka prve svetovne vojne naraščal (Blažević, 1987, 110).233 Število obiskovalcev na Malem in Velikem Lošinju ter v Lovranu je od konca 19. stoletja do leta 1913 precej naraščalo. Na Lošinju je obisk naraščal konstantneje, do pričetka prve svetovne vojne so zabeležili preko 8.000 go- stov. V Lovranu je v istem obdobju obisk precej naraščal, po letu 1909 pa še in- tenzivneje, saj je do leta 1913 presegel tistega v Lošinju in dosegel skoraj 12.000 obiskovalcev (Graf 7, Priloga 5). Na podlagi povedanega je mogoče ugotovi- ti, da so bili Mali in Veliki Lošinj ter Lovran uspešne morske destinacije Av- strijske riviere. Graf 7: Število obiskovalcev na Malem in Velikem Lošinju ter v Lovranu v obdobju 1897–1913 (Blažević, 1987, 273).234 233 Blažević posebej izpostavi, da je časopis leta 1906 objavil informacijo za ruske turiste, ki so letovali v Opatiji, Lovranu in drugih bližnjih zdraviliščih, da se za vse informacije obrnejo na ruski konzulat na Reki, kar pomeni, da so, podobno kakor danes, ruski turisti predstavljali pomembne delež- nike v obmorskih turističnih krajih; NUK, Österreichische Statistik: Band XCII, Heft 2, 1907– 1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 234 Za Lovran ni podatka o obiskovalcih za leti 1907 in 1908. Ostalo v: Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK, Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XL, Heft 2, 1892; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXXII, Heft 3, 1901; 195 turizem v avstrijskem primorju Dejavniki razvoja modernega turizma v zdraviliščih Avstrijske riviere Mednarodna literatura, ki obravnava področje zgodovine turizma, zdravni- kom in njihovim znanstvenim dognanjem pripisuje osrednjo vlogo pri turi- stičnih začetkih zdraviliških termalnih in morskih destinacij, ki so se zlasti v 19. stoletju uveljavile v Evropi in Avstro-Ogrski. Podobno kot drugod po Evropi so tudi v monarhiji medicinski diskurzi argumentirali uporabo termal- ne in morske vode v zdravstvene namene. Tržaški zdravnik Alessandro Gora- cucchi je v drugi polovici 19. stoletja v svojih zdravniških traktatih poudarjal zdravilno vlogo morskega zraka, saj naj bi že samo potovanje po morju, kjer je bil človek izpostavljen milemu nebu, zdravilno vplivalo na pljučno tuberkulo- zo, kronični bronhitis in druge pljučne bolezni, živčna obolenja, hipohondri- je, melanholije ter motnje, ki so nastopile po velikih intelektualnih napetostih (Stradner, 1903, 91). Na podlagi takih in podobnih ugotavljanj o zdravju ko- ristnih praks in novih metodah zdravljenja naštetih bolezni so se nekateri kra- ji razvili kot zdraviliške destinacije. Opatija, Gradež in Portorož so na podlagi svojih naravnih danosti in lege postali zanimivi za stroko, ki je v morskih kra- jih izvajala nove zdraviliške metode. Kraji so imeli specifične začetke in pobu- dnike razvoja. Opatija, ki je sicer pričela svojo turistično dejavnost kot izletniški kraj, se je kmalu pričela usmerjati v zdraviliško dejavnost, saj so v kraju zdravniki ugotavljali zdravilne učinke morskega zraka ter navdušeno pisali o tamkaj- šnji klimi in vegetaciji (Muzur, 2011, 861). Pobudo za izgradnjo klimatskega zdravilišča je leta 1847 dal dr. Antonio Felice Giacich. Njegovo delo sta do- polnila lokalna zdravnika dr. Juraj Matija Šporer in dr. Šime Mandić, ki sta pripomogla k odprtju zimskega klimatskega zdravilišča. V Opatiji, ki je pos- topoma pridobivala tudi značaj poletnega kopališkega kraja in tako sprejema- la turiste skozi vse leto, so zdravniki odpirali svoje ordinacije in prakticira- li različne metode zdravljenja. Svoje ordinacije so imeli pediater dr. Szegő, dr. Schalk, dr. Mahler, dr. Stein je vodil medicinsko-mehanični inštitut po me- todi dr. Zandra. Svoje sanatorije sta imeli tudi družbi Belega in Zlatega kri- ža. Pomemben akter opatijskega turizma je bil dolgoletni vodja zdraviliške komisije, dr. Julius Glax, ki je v kraju vodil zdraviliške dejavnosti, ki so obse- gale različne terapije: kopanje v kopelih s segreto ali svežo morsko vodo, del- ne kopeli, francoske sedeče kopeli ( French seated baths) z vaginalnimi, hemo- roidalnimi, rektalnimi tuši, rimske/irske ( Roman/Irish) in zdravilne kopeli, Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 196 na morju plavanje v morju, plavalne tečaje, razne diete s pitjem svežega kravjega mle- ka, jogurta ali mineralne vode, diete z grozdjem in hojo ( Terraincurwege), se- veda prilagojeno pacientovemu zdravstvenemu stanju, ter hojo po določenih poteh s počivališči, ki jih je oblikoval prof. Oertl. Hoja je po Oertlovi zaslu- gi igrala pomebno vlogo kot preventivna zdravstvena metoda in oblika tera- pije. Omenjene sprehajalne poti s počivališči so bile namenjene tako pacien- tom kot zdravim ljudem (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 47–50). Njegove zasluge segajo izven medicinskega okvira, saj je kot voditelj zdravili- šča in ugledni zdravnik, poleg že omenjenega prof. Glaxa, promoviral Opa- tijo z udeležbo na predavanjih, konferencah, objavo strokovnih publikacij in publikacij turističnega značaja (vodniki). Promotor opatijskega turizma je bil tudi Glaxov zet Franz Tripold, ki je vsakodnevno spremljal temperaturo zra- ka in morja ter o tem poročal v časopisju ter tako promoviral opatijsko klimo in sam kraj (Muzur, 2011, 861). Gradež se je ravno tako na pobudo zdravnikov razvil v uspešno morsko letovišče Avstro-Ogrske. Začetek zdraviliške dejavnosti v kraju je sicer dru- gačen kakor v Opatiji. V Gradežu je priznani pediater dr. Barellai našel pri- meren kraj za zdravljenje revnih otrok iz industrijskih okolij, ki so jih pestile limfatične bolezni in rahitis. Na otoku je odprl prvo morsko otroško zaveti- šče/okrevališče v državi. Pozitivni učinki zdravljenja z mivko in morjem, ki ga je apliciral dr. Barellai, so postopoma privabili tudi elitne goste. Proti kon- cu 19. stoletja se je dejavnost pričela usmerjati v turistično in letoviško, otro- ško okrevališče pa je še naprej sprejemalo bolne otroke in ostajalo dejavno na tem področju. V Portorožu je bil lokalni zdravnik začetnik tamkajšnjega zdraviliške- ga turizma. Dr. Lugnani je svojim revmatičnim pacientom pričel predpisovati zdravljenje s slanico, terapijo, ki je pacientom bistveno izboljšala zdravstveno stanje. Po izpričanih uspehih se je na njegovo pobudo lokalni solinski konzor- cij zavzel za ustanovitev delniške družbe, ki bi upravljala zdravilišče. Do pri- četka prve svetovne vojne je tudi Portorož postal priljubljena letoviška desti- nacija.Na podlagi izpostavljene predpostavke je na primeru razvoja Opatije, Gradeža in Portoroža mogoče ugotoviti, da so zdravniki v omenjenih krajih imeli pomembno, če ne ključno vlogo pri začetkih zdraviliškega turistične- ga razvoja. Vsi trije kraji so na podlagi lastnih naravnih danosti (blaga klima, morska voda, zrak, sonce, mivka, slanica, blato) ustrezno izkoristili modo, ki jo je uvedla medicina, in se razvijali v priljubljena klimatska in morska zdravi- lišča oziroma letovišča. Opatija je delovala kot zdravilišče pozimi (klimatsko 197 turizem v avstrijskem primorju letovišče) in poleti (morsko kopališče). Gradež in Portorož pa sta pričela s svojo dejavnostjo neposredno v poletni sezoni (Stazione balneare/Seebad). Med pomembne dejavnike turističnega razvoja sodijo tudi prometne povezave. V industrijski dobi je nekdanji način potovanja s poštnimi kočija- mi in jadrnicami zamenjala hitrost parnega stroja. Potovanje se je skrajšalo, postalo udobnejše, varnejše in cenejše (Studen, 2006b). Z železnico in s par- nikom se je namreč razvijal tudi potniški promet, ki je omogočal hitrejši, re- dni, cenejši in varnejši pretok tovora ter ljudi, kar smo preverjali na območju Avstrijskega primorja, kjer se je tekom 19. in na začetku 20. stoletja gradilo prometno infrastrukturo, ki je kraje, med katere so sodili tudi turistični, bo- lje povezala med seboj. Parni stroj je spremenil način potovanja po morju. Obmorska mesta na obravnavanem območju, ki so se po propadu Beneške republike na go- spodarskem in družbenem področju že močno navezala na Trst, so vse do izgradnje železniških povezav z mestom večinoma komunicirala in trgova- la preko pomorskih prometnih poti. Z napredkom pomorske tehnike, teh- nologije in razvoja je v 19. stoletju (zlasti pa v njegovi drugi polovici) parnik čedalje bolj prevzemal vlogo jadrnic, ki so jih postopoma začeli opuščati. Proti koncu stoletja je število jadrnic za dolge plovbe začelo upadati na ra- čun konkurenčnega parnika, kar se je za očitno izkazalo leta 1869, ob odpr- tju Sueškega prekopa, in naslednje leto, ko je nastopila že druga kriza po- morstva na jadra. Ta je bila posledica naraščajoče uporabe parnega stroja v pomorskem ladjarstvu in posledica naraščanja števila parnikov. Potovanje s parnikom je bilo v primerjavi z jadrnico hitrejše, redne pomorske potniške linije pa so omogočale vsakodnevne migracije prebivalstva in potovanja tu- ristov (Terčon, 2004). Na območju Avstrijskega primorja se je že v prvi polovici 19. stoletja, to- rej pred pričetkom turizma na Avstrijski rivieri, začel razvijati morski parni promet. V Trstu je bila že leta 1833 ustanovljena družba Avstrijski Lloyd, pet let kasneje je bila vpeljana parniška linija Trst–Pulj–Reka–Lošinj–Zadar–Ši- benik–Hvar–Dubrovnik–Kotor (Orbanić, 2004). Že od leta 1844 pa je na re- dni parniški izletniški liniji avstrijskega Lloyda na relaciji Trst–Reka parnik pristajal tudi v Piranu, Novigradu, Poreču, Rovinju in Pulju (Blažević, 1987, 38).235 Ladijski promet je bil reguliran in podvržen pravilom na državni in de- želni ravni, kar lahko vidimo tudi na primeru ladij avstrijskega Lloyda. Leta 1855 je deželna vlada v Gradcu izdala pravila o ravnanju s prtljago potnikov za 235 V Piranu je v glavnem pristajal za tovor in potnike, portoroško pristanišče pa je služilo potniškemu prometu (Terčon, 2004). 198 na morju parnike omenjene družbe, ki so vozili na relaciji Trst–Reka ter ob dalmatin- ski obali.236 V Avstrijskem primorju je poleg ladijskega parnika pomemben prelom pomenila tudi izgradnja južne železnice, ki je leta 1857 Dunaj povezala s pri- staniščem Trst. Železnica je med seboj približala tudi turistične kraje (Stu- den, 2005a) oziroma jih je približala večjim urbanim središčem. Železniške proge, ki so nudile skoraj neposredno povezavo z morskimi letovišči, so bile sicer zgrajene nekoliko kasneje. Morska zdravilišča Avstrijskega primorja so se tekom 19. stoletja in na začetku 20. stoletja postopoma priključevala novim prometnim povezavam. Opatija, ki je bila že pred razvojem zdraviliškega turizma priljubljena izletni- ška točka prebivalcev bližnjih mest, je bila leta 1867 povezana z Reko z iz- letniško potniško parniško linijo, ki je vozila vsak dan, z večkratnimi dopol- danskimi in popoldanskimi prihodi in odhodi.237 Z Reke se je, z ekspresno izletniško ladijsko povezavo, lahko obiskalo tudi Pulj ali Mali Lošinj (Zako- šek, 2005). Direktna linija na relaciji Reka–(Opatija)–Pulj je vozila vsako sre- do ne glede na vremenske razmere, na relaciji iz Reke preko Opatije, Lovra- na, Mošćenice, Brseča, Rabaca, Cresa do Pulja, dve leti kasneje pa že dvakrat tedensko (ponedeljek in petek Reka–Pulj ter četrtek in sobota Pulj –Reka).238 Parniki do Opatije niso vozili le na lokalnih relacijah, kasneje so bile z Opatijo oziroma Reko vzpostavljene tudi parniške povezave z bolj oddaljeni- mi mesti, kot sta z Benetke in Ancona, kar je seveda pozitivno vplivalo na obi- skovanje Opatije tudi s tega območja oziroma kazalo na nek dotok turistov s tega območja. Pozimi so parniki vozili dvakrat tedensko, poleti pa trikrat, kar je relativno pogosto. Od Reke naprej so lahko potniki potovali tudi z vlakom proti Budimpešti, iz Ancone in Benetk pa z italijanskimi vlaki v Rim, Nea- 236 Deželno vodstvo za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorje je v Gradcu 20. 12. 1855 oznanilo pravila ravnanja s prtljago popotnikov. Kapitanom Lloydovih parnikov, ki so občasno pluli po Istri in Dalmaciji, prtljage popotnikov ni bilo potrebno zaznamovati v zapisnik. Popotniki, ki so imeli lastno prtljago v lastnem varstvu in je predhodno niso izročili predstavništvu Lloyda, so lahko vstopali in izstopali le v tistih lukah, ki so sprejele pričujoč razglas. V: Deželni vladni list (1856), Oznanilo c. kr. dnarstvenega deželnega vodstva za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko v Gradcu, 20. 12. 1855, 2. del, 1. zvezek, 2, 2–3. 237 Cena enosmerne vozovnice s hitrim parnikom do Reke je znašala 80 krajcarjev, povratna pa 1,20 krone za civiliste; vojaki so plačevali manj, in sicer 40 krajcarjev v eno smer (Keyzlár in Schmid, 1907, 38). 238 Cena za vozovnico s hitrim parnikom se je razlikovala glede na razred, za prvi so plačali 8 kron, za drugi 5,20 in za tretji 2,60 kron v eno smer. Za pot v obe smeri je bila cena 10 kron v prvem in 7 v drugem razredu. Vojska je plačala 4 za prvi, 2,60 za drugi in 1,30 kron za tretji razred enosmerne vozovnice. Povratna vozovnica (cena povratne vozovnice) je bila 5 kron v prvem razredu (Glax, 1905, 136–37; Keyzlár in Schmid, 1907, 38). 199 turizem v avstrijskem primorju ❙ 33 Parniške pove- zave z Opati- jo (Glax, 1905, 134–35). Slika prikazuje relaci- jo med Opatijo in Reko, ki jo je vodila madžar- sko-hrvaška parniška druž- ba. Cene prevo- zov s parnikom niso navedene. pelj, Bari, Brindisi, Bologno, Milano in druge kraje. V vodniku iz leta 1905 pridobimo nekatere informacije o cenah za povratno potovanje – kombina- cijo parnika in vlaka – z Dunaja preko Budimpešte in z Reke do Benetk ali Ancone. Na tej relaciji je bilo v prvem razredu potrebno odšteti 51,40 kron, v drugem razredu vlaka in prvem razredu parnika pa 37,40 kron, iz Budim- 200 na morju pešte preko Reke do Benetk in Ancone ter nazaj pa 40 kron v prvem ter 30 kron v drugem razredu vlaka in prvem razredu parnika.239 Prometne poveza- ve tudi na daljše razdalje so bile dobro organizirane in med seboj povezane. Potniki so glede na kraj prihoda in odhoda lahko kombinirali uporabo par- nika in vlaka. Tisti, ki so v Opatijo pripotovali po kopnem, so se od leta 1873 lahko posluževali odcepa južne železnice na relaciji Pivka–Reka (Matulji) (Vasko- -Juhász, 2005) ali proge od Divače do Pulja, ki je bila speljana leta 1876 (Istr- ska državna železnica /Istrianer Staatsbahn).240 Obe progi sta spodbudili turi- stični razvoj v Istri, predvsem v Opatiji, ki je že takrat slovela kot »rajski kraj« (Studen, 1995; Rozman, 1896) oziroma je bila priljubljena izletniška točka, čeprav je pravi turistični razvoj doživela šele na začetku 80-ih let 19. stoletja. Iz Pulja in Reke so potniki naprej do Opatije najpogosteje potovali s parnikom. Na turistični pomen Opatije kažejo tudi železniške povezave s prestol- nicama Dunajem in Budimpešto, kar je razumljivo, saj je večina domačih go- stov prihajala iz ogrskih dežel in iz Dunaja. Za spodbujanje obiska nemških gostov je bila uvedena tudi dnevna povezava na relaciji München–Reka (pre- ko Salzburga –Beljaka–Jesenic–Ljubljane) (Bressan, 2007, 243). Za Dunaj je s postaje Opatija–Matulji potekala povezava z južno železnico preko že ome- njene Pivke, za Budimpešto pa preko Reke in Zagreba s Kraljevo madžarsko državno železnico ( Royal Hungarian States Railway) (sliki 6 in 7). Iz Opa- tije/Matulji preko Pivke do Dunaja je vozilo več vlakov. Najboljšo povezavo je nudil ekspresni vlak s spalnim vagonom, ki je vodil na Dunaj. Ravno tako je vozilo več vlakov na relaciji Reka–Budimpešta. Turisti so lahko vozovni- co kupili in opravili registracijo prtljage preko družbe Nagel & Wortmann v Hotelu Stephanie v Opatiji. Vendar vodnik iz leta 1905 navaja le urnik za na- vedene železniške proge, cenika ne vsebuje (Glax, 1905, 133). Do Opatije so po- tniki najpogosteje potovali prek Matulj. Na tej relaciji oziroma relaciji Matu- lji–Opatija–Lovran je leta 1906 ministrstvo za železnice odobrilo izgradnjo male ozkotirne proge,241 tramvaj je bil speljan leta 1908 (Muzur, 1998, 99). 239 Za pot s parnikom z Reke do Benetk in Ancone ter nazaj je potnik odštel od 6 do 16 kron, odvisno od luksuza, torej tretjega razreda na palubi, prvega razreda s posteljo ali za salonsko kabino s posteljo. 240 Proga, ki je peljala od Divače preko Pazina do Pulja, je bila dolga 122 km. Otvoritev je potekala na dan cesarjevega rojstnega dne, 18. 1. 1876. Dva dneva po odprtju proge je bil odprt še 21 km dolg odcep Kanfanar–Rovinj. Železniška trasa od Trsta do Kozine in Hrpelj je bila zgrajena leta 1887. 241 Koncesijo za izgradnjo električne železnice z ozkim tirom je dobilo podjetje Jakoba Ludwiga Münza z Dunaja. V: Državni zakonik, za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, XCVI, 12. 11. 1906, 222. Razglas ministrstva za železnice o dopustilu male železnice z ozkim tirom, obratovane z električno silo, od Opatije–Matulj čez Volosko in Opatijo v Lovran, 1078–82. 201 turizem v avstrijskem primorju Organizacija dostopa do otoka Gradež je bila težavnejša. V kraju so si ob krepitvi zdraviliško-turistične dejavnosti prizadevali tudi za izboljšanje pro- metnih povezav oziroma dostopnosti, vendar je bilo še konec 19. stoletja pot- rebno iz Ogleja po vodi priti do izliva Natisse in preko lagunskih kanalov do otoka. Ta način potovanja je bil precej dolgotrajen in naporen, saj so potnike prevažali na privatnih ribiških barkah. Z ustanovitvijo prve plovne družbe – Società di navigazione NIB v 90-ih letih 19. stoletja – je bilo potovanje do oto- ka olajšano (Marin, 1972, 11). Trije parniki, po katerih je družba dobila tudi ime, Nibbio, Irma in Beleno, so povezovali Gradež z Belvederjem. Družba je, kakor je pisalo na njenem oglasu (Slika 8), na omenjeni relaciji redno preva- žala potnike, potovalke, blago in pošto. Poleg tega je dnevno ponujala izle- te ( gita di piacere) do Ogleja, Barbane, Lignana (Italija) in drugam. Nudila je tudi dnevni in (več)urni najem motornih čolnov in parnikov. V Gradežu je delovala tudi agencija oziroma poslovalnica pomorske družbe Istria–Trieste, ki je s parniki Grado, Trieste in Timavo od začetka maja do sredine septembra trikrat dnevno vozila na relaciji Trst–zdravilišče Gradež–Trst. Od sredine septembra do sredine marca oziroma do konca aprila je vozila enkrat dnevno (Slika 9). Družba je ponujala tudi izlete po Tržaškem zalivu, v Benetke, na Brione in v Pulj. Obe družbi sta bili povezani in proda- jali tudi vozovnice za vlak (Grado, 1914, 55). Pomorska družba Istria–Trieste je v Gradežu plula le v obdobju turistične oziroma kopališke sezone, od začet- ka maja do konca septembra.242 Med Oglejem in Gradežem je bila redna parniška linija uvedena leta 1896 (Luchitta, 1995); ta je med majem in septembrom vozila enkrat dnevno, od junija do konca avgusta pa dvakrat dnevno. Do Gradeža je turist, izletnik ali potnik s parnikom (v dopoldanskem času) v poletnih mesecih iz Trsta po- toval dve uri. Parnik je nazaj v Trst peljal popoldan. Iz Ogleja je parnik v Gra- dež peljal štirikrat dnevno. Za prevoz je bilo mogoče kupiti povratno vozov- nico, ki je bila na relaciji Gradež–Oglej za večje število potnikov cenejša (od 5 do 6 kron). Podobno je veljalo tudi za pot Barbana–Belvedere, Gradež–Bar- bana, Gradež–Gorgo in druge relacije. Ponujali so tudi izlete na morju, za ka- tere so za vsaki dve uri računali od 1,20 do 4 krone, odvisno od števila oseb (sliki 10 in 11) (Grado, 1914, 55). Na pomen, ki so ga pripisovali rednim in direktnim parniškim linij- skim povezavam, je opozarjala tudi diskusija na seji zdraviliške komisije v Gradežu leta 1901. Takratni blagajnik komisije, Enrico Grignaschi, je opo- 242 Cena za povratno potovanje med Trstom in Gradežem je bila 3 krone v prvem in 2 v drugem razredu. Potovalke so potniki morali plačati posebej, po 1 krono za potovalko. Ob nedeljah in pra- znikih je povratna vožnja znašala 3 krone. 202 na morju zarjal na konkurenco bližnjega Sesljana. Parnik, ki je prevažal potnike v Gradež, se je na poti ustavljal tudi v Sesljanu, razvijajočem se turističnem kraju, kar bi lahko ogrozilo dotok turistov v gradeško laguno, saj so potni- ki na parniku lahko izstopili že v Sesljanu in se odločili za letovanje v tam- kajšnjem letovišču. Zaradi tega je predlagal vzpostavitev direktne linije med Gradežem in Trstom.243 Po kopnem so bile povezave z Gradežem deloma vzpostavljene konec 19. stoletja, ko je bila leta 1894 zgrajena železniška linija Tržič–Cervignano;244 od Cervignana naprej je pot vodila s poštno kočijo do kraja Belvedere in nato s parnikom do končnega cilja. Šele leta 1910 je bila vzpostavljena železniška li- nija Cervignano–Belvedere–Gradež s končno postajo v kraju Belvedere, kjer so tračnice pripeljale do pomola, od koder so se potniki vkrcali na parnik (Bo- emo, 1992, 48–49). Proga je služila prevozu potnikov (turistov) in blaga/to- vora. V zdravilišču so se nadejali, da bo proga pripomogla tudi k dotoku iz- letnikov, zlasti nedeljskih turistov iz bližnjega Trsta (Luchitta, 1995). Boljše prometne povezave z večjimi mesti države so bile vzpostavljene po letu 1905 oziroma po izgradnji bohinjske ( Transalpina, Wocheinerbahn) (1906) in tur- ske proge (1909), ki sta izboljšali prometne povezave južne železnice s severni- mi programi in večjimi središči države. Na uspešen turistični razvoj, ki ga je Gradež doživljal na začetku prej- šnjega stoletja, kaže informacija iz vodnika leta 1914, kjer so navedene držav- ne in mednarodne železniške povezave (Krakov, Dunaj, Gradec, Budimpe- šta, Benetke, Praga, Berlin) z Gradežem (Slika 12). V povprečju je v obdobju 1889–1899 v Gradežu letovalo več kot 38 % obiskovalcev iz raznih evropskih držav, s tem, da se je konec stoletja njihov odstotek manjšal na račun domačih gostov. V novem stoletju so gosti iz Evrope v povprečju dosegali 13% obisko- valcev Gradeža. Njihovo število se je v tem obdobju sicer manjšalo oziroma je nihalo nekje med 300 in 800. Glede na oglas v vodniku in glede na oglaševa- nje ali glede na oglas v oglaševanju prometnih povezav Gradeža s pomembni- mi evropskimi mesti bi lahko sklepali, da so v kraju te obiskovalce želeli priva- biti v čim večjem številu (Grado, 1914). Tudi v Portorožu so se v drugi polovici 19. stoletja vzpostavljale redne parniške linije. Dnevna parniška linija med Trstom in Puljem je bila uvedena leta 1876 (Blažević, 1987, 53), kmalu za tem, leta 1879, pa je bila ustanovljena 243 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 25. 4. 1901, N. 201. 244 To linijo je vodila družba Società Ferroviaria Friulana. 203 turizem v avstrijskem primorju plovna družba Società di navigazione a vapore Istria–Trieste.245 Že pred usta- novitvijo omenjenih dveh linij je iz Kopra v Trst leta 1876 trikrat dnevno plul parnik Giustinopoli,246 med Puljem in Trstom pa parniki Aida, Castor in Me-lanira (Orbanić, 2004; Blažević, 1987, 52). Slednji je pristajal tudi v Piranu, Umagu, Novigradu, Poreču in Rovinju. Ta parnik se je občasno ustavil tudi v Savudriji, Vrsarju in Fažani. Cena prevoza od Trsta do Portoroža je v prvi ka- tegoriji stala 1,20 krone, v drugi 1 krono in v tretji 80 krajcarjev. Od Pirana do Portoroža so v prvi cenovni kategoriji potniki plačali 40, v tretji pa 30 krajcar- jev. Pot od Trsta do Pulja je v prvi cenovni kategoriji znesla 3,40 krone, v dru- gi 2,70 in v tretji 2 kroni (Slika 13). Namen pomorske družbe Istria–Trieste je bila plovba ob istrski obali med Puljem in Trstom. Postanke so predvideli v Fažani, Rovinju, Poreču, No- vigradu, Umagu, Piranu ter po možnosti tudi v Vrsarju in Savudriji. Parniki so prevažali potnike in tovor. Pomorska družba je junija leta 1892 odprla par- niško linijo na relaciji Trst–Piran–Umag–Novigrad–Poreč–Vrsar–Rovinj. Iz Trsta je parnik potoval ob torkih in petkih, iz Rovinja v smeri Poreča in Trsta ob petkih in nedeljah. Do leta 1910 je družba razpolagala že z dvanajstimi lad- jami (Blažević, 1987, 80 in 147). V Kopru so leta 1882 ustanovili tudi pomorsko družbo za malo obal- no plovbo Società cittadina di navigazione a vapore in Capodistria, imenova- no tudi La Capodistriana.247 Družbi La Capodistriana in Istria–Trieste sta večinoma skrbeli za priobalni promet med Trstom in Puljem. Koper je kasneje dobil še družbo Nuova società cittadina di navigazione a Vapore, ki je pre- mogla štiri ladje. Do leta 1910 je ta koprska družba imela pet ladij,248 ki so bile namenjene turističnim izletom in prevozu turistov na ustaljenih potniških li- nijah (Blažević, 1987, 147). Istrska mesta Koper, Izola, Piran s Portorožem, Umag, Motovun, No- vigrad, Poreč in druga pa so od kopenskega prometnega omrežja ostala pre- cej izolirana vse do izgradnje železniške proge od Trsta do Poreča, tako ime- novane Parenzane, za katero so se projekti in pogajanja začeli proti koncu 19. stoletja in so potekali vrsto let (1880–1899). Končno je bil na podlagi zakona 245 Omenjeni statut je 22. 9. istega leta tudi formalno potrdilo c.-kr. notranje ministrstvo. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 102, š. 337: Dopis, kjer je navedeno, da je notranje ministrstvo potrdilo statut družbe, N. 12916. 246 Navigazione a vapore giornaliera fra Capodistria–Trieste e viceversa. Otroci do dvanajstega leta starosti so plačevali 50 % cene vozovnice. 247 Družba je leta 1894 imela dva parnika ( Gianrinaldo Carli in Santorio), dve leti kasneje je kupila še tretjega ( Vergerio). Ladji S. Giusto in S. Nazario sta se jim pridružili leta 1898. 248 Capodistria, Oltra, S. Giusto, Santorio in Vettor Pisani. 204 na morju o lokalnih železnicah iz leta 1898249 že naslednje leto sprejet sklep o izgradnji ozkotirne železnice.250 O gradnji, trasi in dolžini Parenzane, ki je bila za jav- ni promet v celoti odprta 15. decembra 1902, so poročali tudi v lokalnem ča- sopisju.251 Kljub naklonjenosti pa so že ob predstavitvi projekta izgradnje žele- zniške proge predlagatelji naleteli na pritožbe nekaterih lokalnih podjetnikov ( Konzorcij koprskih solin, Konzorcij piranskih solin, predstavniki in lastniki hotelov in zdravilišč v Portorožu, lastniki zemljišč v bližini zdravilišča, preko katerih naj bi po prvih načrtih stekla proga, ter piranske mestne oblasti), ker naj bi povzročala nemir in hrup.252 Po drugi strani pa je proga, ki ni načrtovala postajališča v Piranu, po mnenju predstavnikov mesta ogrožala njegov gospo- darsko-trgovinski interes, razvoj in napredek.253 Vendar strahu pred železnico, kakor je bilo moč opaziti pri gradnji južne železnice, ni bilo več. Lokalne ob- lasti so se zavedale njenih prednosti za gospodarski razvoj, saj je železnica zbli- žala Istro s Trstom in omogočila nove vire dohodkov za lokalno prebivalstvo, 249 Družba Lokalna železnica Trst–Poreč, ki je skrbela za gradnjo proge, je bila ustanovljena leta 1900 na Dunaju (Orbanić, 2005). 250 O sprejemu zakona je pisal tudi časopis L’Istria: »La legge sul e ferrovie locali, fra le quali è com-presa la nostra Trieste–Parenzo–Canfanaro, è stata approvata martedì scorso anche dal a Camera dei Signori. Non ci manca, dunque, che la sanzione Sovrana« ( L'Istria, 24. 12. 1898, Anno XVII, N. 874) ter L'Osservatore Triestino: »Riferendoci ai nostri telegrammi, constatiamo con vivo com- piacimento che le nostre previsioni sul sol ecito disbrigo, in sede parlamentare, del progetto di legge presentato dal Governo per la costruzione del a ferrovia locale Trieste - Parenzo - Canfana- ro si sono pienamente avverate. Nel a sua seduta di ieri, la camera dei Signori approvò in seconda e terza lettura il disegno di legge sul e ferrovie locali« (L'Osservatore Triestino, 21. 12. 1902, Anno CXIV, N. 291). 251 1. aprila 1902 je bil odprt prvi del proge Trst/Sv. Andrej–Buje, dolg 58,651 kilometra, in 15. decembra istega leta je stekel še drugi del proge od Buj do Poreča, dolg 63,552 kilometra (L'Osservatore Triestino, 13. 12. 1902, Anno XVIII, N. 284). Časopis L'Istria, ki je izhajal v Poreču med letoma 1890 in 1903, je 20. 12. 1902 zapisal, da otvoritev proge ni bila tako slavnostna, predvsem na relaciji proge Buje–Poreč, saj naj bi bili tamkajšnji prebivalci razočarani zaradi dvojezičnega označevanja tabel ter zaradi tega, ker so v Motovunu pro- dajali vozovnice v nemškem in »slovanskem« jeziku in ne v italijanščini. 252 Med pritožbami nad načrtovano gradnjo proge skozi Portorož je tudi pritožba lastnikov hotelov in zdravilišč v Portorožu (Fragiacomo, Lugnani). Kakor je v pismu napisal tudi piranski pode- stà dr. Bubba, bi morebitna proga skozi kopališki in zdraviliški kraj motila mirno in idilično okolje. Nevšečnosti, zlasti iz zdravstvenih razlogov, bi po mnenju meščanov Pirana ter lastnikov zemljišč in hotelov povzročala ropot in dim. Proga po območju kopališča bi ogrožala tudi varnost kopalcev, ki se tam zadržujejo. Tovrsten poseg bi po njihovem mnenju onemogočal nadaljnji uspešen razvoj letovišča. Kopanje za progo bi poseglo v zemljišče, kjer dr. Lugnani pripravlja in črpa zdravilno vodo, kar bi škodovalo delovanju njegovega zdraviliškega obrata (DAPA, 1898, G/5 Promet, pošta, telegraf, željeznica, š. 56: Protokoll Eisenbahnministerialerlasses vom 30. September 1897 Z. 14284). 253 DAPA, 1898, G/5 Promet, pošta, telegraf, željeznica, š. 56: Protokoll Eisenbahnministerialerlasses vom 30. september 1897 Z. 14284. 205 turizem v avstrijskem primorju čeprav so se na progi vrstile nesreče zaradi burje in poplavljanja morja, ki so povzročale tudi veliko finančno škodo.254 Po prvi brezplačni otvoritveni vožnji se je kmalu pokazalo, da pot od Trsta do Poreča ni poceni, saj je vozovnica v drugem razredu stala 9,32 krone, ista pot z ladjo pa le 2,40 krone (sliki 14 in 15).255 Cene vozovnic so bile visoke in niso uspele konkurirati ugodnejšim cenam in voznim redom parniških li- nij (Orbanić, 2005), saj je od Portoroža do Poreča potnik v drugem razredu odštel 5,80, v tretjem pa 3,40 krone. Do Trsta so odšteli v drugem razredu 2,50 krone in 1,30 krone v tretjem razredu. Med Piranom, ki ni bil povezan s Parenzano, in Lucijo je bil leta 1909 uveden trolejbus Daimler z dvema elektromotorjema (imenovan tudi elektro- mobil ali tramvaj brez tirov), s katerim se je lahko peljalo 25 potnikov. Vo- žnja je bila počasna in neudobna, saj je potekala po neasfaltirani cesti. Zaradi tega so leta 1912 zgradili železniško povezavo z ozkotirnim tramvajem (Vrtač- nik, 2005),256 izgradnjo katerega je ministrstvo za železnice dodelilo delniški družbi združene plinarne v Augsburgu, z reprezentanco za Avstrijo v Bocnu. Razglas je bil izdan 30. junija 1912.257 Tramvaj je olajšal potovanje med Piranom in Portorožem. V obdobju med obema vojnama so na tej relaciji vozili t. i. nedeljski izletniški vlaki ( tre- ni domenicali di piacere), ki so prevažali turiste in druge potnike na nedeljsko kopanje in zabavo (Blažević, 1987, 167). Morska zdravilišča so se zavedala, da je pomemben dejavnik njihovega turističnega razvoja dostopnost oziroma dobra prometna povezava, kar doka- zuje tudi propagandno gradivo s konca 19. in z začetka 20. stoletja, saj so vod- niki, ki so promovirali ponudbo svojih storitev, navajali cene in informacije o voznih redih parnikov in vlakov. 254 »La notizia, siamo certi, sarà accolta con vero entusiasmo da tutte quel e città e borgate, che si rip-romettono un sicuro benefezio da questo nuovo tronco ferroviario, che leghera la parte più pro- duttiva del a nostra provincia, in modo più spedito, col grande emporio commerciale di Trieste, e dove, oltre l’esistente, faranno capo–speriamo in breve–linee ferroviarie di primissimo ordine, d’importanza Europea« ( L'Istria, 17. 12. 1898, Anno XVII, N. 873). 255 L'indicatore di Portorose – Stagione d'estate 1911, 1, La »Commisione di cura«, Portorose (Istria). 256 Že ob načrtih za izgradnjo Parenzane je bilo predvideno, da naj bi v najkrajšem času zagotovili povezavo med Lucijo in Piranom: »Viene incaricato l'imperiale Governo di assicurare al più presto la congiunzione di Santa Lucia per Portorose con Pirano, dal o stesso governo posta in vista« (L'Istria, 17. 12. 1898, Anno XVII, N. 873). Za postajo in povezavo železnice z mestom Piran so se zavzemale tudi lokalne oblasti. 257 Med drugim je ministrski razglas koncesionarju določal, da se vojaškim uslužbencem, državnim uradnikom in sorodnim uslužbencem omogoča brezplačna vožnja. V: Državni zakonik, za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, LVI, 9.7.1912, 132. Razglas ministrstva za železnicez dne 30. junija 1912, 1, o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Pirana do Portorose, 621–23. 206 na morju ❙ 34 Cenik že- lezniških vozov- nic na pro- gi Porto- rož–Poreč (L'indi- catore di Portorose, 1911). Parniške in železniške prometne povezave z obmorskimi le- tovišči so bile na začetku 20. stoletja dobro urejene. Potniki in tu- risti so v kraje prihajali iz različnih smeri in se lahko kombinirano 207 turizem v avstrijskem primorju posluževali obeh prevoznih sredstev. Sicer pa pridobljeni podatki niso pov- sem primerljivi. Težko je namreč primerjati cene ali vozne rede posameznih parniških linij, saj gre za tri različne geografske lokacije in razdalje. Na prime- ru Opatije so bile urejene parniške povezave tudi na srednje razdalje z večjimi italijanskimi mesti (Benetke, Ancona), kar pomeni da parniški vozni redi in povezave potrjujejo in obenem utemeljujejo sliko o različni strukturi gostov, kakršno smo ugotovili na podlagi statistik o izvoru gostov v treh obravnava- nih destinacijah. Pri tem velja omeniti, da so podatki o prometnih povezavah z Opatijo iz vodnika v angleškem jeziku, ki je bil najverjetneje namenjen tu- ristom iz bolj oddaljenih krajev. Gosti iz drugih evropskih držav so prihaja- li tudi v Portorož in Gradež. Oglas iz gradeškega vodnika leta 1914 na primer navaja železniške povezave z večjimi evropskimi mesti, kar kaže na obiskova- nje tudi iz drugih držav. Za obalne kraje je bilo sicer nekoliko značilnejše potovanje po morju, ki je bilo na primeru Portoroža (sliki 14 in 15) urejeno pred izgradnjo železni- ce in imelo tudi boljše (pogostejše) in cenovno ugodnejše povezave.258 Vožnja s parnikom je bila hitrejša, saj je na relaciji Trst–Portorož vozil eno uro, vlak pa dve uri. Parniki so potovali tudi večkrat dnevno, torej pogosteje od vlaka. Do obravnavanih turističnih krajev so potniki lahko potovali po kop- nem in morju. V Opatijo je večina turistov prihajala iz domače Avstro-Ogr- ske, zlasti z Dunaja in ogrskih dežel. Turisti so z Dunaja in z Budimpešte lah- ko potovali z vlakom do Trsta, Divače ali Reke in se tam vkrcali na parnike. V Gradežu, ki je bil težje dostopen oziroma je bilo potovanje bolj zapleteno, so proti koncu 19. stoletja izboljšali prometne povezave. Potniki so sredi 90-ih let 19. stoletja lahko kombinirali potovanje z vlakom, s parnikom in z manj- šimi barkami. Šele na začetku 20. stoletja je bila zgrajena direktna železniška povezava z Gradežem (oziroma Belvederjem). Potniki, ki so v Gradež priha- jali iz Italije, so preko italijanskih železniških prog pripotovali do Palmanove in od tam do Ogleja ter naprej do Gradeža. Iz Avstro-Ogrske so turisti z žele- znico navadno potovali preko Tržiča. Gradež in Portorož kažeta na nekoliko lokalnejši značaj, saj tudi v vod- nikih in promocijskem gradivu najdemo informacije o njihovih parniških povezavah večinoma z bližnjimi kraji in predvsem s Trstom, kar ne pomeni, da tujci iz bolj oddaljenih krajev niso prihajali, čeprav je bila Opatija v primer- javi z Gradežem in Portorožem mednarodno bolj prepoznavna in uveljavlje- na turistična destinacija. 258 Za Opatijo in Gradež nismo uspeli pridobiti primerljivih podatkov za cene prevozov po kopnem in morju na podobnih relacijah. 208 na morju Ekonomski zgodovinarji (Williams, Armstrong, Cavalcanti) zagovar- jajo tezo, da so parniške prometne linije (ladijski parnik in vlak) pozitivno vplivale oziroma spodbudile razvoj turizma v Evropi, saj so omogočale hitrej- še, varnejše, udobnejše in cenejše potovanje. Kakor ugotavlja Cavalcantijeva (2003, 69), namen novih prometnih povezav v prvi vrsti ni bil turistični ra- zvoj krajev, s katerimi so bile povezave vzpostavljene, vendar je lahko pozitiv- no vplival na njihov nadaljnji razvoj, saj je z vidika hitrosti in udobja precej olajšal potovanje. Podobno velja za izgradnjo železniške infrastrukture, ki je bila na območju Gradeža in Portoroža urejena kasneje, ko sta bila kraja že tu- ristično prepoznavni destinaciji. Opatija je železniško povezavo dobila neko- liko prej, kar je spodbudno vplivalo predvsem na razvoj izletništva (Studen, 2005a). Parniške linije, ki so poleg blaga prevažale tudi potnike (turiste), so po- gosteje plule po jadranskih pristaniščih in bile tudi cenovno ugodnejše, kar je bilo mogoče ugotoviti predvsem na primeru Portoroža. Število turistov je v obravnavanih krajih postopoma naraščalo, vendar v letih po izgradnji nove prometne povezave ni bilo opaziti večjega porasta števila gostov. Ladijske par- niške povezave z Opatijo in Portorožem so bile vzpostavljene pred turistič- nim razvojem, v Gradežu pa v 90-ih letih 19. stoletja, ko je kraj že imel pre- cej razvito zdraviliško dejavnost. Število gostov v Gradežu je v tem obdobju v primerjavi s prejšnjimi leti le malo naraslo. Obmorski turizem je proti kon- cu 19. in na začetku 20. stoletja igral čedalje markantnejšo vlogo v gospodar- stvu, kar je bilo vidno tudi v ladijskem potniškem prometu. V pristaniščih se je pretok potnikov in turistov povečeval, leta 1912 je v Portorož priplulo sku- paj 1.613, v Opatijo 11.645, v Pulj 4.328, Rovinj 2.963 in na Brijone 2.594 ladij (Blažević, 1987, 170–71). Izgradnja železnice ni odigrala tako odločilnega trenutka v razvoju ozi- roma večanju dotoka turistov v Gradežu in Portorožu. Temu so botrovale tako relativno pozna izgradnja železnice ( Parenzana 1902, Cervignano–Bel- vedere–Gradež 1910), nerodnosti in nesreče na poti ( Parenzana) kakor tudi konkurenca cenejših in hitrejših morskih parnih prometnih povezav, kar smo pokazali na primeru Portoroža.259 V Gradežu je leto po uvedbi železniške po- vezave obisk celo precej upadel. Težko pa bi preverjali vlogo parnikov in vla- kov pri večanju števila turistov v Opatiji, saj so statistike v zdravilišču beležili od leta 1889 (oziroma 1883/1884), redne parniške in železniške potniške linije pa so bile uvedene že pred tem, ko je bila Opatija sicer že priljubljena izletni- ška točka, a še neuveljavljena zdraviliškoturistična destinacija. 259 Tudi ladijski parnik ni bil vedno povsem zanesljiv in točen, zlasti v primeru grdega vremena in plimovanja morja, ki je onemogočalo pristajanje in izkrcavanje potnikov v nekaterih pristaniščih. 209 turizem v avstrijskem primorju Prometne povezave industrijske dobe so bile pomemben dejavnik turi- stičnega razvoja, saj so korenito spremenile način in navade potovanja ter tako vplivale na turistično dejavnost. Celostna ureditev dostopnosti je bil eden iz- med pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja, ki je bil na primeru Gra- deža verjetno še prisotnejši, saj je bil kot otok primoran k veliko večjim in- frastrukturnim in gradbenim posegom (tako z vidika prometa kot ureditve kanalizacije in vodovoda). Zaradi tega so si letoviški kraji prizadevali za svo- jo čim boljšo in udobnejšo dostopnost. Prometne posodobitve, in sicer izbolj- šave kopenskih cest, morske potniške linije in železniško omrežje, so olajšale potovanje tudi turistom,260 čeprav izgradnja železniške prometne infrastruk- ture in vpeljava parnikov nista neposredni posledici turističnega razvoja ozi- roma potrebi, ki bi ju izzvala turistična dejavnost, so pa turistični kraji znali dobro izkoristiti prometna sredstva in se trudili svoja letovišča čim bolje po- vezati z železnico in s parnikom.261 Tako lahko rečemo, da sta vlak in parnik, čeprav nista bistveno pripomogla k večjemu številu obiskovalcev, pozitivno vplivala na razvoj turizma v Opatiji, Gradežu in Portorožu. K turističnemu razvoju nekega kraja so lahko pripomogli tudi interes in investicije javnega in privatnega sektorja, ki sta se od turizma nadejala pri- hodke. Investicije v turistično infrastrukturo, namestitvene obrate, gostilne, kopališča in restavracije, knjižnice, igralnice, urejeno okolico, napeljavo elek- trike, vodovoda in kanalizacije so kraju omogočale privlačnejši videz ter za- dostno število in urejenost namestitev za elitne goste.262 V delu smo se osre- dotočili na nekaj primerov tovrstnih pobud in investicij ter skušali prikazati predvsem interes, ki ga je za urejanje turistične dejavnosti imela država, saj je tekom 19. in na začetku 20. stoletja vidno naraščal.263 Ob pozitivnih ekonomskih učinkih, ki jih je imela turistična dejavnost, si je Avstro-Ogrska prizadevala ta sektor spodbuajti in nadzorovati. Zakoni, 260 Podobno kot so z vlakom za zabavo promovirali potovanje z vlakom po južni železnici in obiskovanje turističnih krajev, so z izhodiščnim Trstom organizirali potovanja v morska letovišča Av- strijske riviere. Leta 1911 je na tržaško železniško postajo pripeljalo šestindvajset potniških vlakov, na katerih je bil znaten delež turistov, ki so iz Trsta odpotovali v turistična zdravilišča in letovišča tako Istre kakor Kvarnerja in Dalmacije. 18. julija 1911 naj bi s hitrim jutranjim vlakom, imenova-nim Seebäderzüg, v Trst prispelo celo 796 potnikov. Od tega jih je 333 ostalo v Trstu, 300 se jih je vkrcalo na parnik za Gradež in Portorož, 13 jih je odšlo v bližnja Sesljan in Tržič, 150 pa na parnik proti Pulju (Brionom) ter Malemu in Velikemu Lošinju (Blažević, 1987, 151). 261 Na pobudo istrskega deželnega zbora (Giunta provinciale) je leta 1910 v Poreču potekala konferenca o izboljšanju parniških prometnih povezav na zahodni istrski obali (Blažević, 1987, 138). 262 V letoviščih so se v obdobju do prve svetovne vojne za daljši čas zadrževali zlasti premožnejši gostje in temu ustrezno je bila urejena primerna infrastruktura. 263 Pomembno vlogo pri razvoju turizma so odigrale tudi deželne in lokalne institucije, kar je lahko tudi predmet nadaljnjih raziskav. 210 na morju ki so urejali statuse in turistično dejavnost zdraviliških krajev, ter ministrstva (zlasti železniško), ki so finančno podpirala in usklajevala delovanje turistič- nopodpornih organizacij, so imeli pomembno vlogo pri razvoju te dejavno- sti. Deželne in lokalne organizacije sorodnega tipa so se združevale v central- ne ustanove, namenjene promoviranju dotoka tujcev na državni ravni, kar je seveda dopuščalo nadaljno spodbudo in nadzor nad rastočo in vse pomemb- nejšo dejavnostjo. Avstrijska monarhija (od leta 1867 Avstro-Ogrska) se je zavedala vse več- jega gospodarskega pomena turistične dejavnosti in začela zakonsko urejati njegovo delovanje oziroma ga skušala voditi na državni ravni ter posledič- no nanj vplivati in ga nadzorovati. Turizem je postajal čedalje pomembnej- ša gospodarska panoga in vir dohodka. Spodbujanje in uravnavanje turistične dejavnosti lepo prikazuje prispevek, ki je ga je izdala Deželna zveza za po- speševanje prometa tujcev na Kranjskem, kjer avtor že v predgovoru svojega besedila z naslovom Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju? pokaže na pomen te dejavnosti: »V današnjem času je pridobil tujski pro- met veliko važnost v narodno-gospodarskem oziru, ker je postal vedno rastoč vir izdatnih dohodkov, in to ne samo za posamezne kraje, ampak tudi za cele pokrajine«. Franz Gärtner, avtor, je govoril o turizmu kot o novi dejavnosti, kar se je najverjetneje navezovalo na njegovo ekonomsko funkcijo, od katere niso imeli koristi le hotelirji in gostilničarji, ampak tudi lokalne in državna oblasti. Slednje se niso dovolj zavedale potenciala turistične dejavnosti in jo po njegovem mnenju premalo spodbujale, kar je tudi že privedlo do delne iz- gube potencialnega zaslužka (Gärtner, 1906, 3).264 Na državni in lokalni ravni je Gärtner svetoval ustrezno ozaveščanje lo- kalnega prebivalstva, primerno ureditev nastanitev (čiste sobe, lep razgled, stranišča z vodnim izplakovanjem), skrb za zabavo gostov s kegljišči, tenis igrišči in biljardom ter igrišči za najmlajše, kar bi pripomoglo k uspešnejši tu- ristični dejavnosti. Poseben poudarek je bil na večjezičnem oglaševanju kra- jev, denimo na železniških postajah, razglednicah in orientacijskih tablah. Turistični kraji bi morali skrbeti za regulacijo cen namestitev, nadzorovati ustreznost postrežbe, urejenost bivališč, odstranjevanje smeti, skrbeti torej za snažnost ter red in mir.265 Urejenost in čistost sta bili namreč le podlagi za us- pešno turistično pot. Primerna ponudba po zmernih cenah, kakovostna hra- na in snažnost so bile za tujca prav tako zelo pomembne. Do gostov se je bilo potrebno primerno vesti, vsiljivost ali osornost nista bili na mestu. Spodobi- 264 »Ker vsled naše brezbrižnosti v tej zadevi so izostale velikanske vsote, ki bi jih bili tujci že prinesli v našo deželo« (Gärtner, 1906, 3). 265 Prva pogoja, ki jima je potrebno zadostiti za to, da bodo prišli tujci, sta snaga in vnanjost kraja. 211 turizem v avstrijskem primorju lo se je vsaj osnovno znanje kakšnega tujega jezika. Turistični kraji so morali imeti tudi primerno razsvetljavo, poskrbeti so morali za ureditev vodovoda in kanalizacije (Gärtner, 1906). Države so si prizadevale za ureditev dejavnosti ter za nadzor nad dobič- kom od turizma. V evropskih državah so tako nastajale organizacije, društva in zavodi, ki so bili namenjeni promociji in spodbujanju turistične dejavno- sti tako podjetnikov kakor javnih ustanov na državni in lokalni ravni. Ena izmed oblik pospeševanja razvoja turizma, ki ga je spodbujala tudi Avstro- -Ogrska, je bilo ustanavljanje olepševalnih društev in deželnih zvez za po- speševanje tujskega prometa. Turizem je za državo postal zelo pomembna de- javnost, na kar je leta 1907 na odprti seji parlamenta opozoril sam avstrijski ministrski predsednik baron Max Wladimir pl. Beck, ki se je zavzel za aktiv- no državno podpiranje panoge (Studen, 2006a, 34). Z ustanovitvijo ministrstva za javna dela (1908) se je podpora delovanju zvez in društev tudi finančno okrepila, saj je bila vloga ministrstva tudi po- speševanje tujskega prometa. Ministrstvo je že v prvem letu delovanja za ure- ditev poti, planinskih hotelov, sankališč, kopališč ter drugih turističnih in olepševalnih dejavnostih namenilo 350.000 kron, znesek, ki je bil sicer pred- viden na državni ravni.266 Ministrstvo je obenem podpiralo tudi privatne or- ganizacije, gradnjo novih hotelov, izboljšanje prometnih povezav ter nasploh intenzificiranje turistične dejavnosti in dotoka tujcev. Prizadevalo si je tudi za varovanje krajevnih lepot ter propagandne dejavnosti, kot so izdelava spo- minkov, razglednic, prospektov, vodnikov ter oglasov (Studen, 2006a, 34). Olepševalna društva, tujskoprometna društva, letoviška društva ali društva za pospeševanje tujskega prometa so se ustanavljala v (potencialno) turistično privlačnih krajih. Ustanavljanju teh društev je bila država izredno naklonjena (Janša–Zorn, 2006, 689). 267 Na območju Avstrijske riviere so društva ustanavljali v obmorskih kra- jih. Poleg najuspešnejših turističnih destinacij Opatije, Gradeža, Portoro- ža, Lošinja, Brionov in Lovrana so bila društva ustanovljena tudi v turistič- no manj poznanih krajih, kot so Strunjan, Poreč, Rovinj, Oprtalj, Grljan, Vrbnik (Krk), Kastav in drugi. Olepševalna, tujsko prometna in pogozdo- 266 Društva, ki so se želela potegovati za državna finančna sredstva, so svoje prošnje naslovila na zvezo, ki jih je posredovala pristojnemu ministrstvu. V: Promet in gostilna, junij 1908, št. 3, 29; V prvem letu delovanja je proračun ministrstva znesel 500.000 kron, od tega jih je bilo 350.000 namenjenih športnim in kulturnim aktivnostim, zagonu novih turističnih krajev, infrastrukturi, cestam in podob- nim namenom, 50.000 deželnim zvezam, 40.000 za oglaševanje in 60.000 za informacijske pisarne v tujini (Bressan, 2007, 246–247). 267 Do prve svetovne vojne je bilo na Kranjskem 28 takih društev, na Spodnjem Štajerskem jih je bilo 16 (štajerska društva so bila pretežno nemška). 212 na morju valna društva so skrbela za urejanje sprehajalnih poti, dobro počutje gostov in promocijo (turističnih) krajev. V Opatiji sta od leta 1885 delovala olepše- valno društvo ( Abbazianer Verschönerungsverein) in opatijska sekcija avstrij- skega turističnega kluba (ÖTC). Oba sta si prizadevala za ureditev sprehajal- nih poti in parkov ter ureditev obalnega sprehajališča ( Lungomare) (Blažević, 1987, 61; Gottsmann, 1998, 91). V Gradežu je bilo društvo za pospeševanje do- toka tujcev in razvoj zdravilišča ustanovljeno leta 1908, kar je glede na usta- novitev okrevališča in pričetek zdraviliške dejavnosti relativno pozno. Dru- štvo si je prizadevalo za sodelovanje z že obstoječimi ustanovami, ki so skrbele za povečanje dotoka tujcev in razvoj kopališke dejavnosti.268 V Portorožu si je društvo za olepšavo kraja in spodbujanje dotoka tujcev (1899) podobno kot drugod prizadevalo za promocijo, razvoj in urejenost zdravilišča. Društvo je načrtovalo tudi odprtje informacijske pisarne, ki bi gostom nudila brezplačne informacije in zaščito tako turistov kakor hotelirjev in lastnikov sob.269 V Trstu sta delovala Club Touristi Triestini in Olepševalno društvo. Club Touristi Triestini je bilo društvo, v katerem so se združevali posamezni- ki, ki so se udeleževali izletov, potovanj, alpskih vzponov, raziskovanj jam in se izobraževali na področju zgodovine, geografije, etnografije in geologije. V ta namen so za člane organizirali izlete, gradili koče, označevali in sanirali poti, urejali dostope v jame, oblikovali tudi časopis turističnega značaja, or- ganizirali čitalnice, srečanja, ustanovili knjižnico in sekcijo za športno dejav- nost. Klub je ustanovil dva odbora, in sicer izletniškega in jamskega. Vanj se ni mogel včlaniti vsak, saj so za sprejem novega člana glasovali v njegovem vodstvu.270 V Strunjanu si je Društvo za spodbujanje prometa tujcev prizadevalo za razglasitev Strunjana za morsko-kopališki in zdraviliški kraj. V ta namen je društvo načrtovalo oglaševanje kraja s fotografijami, razglednicami, tiskom in drugimi sredstvi, ki so privabljala tuje goste. Za dosego zastavljenih ciljev so želeli preučiti načine, kako izboljšati prometno dostopnost (prek kopnega in morja), urediti razsvetljavo ulic, oskrbo z vodo, poštno službo, telegraf in 268 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 327: Statuto, Il Comitato promotore del a Società per promovimento del concorso di forestieri e per lo sviluppo del luogo di cura di Grado, Grado, 1 .5. 1908. 269 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV Società d'abbel imento, 1888–1913, š. 17: Verein zur Verschönerung des Kurortes Portorose und zur Hebung des Fremdenverkehrs in Portorose, Bz. Capodistria, Triest, 29. 1. 1899. 270 AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Club Touristi Triestini, 1891–1911, š. 76: Statuto del Club Touristi Triestini, Trieste, Tipografia Tomasich, 1895; Regolamento interno del Club Touristi Triestini, Trieste, Tipografia Tomasich, 1895. 213 turizem v avstrijskem primorju telefon, varnost, pogozdovanje območja in vse, kar je bilo potrebno za to, da so se gostje počutili udobno in prijetno. Strunjan tedaj še ni bil uradno razla- šen za zdraviliški kraj, zaradi tega si je olepševalno društvo zadalo zahtevne naloge, da bi kraj pripeljalo do uradne zakonske zdraviliške ureditve. Statut oziroma pravila društev že obstoječih zdraviliških krajev so poudarjala pred- vsem ohranjanje in urejanja zdravilišča; v Strunjanu je opazna razlika, saj so si šele prizadevali za ustanovitev zdraviliškega kraja.271 V obmorskih krajih so za turistično dejavnost in promocijo poleg dru- štev skrbele tudi zdraviliške komisije. Posamezni kraji, ki so prakticirali zdravljenje z morskimi, sončnimi, blatnimi in zračnimi kopelmi, so uradno pridobili status zdravilišča in zdraviliški red z zakonskim odlokom, ki ga je izdalo notranje ministrstvo v okviru namestništva za Avstrijsko-ilirsko pri- morje. Zdraviliški redi so natančno določali upravni obseg okraja, ustano- vitev zdraviliške komisije in njeno članstvo. Zdraviliška komisija je skrbela za upravljanje zdravilišča, imenovanje osebja, nadzirala delovanje zdraviliških zavodov, skrbela za urejeno okolico in za razvoj kraja ter namestitve, prepreče- vala morebitne negativne odzive na dejavnost v zdravilišču, razglašala uredbe v zvezi z gosti ter urejala cene prevozov v kraj. Delovanje komisije je nadzoro- valo okrajno politično glavarstvo, pod katerega je spadalo zdravilišče. Red je določal tudi vodenje finančnega premoženja, ceno zdraviliške in glasbene ta- kse za obiskovalce ter zdraviliško dobo. Zdraviliška komisija v Opatiji je bila ustanovljena leta 1899, v Gradežu 1892 in Portorožu 1897. Vse so delovale po predstavljenem načelu. Država in njena ministrstva, zlasti železniško in trgovinsko oziroma kasneje za javna dela, so posebej podpirali tudi ustanavljanje deželnih zvez za pospeševanje tujskega prometa, v katere so se vključevala olepševalna društva in sorodne organizacije. V manjših krajih, kjer ni bilo olepševalnih društev, so njihovo funkcijo včasih prevzemale občine, ki so bile prav tako vključe- ne v deželne zveze. Včasih so bili člani zveze tudi hotelirji, gostilničarji in la- stniki restavracij. V zveze so bile vključene tudi zdraviliške komisije. Vse zve- ze, združenja, društva in druge organizacije za pospeševanje turizma so lahko postali člani na državni ravni leta 1906 ustanovljene centralne konference av- strijskih deželnih zvez za tujski promet (Janša-Zorn, 2003, 217). Konferenca je služila kot centralni urad, ki je informiral in združeval informacije glede tujskega prometa, promoviral turizem, turistične kraje in društva, omogočal oglaševanje in nastopal kot svetovalni organ železniškega ministrstva in mi- 271 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XVI/I, š. 17: Società per il promovimento del concorso del forestiere in Strugnano bei Pirano, 844, 1909. 214 na morju nistrstva za javna dela. Vključitev v konferenco je zvezam in društvom omo- gočalo izdatno financiranje delovanja.272 Na Goriškem je bila deželna zveza za promet tujcev na območju Gori- ško-Gradiške ustanovljena leta 1907 kot »zveza društev, zavodov, občin, dru- gih združb in posameznikov, ki pokažejo svoje zanimanje za promet tujcev s pristopom k tej zvezi«. Namen zveze je bil »varovati in pospeševati vse, kar je v prid prometu tujcev … najvažnejše naloge deželne zveze so torej, da vpliva pospeševalno na boljši promet v vseh panogah, da skrbi za številnejša in bolj- ša stanovališča ter za obilnejšo in boljšo prehrano, da odstranjuje vse prome- tu tujcev škodljive vplive, da skrbi za primerno reklamo glede vse dežele in da neprenehoma probuja zmisel in razum za pomen prometa tujcev«.273 Za ures- ničitev zastavljenih ciljev si je zveza prizadevala tudi s pridobivanjem finanč- nih sredstev ter podporo drugih akterjev, ki so delovali na področju pospe- ševanja turizma (tujskega prometa). Zveza je torej imela podobne cilje kakor ostale tovrstne organizacije. Območje delovanje goriške zveze, ki je bila spre- jeta v centralno konferenco avstrijskih deželnih zvez za tujski promet (že prej sta bili sprejeti Kranjska in Štajerska deželna zveza), je obsegalo območje pla- nin na severu, krasa na vzhodu in morja na jugu.274 Nastala pa je tudi kot posledica izgradnje bohinjske proge, saj so se po- bude za ustanovitev zveze pričele glasneje izpostavljati ob gradnji bohinjske železnice. V krajih ob železniški progi so namreč videli turistični potencial. Po izgradnji proge in po mnenju predlagateljev ustanovitve zveze (Dragotin Treo, 275 Anton Brecelj, Anton Jakončič, Alojzij Franko, Rudolf Konjedic, Franc Furlani, Matija Šorli, Ferdinand Seidl, Jakob Zupančič) je bila le-ta nujna, na kar so opozarjali tudi turistična društva, gostilničarji, hotelirji ter celo že obstoječi zvezi na Kranjskem in Koroškem. Ustanovitelji so si priza- 272 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 335: Relazione sul ’attività del a Commissione per il promovimento del concorso dei forestieri, Trieste, 1906–1908. 273 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 313: Pravila deželne zveze za promet tujcev na Goriško-Gradiščanskem, 1. 274 Promet in gostilna, 1908, št. 7, 65. 275 Omenjeno ministrstvo je sklicevalo tudi seje deželnih zvez, ki so se jih na goriškem prizadevali udeležiti. Prvi načelnik nadstrankarsko in nadnacionalno ustanovljene zveze, ki je bila spre- jeta v centralno konferenco zvez na Dunaju, je postal goriški odvetnik dr. Dragotin Treo. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, so- cietà d’abbel imento, š. 313: dopis predlagateljev za ustanovitev deželene zveze za promet tujcev, Gorica, 6. 3. 1907. 215 turizem v avstrijskem primorju devali turistično promovirati vse kraje v deželi oziroma deželo v celoti (tako slovenski gorski in kraški svet kakor Furlansko nižino, posebej še Oglej in Gradež), tudi na mednarodni ravni. V zvezi so sodelovali tudi z drugimi po- dobnimi organizacijami ter železniškim ministrstvom, ki je bilo nedvomno izredno zainteresirano za ustanavljanje tovrstnih društev in širitev turistič- ne dejavnosti. Interes za ustanavljanje turističnih društev in organizacij je bil čedalje večji, saj je država finančno podpirala tovrstne organizacije. V Trstu, kjer so se zavedali pomena dotoka tujcev kot zanesljivega pokazatelja blaginje in koris- ti, ki jih imajo od turistične dejavnosti,276 je gospodarsko-obrtna zbornica leta 1906 ustanovila Komisijo za pospeševanje prometa tujcev (Commissione per il promovimento del concorso di forestieri). Komisija je bila sprejeta v central- no konferenco združenja zvez za pospeševanje tujskega prometa na Dunaju. V prvih dveh letih obstoja je komisija organizirala natečaj za razglednice Tr- sta (nagrajene so bile poslane na razstavo turističnega kluba Adria v Gradcu277 leta 1908), pripravo vodnika po Trstu, sprejem in vodenje angleškega združe- nja novinarjev ob njihovem bivanju v Trstu, skrbela za ureditev cest, promo- virala ureditev novega akvarija in kopališkega obrata ter avtomobilske ceste med Trstom in Opatijo, sodelovala na razstavi v Petrogradu leta 1908, si pri- zadevala za boljšo skrb za potovalke turistov ter organizirala in gostila razna srečanja, seveda je sodelovala tudi na sejah centralne konference. Komisija je nastopala kot svetovalni organ gospodarsko-obrtne zbornice in ni mogla de- lovati kot avtonomna ustanova. Zaradi tega si je prizadevala za ustanovitev zveze, pri kateri so lahko sodelovali vsi zainteresirani akterji turistične dejav- nosti.278 Zveza je svoj delokrog želela razširiti tudi na območje Istre, kjer so po- kazali interes zlasti za promocijo in delovanje na severnem obalnem območju polotoka, saj je vzhodni del riviere promoviralo že obstoječe društvo v Opa- 276 L’affluenza di forestieri in un paese è sicuro indice di floridezza…dal quale ritrae fama e lustro un paese e vantaggi immediati una vastissima cerchia di esercenti (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 335: Relazione sul ’attività del a Commissione per il promovimento del concorso dei forestieri, Trieste, 1906– 1908, 3). 277 Namen kluba je bilo spoznavanje Jadranskega morja in njegove obale ter olajšanje potovanja (AST, 13, 460: AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Touristen-Verein »Adria«, Sektion Triest, 1908–1911, š. 460: Satzungen der Touristenvereines »Adria«, 13. 6. 1907). 278 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 335: Relazione sul ’attività del a Commissione per il promovimento del concorso dei forestieri, Trieste, 1906–1908, 8–19). 216 na morju tiji.279 Do ustanovitve take zveze za območje Trsta in Istre je prišlo leta 1909. O ustanovitvi Zveze za promocijo dotoka tujcev v Trstu in Istri (Federazione per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nell'Istria/Küstenlandi- scher Landesverband zur Hebung des Fremdenverkehres in Triest) so razprav- ljali tudi na seji zdraviliške komisije v Opatiji oktobra leta 1909, saj je novo- ustanovljena zveza pozvala zdraviliško komisijo, da se ji Opatija pridruži kot njena članica.280 Namen zveze je bil povečan dotok tujcev v Trst in Istro, iz- boljšanje prometnih in komunikacijskih povezav, spodbujanje ustanavljanja hotelov, kopališč, zdravilišč, restavracij in kavarn, ki so ustrezale modernim zahtevam, izboljšanje že obstoječih struktur, preprečevanje in odstranjevanje morebitnih škodljivih dejavnikov za prihod tujcev, izdaja ter izdajanje in raz- deljevanje promocijskega gradiva, vzpostavitev informacijskih uradov za tuj- ce in druge dejavnosti. Člani zveze, kakor društva, restavracije, gledališča, ka- varne, kopališki kraji ter tudi posamezniki, so plačevali letno članarino.281 Nosilci turistične dejavnosti (društva in druge organizacije) so opozar- jali na primernost in urejenost krajev, zlasti turističnih, na primeren odnos do gostov, kakovostno ponudbo in promocijo z objavami v tisku. Tujski promet je bil donosna dejavnost in Avstro-Ogrska je primer, kako to dejavnost pri- merno spodbujati, nadgrajevati in seveda nadzorovati. Države in dežele pa niso bile edine, ki so vlagale v turistične storitve. V Opatiji, ki je bilo najpomembnejše in najuspešnejše zimsko klimatsko in po- letno morsko letovišče Avstrijske riviere, so interes za vlaganje v tamkajšnji tu- rizem pokazale nacionalne in mednarodne zasebne družbe. Pomemben akter turističnega razvoja je bila družba Južne železnice, ki je v zdraviliščih mo- narhije gradila razkošne hotele. V Opatiji je urejala zaščito obale, velike ze- mljiške površine pa spremenila v parke in sprehajališča ter vlagala v gradnjo namestitev. Leta 1882 je kupila Vilo Angiolino in njen park z velikim kom- pleksom zemljišča ter delom morske obale in ju uredila v turistične name- ne. Družba je Opatijo želela povzdigniti v mondeno evropsko letovišče, kar je uresničevala z izgradnjo razkošnih hotelov. Leta 1884 je zgradila hotel s ko- pališčem Hotel Quarnero–Kvarner in naslednje leto hotel z razkošnim salo- 279 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge del ’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbel imento, š. 335: Commissione permanente per il promovimento del concorso dei fo- restieri, Trieste, 3. 2. 1909, N. 128/09. 280 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 12, Kur-Kommission Abbazia, Protokoll der Executivkomiteesitzung, 4. 10.1909. 281 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XVI/I, š. 17: Statuto del a Federazione per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nel ’Istria, N. 2, Trieste, Editrice la Federazione, 1909, 3–5. 217 turizem v avstrijskem primorju nom Kronprinzessin Stephanie, ki predstavljata začetke modernega turizma v kraju (Vasko-Juhász, 2006). V obdobju desetih let (1884–1894) je kot največ- ji investitor v kraju zgradila še številne druge objekte. Delovala je preko druž- be Direkcija zdraviliških zavodov c.-kr. priviligirane družbe Južne železnice ( Direction der Kuranstalten der k. k. privilegierten Südbahn-Gesellschaft). Po- dobno kakor v Opatiji je tudi v Gradežu načrtovala izgradnjo hotela, vendar se projekt ni uresničil. Na vlogo, ki jo je imela družba pri turističnemu razvo- ju Opatije, kaže tudi podatek, da so bili trije predstavniki družbe člani zdra- viliške komisije. Kasneje je nekatere opatijske hotele imela v lasti avstrijska hotelska del- niška družba Hotel-Aktien-Gesellschaft der Hôtels und Kuranstalten Abbazia, ki je bila sicer le prevzemna družba, saj je njene hotele kasneje pridobila zdra- viliška komisija. V Opatiji so si prizadevali privabiti tudi priznana mednaro- dna podjetja, kakor Internationale Schlafwagen-Gesellschaf ( Compagnie Inter- nationale des Wagons-Lits–CWL), ki je konec 19. stoletja imelo v zakupu dva sanatorija, a v njuno modernizacijo ni posebej vlagalo.282 V naslednjih letih se je zdraviliška komisija z omenjeno družbo sicer dogovorila za izgradnjo no- vega kopališča s finančnim prispevkom komisije, ki pa je bil načrtovan v Vo- loski.283 Zasebne družbe, ki so spodbujale razvoj turizma, zasledimo tudi dru- god. V Gradežu zasledimo tudi vlaganja zasebnikov. Na začetku prejšnjega stoletja (1905/1906) je znani poljski zdravnik Maurizio Oransz zgradil hotel s hidroterapevtskimi napravami Alla Salute (De Grassi, 1992, 21). Oranszov za- vod je nudil številne oblike zdravljenja, kirurške, mehansko in ortopedsko ter hidroterapevtsko terapijo, rentgenski laboratorij, različne kopeli, dvorano za švedsko telovadbo in druge storitve. Poleg njega se je družba Južne železnice leta 1911 tudi v zdravilišču Gradež zanimala za nakup otoka Gorgo, kjer je na- črtovala izgradnjo mednarodne igralnice ( Casino di Gioco). V Portorožu je bila ravno privatna lokalna iniciativa pomembna po- budnica turističnega razvoja. V sodelovanju z medicinsko stroko je skupina Pirančanov ustanovila podjetje, ki je uredilo kopališče s slanico in pričelo z zdraviliško dejavnostjo284 ter s tem spodbudilo kasnejšo afirmacijo in uradno 282 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti salutari (bagni), š. 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900. 283 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 unter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 4. 284 Družba piranskih solin je uradno dovoljenje za odprtje dejavnosti pridobila leta 1887 in takoj odprla kopališče s slanico. 218 na morju razglasitev zdraviliškega kraja. Omenjena družba je na začetku 20. stoletja tudi zgradila prestižni hotel Palace. Ravno v Portorožu lahko sledimo sode- lovanju in povezovanju med zasebno in javno iniciativo, med lokalnimi pod- jetniki in zdraviliško komisijo, ki so skupaj spodbujali razvoj turizma v kraju. V Opatiji gre velik prispevek k turističnemu razvoju pripisati družbi Južne železnice in njenemu vlaganju v nastanitveno infrastrukturo, ki je go- stila elitne obiskovalce. V Portorožu je začetnik zdraviliškega turizma sicer zdravnik, ki je pacientom predpisoval slanico, vendar je lokalna zasebna po- buda odigrala ključno vlogo za nadaljnji razvoj zdravilišča, saj je uredila zdra- viliški objekt in formalizirala dejavnost. V nekaterih morskih zdraviliških krajih so imeli zasebniki pomembno vlogo že pri samih začetkih. Javna in zasebna inciativa sta bila pomembna dejavnika razvoja v Opa- tiji, Gradežu in Portorožu, saj sta tako s finančnega vidika kakor z vidika ure- janja, vodenja in postavljanja nove turistične infrastrukture imela markantno vlogo pri začetkih in nadaljnjem razvoju teh destinacij. Hitrejši pretok informacij v industrijski dobi je tudi tisku dal nove raz- sežnosti in množično učinkoval na življenje ljudi. Novost so dobro izkoristili turistični kraji, ki so svoje storitve in ponudbo začeli promovirati preko olep- ševalnih društev, deželnih zvez za pospeševanje tujskega prometa (Cvirn in Studen, 2001) in zdraviliških komisij, saj so le-te pričele tiskati reklamne pla- kate, razglednice, brošure, vodnike ter oglaševale turistične destinacije na ko- lodvorih in v časopisju. Tiskanje vodnikov, brošur in promocija turističnih krajev sta se širila tudi na jadranski obali. Pri tem ne gre toliko za potovalne priročnike po mor- ju, kot so tisti, ki so nastajali ob vožnji z vlakom, ampak za promocijo turistič- nega kraja in njegovih storitev. Tako so vodniki po zdraviliških in kopaliških letoviščih promovirali zdravilne učinke kraja, uspešno zdravljenje številnih bolezni, njegovo ugodno lego in dostopnost, izlete v okolico, navajali progra- me zabav, sezname hotelov, vil in penzionov. V namen turistične prepoznav- nosti letovišč Avstrijskega primorja se je tiskanje vodnikov, brošur in drugih informativnih priročnikov zelo razširilo. Služili so za promocijo turističnega kraja in predstavitev njegovih storitev. Vodniki in publikacije, ki so jih v Opa- tiji, Gradežu in Portorožu izdajali zdraviliške komisije ter nekateri zdravni- ki, so sledili temu namenu. Promovirali so zdravilne učinke kraja, metode in uspehe zdravljenja številnih bolezni, ugodno klimo in dostopnost. Poleg kul- turnozgodovinskih opisov in številnih reklamnih insertov so bralcu ponujali natančne opise zdravilnih metod in klimatskih razmer. Pomemben poudarek je bil tudi na primernosti letovišč in plaž za otroke ter skrbi za otroška igrišča 219 turizem v avstrijskem primorju (Grado, 1914). Zdraviliška komisija je objavljala sezname zdravnikov v kraju, lekarn, pošte in telegrafa, restavracij in gostiln, hotelov in penzionov z name- stitvenimi kapacitetami, cenike za zdraviliško in glasbeno takso, sezname za- bav in izletov, prireditev in športnih dejavnosti ter cene in pravilnike glede kopanja v bazenih, morju, sončnih kopelih, vstopnine za plažo in drugih ko- ristnih informacij. Posebej sta bili poudarjeni dostopnost kraja in oddaljenost od večjih urbanih središč. Vodniki so ponujali informacije o voznih redih vla- kov, tramvajev in parnikov ter cenah prevoza. Julius Glax, predsednik Zdraviliške komisije v Opatiji, je v vodniku, na- pisanem v angleškem jeziku, bralca seznanjal z zgodovino kraja in zdravili- šča ter z obiski in s prelomnimi dogodki v njegovem razvoju. Opisal je klimo in lego Opatije ter prednosti in slabosti kraja kot zimskega klimatskega leto- višča, kjer so nadvse uspešno zdravili srčne in arterijske bolezni, tuberkulo- zo in skrofulozo, živčne bolezni in histerijo, astmo in nekatere druge bolezni. Vendar Opatija v jesenskem letnem času ni bila primerna za zdravljenje rev- matikov in invalidov z vnetjem ledvic, zato je tovrstnim bolnikom priporočal zimsko zdravljenje v Egiptu in poletno v Opatiji. Predstavil je poletno kopa- liško sezono ter navodila in pravila glede kopanja v morju in njegovih zdra- vilnih učinkov, nudil podatke o namestitvah in prevozih, oblikah zdravlje- nja, higienskih razmerah, zabavi, sprehodih, promenadi in izletih. Vodnik je v zadnjem poglavju objavil informacije komisije o njenih predstavnikih, zdrav- niških ordinacijah, pošti in telegrafu, lokalni oblasti, verskih obredih, sezna- mih hotelov in drugih namestitev, glasbeni skupini, zdraviliški in glasbeni ta- ksi, tarifah in pravilih kopanja, cenikih in voznih redih prevozov, športnih aktivnostih in reklamah (Glax, 1905). Promociji so v Opatiji pripisovali velik pomen, dokaz za to je med drugim dejstvo, da so leta 1900 za promocijo de- lovanja zdravilišča pod vodstvom dr. Glaxa natisnili 10.000 izvodov prospek- tov, ki so jih poslali tudi različnim visokim oblastem.285 Opatijo so promovira- li tudi na druge načine, na primer s predavanji in srečanji, kar je bilo povedano že v prejšnjih podpoglavjih. Vodniki po Gradežu, ki sta jih izdajali zdraviliška komisija in zdraviliška uprava, so vsebovali podatke o zgodovini in opisu kraja ter posebej izpostav- ljali funkcijo kraja kot zdravilišča in morskega letovišča, metode zdravljenja z morjem, s soncem, z mivko in zrakom s podatki o temperaturi zraka in vode. Kot prednost Gradeža so navajali mirno morje, ki naj ne bi bilo nikoli raz- burkano. Kopanje v morju je izredno pozitivno vplivalo na zdravje otrok iz 285 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 1219: Jahresbericht pro 1900, Jahres-Bericht über die Thätigkeit der Curcommissi- on, die Gebahrung mit dem Curfonde und über das Curwesen im Jahre 1900, 27. 2. 1901, 1. 220 na morju modernih industrijskih in urbaniziranih središč in zato naj bi kraj predsta- vljal pravi otroški raj na Avstrijski rivieri. Vodnik iz leta 1914 je posebej pou- darjal primernost klime, plaže in morja za zdravje otrok in priporočal tam- kajšnje kure ter navajal navodila za pravilno preživljanje časa s strani otrok, ki so potrebovali predvsem zadostno količino spanja (zjutraj ni bilo priporočeno prezgodnje vstajanje in zvečer prepozno spanje). Za stimulacijo apetita so pri- poročali jutranji sprehod po plaži, čim daljše zadrževanje na plaži, kjer so bili otroci izpostavljeni morskemu zraku in sončni svetlobi, vendar so zaradi zaš- čite pred sončnimi žarki morali imeti na glavi pokrivala (, 1914). Vodniki so navajali izlete v okolico, dostop do letovišča, bivanje, namestitve, restavracije, pravilnik kopališkega obrata in plaže, cene storitev (kopanje, takse), podatke o zdravnikih, lekarnah, pošti in telegrafu, religioznem obredu, športu in igri- šču za otroke (Grado, 1914; Grado 1909; Grado 1901). Poleg vodnikov je zdraviliška komisija v Gradežu skrbela tudi za izdajo reklamnih prospektov s fotografijami, topografskim načrtom kraja, z zemlje- vidom celotne občine, zemljevidom s prikazom poti z Dunaja do Gradeža, s seznamom in z lokacijo zasebnih hiš, s ceniki, skratka, z vsemi ključnimi po- datki, ki jih je potreboval potencialni obiskovalec. Opozorilo o potrebnem propagandnem gradivu je, kakor so opozarjali na seji zdraviliške komisije leta 1901, prišlo z Dunaja. Predvideli so tisk v nemškem jeziku, ki bi v Gradež privabil nemško govoreče goste.286 Odločili so se za oblikovanje »stalnega« prospekta s podatki in fotografijami ter za pripravo vsakoletnega dodatka k obstoječemu prospektu z najnovejšimi informacijami. Končno so se odločili za tisk 4.000 izvodov »stalnega« brezplačnega prospekta. V letnem finanč- nem načrtu za naslednje leto (1902) so predvideli znesek 1.200 kron, namenje- nih tisku omenjenega prospekta.287 Postopek tiska promocijskega gradiva je bil dolgotrajen, kar lahko razberemo iz zapisnikov sej zdraviliške komisije.288 Portorož ni bil izjema. Vodnike so izdajali zdraviliška komisija ali posa- mezni zdravniki, lastniki sanatorijev v kraju. Furlanijev vodnik po Piranu in Portorožu, Führer durch Pirano und Portorose, ki je izšel leta 1910, je ponujal opis zgodovine krajev v bližini Portoroža in značaja njunih prebivalcev, opis dostopa do Pirana in Portoroža preko morja in kopnega, opis dolžine potova- 286 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 25. 4. 1901, N. 201 in Processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 2. 7. 1901, N. 515. 287 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale del a seduta del a Commissione di Cura di Grado, 18. 10. 1901, N. 742. 288 Diskusije o tisku, vsebini in stroških so potekale od aprila do oktobra in bile tako načrtovane šele za naslednjo turistično sezono. 221 turizem v avstrijskem primorju nja in število postaj ter svetoval obiske okoliških krajev. Poleg tega je v vodni- ku navedel pomembne informacije za bralca, ki so obiskali Istro, in sicer glede pošte, policije, lekarn, odvetniških pisarn, gostiln in hotelov, trgovin, fotogra- fov ter tarif za trolejbus, izvoščke in tramvaj. Na koncu besedila so bile prilo- žene reklamne fotografije hotelov, restavracij, knjigarn, frizerskih salonov in trgovin (Furlani, 1910). Vodnike in publikacije o zdravilišču in kopališkem le- tovišču Portorož je namreč izdajala tudi zdraviliška komisija. Poleg reklam- nih insertov so ti vodniki navadno vsebovali tudi tabele z voznimi redi vla- kov, tramvaja, s postanki na postajah ter z voznimi redi parnikov. Tovrstne informacije sta nudila tudi Baxova vodnika iz leta 1914 in 1920, ki sta poleg tega vsebovala še informacije o zdravilnih učinkih morske vode in slanice ter načinih zdravljenja v Portorožu. Kakor že omenjeno, so vodnike izdajali tudi zdravniki. Dr. Pupini in dr. Contento sta na ta način oglaševala svoja sanato- rija. Pupini je vrsto let deloval na Dunaju in bil glavni zdravnik c.-kr. železni- ce, član Kolegija avstrijskih balneologov in Združenja avstrijskih zdravnikov. Njegove metode zdravljenja so temeljile zlasti na naravni bazi. Njegovo zavze- manje za afirmacijo zdravilišča v Portorožu se je odražalo tudi s prisotnostjo na konferencah in s pisanjem v strokovnih revijah (Brglez, 2005; Gombač in Brezovec, 2007). Vloga turističnih vodnikov je kmalu po prvih Bädekerjih in Murrayih postala zelo pomembno orodje promocije turističnih krajev, kar je veljalo tudi za Opatijo, Gradež in Portorož. Poleg oglasnega gradiva so promocijo oziroma vesti o turističnih krajih širili tudi drugi pisci. Popotniki, pisatelji, novinarji ali profesorji, ki so obi- skali Jadran v 19. stoletju, so prav tako zapisovali svoje vtise. Med številni- mi je zanimiv pogled švicarskega novinarja J. C. Herra, ki je ob svojem obi- sku leta 1888 gledal na Gradež s kritičnim očesom. Opisal je lepo krajino, klimo in možnosti turističnega razvoja, a je hkrati opomnil na pomanjklji- vo infrastrukturo in namestitvene storitve za obiskovalce (Herr, 2001). Na fi- lozofa Heinrichu Noétu je v njegovih popotovanjih po deželah Avstro-Ogr- ske Gradeška laguna napravila velik vtis. Priporočal je namreč, da obiskovalci ne obiščejo zgolj Ogleja, ampak tudi Gradež, ki ga je prevzel. Omenil je tudi zdravilne metode, ki so jih prakticirali kot kuro za revne skrofulozne otroke iz celotnega Primorja. Zrak, ki je bil poln joda, in morje, bogato z bromom, sta namreč v njegovih očeh predstavljala učinkovito zdravilo (Noe, 2001a, 61). Stradner je v svojih opisih Jadrana, kjer se je v enem poglavju posve- til Istri in omenjal tudi Portorož, navajal, da je bil še pred nekaj leti govor o tujskem prometu na jadranskih plažah malo poudarjen, celo cenzuriran, saj so se pozimi teh krajev izogibali zaradi strašljive burje in poleti zaradi nemo- 222 na morju goče vročine. Tovrstna negodovanja o jadranski rivieri so se kasneje izkazala za neutemeljena (Stradner, 1903, 88). Kljub temu da je Stradner v svojih opi- sih najverjetneje delno pretiraval, je zanimivo, da sta bili ravno burja oziroma zavetje, ki so ga pred njo nudila zdravilišča kakor Opatija in Portorož, ter pri- jetno poletje zaradi rahlega vetra, ki je omogočal boljše prenašanje vročine, značilnosti, na katerih so ti kraji gradili svojo turistično podobo. Stradner je spodbudno opisoval turistični razvoj krajev ob Jadranu, kjer je bilo pozimi in poleti prijetno, kjer je bila poleti vožnja s parnikom udobna in varna, kjer so nudili vso udobnost, kjer je bilo zdravo kopanje v morski vodi in so bili učin- ki morskega zraka zdravilni ter so ljudje z uživanjem v brezdelju ( dolce far ni- ente) premagovali razne nervoze (Stradner, 1903, 91). 289 Promocijo morskih zdravilišč in letovišč Avstrijskega primorja je prines- la tudi prva istrska pokrajinska razstava, ki je potekala v Kopru spomladi leta 1910. Zavedajoč se naraščajoče gospodarske vloge turizma je bil obmorskim destinacijam namenjen poseben paviljon za kopališča in šport (Pavillon für Seebäder und Sportwesen). Na razstavi so se tako s promocijskim gradivom predstavila morska letovišča in zdravilišča, med drugimi tudi Portorož, Opa- tija, Lovran in Istrske toplice (Blažević, 1987, 137). Udeležba na razstavah, konferencah in srečanjih je bila učinkovito pro- pagandno orodje turističnih krajev. Izdaja turistično-propagandnega gradiva – od vodnikov, do razglednic, plakatov in brošur – in njihovo oglaševanje je v 19. stoletju že pozitivno vplivalo na prepoznavnost turističnih krajev, nena- zadnje se teh komunikacijskih sredstev (poleg drugih) poslužujejo še danes. Na podlagi izpostavljenih primerov lahko vidimo, da so bili dejavniki turističnega razvoja precej prepleteni. Tako v Opatiji kot Gradežu in Porto- rožu so vodilni v zdraviliščih načrtovali in finančno podpirali oglaševanje ter tiskanje različnih komunikacijskih orodij. 289 Morski zrak naj bi izboljšal presnovo in spodbujal formacijo organskih snovi, kar je bilo izrednega pomena za skrofulozne in atrofične otroke. Že sam morski zrak ima torej pomembne terapevtske učinke, močno spodbuja nutritivni proces in dviguje življenjsko moč. 223 Pod zemljo Podzemne kraške jame so ljudje uporabljali že od paleolitika, bodisi kot zatočišča, skladišča, za dobavo vode ali v religiozne namene (Sveta jama oziroma Socerbska jama), torej v času, ko še ne moremo govoriti o spe- leoloških raziskavah na eni ali turističnem obisku na drugi strani1 (Kranjc, 1997, 99). Kraški podzemni svet sicer predstavlja eno pomembnejših turistič- nih atrakcij na Slovenskem, saj je zaradi svoje skrivnostnosti že v preteklosti privabljal domače in tuje raziskovalce; tako jamski turizem velja za eno naj- starejših turističnih dejavnosti na Slovenskem (Kranjc, 2002; Shaw, 2008). Obiskovanje jam je bilo v predindustrijski dobi vezano na več dejavnikov, saj je podzemni jamski svet buril duhove številnih radovednežev, avanturistov in raziskovalcev, ki so želeli odkrivati njegove skrivnosti, ter domačinov, ki so okrog njih spletali različne zgodbe, povezane predvsem s prehodi v onostran- stvo ter prihodi v tostranstvo (plodnost) (Hrobat Virloget, 2015). V obdobju pred modernim turizmom je obisk torej povezan s krščanskim verovanjem, kot je na primer čaščenje krščanskega mučenika sv. Servula, ki se je leta 284 zatekel v votlino na Socerbu in tam umrl. Kmalu po smrti so jamo pričeli obi- skovati njegovi privrženci, verniki, ki so tja prihajali vsako leto na dan njego- ve smrti.2 Drugi motiv, vezan na obiskovanje in čaščenje jam, je bil za domači- ne povezan s kultnimi verovanji. Jame so veljale za skrivnostne kraje, prehode v onostranstvo, bivališča nadnaravnih bitij in kraje ritualnih dejanj (Hrobat Virloget, 2015, 153).3 Ta dejanja in verovanja so se v ljudskem izročilu ohrani- la dolgo časa, na kar kaže še Agapitov zapis v 19. stoletju, čeprav jih opisuje v 1 Deli besedil so bili že objavljeni v člankih (glej literaturo). 2 Romanje v jami so opisali tudi Valvasor in Schönleben v 17., Nagel in Hacquet v 18. ter Agapito v 19. stoletju. 3 Le-ta imajo lahko negativno (hudič, zmaj) ali pozitivno funkcijo (vile) ali morebiti skrivajo zaklad. pod zemljo 225 turizem v avstrijskem primorju omalovažujočem tonu: »Tem brezsmiselnim podobam, visečim fantomom, ljudsko vraževerje pripisuje smešna imena, saj si je s svojo čudaško pametjo iz- mislilo nesmiselne zgodbe o njihovem pomenu in domnevnem vplivu na člo- vekovo usodo« (Agapito, 1823, 23–24).4 Kljub zanimivim in včasih strašljivim funkcijam, ki so jih imele jame, je bil za tuje popotnike, ki niso bili neobčutljivi na podobe, videne v jamah, osrednji motiv obiska zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturistične nara- ve. V Postojnski jami je domnevno najstarejši znan podpis obiskovalca iz leta 1213 (Južnič, 2013, 10),5 ki so se mu kasneje pridružili še številni, čeprav so do 16. stoletja in Valvasorjevega opisa jame v njej beležili manjši obisk tujcev oziroma zanimanje kakor v »turistično« prepoznavnejši Vilenici (Valvasor, 1977, 51–52; Savnik, 1958, 139; Shaw, 2008, 45).6 Postojnska jama oziroma njen jamski sistem (Postojnska, Otoška in Črna jama) je bil deležen večjega obiska tekom 18. in v 19. stoletju, pravi turistični obisk in razvoj jame pa je zaživel po letu 1818/1819 in po izgradnji železniške proge Dunaj–Trst (1857). Vilenica je bila v »turistične« namene odprta v 17. stoletju, kar pomeni, da so za vstop vanjo pobirali vstopnino. Tu sicer ne gre za turistično dejavnost, vendar je po- biranje vstopnine in ne zgolj plačilo jamskega vodnika in razsvetljave znak do- ločene tržne dejavnosti. Škocjanske jame so bile zaradi težjega dostopa vse do začetka 19. stoletja manj obiskane, saj je bil obisk zaradi neurejenosti dostopa večinoma omejen le na površje. Starejši opisi jamskega podzemlja se osredoto- čajo na ponikanje reke Reke, opisovanje krajine in divje narave. Spust v samo jamsko podzemlje skoraj ni bil mogoč. Raziskovanje in obiskovanje kraških jam je specifičen pojav, ki ga ne moremo uvrščati v običajno prepoznane kategorije predhodnih ali modernih oblik turizma, kot jih poznamo v mednarodnem zgodovinopisju. Vzporedni- ce bi deloma lahko iskali v zanimanju in odkrivanju naravnih pojavov, ter is- kanju, zaščiti in ohranjanju neokrnjene narave v naravnih parkih, kar se je najprej pojavilo v Združenih državah Amerike, vendar gre kljub nakazanim sorodnostim oziroma želji po odkrivanju naravnih znamenitosti pri jamskem turizmu vendarle za posebnost, ki je prisotna le na območju, kjer so značilni kraški pojavi. 4 V originalu: »A queste inani forme, a questi aerei fantasmi la superstizione del volgo attribuì dè nomi ridicoli, siccome con stravagante ingegno inventò del e fole insensate rispetto al loro significato ed al a supposta loro influenza sul destino del 'uomo«. 5 Iz rova starih podpisov je podpis, ki danes ni več ohranjen, prerisal Alois Schaffenrath. Pojavljajo se tudi dvomi o obstoju tega podpisa. 6 Glede na podpise iz 16. stoletja oziroma Valvasorjev opis, ki pravi, da je vanjo peljal tudi nekaj tujcev, lahko sklepamo, da je jama bila obiskana. Vendar drugim opisom obiska lahko sledimo šele v 18. stoletju (kot na primer Keyssler leta 1730). 226 pod zemljo Pred obdobjem modernizacije, pred izgradnjo novih kopenskih in morskih prometnih povezav(parnim strojem), ki so bistveno spremenile na- čin in značilnosti potovanja, je kraška pokrajina s svojimi naravnimi poseb- nostmi že pritegovala številne popotnike, grandtouriste, avanturiste in izo- bražence. Le-ti so pogosto beležili utrinke in vtise svojih potovanj ter jih po vrnitvi domov nemalokrat tudi objavljali v obliki dnevnikov in potopisov, s pomočjo katerih pridemo do pričevanj iz preteklosti. V pričevanjih lahko sle- dimo stiku in doživetemu spominu na pokrajino, preko katere je potnik po- toval (Cvirn in Studen, 2001). Na podlagi njihovih pisnih pričevanj, ki so pri raziskovanju »uveljavljen tip zgodovinksih vrov v socialni in antropološki zgodovini« (Carmichael, 1991, 41), lahko izvemo, v kolikšni meri so se itine- rariji popotnikov usmerjali čez Kras, če so se in kateri so bili tisti dejavniki privlačnosti, ki so jih privabili na omenjeno območje. Kljub zanimivim in včasih strašljivim funkcijam, ki so jih imele jame, je bil za tuje popotnike, ki niso bili neobčutljivi za podobe, videne v jamah, osrednji motiv obiska zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturistične nara- ve. Vendar se je potrebno zavedati pomanjkljivosti opisov, ki sicer nudijo po- datke in opise o načinu življenja neke družbe, vendar velikokrat razkrivajo lasten pogled na nedomače okolje, obenem pa mentaliteto in izobrazbo opa- zovalca in opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega sloja in s te perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih opazuje na potovanju. Pri opisih je pogosto opaziti tudi vpliv predhodnikov in sodobnikov, ki so o teh krajih že poročali, kar je na svoj način vplivalo na predstave obiskovalcev, saj so že pred prihodom v določen kraj lahko o njem imeli izoblikovano podobo. Pogosto se je tudi zgodilo, da so pisci prepisovali zapise svojih predhodnikov in opisanih krajev morebiti niso obiskali. Za vir informacij so poleg tega imeli tudi lokal- ne gostilničarje. Pri uporabi potopisov kot zgodovinskih virov pa se je potreb- no zavedati, da je vprašanje »zaznavanja dejanskosti, oddaljenosti doživetja, skratka, sporočilnost potopisov […] treba kritično pretehtati in ovrednotiti« (Studen, 2009, 105). Potopisi in dnevniki, ki so jih popotniki objavljali, se med seboj razli- kujejo glede na način pisanja, percepcije, izkušnje in interese. Tako lahko pri številnih opisih poti obravnavanih destinacij zasledimo kritični pristop do gostiln, poti, ponudbe, dostopnosti in do načina življenja lokalnega prebival- stva. Območje Krasa ni bilo izjema. Pričevanja popotnikov, ki so potovali čez to območje, so že v veliki meri obravnavana in objavljena (glej Shaw,7 Shaw in Adam, Carmichael, Levental). Osredotočali smo se na »turistični« vidik pri- 7 S tujimi popotniki po Krasu se izčrpno ukvarja Trevor R. Shaw. Glej seznam literature. 227 turizem v avstrijskem primorju vlačnosti krajev s kraškimi pojavi. Predmodernemu turizmu na kraškem ob- močju je v nadaljevanju namenjene več pozornosti, saj na podlagi dostopnih virov lahko ugotovimo, da je to območje v primerjavi z drugimi bližnjimi ter- malnimi in morskimi kraji v času pred razvojem modernih oblik turizma uži- valo večje zanimanje za raziskovanje in obiskovanje. Zanimanje je bilo osredo- točeno na iskanje vidikov privlačnosti, vzrokov za obiskovanje, zlasti kraških naravnih pojavov, ki so pritegnili pozornost obiskovalca in spodbudili obisk določene destinacije. Kraška pokrajina je s svojimi nevsakdanjimi naravnimi posebnostmi privabljala raziskovalce in avanturiste. Pri tem je Trst igral strateško vlogo kot pristanišče in izhodiščna točka za posamezne itinerarije in obisk bližnjih kra- ških območij (jamo Vilenica, Škocjanske jame, Lipico, Socerbsko jamo). Bli- žina mesta je omogočala boljšo prepoznavnost in dostopnost teh krajev tako v fazi pred kakor tudi v obdobju modernega turističnega razvoja. Obravnavana so bila le nekatera pričevanja popotnikov v obdobju pred modernim turizmom, zlasti tista o bolj poznanih krajih na kasnejšem obmo- čju Avstrijskega primorja. Včasih so bili omenjeni tudi nekateri kraji v Istri, kjer so bili prisotni kraški pojavi. Deloma smo se posvečali tudi območju de- žele Kranjske, saj kadar govorimo o razvoju jamskega turizma, ne moremo mimo Postojnske jame. Pričevanja popotnikov na Krasu pred industrijsko revolucijo in moder- nimi oblikami potovanj izkazujejo tudi, kateri so bili dejavniki in danosti, ki so določali privlačnost določenih krajev in spodbudili obisk določenih desti- nacij. Kraški pojavi, zlasti podzemne jame, so privabljale znanstvenike, nara- voslovce in geologe, čeprav so se, kakor izpostavlja Stanonikova, zanimali tudi za druge naravne in kulturne pojave: »Angleške popotnike, ki potujejo pre- ko Slovenije, zanimajo poleg pokrajine same in kraških pojavov ter gor in rek še zlasti poljedelstvo in vinarstvo, sploh gospodarstvo, prometne povezave, socialne razmere, poleg tega pa tudi sledovi antike, arhitektura, varnost po- tovanja« (Stanonik, 1992, 116–17). Poleg podzemnih jam sta bila v ospred- ju zanimanja še Cerkniško jezero in idrijski rudnik. Interes je bil torej usmer- jen v posebnosti, s katerimi se sicer na potovanju niso srečali. Če je bilo v 17. stoletju v ospredju zanimanje za idrijski rudnik živega srebra in presihajoče Cerkniško jezero, je v 18. naraslo zanimanje za obiskovanje jam, kar je nato v 19. stoletju, z razvojem novih prometnih povezav, pridobilo povsem nove raz- sežnosti (Shaw, 1997b). Postojnska jama je takrat postala središče zanimanja. Ustaljene prometne poti so na obravnavanem območju iz smeri Gradca in Dunaja vodile preko slovenskega ozemlja (in Krasa) proti Trstu ali pa preko 228 pod zemljo Vipave in Gorice proti Italiji. Popotniki so se na poti ustavljali v krajih, kjer je bila neka lokalna specifika vredna obiska. Jame so bile nasploh osrednji vidik privlačnosti obravnavanega območja. Grandtouristi in drugi tuji popotniki predindustrijske dobe so na ob- močje Krasa prihajali večinoma z območja Anglije, Nemčije, Francije, Avstri- je in Italije. Nekateri izmed njih so samo prečkali omenjena ozemlja, drugi so se namenoma napotili v kraj, po že vnaprej določenem itinerariju. Med naj- znamenitejše angleške popotnike novega veka sodi Walter Pope, profesor na Oxfordu ter eden prvih članov angleške Royal Society (Kraljeva družba), ki se je leta 1664 ustavil tudi v idrijskem rudniku živega srebra. Ohranjen je njegov podpis v knjigi gostov na idrijskem gradu (Levental, 1989). Edward Brown, član Kraljeve družbe in zdravnik, je preko slovenskega območja potoval leta 1669. Na svoji poti je obiskal tudi Idrijo, Gorico in Cerkniško jezero. Po pov- ratku je objavil potopis A Brief Account of Some Travels, ki je bil takrat za tuje popotnike edini dostopni angleški vir o slovenskih krajih (Brown, 1685; Sta- nonik, 1992). Brown je v svojem delu opisal potovanje in zabeležil svoja opaža- nja na poti. Pri svojih opisih je bil natančen, pozornost je posvečal opisovanju pokrajine in pojavov, kakor na primer Cerkniškega jezera, njegovih značil- nosti, živalstva in ribolova,8 ter se zanimal za šege in navade tamkajšnjih pre- bivalcev. V Cerknici ga je gostil »Richter« oziroma sodnik Andreas Wiser. Browna je želja po ogledu rudnika živega srebra pripeljala v Idrijo, kjer je na gradu v vpisni knjigi videl vpisana le dva Angleža, eden od njiju je bil Pope.9 Pot ga je nato vodila proti Gorici (Brown, 1685, 80–83). Brown je navajal tudi »slovanska« poimenovanja krajev in pojavov; »slovanski« jezik, »sclavoni- an«, se mu je zdel nenavaden. V 17. stoletju ne moremo mimo omembe domačega raziskovalca Jane- za Vajkarda Valvasorja, ki je v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) podrobno opisoval Kras in njegove naravne znamenitosti in posebnosti. V svojem delu opisuje okoli 70 jam, med njimi je po njegovem mnenju Postojnska največja in najdaljša ter najstrahotnejša (Savnik, 1958, 138). Poleg Kircherja je tudi on opi- sal Škocjanske in narisal dve veliki dolini (Shaw, 1998, 237). S svojim delom je 8 »This Lake is about two German miles long, and one broad, encompassed with Hil s at some dis- tance, an upon the South-side lies a Forest part of Birnbaumer Forest, which extends a great way, wherein are many Dear, wild Boars, Foxes, Wolves and Beards«. »Every year in some part of the Month of June, the water of this Lake descends under-ground through many great holes at the bottoms; and in the Months of September returns again by the same holes« (Brown, 1685, 80). 9 »Those Strangers who come into the Castle of Idria, have their names set down in a Register- Book, with the Country of which they are Natives, an the Catalogues is large, but of English men there are few; of late years only Mr. Evelyn and Dr. Pope [ki je bil v Idriji leta 1664, op. P. K.], with their Company« (Brown, 1685, 83). 229 turizem v avstrijskem primorju Valvasor želel promovirati in širiti znanje o območju, ki ga je opisoval (Panjek, 2005, 154).10 Njegova knjiga je pristala v številnih gostilnah in prenočiščih, kjer so se zadrževali tuji popotniki, in služila kot vir informacij o slovenskih krajih. Pri kasnejših dnevnikih in potopisih je občutiti Valvasorjev vpliv(Po- cocke, Davy, Tobin, Spenser), ki so ga na več mestih (tudi nenatančno) prepi- sovali (Stanonik, 1992, 116). O Socerbu je v 17. stoletju pisal tudi škof Tommasini. V svojih zapisih je omenjal, da je bilo v okolici vasi več votlin, v eno od njih pa so se lahko spusti- li po lestvi. V votlini so bili prostori in poti, pregrajene z nekakšnimi stebri iz belega kamna (Tommasini, 1837, 268).11 Socerb je natančno opisal tudi Valva- sor. Konec 17. stoletja sta v grad vodila dva dvižna mostova, do njiju pa je obi- skovalec prišel po kamnitih stopnicah, vklesanih v skalo, ki jo je lahko prema- gal le s svetilko v roki. Všeč sta mu bila tudi konjušnica in prostor za urjenje konj. Na njegovi risbi je vidna tudi cerkvica, o kateri Valvasor piše, da je bila posvečena sv. Servolu (Valvasor, 1971, 524). Jamo in grad je ob svoji prvi vizi- taciji po tržaški škofiji leta 1693 obiskal tudi škof Francesco Miller. Njegov so- potnik, Pietro Rossetti, je beležil potek potovanja. Škof je na Socerbu najprej obiskal cerkvico, ki se je nahajala v bližini jame in gradu. Vhod v jamo, v ka- tero so se spustili po dvajsetih stopnicah, je bil na dostopnem mestu. V jami je opisal kapnike s številnimi lepimi kamnitimi podobami ptic, strožev in dru- gih živali. Rossetti je omenil legendo o sv. Servolu, zdravilno vlogo vode v jami in vinsko klet takratnih lastnikov, grofov Petač (Durissini, 1998, 100). Leta 1715 je Simon Clement, angleški diplomatski predstavnik na Du- naju (od 1711 do 1714), na svoji poti potoval preko Cerknice, Trsta in Gorice. V svojem rokopisu je opisoval poti, reke in mostove, mesta ter njihovo arhitek- turo, pisal o noši, jeziku, ekonomiji in načinu življenja (Levental, 1989, 174).12 Po njegovem pisanju je bilo mesto Trst gosto naseljeno, z ozkimi ulicami in vi- sokimi hišami. Povedali naj bi mu, da so v okolici pridelovali vino, močnejše črno in šibkejše belo. V Trstu si je oddahnil od potovanja ter kosil pri guver- nerju Strassoldu. 27. avgusta je pot nadaljeval preko Devina in Štivana ter 28. zjutraj prišel v Gorico. Pot je bila dolga zaradi slabe ceste, zaradi katere je nje- gov konj izgubil dve podkvi, in Clement je bil primoran hoditi dve milji. Pri- 10 Po Panjekovem (2005, 154) mnenju je Valvasor želel valorizirati njegovo naravno in kulturno dedi- ščino, kar pomeni, da je bil njegov pristop dokaj inovativen in moderen. 11 »Vi sono nel territorio medesimo molte caverne sotteranee dette volgamente foibe, o fovee. […] In una di queste caverne poco distante dal a vil a, si va con una scala, poco lunga, ed entrati si trovano varj spazj, e strade divise da alc ni parapetti, e colonne di certa pietra bianca formata dal e distil azioni, e sembra che tali colonne, ed altre figure siano quasi formate dal 'arte« (Tommasini, 1837, 268). Beli kamen se najverjetneje nanaša na kapnike. 12 Preveden Clementov rokopis objavili v ČZN leta 1920. 230 pod zemljo siljen je bil prespati pred Gorico, v revni vasi, kjer je bilo vino dobro, a name- stitev izredno siromašna (Clement, 1920, 97). O slabih cestah je nekaj več kot 20 let pred njegovim obiskom ob vizitaciji tržaškega škofa Millerja (leta 1693) poročal Rossetti. Z izjemo glavne poti, ki je vodila iz Kranjske in Istre proti obalnemu območju in obratno, so bile stranske poti slabo vzdrževane. Pot je bila zaradi tega napornejša in posledično daljša (Durissini, 1998, 5). Član Kraljeve družbe v Londonu, sicer Nemec, Johann Georg Keyssler, je leta 1730 potoval čez slovensko in hrvaško ozemlje. Iz Trsta se je preko So- cerba, Reke, Postojne (kjer je obiskal Črno jamo), Predjame, Planine, Cerkni- ce, Idrije, Vrhnike, Ljubljane in Celja peljal do Gradca (Shaw, 1997a). O do- mačinih je pisal, da so govorili slovanski jezik, vendar so prebivalci vseh slojev znali tudi italijansko in nemško (Shaw, 2008, 67). Med drugim je opisal tudi Socerbsko jamo v bližini gradu sv. Servula na hribu in jo označil za precej ve- liko, ponekod slabo prehodno. V njenem prvem delu je bil oltar, kjer so včasih imeli mašo.13 V drugi jami pod gradom naj bi prebivalci sosednjih vasi v nevar- nih časih skrivali svoje imetje. Keysler je pisal tudi o Postojni, kjer je obiskal jamo in v njej opisal nenavadne figure in oblike kapnikov, ki so obiskovalcu burile domišljijo.14 Pri tem je potrebno upoštevati, da je obisk podzemlja po- tekal večinoma v temi in po spolzki poti, kar je popotovanju dodalo še nevar- nejši in skrivnostnejši značaj. Zaradi tega taki odzivi in opisi ne presenečajo, saj Keyssler ni edini popotnik predindustrijske dobe, ki je zapisal tovrstne ob- čutke. Najbolj so ga nedvomno pritegnili naravni pojavi, kot na primer tudi reka Pivka, o kateri je pisal z navdušenjem (Shaw, 2008, 66–67).15 Richard Pococke si je leta 1736 in 1737 na svoji poti ogledal Cerkniško jezero, Idrijo, Trst in Istro do Pulja. Z njim je potoval tudi Jeremiah Milles, ki je za seboj pustil zapise s potovanja. Na skupnem potovanju sta se s Pococ- kom ustavila pri Cerknici, kjer sta ostala dva dni. Zanimala sta se za presiha- joče jezero. Pot ju je zanesla tudi do Postojnske in Črne jame, Idrije, Trsta in Gorice (Shaw, 1997a; Carmichael, 1991). Iz Trsta sta se odpravila do Socerb- 13 »About a German mile from Trieste, the castle of S. Servulo stands on a high mountain, whi- ch yields a very pleasant prospect. Near it is the entrance of a famous cavern […] In the first cell you come into, mass is celebrated at certain times, for which purpose it is furnished with an altar« (Shaw, 2008, 66). 14 »The sides are covered with all kind of figures, formed by the same exsudations, to which the imagination of the curious spectator frequently gives various forms never intended by nature; so that is not all strange that some people should make out the heads of horses, dragons, tygers, and several other animals, among these stalactical substances« (Shaw, 2008, 66). 15 »It is very remarkable that te river Poig, which rises in this mountain about a German mile from Adelsberg, runs again to it with an inverted coursem loses itself near the entrance of the cavern, and fal s a great depth into the rock, as is evident from its roaring noisem and the sound caused by flinging a stone into the hole« (Shaw, 2008, 66–67). 231 turizem v avstrijskem primorju ske jame, ki jo je Milles na kratko omenil v svojih pismih. O Postojnski jami je napisal, da ni tako dolga kakor tista v Predjami (drugi del še ni bil odkrit), a veliko zanimivejša in polna stalaktitov, ter se navdušil nad naravnim mostom. Črna jama oziroma Magdalena jama je bila s svojimi številnimi pietrifikacija- mi po njegovem mnenju daleč najzanimivejša, a zaradi odročnosti bolj malo obiskana (Shaw, 2008, 78). Cerkniško jezero je bilo dolgo časa v ospredju zanimanja in posledič- no deležno številnih raziskav in opisov. O znamenitem jezeru je pisal tudi nadzornik deželnih cest na Kranjskem in kasneje upravitelj idrijskega rudni- ka (1724) Franz Anton Steinberg. Zanimal se je za naravne posebnosti in na- pisal knjigo o načinu življenja ljudi ob Cerkniškem jezeru, obenem je opisal in naslikal oblike lova in ribolova ob jezeru (Habe, Kranjc, 1981). Steinberg je kot domačin16 dobro poznal kraj, saj je živel v bližini jezera. Svoja raziskoval- na dognanja o presihajočem jezeru in podzemnih jamah je leta 1758 objavil v knjigi Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Zirkni- tzer See.17 Cerkniško jezero je zbujalo interes piscev, ki so se zanimali za speci- fične naravne pojave. Tako zgodovinarje kakor naravoslovce, denimo Werner- ja, Kircherja in Schönlebna, je najbolj fasciniralo dejstvo, da se je v teku leta na tem območju lahko sejalo, želo, paslo živino, lovilo in ribarilo. Skrivnostne- mu pojavu presihanja, ki ga niso znali utemeljiti, so posvetili manj pozornos- ti. Po Valvasorjevi Slavi se je ravno Steinberg posvetil obsežni obravnavi jeze- ra, saj v svoji knjigi opisuje njegovo lego in značilnosti, lov, ribolov, odtekanje vode, odtočne jame in druge značilnosti (Korošec, 1967, 14–18). Korošec je Steinbergove opise jezera označil za izčrpnejše od Valvasorjevih, vendar vsee- no nenatančne kar se tiče dotekanja in presihanja vode, ki jih je pisec povze- mal po njem in Kircherju. Kritičen pristop do Steinberga in Valvasorja je imel tudi Tobija Gruber, ki se je bolj poglobljeno posvetil razlagi pojavov Cerkni- škega jezera. Gruber, hidrograf, je bil tudi prvi, ki je za vzrok jezerskega feno- mena navedel tudi padavinske razmere v Cerkniški kotlini in njeni najbližji okolici ter trdil, da je voda tekla tudi pod jezerom v členoviti jamasti strugi, ki je skozi požiralnike sprejemala še jezersko vodo (Korošec, 1967, 18). Razisko- valci in pisci s konca 18. stoletja, ki so analizirali pojav jezera, so informacije že črpali od svojih predhodnikov ter jim dodajali svoje izsledke. Med temi so bili Hacquet, Linhart, Laurenti, Zois, Vodnik, Pohlin in drugi. Zdravnik in naravoslovec s konca 18. stoletja, Alberto Fortis, član angle- ške Kraljeve družbe, ki je znan predvsem po svojem delu Viaggio in Dalma- zia, je med letoma 1765 in 1791 dvanajstkrat potoval preko Jadrana, od tega je 16 Od 3. leta starosti je živel v hiši na Marofu ob jezeru (Shaw, 2009, 8). 17 Knjiga, datirana z letnico 1758, je bila dejansko izdana leta 1761 (Shaw, 2009, 10). 232 pod zemljo enajstkrat obiskal hrvaško ozemlje in enkrat, leta 1777, slovensko, kjer je obi- skal Vilenico in v svojih opisih omenjal kraško pokrajino med Trstom in Raz- drtim ter Planino. Jamo Vilenica je obiskal skupaj z Dembsherjem.18 V svojih opisih je omenil, da je bila vas Lokev, kjer se nahaja jama Vilenica, na dobri prometni lokaciji, nedaleč od poštne poti, kar je omogočalo hiter dostop. Za- radi stopnic, ki so jih vzidali domači vodniki, je bil prehod v drugi del jame veliko lažji, sam vhod pa dobro osvetljen. Še danes je v njej viden tudi nje- gov podpis (Shaw, 2008, 81). V potovanju leta 1770/71 je Fortis obiskal hrva- ški istrski kras in jamo pri Brtonigli (jama Mramorica), ki jo je tudi opisal. V notranjost jame so obiskovalce vodili vodniki z baklami, saj je bil vhod strm in spolzek in so se vanjo morali spustiti z lestvijo. V jami je videl veliko števi- lo stalaktitov, za katere so bili nekateri naravoslovci, med njimi tudi Tourne- fort, mnenja, da so to rastline, ki so bile različnih podob (žlebovi, reliefi, cve- tače) in so oblikovale okrogel tempelj (Shaw, Adam, 2001). Manj pogosti so bili opisi Škocjanskih jam; prva poročila so se osredo- točala bolj na ponikanje reke Reke. V 18. stoletju je območje obiskal francoski slikar in arhitekt Louis François Cassas, ki je leta 1782 v jami dosegel dno Ve- like doline in je o obisku pustil zapis in sliko. »Divja podoba« narave se mu je močno vtisnila v spomin, čeprav je bil hkrati prepričan, da bi šele spust v jamsko podzemlje razkril njegovo pravo podobo (Lavallée, 1805, 36).19 Popot- nikom, na primer Kircherju, Hacquetu, Hoppu in Hornschuhu, je bilo ve- činoma poznano le površje, saj je bil do izgradnje stopnic spust v jamo izred- no nevaren in skorajda nemogoč. Ugodna lokacija območja razmeroma blizu Trsta (podobno kot Vilenica) v tem primeru ni bila olajševalna okoliščina za obisk. Številni so bili popotniki, ki so tekom 19. stoletja poročali o obisku slo- venskih krajev in puščali zanimive zapise o kraških pojavih. Z modernizacijo v prometu je bilo potovanje veliko dostopnejše, tako s časovnega kot finanč- nega vidika. Socerbska jama, Škocjanske jame in jama Vilenica so se nahaja- le v relativni bližini Trsta, kar je olajšalo obisk s strani številnih popotnikov, ki so v pristanišču čakali na svojo ladjo in na postanku z zanimanjem obiskali 18 Dembsher je objavil tudi knjigo o minearologiji in je učil na rudarski šoli (Shaw, 2008). 19 »It would be necessary also to examine those profound grottoes and caverns, into which the rays of the sun never penetrate; to cast the glare of flambeaux over the limpid bril iancy of the innumerable stalactities, with which their paths and vaults are embel ished; to hear the formidable roar of those torrents and rivers, which fall from the tops of the mountains; and, rol ing like thunder over the broken precipices, rebound, col ect, and precipitate themselves into the abuses and gulphs, in which they are lost; and above all to behold the precipice, whence the Ruecca darts its foaming waves, in a perpendicular direction, to the depth of 600 feet, before they descend into the cavities of the globe.« 233 turizem v avstrijskem primorju bližnje poznane jame (Shaw, 1997a). Tako sta na začetku 19. stoletja o jami na Socerbu, v kateri sta bila oltar in prižnica, poročala tudi Fischl in Widemann. Čeprav sta dopuščala možnost, da je v zgodnjem krščanstvu jama služila kot zatočišče pred roparji, sta bila glede na mlad izgled oltarja in prižnice mnenja, da je domnevno bivališče sv. Servola legenda. (Shaw, 2008, 94).20 Obiskala sta tudi jamo Vilenica, ki je po njunem mnenju čudovita in najverjetneje ena naj- večjih,21 sicer pa sta bila mnenja, da potencialni »turistični« razvoj ovira strm spust v jamo. Za namen obiska neapeljskega in sicilskega kralja Ferdinanda leta 1790 so zgradili stopnice, ki so v času njunega obiska večinoma že stroh- nele (Shaw, 2008, 94), kar bi lahko pomenilo, da so bili zaradi premajhnega obiska jame njeni upravitelji nezainteresirani za primerno vzdrževanje poti. Eden najznamenitejših popotnikov z začetka 19. stoletja je bil sir Hum- pry Davy, predsednik Kraljeve družbe, ki je večkrat potoval preko slovenske- ga ozemlja. Leta 1819 si je ogledal Vilenico in Črno jamo. V njegovem tretjem popotovanju je z njim potoval tudi John James Tobin. Oba sta s svojega poto- vanja pustila opise (Šumrada, 1984a in b) in se pri svojem potovanju naslanja- la na Slavo vojvodine Kranjske, ki je bila dostopna v cerkniškem gostišču, kjer sta spala (Carmichael, 1991, 42). Oktobra leta 1828 sta odšla na izlet do Trsta, kamor sta pripotovala preko Vrhnike, Planine, Postojne in Sežane. Naslednji dan sta se na poti proti Postojni ustavila v Vipavi in Postojni, kjer si je Tobin ogledal jamo in jo omenil tudi v svojem dnevniku. V Postojnski jami (Maga- dalena), kjer so ga spremljali trije vodniki, je videl tudi človeško ribico ( Pro- teus Anguinus). V nasprotju s Keysslerjem je Tobin ugotavljal, da je znanje nemškega jezika precej slabo, vsaj kar se tiče jamskih vodnikov, saj je med nji- mi le eden govoril nemško. Opisal je tudi praznovanje binkoštnega ponedelj- ka v jami, ko je bila le-ta praznično razsvetljena in je bil v jamski dvorani ure- jen prostor za ples (Tobin, 1832, 159, 161–62).22 V Cerknici se je meseca oktobra Davy mudil na lovu, Tobin pa je obiskal Rakov Škocjan in Križno jamo. Po Rakovem Škocjanu ga je spremljal vodnik, ki je znal nekaj nemščine. Do kon- 20 »St. Servolo. It is claimed that in it you can see his sleeping place, his altar and his pulpit where he preached, but except for the not so old altar, a natural resemblance seems to be the cause of this legend, even though it is not improbable that Christians fled into this mountain gorges during ma- rauding by savage people« (Shaw, 2008, 94). 21 »Wonderful great cave of Corgnale. It is probably one of the largest of all there are« (Shaw, 2008, 94). 22 »On With-Monday the whole of the grotto il uminated, and hundreds flocks to behold this curi- ous scene, the »Tournier-platz« being arranged as a ball-room, and in which the visitors dance till a very late hour.« Binkoštna praznovanja so v jami pričeli organizirati kmalu po odkritju novih delov leta 1818. Del Tobinovega dnevnika, ki opisuje slovenske dežele, je bil preveden in objavljen leta 1861 v »Blatter aus Krain«, kar kasneje omenja tudi časopis Slovenec (Steska, 1926). 234 pod zemljo ca oktobra sta se zadrževala v Ljubljani, od koder sta nato preko Planine, Vi- pave in Gorice odpotovala v Italijo (Shaw, 1997a, 189). Pokrajino med Seža- no in Trstom je Tobin opisal kot divjo in pusto. Iz Trsta se je odpravil tudi v Lokev, po njegovih opisih majhno in umazano vas, od koder je skupaj z vod- nikom obiskal jamo Vilenico. V jami so mu pot osvetljevali mož s svetilko in dečki s svečami, saj naj bi bila že sam vhod vanjo temen in pot spolzka. Sta- laktiti so bili po njegovih opisih številnih oblik, upodabljajoč okrogle in oval- ne oblike ter cvetače, drevesna debla in drugo sadje, na vsakem koraku je bilo s stropa videti viseče stebre. Za razliko od Fortisovih opisov se je Tobinu že sam vhod in obisk jame zdel precej nevaren (tema), predvsem zaradi spolzke poti. V temni in spolzki jami mu je spodrsnilo in bi skoraj padel v prepad, vendar se pri tem ni poškodoval (Tobin, 1832, 152; Šumrada, 1984b, 397–98).23 Kakor vidimo, se v skoraj 30-ih letih dostopnost jame Vilenica ni izboljšala. Tekom 19. stoletja so bili opisi jam še številčnejši, zlasti Postojnske jame, ker pa se pričujoča študija osredišča na moderni jamski turizem, smo le na kratko predstavili nekatere potopise in opise slovenskih krajev. Izčrpna poro- čila in pričevanja kažejo na interes, tako znanstveni kakor »avanturistični«, ki so ga imeli obiskovalci za obiskovanje in raziskovanje kraškega območja, predvsem jam. V svojih potopisih so popotniki opisovali potek poti, razda- lje, razmere na cestah, gospodarstvo, namestitve, gostilne in prehrano, pokra- jino in prebivalce, vero, jezik in način življenja ter poročali o prigodah, ne- zgodah in nevšečnostih, ki so se jim pripetile v tujini. Pri nekaterih opazimo večje zanimanje za naravne pojave, drugi pa iščejo spomenike preteklih obdo- bij, zlasti antike. Za zgodovinske podatke o obiskanih krajih so večkrat citi- rali stare vire (Strabon, Plinij). V potopisih in beležkah popotnikov 18. in za- četka 19. stoletja lahko opazimo že Valvasorjev vpliv in večkrat nedosledno prepisovanje ali interpretacijo njegove Slave Vojvodine Kranjske (Stanonik, 1992, 114; Carmichael, 1991; Shaw, 1997a), »ki so jo poznali Richard Pococke, sir Humpry Davy, John James Tobin ter Edmund Spenser« (Stanonik, 1992, 116). Pred odpravo na pot so se namreč pozanimali in pridobili podatke o kra- jih, skozi katere so nameravali potovati, na sami poti pa za nasvete spraševali druge popotnike ali gostilničarje in se opirali na že objavljene potopise svojih 23 »The entrance was not, as I had expected, in the side of a hil , but in the open fields, and surrounded by a wal …we began to descent down some very slight wooden stairs…not only slippery, but quite rotten from the continual dripping. The entrance, or hal , is a fine lofty dark vault, supported in the middle by one enormous stalactite column. Beyond this the cave becomes narrower, and the numberless stalactites of all sizes present a greater variety of forms than it is possible to descri-be: immense cauliflowers, trunks of trees, fruits, rounds and ovals of all sizes…pyramids rising up from below…« 235 turizem v avstrijskem primorju predhodnikov. Do Murraya in Baedekerja iz 19. stoletja namreč še nimamo pravih turističnih vodnikov (Shaw, 1997a). Potovanje v predindustrijski dobi je bilo dolgo, naporno, drago in tudi nevarno, saj so ob poteh na potnike prežali tudi razbojniki in lopovi. Poleg tega so bile ponekod ceste slabo vzdrževane in je potovanje potekalo počasi (Studen, 2006b, 52–53). V dnevnikih je opaziti opise poti, ki so zaradi slabo vzdrževanih cest zahtevale številne postanke (zaradi podmazanja koles). Tudi komunikacija je včasih povzročala težave, predvsem če domačini niso poznali tujih jezikov. V manj obiskanih krajih se je lahko pojavil tudi problem ustre- zne namestitve, saj so bile dobre gostilne »ponavadi tam, kjer so bile dob- re stranke, tj. na cestnih križiščih in ob poštnih postojankah« (Shaw, 1997a, 172). Na Krasu je popotnike presenečala tudi burja,24 ki je prevračala vozove in lahko povzročila številne nevšečnosti. Ta oblika predmodernega turizma v kraških jamah je temeljila bolj na kratkih, nekajdnevnih obiskih oziroma postankih v posameznih krajih, čeprav v dobi modernega turizma to ne drži povsem, saj lahko zasledimo tudi primere letovanja na kraškem podeželju, ko so meščani v iskanju oddiha na svežem zraku prihajali na to območje. Baron Albert Rothschild, delničar družbe Južne železnice, je na Kras prišel iz zdravstvenih razlogov in je v času zdravljenja stanoval v posebnem vlaku s spalnikom in kuhinjo. V času svojega bivanja in zdravljenja se je tudi odpravljal na izlete v okolico (Rustja, 1997, 36). V obdobju modernizacije v prometu je obiskovanje postalo veliko dostopnej- še (v socialnem kontekstu) in se intenzificiralo v smislu množičnega obiska. Čeprav je za obiskovanje kraškega podzemlja značilna tipologija krajšega obi- ska (enodnevni ali celo le nekajurni postanek v kraju), se je na primer v Postoj- ni razvijalo tudi letoviško počitnikovanje, predvsem za meščane, ki so iskali poletno svežino – Sommerfrische (Studen, 2006a; Čeč, 2009). Izpostavljene so bile le nekatere jame, ki so bile najprepoznavnejše in zgodaj obiskane ter o katerih je ohranjenega več gradiva, kar ne pomeni, da druge jame ali denimo presihajoče jezero v kasnejših obdobjih niso bili delež- ni obiska. O modernem oziroma sodobnem jamskem turizmu pa govorimo zlas- ti od 19. stoletja naprej, ko so se turistično razvijale jame Vilenica (ki je sicer že sredi stoletja postopoma izgubljala obisk), Postojnska jama in Škocjanske jame. Poleg omenjenih so bile na kraškem območju obiskovane še Črna jama (Magdalena), ki je del Postojnskega jamskega sistema, Predjama, Zelška jama, Križna jama, Divaška jama (Divaška Vilenica), Clementina (Opčine), Velika 24 Na burjo sta opozarjala tudi pisca vodnikov Murray in Baedecker (Shaw, 1997a). 236 pod zemljo Pečina (Grotta Gigante) in druge (Kranjc, 2002a, 2002b; Shaw, 2008). Turi- stični razvoj je bil povezan s posledicami industrijske revolucije, zlasti z novi- mi prevoznimi sredstvi, ko se je možnost obiskovanja postopoma širila tudi na druge, manj privilegirane, družbene sloje. Osredotočili se bomo na obrav- navo treh najprepoznavnejših turističnih jam, in sicer na Vilenico, Škocjanske jame in Postojnsko jamo, ki so v obdobju razvoja modernih oblik turizma do- živele bolj ali manj uspešen turistični razvoj. Vilenica Prva jama, ki je bila odprta v turistične namene, je bila jama Vilenica (Lokev pri Divači25), saj so lastniki že v 17. stoletju za obisk pobirali vstopnino. Pri tem še ne moremo govoriti o pravi turistični dejavnosti oziroma storitvah, name- njenih izključno turizmu, vendar je pobiranje vstopnine, pa čeprav iz »netu- rističnih« razlogov, prvi znani tovrstni ukrep na Slovenskem. Druge jame so od obiskovalcev terjale določeno plailo le za vodnike in razsvetljavo. Leta 1633 jo je lastnik, gospostvo Švarcenek (Schwarzeneg/Schwarzeneck) oziroma grof Benvenut Petazzi (Petač), dal v upravljanje lokavski cerkvi (Habe in Kranjc, 1981, 29), zaslužek od vstopnine pa sta si razdelila oba. Že v obdobju pred mo- dernim turizmom je bila jama, imenovana po dobrih vilah26, ki so v njej pre- bivale, deležna tudi obiska eminentnih gostov, (domnevno) avstrijskega cesar- ja Leopolda I. leta 1660 ali konec 18. stoletja (leta 1790) neapeljsko-sicilskega kralja Ferdinanda. V čast njegovemu obisku so popravili cesto med Trstom in Lokvijo. Jamo si je v letih 1790 in 1791 skupaj s tedanjim upraviteljem Adel- mom Petazzijem ogledal tudi cesar Leopold II (Puc, 2000, 24–28). Leta 1816 pa jo je obiskal avstrijski cesar Franc I, ki je prišel do konca do tedaj odkritega oziroma dostopnega dela jame (Boegan, 1897, 18).27 O tem, da so bili tudi emi- nentni gosti bili navdušeni nad čudovitim jamskim podzemljem, priča poda- tek, da naj bi neapeljsko-sicilski kralj Ferdinand lokavskim vodnikom daro- val 25 zlatnikov za razsvetljavo s svečami in baklami (Kranjc, 2002b, 57; Puc, 2000, 27). 25 Poleg Vilenice je bila obiskana tudi Divaška jama, ki jo je leta 1884 odkril Gregor Žiberna. Po odkritju je občina poskrbela za dostop do jame in dala urediti turistične poti (Janša, 1968c). Sicer je leta 1886 jamo pod imenom Kronprinz-Rudolf-Grotte odprla primorska sekcija DuÖAV; ko je leta 1905 potekel najem, jo je dobila v upravljanje tržaška sekcija Slovenskega planinskega društva in jo poimenovala Divaška Vilenica. Tržaška sekcija je v istem letu pripravljala tudi odprtje jame Dimnice (Kranjc, 2002, 59). 26 V jami naj bi živele tri vile, Babica, Rojenica in Sojenica, ščitil naj bi jih Vilež. Ledinsko ime, Vilenica, naj bi ji domačini dali tudi zaradi meglic, ki so zaradi toplejše temperature v jami nastajale na površju, uhajale iz jame in spominjale na vile (Čok, 2012, 67; Hrobat Virloget, 2015, 154; 157). 27 Cesar je jamo in Lipico obiskla še leta 1818 (Trevisani, 1997, 30). 237 turizem v avstrijskem primorju Prvi natančen opis jame (leta 1748) dolgujemo dunajskemu matemati- ku Johannu Antonu Naglu. Nagel je bil nad jamo navdušen in jo je označil za najlepšo jamo, kar jih je kdaj obiskal. Prednost Vilenice je bila v njeni ugo- dni prometno-strateški legi, olajševalno vlogo z vidika dostopnosti pa je odi- grala bližina Trsta, pristanišča z velikim pretokom blaga in ljudi. Trst je bil iz- hodiščna točka za itinerarije v svoji bližini (jama Vilenica, Lipica, Socerbska jama). Pozitivno je na obisk vplivala tudi bližina kraljeve kobilarne v Lipici. Tuji obiskovalci so v Vilenico najpogosteje prihajali ravno iz Trsta, od koder je pot preko Bazovice in Lokve potekala s poštno kočijo.28 Bližina mesta je omo- gočala boljšo prepoznavnost in dostopnost teh krajev tako v obdobju moder- nega turističnega razvoja kot tudi pred njim. V 18. stoletju je jamo obiskal Baltazar Hacquet, ki je v svojem delu Oryctographia Carniolica opisal spust vanjo in vtis obiska. Sam vstop je bil po njegovih izkušnjah preprost (vhodnih vrat najbrž še ni bilo, ker jih je Petazzi dal postaviti oziroma zapreti vhod leta 1809), za spust v drugo in tretjo dvo- rano pa je potreboval vrvi in lestvični drog.29 Pot oziroma steza v jami v času njegovega obiska še ni bila urejena. Hacqueta je vodil domačin iz Lokve ( Ba- uer aus dem nächt gelegenen Orte), ki je po njegovem mnenju jamo dobro poz- nal (Hacquet, 1778–1789, 40–41; Puc, 2000, 26). Ne Hacquet ne Nagel, ki sta jamo opisala kot čudovito oziroma najlepšo, nista omenila organiziranih obi- skov, torej obiskov turističnega oziroma množičnega tipa (Kranjc, 2002b, 57). Jama je veljala za pravi podzemni svet čudes, biser z raznovrstnimi kris- talnimi formacijami, velikimi stalagmiti razkošnih oblik in barv, s sijoči- mi stenami, ki je bil v preteklosti precej slaven, saj so njegove lepote opeva- li pesniki in pisatelji (Boegan, 1897, 10–16). Znana sta dva pesnika, Giuseppe Compagnoni di Lugo leta 1795 s pesnitvijo La Grotta di Vileniza in leta 1802 Francesco Trevisani z La Grotta di Vileniza detta di Corgniale, kjer opeva le- pote podzemlja, jih občuduje, a se jih hkrati boji: »Izkušeno medtem vodnik rez reda sem ter tja razdeli, slamo suho, in nevidno prižge…oh! in vzdigne se nenadoma predstava mila, ki brezmejno domišljijo ugrabi, in jo premaga! ... Medtem pa moč izgubljajo osamljenih slamic iskre žareče, in kot plamenu sij primanjkuje, tako oblike bogate predmetom bežijo, in ostaja le kakšna njihova sled, kot od luči, ki jo uniči ter premaga, na novo oživljena groza« (Trevisani, 1997, 26). Taki opisi so za začetek 19. stoletja tudi razumljivi, saj jama, z izjemo bakel, še ni bila razsvetljena. Edini vir svetlobe je bil v rokah jamskega vod- 28 Agapito navaja, da je jama oddaljena približno dve pošti (poštni postaji) od Trsta – »in distanza di circa due poste da questa città« (Agapito, 1823, 20). 29 Agapito (1823) za spust v jamo že omenja ozko kamnito stopnišče. 238 pod zemljo nika. Trevisani v svoji pesnitvi še omeni, da je bila lokacija priljubljena izlet- niška točka tržaških meščanov, »ki v svojih nedrjih meščanom in poštenim gospodičnam …«, saj v opombi še zapiše: »Kraj je zelo prijeten in tržaška gos- poda ob prostih dnevih često uživa v njegovi prikupnosti« (Trevisani, 1997, 23; 28). Priljubljenost Vilenice pri meščanih Trsta se je postopoma zmanjševala in proti koncu 19. stoletja je bil obisk že precej skromen. Nazadnje jih je z ogla- som v tržaškem časopisu na jamski ples povabilo italijansko planinsko druš- tvo leta 1895 (Boegan, 1897, 19–20; Puc, 2000, 34). Le nekaj let po Trevisanovi pesnitvi je lastnik oziroma upravitelj jame, grof Adelmo Petazzi, celoten izkupiček od vstopnine dokončno prepustil lo- kavski kaplaniji, o čemer je pričal napis nad vhodom v jamo: » Liberaritate co- mitis a Petazzi ecclesia Cornialensis accept (Po dovoljenju Petazzijev je sprejela lokavska cerkev)«. Ta odločitev iz leta 1809 je bila strateška, saj je bil Petazzi dolžnik lokavske kaplanije. Takrat ji je bil dolžan 226 goldinarjev od vstopni- ne. Znesek ni bil nizek, saj je to pomenilo zaslužek od obiska 113 obiskovalcev oziroma skupine obiskovalcev. Ob prenosu upravljanja so Petazzijevi obzida- li in z vrati zaprli vhod v jamo (Puc, 2000, 28–30). Ključ je hranil lokavski žu- pan ( Supano dellà comunità di Corniale), ki je za plačilo dveh goldinarjev za skupino obiskovalcev odprl vhod v jamo, v katero so se obiskovalci spustili po ozkem kamnitem stopnišču. Za diskretno plačilo je župan priskrbel vodnike in razsvetljavo (bakle), ki so jih izdelovali domačini iz točno določenega lesa, ki ni škodovalo oziroma kakor koli zakrilo sijaja in lepote stalaktitov (Agapito, 1823, 20–22). V jami so vaščani leta 1815 uspešno prodrli v njene notranje dele in obiskovalcem omogočili ogled do tedaj še nepoznanega dela jame.30 Prvi tiskani opis jame – lahko bi rekli tudi turistični vodnik – je Aga- pitovo delo Grotte e altri notevoli oggetti nelle vicinanze di Trieste iz leta 1823. Jamo je opisal z navdušenjem, a hkrati z določenim strahom pred temačnim in strašljivim svetom podzemlja, saj je zapisal, da so si takrat le najpogumnej- ši raziskovalci upali po vrvi spustiti v globoka in veličastna skrivališča na robu brezna. Iz jame, ki še ni imela električne razsvetljave, je bil fascinanten tudi povratek, saj je oko že videne prikazni zaradi drugačne usmeritve svetlobe vi- delo drugače (Agapito, 1823, 27–28). Le nekaj let po Agapitovem vodniku so v jami uspeli prebiti prehod v Vilinsko dvorano, kar pomeni, da so si obiskoval- ci lahko ogledali nove dele jame (Kranjc;31 Agapito, 1823, 18). Leta 1816, ko je jamo obiskal avstrijski cesar Franc I, je lokavska cerkev beležila dober izkupiček od obiska tujcev, na kar je lahko vplival tudi obisk 30 AST, Catasto Franceschino. Elaborati catastali (1818–1840), S 5.17.20.21 – Distretto di Sesana. 31 Kranjc, Vilenica, http://www.dedi.si/dediscina/85-vilenica. 239 turizem v avstrijskem primorju eminentnega gosta. Takrat naj bi bila Vilenica priljubljena destinacija tudi za angleške in ameriške mornariške častnike, ki so se s svojimi trgovskimi ladja- mi zasidrali v Trstu (Boegan, 1823, 28). V naslednjih letih so se po podatkih kaplanske kronike prihodki od vstopnine pričeli občutno zniževati, leta 1817 so znašali 71, leta 1818 pa le 41 goldinarjev. Ponovni cesarjev obisk leta 1818 očitno ni imel pozitivnega oziroma spodbudnega učinka (Trevisani, 1997, 30). Domnevamo lahko, da je na to vplivalo odkritje drugega dela jame v Postoj- ni (1818), vendar so lahko razlogi tudi drugod, na primer v slabem upravljan- ju. Za obisk domačih in tujih popotnikov je bila bližina Trsta in znane kobi- larne Lipice sicer dobra izhodiščna točka, vendar so se razmere v tem obdobju pričele spreminjati. Vilenica je strateško prometno lokacijo pričela izgubljati že konec 18. stoletja, ko so državno cesto iz Trsta proti Dunaju preusmerili na Opčine in Sežano (Puc, 2000, 27), mimo vasi tudi ni potekala trasa železni- ce (čeprav Divača ni bila tako daleč), ki bi v kraj lahko pripeljala večje število obiskovalcev. Konec 19. stoletja so iz Trsta do jame lahko prišli po treh poteh: z južno železnico iz Trsta ( Piazza della Stazione) do Sežane in nato še šest ki- lometrov s kočijo; z vožnjo z državno železnico iz S. Andrea do Rodika, nato pa peš do Kačič in po poti do Lokve (razdalja okrog šest in pol kilometrov); iz Bazovice mimo lipiškega gozda do jame. Pešpot je bila dolga okrog štirinajst kilometrov (okrog dve uri in pol hoje). Z upadom obiska se je posledično tudi višina vstopnine oziroma stori- tev (vodenje, razsvetljava) nižala. Obiskovalec je za vstopnino (sicer skupin- sko) leta 1823 plačal 2 goldinarja, leta 1829 oziroma 1830 30 krajcarjev vključ- no z razsvetljavo, leta 1831 pa 45 krajcarjev vključno z razsvetljavo in glasbo v Plesni dvorani. Nihanja v ceni so bila odvisna tudi od ponujenih storitev, saj je bil v tem obdobju že urejen dostop do zadnje, Vilinske dvorane. Kljub novi ponudbi pa se je cena postopoma nižala, saj je leta 1833 znašala 40 in leta 1852 le še 15 krajcarjev, kar je bila tudi posledica manjšega povpraševanja po obisku. V Vilenici so uvedli tudi spominsko knjigo oziroma knjigo, v katero so se vpisovali gosti. Uvedena je bila z letom 1821, vpisom pa sledimo do leta 1884 oziroma 1889.32 V tem času je bilo vpisanih več kot 2.000 domačih in tujih (tudi eminentnih) obiskovalcev (Agapito, 1823, 20; Puc, 2000, 32).33 Za obdob- je pred uvedbo knjige razpolagamo s podatkom o 99-ih goldinarjih, ki jih je 32 Puc navaja prvi podpis v knjigi z dne 23. 6. 1821, zadnjega pa leta 1884 in ne 1889, kakor piše Janševa in v svojem delu navaja tudi Boegan. 33 Težko je določiti, koliko gostov je letno obiskalo jamo, saj so prvotno vstopnino računali glede na odpiranje vrat (torej ena vstopnica za eno skupino – »per un‘intiera società«) in šele kasneje na posameznega obiskovalca. 240 pod zemljo lokavska cerkev leta 1816 prejela od plačila vstopnin (Puc, 2000, 27)34 v jamo, ter naslednje dve leti že omenjenih 71 in 41. Če je še konec 20-ih let vstopni- na znašala 2 goldinarja, bi vseeno težko določili število obiskovalcev, zlasti če drži Agapitova trditev, da so vstopnino plačale skupine in ne vsak posamez- nik. Poleg tega razpolagamo le s podatkom za prihodke od obiska tujcev, kar ponovno ne prikaže slike v celoti. Vprašanje je tudi, koga predstavlja kategori- ja »tujec« – ali gre za obiskovalca iz druge države ali morda tudi dežele.35 Če vzamemo v primerjavo obisk v Postojnski jami v enakem obdobju,1821–1889, ko je tam dosegel preko 180.000 obiskovalcev, je obisk v Vilenici neprimerno manjši (Kavrečič, 2007). Knjiga gostov je bila sprva hranjena v župnišču vasi Lokev, od leta 1836 jo je hranil domačin Gregor Lanthieri. Knjiga in ključi vhoda v jamo so na- zadnje pristali v Muhovi gostilni (leta 1839), kjer so že dolgo urejali tudi jam- sko vodniško službo, saj so bili v knjigi gostov ravno Muhovi zabeleženi tudi kot vodniki v jami (Puc, 2000, 31–32). V Vilenici so si upravitelji prizadevali za promocijo obiska, za kar so v 30-ih letih 19. stoletja enkrat na leto organizirali tudi ples, kamor so zahaja- li predvsem prebivalci bližnjih krajev. Ples je bil priljubljen tudi pri tržaških meščanih. V času plesa, ki je potekal na dan sv. Petra in Pavla (29. 6.) v manj- ši dvorani jame, so jamo posebej razsvetlili (Shaw, 2008, 50–51; Boegan 1897, 10–16). Puc navaja različne datume organizacije jamskega praznika: leta 1836 je bila jama posebej razsvetljena 15. in 22. maja, leta 1837 25. junija, leta 1839 29. junija, naslednje leto 14. junija in leta 1841, ko je bilo praznovanje organi- zirano zadnjič, 13. junija. V času praznika je bila jama osvetljena določen del dneva, navadno med 10. in 16. oziroma 17. uro (Boegan, 1897, 19; Puc, 2000, 32–35). Organizacija tovrstnih prireditev se je nadaljevala tudi potem, ko je leta 1886 jamo v najem vzela jamska komisija italijanskega planinskega dru- štva iz Trsta Società Alpina delle Giulie – Commissione delle grotte, ki je lo- kavski skupnosti plačevala letno najemnino ter pričela urejati razsvetljavo in nove poti za lažje ter varnejše sprehajanje po jami. Italijansko planinsko druš- tvo ( Società degli alpinisti triestini (od leta 1885 Società Alpina delle Giulie)) je bilo ustanovljeno v Trstu leta 1883 (Strojin, 2009, 109–10). Namen društva je bil poleg obiskovanja, raziskovanja in prikazovanj gora, posebej Julijskih Alp, tudi raziskovanje jam.36 V Vilenici so urejali poti v jami, olajšali dostopnost z 34 V kroniki kaplanije je bilo navedeno, da so znesek prejeli od tujcev. Poleg tega je leta 1816 prejela še 65 goldinarjev od Petazzija, ki je vračal svoj dolg. 35 Sam vpogled v knjigo obiskovalcev bi lahko dal natančnejše, vendar vseeno ne celovite podatke. 36 Scopo del a Società è la visita, lo studio e l‘il ustrazione del e montagne in generale, del e Alpi Giulie in particolare, nonchè l‘esplorazione del e caverne e grotte. 241 turizem v avstrijskem primorju izgradnjo stopnic in leta 1887 odkrili nove predele jame. Obiskovalec si je tako konec 19. stoletja lahko ogledal 542 metrov jame (Boegan 1897, 19; Puc, 2000, 21–22). V namene boljšega poznavanja in obiska jam je društvo organizira- lo izlete, obiske in izdelalovalo ilustracije posameznih alpskih območij, orga- niziralo srečanja in kongrese, urejalo gorsko signalizacijo, gradilo koče, me- teorološke alpske observatorije, saniralo ceste in poti, vzpostavilo vodniško službo ter skrbelo za objave. Planinsko društvo je bilo sicer bolj usmerjeno v varovanje in urejanje poti, ne toliko v spodbujanje množičnega turistične- ga obiska (Puc, 2000, 34). Le-ta je torej v Vilenici obstal bolj na lokalni ravni. V poročilu37 o urejanju jame je Eugenio Boegan, tajnik komisije za jame, predstavil njeno »slavno« zgodovino in jo opisal kot eno izmed najlepših, najbolj obiskanih, opisanih in opevanih, ki pa je ob odkritju drugega dela Po- stojnske jame, zagotovitvi lažjega dostopa v Škocjanske jame ter odkritju Di- vaške jame38 tonila v pozabo.39 Jama je bila sicer še naprej obiskana, kar do- kazujejo tudi vpisi v knjigo gostov, čeprav se je obisk ne glede na ureditev, razsvetljavo in zniževanja cene vstopnine proti koncu 19. stoletja zmanjševal. Razlogi za nastale razmere so bili pripisani predvsem bližini Škocjanskih jam (čeprav je bila ta do osemdesetih let 19. stoletja še slabo obiskana, saj so od- kritja in urejanje poti potekala postopoma) ter konkurenci drugih sorodnih destinacij (npr. Divaška Vilenica, Postojna), ki so na turističnem trgu pridobi- vale goste na račun Vilenice. Nedvomno so nova odkritja in sistematično ra- ziskovanje ter odkrivanje drugih podzemnih jam (in njihovih delov) vplivali na zmanjšan interes za obisk Vilenice. Težave pa so se pokazale, že preden so ostale destinacije pridobile na prepoznavnosti, in sicer kot že delno nakazano v slabši prometni povezavi v primerjavi s predindustrijsko dobo, čeprav je bila po izgradnji južne železnice Vilenica na podobni razdalji do železniške posta- je v Divači kot Škocjanske jame. Železnica je bistveno spodbudila razmah tu- ristične dejavnosti zlasti v Postojnski jami, saj je trasa nove železne ceste pel- jala skozi Postojno. Železnica, ki je tako s finančnega kot časovnega vidika 37 Poročilo o jami Vilenica, ki ga je na zasedanju društva predstavil E. Boegan, je bilo objavljeno tudi v obliki separata leta 1897. 38 Jama, ki je bila odprta za obisk leta 1887 z imenom Jama princa Rudolfa, je bila imenovana tudi Di-vaška Vilenica (Puc, 2000, 34). 39 O žalostni usodi jame Vilenice in celo Škocjanskih jam (?), ki sta prišli v roke zasebnikov, razpravl-jajo na sejah jamske komisije v Postojni leta 1883. Takrat so se namreč pojavile pobude o oddaji jame v zakup zasebnikom, kar bi po mnenju komisije pripeljalo do neželenih negativnih posledic. Zasebnikov interes bi bil namreč le dobiček, ne ohranjanje jamskega podzemlja. Nenadzorovano trženje, prirejanje veselic, lomljenje in uničevanje kapnikov ter preveliko dima in razsvetljave s sve- čami, ki uničujejo kapnike, bi na dolgi rok privedlo do nazadovanja obiska. Zaradi tega se je komisija izrekla proti oddaji jame v zasebni zakup (Kranjc, 2003, 27–28; Janša, 1968a, 30). 242 pod zemljo olajšala potovanje, je v Postojno lahko relativno hitro pripeljala množico lju- di. Dejstvo, da ni bila speljana v bližini Vilenice oziroma bližnje vasi Lokev, je bilo izgubljena priložnost za številčnejši dotok obiskovalcev v jamo. Nekdan- ja strateška pozicija jame ob glavni prometnici je s preusmeritvijo prometa ne- gativno vplivala na obisk. Vendar so na stagnacijo turističnega obiska vpliva- le tudi težave pri samem upravljanju jame. Upravljanje oziroma zaslužek od jame se je vrsto let delil med cerkvijo in lastniki jame. Upravitelji, tako lo- kavska kaplanija kot laična skupnost (županija, občina), se očitno niso izka- zali kot dobri gospodarji, saj pogoste menjave kaplanov ter upraviteljev niso prispevale k uspešnem turističnem razvoju in naposled pripeljale do odda- je jame v najem.40 Kot slab primer upravljanja je bila Vilenica navedena tudi v razpravi glede zakupa Postojnske jame oziroma njenega prehoda v zaseb- ne roke. Italijansko planinsko društvo, ki si je sicer prizadevalo za ureditev in promocijo jame, je po mnenju predsednika postojnske jamske komisije Anto- na Globočnika prišlo prepozno, saj je Vilenico že označil kot »veliko luknjo brez okrasja, ki je nihče več ne obišče« in je zaradi dolgoletnega plenjenja že v precej slabem stanju (Savnik, 1960, 109–10; Kranjc, 2003, 27–28). Škocjanske jame V 19. stoletju so turistični obisk pričeli beležiti tudi v Škocjanskih jamah, kar je bilo omogočeno in precej olajšano leta 1823 z izgradnjo stopnic: »Leta 1823 se je pojavil končno v osebi deželnega glavarja Tominca iz Sežane mož, ki je naredil to znamenitost dostopno javnosti z namestitvijo poti v Veliko dolino, ki jo je izpeljal s sodelovanjem krajev Naklo in Škocjan« (Müller, 2013, 30). Območje doline je pripadalo skupnosti Naklo (Shaw, 1998, 224), upravljanje podzemlja se torej ni delilo med več institucijami kot v primeru Vilenice. Pot s petstotimi41 stopnicami je bila speljana do dna Velike doline, s či- mer je bil omogočen obisk Tominčeve jame.42 Najugodnejša pot do jam naj bi bila s poštno kočijo iz Sežane skozi Divačo do Dolnjih Ležeč po pešpoti, ki je trajala dve uri in pol hoje. Ob izgradnji divaške železniške postaje (leta 1857) je pot iz postaje trajala le še petinštirideset minut (Agapito, 1823; Shaw, 1998, 242, 244). Kot pričetek turističnega razvoja jame se pogosto navaja let- 40 Prim.: Lanthieriji so zaradi dolgov skrbništvo nad jamo in knjigo gostov kmalu predali Muhovim (Puc, 2000, 31–32; 34). Škocjanske jame se s takimi težavami niso srečevale, saj je območje spadalo pod skupnost v Naklem. Tu ni bilo deljenega lastništva. 41 Schmidl v svojem delu navaja 400 stopnic (Shaw, 1998, 244). 42 Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu), Catasto Franceschino. Matej Tominc je bil okrajni glavar v Vrčneku (Švarcenek/Schwarzenegg) v Brkinih, med letoma 1825 in 1831 v Seža-ni, naposled pa svetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici (Slovenski biografski leksikon: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707813/, dostop 27. 7. 2015). 243 turizem v avstrijskem primorju 244 pod zemljo ❙ 35–37 35: Naslovna stran Mül erjevega opisa škocjanskega jamskega sveta iz leta 1890. 36: Balkensteg in die Schmidl- Grotte – leseni mostiček v Schmid- lovi jami (Mül er, 1890, 14). 37: Oblasser Warte und Rekafäl e – Oblasserjev razglednik in pad Reke (Mül er, 1890, 8a). 245 turizem v avstrijskem primorju nica 1819, ko je bila uvedena knjiga gostov43 – Liber Cavernae St. Canzian. O datumu uvedbe knjige obstajajo različni podatki, Moser zabeleži 1. januar 1819 in istega leta omenja Tominca kot tistega, ki se je »prvi odločil, da zna- menite slapove Reke napravi dostopne obiskovalcem« (Moser, 1998, 72; Mül- ler, 2013, 30; Kranjc, 2002b, 57). Müller uvedbo knjige postavlja v leto 1823 (Müller, 1887; Müller, 1890). Ne glede na to dilemo oziroma nezmožnost pre- 43 Kljub uvedbi knjige naj bi bila ta neurejena in slabo vzdrževana, saj so že proti koncu stoletja man-jkale nekatere strani. Ob prehodu jam pod primorsko sekcijo DuÖAV je dala slednja knjigo po- novno vezati v želji, da bi ohranili pretekli popis obiskovalcev (Moser, 1998, 73). 246 pod zemljo veritve podatka, saj je bila knjiga uničena, je bilo izpostavljeno, da se nadejani obisk turis- tov ni udejanjil: »Upanja na številčni obisk se zdi, da se niso izpolnila, vsaj knjiga turis- tov, ki je bila istočasno odprta, nam daje pi- člo vedenje. Prvih vpisanih je nekaj Angle- žev«. Podzemlje je bilo razmeroma slabo poznano (Müller, 2013, 30; Agapito, 1823, ❙ 38, 39 170). Razlog za slabši obisk lahko pripiše- 38: Josef Marinitsch in dva lokalna mo težavnemu dostopu (polovica stopnic do jamarska raziskovalca na vhodu leta 1880 ni imela ograje) (Müller, 1890, 201; v Schmidlovo dvorano Shaw, 1998, 245), neurejenosti poti v podze- (Arhiv Parka Škocjanske jame – mlju ter dvomu o tem, ali so se vsi obiskoval- Fototeca dei Civici Musei ci v knjigo dejansko vpisali. Obisk je bil sredi di Trieste). 39: Im Rudolf-Domm stoletja ocenjen na okrog 150 posameznikov – V Rudolfovi dvorani na leto. Cena za obisk je takrat podobno kot (Mül er, 1890, 14a). v Vilenici znašala 15 krajcarjev. Za precej na- 247 turizem v avstrijskem primorju ❙ 40 Raziskovanje v Škocjanskih jamah konec 19. stoletja (Arhiv Parka Škocjanske jame – Fototeca dei Civici Musei di Trieste). 248 pod zemljo ❙ 41 Jamarski raziskovalci in vodniki konec 19. stoletja, steza proti Pazzejevi luknji (Arhiv Parka Škocjanske jame – Fototeca dei Civici Musei di Trieste). 249 turizem v avstrijskem primorju poren pohod ( penosa escursione), torej ogled jam, ki tedaj še niso bile poveza- ne, so obiskovalci najemali domačine, ki so dobro poznali območje (Shaw, 2008, 50; Shaw, 1998, 239, 244; Müller, 1890, 5; Agapito, 1823, 172). Premiki v raziskovalnem smislu so se pričeli proti sredini stoletja pod vodstvom tržaškega strokovnjaka za vodnjake Ivana Svetine. Svetina je imel za nalogo iskati oskrbo z vodo za bližnji Trst – konec 30-ih let je v jami po toku reke prodrl do 3. slapa oziroma 100 metrov v notranjost (Müller, 2013, 30–31; Habe, 1974, 24; Shaw, 1998, 244). Naslednji je bil Adolf Schmidl, ki je v petdesetih letih po naročilu c.-kr. ministrstva za trgovino intenzivno ra- ziskoval podzemlje v Škocjanu.44 Na območju je skupaj z idrijskimi rudarji, tržaškim gasilcem in Ivanom Rudolfom opravljal analize za melioracijo no- tranjskih kraških polj in raziskavo podzemnega toka reke Reke med Škocja- nom ter Devinom tudi z namenom zajetja tržaškega vodovoda. Po jami je bilo mogoče potovati tudi s čolnom, kar so prvič prakticirali že junija 1840, febru- arja leta 1851 pa je Schmidl z ekipo prišel do Mahorčičeve jame in odkril (kas- nejšo) Schmidlovo dvorano ter prehod v Rudolfovo dvorano. Njegova skupi- na je prodrla do 6. slapa oziroma 300 metrov v notranjost (Müller, 1887, 85; Shaw, 1998, 244). Schimdl je bil pomemben tudi z vidika promocije turizma v Škocjan- skih jamah, saj je svoje izsledke objavljal v znanstvenih revijah in časopisih. O jamah so konec 50-ih oziroma 60-ih let že pisali tudi turistični vodniki. Jame omenjata Murray leta 1858 in Bädeker leta 1868, ki sta jih označila celo kot lepše od Postojnske ( which some prefer to Adelsberg ali even more imposing than those of Adelsberg), ampak zaradi slabše dostopnosti verjetno manj obis- kane ( but much more difficult of access) (Shaw, 1998, 246). Obdobje, ki je močno zaznamovalo turizem v Škocjanskih jamah, je nastopilo z ustanovitvijo odseka/sekcije za raziskovanje jam ( Abtheilung für Grottenforschung)45 pri primorski sekciji nemško-avstrijskega planinske- ga društva (DuÖAV) (Pazze, 1893, 142–43). Primorska sekcija DuÖAV – Sektion Küstenland des DuÖAV je bila ustanovljena v Trstu leta 1873. Bila je aktivna na področju urejanja planinskih koč, poti, organiziranja preda- vanj, turističnih izletov in imela pomembno vlogo pri razvoju jamskega tu- rizma (Batagelj, 2010, 135; Pazze, 1893). Škocjanske jame je sekcija v dogovoru 44 Adolf Schmidl je veliko raziskoval kraško podzemlje in je zaslužen za utemeljitev speleologije kot znanstvene discipline. Prišel je do novih odkritij v Postojnski jami in bil uspešen publicist ter promoviral Škocjanske jame, pisal o dostopu, nastanitvah in ceni (Shaw, 2008, 52). 45 Poleg Škocjanskih jam je primorska sekcija DuÖAV leta 1886 v upravljanje dobila tudi Divaško jamo – Kronprinz-Rudolf-Grotte, ki jo je leta 1884 odkril Gregor Žiberna. Po njenem odkritju je občina poskrbela za dostop do jame in dala urediti turistične poti. 250 pod zemljo ❙ 42 Plakat Ro- berta Hlava- tyja, ki va- bi na obisk jam ob poseb- ni razsvetlja- vi (Grotten- beleuchtung) (Arhiv Par- ka Škocjanske jame). z davčno občino Naklo dobila v zakup leta 1884, najprej za dobo petih let za ceno 10-ih goldinarjev letno. Skrbela je za ureditev dostopa, turističnih poti in odpiranje jam za širšo jav- nost.46 Ob prevzemu upravljanja je dala knjigo gostov ponov- no vezati z namenom, da bi ohranili pretekli popis obiskoval- 46 Pogajanja za pripravo dogovora o zakupu so med županom Raimundom Ma- horčičem kot predstavnikom jamske uprave in sekcijo DuÖAV so potekala 7. 12. 1884 (Pazze, 1893, 165–166). 251 turizem v avstrijskem primorju cev. Njen namen je bil poleg tega tudi sistematično in temeljito raziskovanje kraških jam. Raziskovalna sekcija pri DuÖAV in jamska komisija Società Al- pina delle Giulie sta bili tudi prvi v Trstu ustanovljeni in delujoči speleološki organizaciji, ki sta raziskovali območje kraških jam. Po ustanovitvi Sloven- skega planinskega društva (1893) so se nekatere njegove sekcije kmalu posve- tile raziskovanju jamskega podzemlja (Kranjc, 1997, 103).47 Ob ustanovitvi je imela jamarska sekcija 37 članov, ki so bili aktivni pri raziskovanju in že v prvem letu delovanja poročali o 5 temeljito raziskanih in 25 delno raziskanih jamah. Leta 1884 je c.-kr. primorsko namestništvo raz- glasilo Vodniški red za primorsko sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva ( Kundmachung der k. k. küstenländischen Statthalterei vom 2. Au- gust 1884, womit die nachstehende Bergführer-Ordnung für das Küstenland eingeführt wird), ki je določal vodenje po gorah in kraških jamah. Voden- je je bilo pod nadzorom okrajne politične oblasti, ki je o poteku dela poroča- la namestništvu. Uradno priznan gorski vodnik je bila lahko le zanesljiva ose- ba dobrega ugleda, treznosti, močne korporature in trdnega zdravja. V redu so bili določeni tudi pristojnosti in predpisi za delovanje pooblaščenih vod- nikov. Z ureditvijo vodniške službe so bile na podlagi podanih ocen lokalnih oblasti določene tudi tarife za plačevanje vodniških uslug. Cena za vstopnico, ki so jih obiskovalci še naprej lahko kupili v Gombačevi gostilni v Matavunu ( Zu den St. Kanzianer Grotten), kjer se je nahajala tudi knjiga gostov, je zna- šala 30 krajcarjev na osebo, za člane planinskega kluba je bil obisk brezplačen. Za vodnika se je dodatno plačalo še 20 krajcarjev na uro za posameznika in 10 krajcarjev na uro za več obiskovalcev. Za vsako svečo so plačali 10 krajcar- jev. Obiskovalec si je lahko ogledal večji del jame, priporočen je bil pohod (ob uporabi bark, lestev in vrvi) do Rudolfove dvorane. Vodniki v jamah so bili domačini iz Matavuna Jože Antončič, Miha Gombač, Luka Gombač, Jože Cerkvenik (oče), Juri Cerkvenik in Pavel Antončič, ki so večinoma govorili slovensko, nekateri tudi malo nemško in italijansko.48 Poleg omenjenih so po jami vodili tudi kmetje iz Matavuna in Škocjana. V času upravljanja jamske- ga odseka so ogledi navadno potekali v skupinah po štiri ali pet oseb in trajali dve uri. Dodatni vodnik je obiskovalce spremljal v primeru, da so jamo obis- kale tudi ženske.49 Postopoma, s prodiranjem in urejanjem poti, so obiskoval- ci lahko prišli tudi dlje, leta 1895 vse do 18. slapa oziroma dvorane planinskega 47 Na Dunaju je bilo prvo društvo ustanovljeno leta 1879 – Verein für Höhlenkunde. Prvo speleološko društvo na slovenskem ozemlju je bilo ustanovljeno leta 1889 v Postojni ( Anthron). Društvo za raziskovanje podzemeljskih jam na Kranjskem je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1910. 48 Med njimi so bili tudi nekateri, ki so pomagali pri najpomembnejših podzemnih raziskavah. 49 Prva ženska obiskovalka je prišla do petega slapa 28. novembra 1886 (Mül er, 1887, 9–10). 252 pod zemljo društva. Z novimi odkritji oziroma urejenimi dostopi so se spreminjale cene vstopnine in vodenja. Z daljšimi turami so cene sicer naraščale, kar pa je bilo hkrati odvisno tudi od števila obiskovalcev v skupini in dolžine obiska. Rav- no tako sta se spreminjali cena in vrsta razsvetljave (Shaw, 1998, 252–56). Člani jamarske sekcije, med njimi so bili najaktivnejši Anton Hanke, Josef Marinitsch in Friedrich Müller, so se skupaj z domačini50 lotili inten- zivnega raziskovanja, prodiranja ob reki do slapov, urejanja turistične poti (9. maja 1886 je bila trasirana nova pot do šestega slapa), gradnje mostov, ureditve vodniške službe in določanja cene za obisk. Prizadevali so si tudi za promoci- jo preko tiskanega gradiva (oglaševanje). Tržaškemu zobozdravniku in samo- ukemu slikarju Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata (prim. Sliko 42), izdelali so barvne diapozitive z upodobitvami jam in v Trs- tu organizirali diskusijske večere. Prvi vodnik je leta 1887 (nato še leta 1896 in 1907), torej po prevzemu upravljanja jame s strani planinskega društva, izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raziskovalcev škocjanskega podzemlja Friderich Müller. Vodnik je vseboval Hankejev načrt jame, zabeležena so bila tudi slovenska imena jam in naveden slovenski vodnik. Kot promocijsko gra- divo so izdajali tudi razglednice (Habe, 1974, 28, 33). Sekcija je skrbela tudi za olepšavo okolice; tako je v obdobju 1899–1902 posadila 15.000 borovcev pri do tedaj pusti pokrajini na Razgledišču (Habe, 1974, 31). V letu 1885 se je jamarska sekcija osredotočila na turistično ureditev jam, saj je nadaljnje raziskovanje preprečila visoka voda. Za turistični obisk je bila urejena pot z ograjo v Veliko dolino do jezera, zgradili so Tommasinijev most, razširili naravni rov iz Velike doline do slapa ter poskrbeli za ureditev ograje ob razgledni postaji pri slapu. Pričeli so urejati razgledišče nad steno Velike doline, ki je kasneje dobilo ime po obisku nadvojvodinje princese Šte- fanije – »Stefanie-Warte«. Nadvovodinja je bila na obisku leta 1885 (Habe, 1974, 27; Müller, 1887, 10–11). Princesa, ki sicer ni vstopila v jamo, se je spre- hodila od cerkve v Škocjanu do novega razgledišča nad svodom Mariničeve jame, preko Naravnega mostu, in se delno spustila v Veliko dolino, kjer si je ogledala Tommasinijev most in Razgledni rob ter se povzpela proti robu svo- da Naravnega mostu. Pot, po kateri se je vrnila v Matavun, pa so po njej ime- novali »Kronprinzessin Stefanie-Weg«. Princesa je dokaz o svojem obisku pustila s podpisom v spominsko knjigo (Pazze, 1893, 354–59).51 50 Omenjeni tudi poročajo o stanju in raziskavah v Škocjanskih jamah, ki so jih v jami opravljali z do-mačini, med katerimi se posebej omenja Jurija Gombača, Pavla Antončiča in Jožeta Cerkvenika. Z njimi je sodeloval tudi vodnik Jože Antončič (Mül er, 1890; Shaw, 1998, 256). 51 Spomin na njen obisk se je ohranil v ustnem izročilu, o katerem razpravlja Kranjčeva v svojem prispevku (Kranjc, 2008, 109). 253 turizem v avstrijskem primorju ❙ 43 Die Brunnen in der Brunnen-Grotte – Jama s ponvicami (Mül er, 1890, 18a). Na dejstvo, da si je sekcija prizadevala obisk jame promovirati za najširšo javnost, kaže tudi organizacija jamskega praznika – Grottenfest. Leta 1885 se je preko sto članov sekcije z nedeljskim hitrim vlakom pripeljalo do Divače, od koder so jih nato pripeljali do Matavuna. Po zajtrku so se ob 11. uri odpravili v jamo, kjer jim je dobro- došlico zaigrala godba. Obiskovalci so se spustili do Ru- dolfove dvorane. Po obisku, ki je trajal eno uro, so bili nav- dušeni gosti že pošteno lačni in žejni. Zabave in druženja s tem ni bilo konec, saj se je popoldne začel ples, ki je tra- 254 pod zemljo jal pozno v noč. Člani sekcije so bili na podlagi uspešnega obiska mnenja, da bi bila nadaljnja organizacija jamskega praznika primerna »turistična po- nudba« za tuje goste. Prva slavnostna organizacija jamskega praznika je tako potekala že prihodnje leto (2. maja). Jama je bila praznično razsvetljena, obis- kovalce je v Schmidlovi jami pričakala tudi godba, ki je bila nujni sestavni del tovrstnih dogodkov. Po obisku jame je sledila zabava. Tovrstna organizacija je potekala vsako leto do leta 1911, z izjemo leta 1895, in sicer v mesecu maju ali juniju. V obdobju 1894–1900 so jo organizirali na binkoštni ponedeljek. Po- sebno slavje je bilo 10. maja 1888, ker so slab mesec prej odkrili Jamo s pon- vicami. Tistega leta so zabeležili velik obisk Angležev, Francozov, Italijanov, »Slovanov« in Nemcev (Pazze, 1893, 197–200, 228–30, 269). Poleg praznovanj in turistične dejavnosti je jamarska sekcija nadaljevala s prodiranjem in raziskovanjem. Novim odkritjem je sledila ureditev poti in dostopa za obiskovalce. Leta 1886 je bila urejena pot iz Betajne do Mariničeve in Mahorčičeve jame. Štiri leta kasneje so prodrli do 25. slapa in novoodkritih dvoran (Pazze, 1893, 306).52 Josef Marinitsch in novopridruženi raziskovalec, Josip Novak iz Trsta, sta skupaj z domačini leta 1893 prodrla do Mrtvega jeze- ra, ki ga je Marinitsch poimenoval Jezero smrti (Müller, 1998, 59). V nasled- njih letih sta se nadaljevala raziskovanje v jamah ter sistematično urejanje tu- ristične poti. Za nadaljnji turistični razvoj sta bila pomembna odkritje Tihe jame leta 1904 in usmeritev poti iz Müllerjeve jame v to smer, ki so jo temelji- to izboljšali leta 1911. Tudi obisk (tujcev) se je v jami postopoma večal. V knjigo gostov so, po podatkih iz literature, člani jamarske sekcije primorskega nemško-avstrijskega planinskega društva vpisovali tudi ekskurzije oziroma raziskovalne odprave v jame. Po uvedbi jamskega slavja so se zaradi množičnega obiska v knjigo vpi- sovali pretežno le tuji obiskovalci. Statistiko turističnega obiskovanja so urad- no začeli voditi z letom 1901. V obdobju 1901–1913 je bilo število obiskovalcev ocenjeno med 2.000 in 3.000 na letni ravni, natančneje 2.230 ljudi leta 1903, 2.960 leta 1904 in 3.013 leta 1905 (Shaw, 1998, 239). Število obiskovalcev je za- znamovala predvsem udeležba na jamskem prazniku v mesecu juniju, sicer je 80 % vseh turistov v jame prihajalo ravno v obdobju od maja do septem- bra. Škocjanske jame so obiskali tudi eminentni posamezniki, tako znanstve- niki, kakor leta 1890 francoski speleolog E. A. Martel in avstrijski speleolog F. Kraus, kakor tudi kraljeve družine, med njimi že leta 1838 saksonski kralj Fri- derik Avgust II. ali leta 1899 romunski kralj Karol I. Hohenzollern-Sigmarin- 52 Zasluge za omenjena odkritja ne gredo le Hankeju, Marinitschu in Mül erju, saj je že sam Pazze v svoji kroniki pohvalil delo iznajdljivih, spretnih in marljivih domačinov, brez katerih ne bi dosegli takih rezultatov. 255 turizem v avstrijskem primorju gen, ki je tudi finančno podprl ureditev nove poti v jame (Habe, 1974, 30–33; Shaw, 1998, 242). Škocjanske jame so tekom 19. stoletja iz relativno nepoznanega območja postopoma postale priljubljena in uspešna turistična destinacija. Kljub ure- ditvi dostopa, raziskovalnim začetkom in urejanju poti je bil vsaj do polovi- ce stoletja obisk skromnejši. Poti oziroma jame med seboj niso bile povezane in kljub stopnicam je bilo potovanje po podzemlju še vedno precej naporno (Agapito, 1823). Le interes za raziskovanje – od čisto praktičnega iskanja vod- nih virov in raziskovanja podzemnega toka reke Reke – je sprožil intenziv- nejša dela pri prodiranju v še neodkrite dele jam. Pomembno prelomnico je predstavljal prihod nemško-avstrijskega planinskega društva, ki se je s svojo jamsko sekcijo usmerilo tako v raziskovalna dela kot vlaganja v turistično in- frastrukturo. Njegovo delovanje lahko v obeh ozirih označimo kot uspešno. V relativno kratkem času je jamski sekciji uspelo urediti in povezati jame ter promovirati destinacijo. Nedvomno so ji v prid igrala nova odkritja oziroma še nevalorizirane naravne danosti, ki so v dobi razvoja modernega jamskega turizma predstavljale potencial razvoja. Postojnska jama Največji razvoj je v 19. stoletju doživela Postojnska jama, ki je bila do Velike dvorane odkrita že prej (Janša-Zorn, 1998), leta 1818 pa je Luka Čeč, pomožni svetličar, odkril še drugi del jame do Velike gore. Luka Čeč jo je namreč odkril »med poskusom namestitve piramide s transparentim napisom, z dobrodošli- co cesarju Francu I. in njegovi ženi Karli Avgusti« (Čuk, 2009, 50). Ravno ta obisk je bil nehoten vzrok za odkritje drugega dela jame, ki jo je še isto leto obi- skal prestolonaslednik Ferdinand. Naslednje leto je bila z uvedbo knjige gostov celotna jama odprta za turistične obiskovalce. To letnico štejejo kot začetek or- ganiziranega turizma v jami. Pred tem odkritjem je bil vhod v jamo nezavaro- van, v njej ni bilo razsvetljave in posebne ureditve vodniške službe. Ureditev jame za turistični obisk je vodil Josip Jeršinovič, blagajnik in upravnik jame do leta 1823. Jeršinovič je naročil izgradnjo lesenega mostu čez reko Pivko v Veli- ki dvorani, postavitev stopnic k na novo odkritemu delu jame in ureditev ste- ze v notranje rove. Za obisk v jamo je bila uvedena vstopnina, z letom 1824 so bile postavljene jamske vstopnice. Takrat so odrasli za obisk odšteli 24, vojaki in otroci53 12 krajcarjev, služničad je vstopala brezplačno (Čuk, 2003, 227; Ka- riž, 2008, 22–24). 53 Otrokom so zaradi nevarnosti nesreč obisk v jami sicer odsvetovali (Kariž, 2008, 24). 256 pod zemljo V drugi polovici 19. stoletja niso beležili zgolj tu- ❙ 44 rističnega obiska in razvoja, ampak tudi razvoj na znan- Glavni trg v Postojni stvenem nivoju, ki je obsegal speleološka raziskovanja na razglednici iz leta kraškega podzemlja. Za prvo moderno speleološko pu- 1910. Na njej je videti blikacijo velja Schmidlova Die Grotten und Höhlen von spomenik Miroslavu Adelsberg, Planina und Laas iz leta 1854. Pobudnik spe- Vilharju, ki je nas- leoloških raziskav, ki je gojil zanimanje za kraško pod- tal po načrtu Ivana zemlje, in pobudnik ustanovitve prvega speleološkega Jagra, bronasto po- prsje pa je delo Aloj- društva na svetovni ravni Verein für Höhlenkunde (1879) za Repiča ( Slovenska je bil F. Kraus. Kraus je bil tudi pobudnik ustanovitve kronika XIX. stoletja, kraškega odbora Karst Comité pri Avstrijskemu turi- II: 1861–1883, 33). stovskemu klubu (ÖTC) leta 1880. Po odkritju Otoške jame so leta 1889 v Postojni ustanovili društvo Anthron z namenom raziskovanja podzemnih jam, posebno Po- stojnske. Društvo, ki je delovalo do leta 1911, je opravlja- lo pomembne speleološke raziskave in hkrati pripomoglo k promociji jam na Kranjskem (Kranjc, 2002a, 224–30). Po Jeršinovičevem odstopu leta 1823 je bila usta- novljena posebna Jamska komisija kot jamski upravni organ, ki je imela svoj statut (13. april 1824) in volila ter 257 turizem v avstrijskem primorju plačevala jamsko osebje, skrbela za popravila in jam- sko razsvetljavo, vodila knjige gostov, določala ceno vstopnic za v jamo ter skrbela za vse dopisovanje in naznanila v zvezi z njo. Jamski komisiji je predsedo- val okrajni glavar.54 Alois Schaffenrath, član Jamske komisije, je bil tisti, ki je prevzel nadaljnje turistič- no urejanje jame. Od leta 1825 je v Postojni delova- la stalna vodniška služba in od tega leta dalje vsako leto prirejala binkoštno prireditev – jamsko slavje – ter si tako prizadevala povečati obisk jame (Savnik, 1958; Kariž, 2008, 23). Cilj je bil privabiti predvsem bogate meščane, ki so si pred izgradnjo železnice lah- ❙ 45, 46 ko privoščili potovanja z lastno kočijo in s služabniki 45: Naslovna stran ter seveda plačati prenočitev. Po izgradnji železnice Costovega vodnika je, kakor navaja Čečeva, jamska komisija prepoznala po Postojnski jami tri glavne kategorije gostov. Prvi so bili t. i. nedeljski iz leta 1863. izletniki, ki so karakterizirali meščansko preživljanje 46: Obiskovalci prostega časa ter obiskovali jamo tudi ob slavjih (bin- v Postojnski jami košno in tisto 15. avgusta), drugi so bili mimoidoči (Radics, 1861, 26a). 54 Razsvetljavo v jami je bilo potrebno plačati posebej. 258 pod zemljo potniki, ki so se z vlakom ustavi- ❙ 47 li v Postojni, si ogledali jamo in Franz Kurz zum Thurn und Goldstein, odbrzeli z vlakom naprej, tretja Kapnik Zaveda v Postojnski jami, 1864, lavirana ris- skupina je bila t. i. letoviščarska, ba s tušem, inv. št. R-470 (original hrani Narodni torej tista, od katere so si v komi- muzej Slovenije, foto: Tomaž Lauko, fotodoku- mentacija Grafičnega kabineta). 259 turizem v avstrijskem primorju ❙ 48 siji nadejali največ. Slednji so se namreč v kra- Naslovna stran ju zadržali dlje časa, kar pomeni, da so potro- Radicsevega vodnika šili več denarja (Čeč, 2009, 70). po Postojnski jami Postojnska jama se je turistično uspeš- iz leta 1861. no razvijala predvsem v letih, ko je Jamski ko- misiji predsedoval Anton Globočnik (1867– 1885). Leta 1883 je bilo ustanovljeno Društvo 260 pod zemljo za olepšanje postojnskega trga in v povzdigo dohaja- ❙ 49 nja tujcev ( Der Verein zur Förderung der Marktver- Vhod v Postojnsko jamo schönerung und des Fremdverkehrs in Adelsberg). Na- konec 19. stoletja (Raz- men društva je bil izražen že v samem imenu, k temu glednica, A 790, Notranj- so dodali še »umno oskrbljevanje tuje obertnije in na ski muzej Postojna). ta način povzdigo gospodarskih razmer postojnske- ga trga«. Sredstva za dosego zastavljenih ciljev so bila 261 turizem v avstrijskem primorju ❙ 50 Oris Postojn- ske jame v Radic- sevem vodniku (1861, 28). izdaja publikacij in vodnikov, kart, kažipotov, postavitev orientacijskih tabel, znakov in klopi, skrb za »olajšavo vo- žnin«, torej popustov za vozovnice, vpeljavo vodnikov, ure- janje in nadziranje prenočišč ter prirejanje zabav in izletov.55 V prvem členu statuta je bil poudarjen gospodarski pomen turistične dejavnosti, kar ne preseneča, glede na to, da odpr- tje jame v turistične namene sega v leto 1819, da so jamo obi- skovali eminentni gosti, da so v njej prirejali vsakoletno slav- je in da je skozi kraj peljala južna železnica, ki je povezovala 55 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41. 262 pod zemljo prestolnico cesarstva z njegovim pristaniščem. Društvo se je financiralo s pri- spevki in prihodki od prireditev. Društvo se je tudi zavzemalo za povečanje turističnega obiskovanja, za ureditev trga in okolice v turistične namene in za to, da bi se tujci v Postojni zadržali čim dalj časa. Prizadevali so si, kakor je bilo nakazano že v samem statutu, za ureditev poti in promenade z drevo- redom, namestitev klopi, kažipotov in tabel ter ljudskega vrta. Zadani cilji so seveda zahtevali izdatna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi upra- va jame (Kranjc, 2003, 27). Statut oziroma pravila Olepševalnega društva, izdana po letu 1909, ko se društvp preimenuje v Društvo za olepševanje Postojnskega mesta in k mes- tu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci, je v prvem členu določal njegov namen, ki je deloma naveden že v samem poimenovanju, ter »umno gojenje tega prometa in s tem povzdiga gospodarskih razmer Postojnskega mesta«. Društvo torej ni spremenilo svojih namenov. Pravila so bila izdana po letu 1909, saj je v imenu sprememba, in sicer se ne uporablja več termin trg, temveč mesto. Ker pravila društva niso datirana, lahko rečemo, da so nasta- la po letu 1909, ko je Postojna dobila mestne pravice.56 Društvu so pripisovali tudi zasluge za promocijo obiskovanja in urejenost kraja, saj je opozarjalo na pomanjkljivosti in neprimernosti ter si prizadevalo za snažnost in urejenost kraja. Opozarjali so na primer na neprimerno dvigovanje cestnega prahu ob pometanju promenade in neprimernost prostega sprehajanja govedi po dre- voredu, kamor so zahajali turisti. Društvo je skrbelo za postavitev novih klo- pi, prepoved vožnje s kolesi in sušenje perila ob promenadi, ki je peljala proti jami. Vse pa ni bilo vedno v najlepšem redu. Kakor v drugih turističnih krajih so se tudi v Postojni soočali s težavami, z nezadovoljstvom gostov z visokimi, oderuškimi cenami, včasih tudi vremenskimi nevšečnostmi (Čeč, 2009, 83). Z izgradnjo južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in tekla mimo Postojne, je postojnski turizem dobival nove razsežnosti. Železnica je omogočila lažjo in hitrejšo dostopnost do kraja ter tako tudi povečan obisk v jami in razvoj Postojne (Čeč, 2009). Ob otvoritvi proge med Dunajem in Tr- stom sta z vlakom v Postojno pripotovala tudi cesar Franc Jožef in njegova so- proga Elizabeta ter obiskala jamo (Čeč, 2001, 37). Ob njunem obisku je bila jama razsvetljena z 12.000 lučmi. Jamska komisija je naročila izdelavo nosil za cesarico in njeni dvorni dami. Povabljencem slavnostnega dogodka je pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev zapel cerkveno pozdravno pesem (Savnik, 1960, 103). Cesarski par je bil nad jamo izredno navdušen, saj se je v njej zadržal več kot dve uri. Cesarica je večino poti hodila, tako da nosil skoraj ni potrebova- 56 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41. 263 turizem v avstrijskem primorju la, le-ta so bila proti plačilu kasneje na voljo tudi drugim obiskovalcem, ki pa so se jih zaradi previsoke cene redkeje posluževali. C.-kr. jamska komisija je seveda regulirala cene jamskih storitev, in si- cer za vstopnino, razsvetljavo in nosila (Slika 15). Drugih doplačil ni bilo, jam- skim služabnikom je bilo strogo prepovedano zahtevati dodatna plačila ali darila. Otroci so plačevali polno ceno, služabniki v spremstvu gospode so bili upravičeni plačevanja vstopnine, jih je pa gospod moral prijaviti (Costa, 1863, 47–48). Ker so se v Postojni nadejali množičnega obiska, so goste privabljali na vožnje tudi s popusti za vozovnice tistih vlakov, ki so vozili z Dunaja ali iz Pe- šte v Trst, Ljubljano in Postojno (Cvirn in Studen, 2001). Namen tovrstnih ukrepov je bil privabljati čim večje število obiskovalcev in tako je v Postojni turizem postal pomemben vir dohodkov, zlasti za gostilničarje, hotelirje, pre- voznike in druge obrtnike ter celo kmečko prebivalstvo, ki je svoje presežke prodajalo na gostinskem trgu ali prevažalo turiste z izvoščki (Čeč, 2001). V namene lažjega in udobnejšega obiska jame so na začetku 70-ih let po- tekala modernizacijska dela. Na pobudo takratnega predsednika jamske ko- misije Antona Globočnika so se leta 1872 odločili, da bodo v jami postavi- li železniške tračnice vse do Kalvarije (Velika gora). O načrtih, prednostih in udobju, ki naj bi jih prinesla ta novost, so poročali tudi v slovenskem časopis- ju. Železnica v dolžini okrog 800 sežnjev57 je tekla od vhoda v jamo do Kal- varije. Vozove z dvema sedežema, ki so bili elegantno opremljeni in udobni, so po tračnicah vodili oziroma gonili ljudje, vodniki v jami. Pot od vhoda do Kalvarije se je skrajšala iz pol ure na pet minut.58 Podzemna železnica je pri- čela delovati 1. junija 1872 (Čuk, 2003, 227–28). Proti plačilu 70 krajcarjev se je obiskovalec lahko peljal v obe smeri, za pot v eno smer je plačal 1 goldinar. Voz je po tirnicah vlekel jamski vodnik, ki za to delo ni prejel dodatnega pla- čila (Savnik, 1960, 106). Na železniški tir so letele tudi nekatere kritike, kakor tiste pisca v časo- pisu Soča, ki piše: »V jami smo zapazili tire za železnico; a vozilo se nij, pra- vijo, ker so šine slabo postavljene; mi pa menimo, da je železnica nepraktič- na, kadar je toliko obiskovalcev, kakor zadnjič (za binkoštno slavje, op. P. K.), kajti ako bi se nekateri se železnico vozili, ne bi bilo več prostora za pešče in v gnječi utegnila bi zgoditi se kaka nesreča« (Čuk, 2003, 227–28).59 V Soči so se pritoževali tudi nad izključno nemškimi in italijanskimi napisi v jami ter opozarjali, da je jama slovenska in bi morala biti primerno valorizirana ter 57 1 seženj je 1,896 metra. 58 Slovenski narod, Priloga »Slovenskega naroda« 27. 4. 1872, letnik V, št. 48, 3. 59 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4. 264 pod zemljo promovirana pri obiskovalcih.60 Leta 1880 je Anton Globočnik dosegel od- stranitev teh napisov in postavitev trojezičnih, v slovenščini, nemščini in ita- lijanščini. Leta 1895 so dodali še napise v češčini, kar bi lahko kazalo na zna- ten obisk s tega območja (Savnik, 1960, 108). Tabela 18: Število obiskovalcev, ki je uporabilo prevoz z jamsko železnico v obdobju 1872–1879 (Savnik, 1960, 107). Uporaba Uporaba Leto Število vseh obiskovalcev železnice železnice Odstotek 1 v obe smeri v eno smer 1872 5.407 176 50 4,18 1873 5.857 488 158 11,03 1874 4.319 326 80 9,40 1875 4.802 353 63 8,66 1876 4.481 353 64 9,31 1877 4.572 288 128 9,10 1878 4.051 145 111 6,32 1879 3.973 180 105 7,17 SKUPAJ 37.462 2.309 759 Prva podzemna železnica ni žela velikih uspehov, le malo ljudi se je posluževalo prevoza po jamskem podzemlju. Razlog je bila že tako draga vstopnina v samo jamo. V tabeli, ki jo je prikazal Savnik, so bili razdeljeni obiskovalci, ki so se v obdobju 1873–1879 poslužili prevoza v eno ali obe sme- ri. V statistiko niso bili všteti dnevi jamskih slavij.61 Kakor ugotavlja Savnik, je bila uporaba prevoza relativno skromna. V letu 1873 je sicer koriščenje te sto- ritve visoko, morda zaradi radovednosti nad novostjo, v naslednjih letih pa je počasi upadlo oziroma se je v primerjavi s celotnim zabeleženim obiskom v jami ustalilo na okrog 9 % (leta 1878 in 1879 pade na 6 % in 7 %) (Savnik, 1960, 107). V jamski komisiji so načrtovali nadaljnjo modernizacijo in postavitev motorne vleke ter se leta 1914 dogovorili s tovarno Orenstein & Koppel za naročilo rudniške lokomotive Montania z bencinskim motorjem in štirise- dežnim vagonom, vendar je pobude ustavila prva svetovna vojna. Po vojni je Italija nadaljevala z načrti in leta 1923 obnovila že zastaran in neuporaben že- lezniški sistem. Naslednje leto so obiskovalce prvič peljali z novo lokomotivo (Čuk, 2003, 231–32). V letu ustanovitve Olepševalnega društva je bila jama prvič razsvetlje- na z elektriko. V čast cesarjevega obiska so v Postojni ob pomoču dunajske- 60 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4. 61 To je navadno veljalo tudi za štetje vseh obiskovalcev. 265 turizem v avstrijskem primorju ga podjetja prvič uredili električno razsvetljavo. Takrat je bila Plesna dvorana osvetljena z elektriko (Kranjc, 2003, 27). Naslednje leto je bila po zaslugi jam- ske komisije in zaradi navdušenja bogatih prebivalcev nad to modernizacijsko pridobitvijo speljana elektrika v jami, leta 1899 je bila uvedena jamska pošta. Na začetku prejšnjega stoletja, leta 1902, je trg Postojna dobil vodovod. Ven- dar so se zaradi slabe izdelave nekaj let kasneje v kraju spopadali z epidemijo tifusa, kar je škodilo postojnskemu turizmu (Čeč, 2009, 70–71). O epidemiji in celo smrtnih primerih so poročali še leta 1906, ko je v primerjavi s prejšnjim letom obisk tudi upadel za 13 %, naslednje leto za 21 % (sicer je obisk malo upa- del že leta 1904 in 1905). Notranjec je leta 1907 poročal o slabem obisku v ja- nuarju tudi zaradi mraza in burje (Čeč, 2009, 83). Leta 1908 si je obisk ponov- no opomogel in v primerjavi s predhodnim letom narasel za 33 %, leta 1909 pa celo za preko 100 % (Tabela 19). Tabela 19: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1902–1909 (Šibenik, 1983, 28–30). Leto Število obiskovalcev Letni odstotek rasti/padca obiska 1902 12.610 16 1903 14.712 17 1904 13.459 –9 1905 12.947 –4 1906 11.230 –13 1907 8.911 –21 1908 11.808 33 1909 24.843 110 V Postojnski jami, ki se je turistično najuspešnejše razvijala že od za- četka 19. stoletja, se je tak razvoj nadaljeval. Število obiskovalcev je postopo- ma naraščalo in do pričetka prve svetovne vojne preseglo 40.000 gostov (glej podpoglavje 7.1.3.1). V kraju oziroma mestu so dobro skrbeli za turistično po- nudbo in si še naprej prizadevali privabiti čim večje število obiskovalcev. Obisk v Postojnski jami do prve svetovne vojne V nadaljevanju je podrobneje predstavljena statistika62 obiskovanja Postojnske jame do pričetka prve svetovne vojne. Razpoložljivi podatki kažejo na to, da je obisk v Postojnski jami v obdobju od uvedbe knjige gostov leta 181963 do izgra- dnje železniške proge do Trsta (1857) že presegel 44.000 obiskovalcev. V prvem 62 Del podpoglavja je bil delno že objavljen kot članek: »Parni stroj in turizem na Primorskem: prometne povezave kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve sve- tovne vojne,«,V: Annales: anali za istrske in mediteranske študije 17, št. 2, 315–36. 63 Vpisna knjiga gostov je bila vodena do leta 1941 (Kranjc, 2008, 15). 266 pod zemljo desetletju obiskovanja je dotok turistov večinoma naraščal, zlasti se je pove- čal leta 1825, ob prvem organiziranju binkoštnega slavja, ko je jamo obiskalo 705 obiskovalcev. Po letu 1829 je jamo obiskalo preko 900 gostov, po letu 1833 pa že preko 1.000. Vseskozi so prisotni tudi manjši padci, ki so markantnejši ob politično nemirnih situacijah (leto 1848), posledično odpovedanih slavjih (1849) ali v primeru vojaških spopadov. Leta 1856 je jamo prvič obiskalo pre- ko 2.000 turistov. Z izgradnjo železnice se je obisk postopoma povečeval, vendar sprva ne vztrajno. Že leto po izgradnji železnice se je obisk v jami znatno povečal (glej Graf 8), k čemer je pripomogla organizacija posebnih izletov z vlakom iz Lju- bljane in Trsta v času jamskega slavja (na binkoštni ponedeljek).64 Finančno ministrstvo na Dunaju je kot posebno ugodnost za promocijo potovanja z vla- kom za kratek čas določilo zgolj 20-odstotno ceno običajne vstopnine v jamo za tiste obiskovalce, ki so se v času od binkoštov do konca septembra udeleži- li obiska z »vlakom za zabavo«. Zaradi velikega popusta pri vstopnicah pa je bil zabeležen primanjkljaj, zato so bili leta 1863 popusti na binkoštni ponede- ljek ukinjeni (Savnik, 1960, 105). V naslednjih dvajsetih letih se je število go- stov gibalo med 4.000 in 6.000. V času pruske vojne (1866) je bil zabeležen ponoven upad obiskovalcev. Tega leta je število obiskovalcev doseglo 997 (glej Graf 8). Leta 1872 so v jami položili dva kilometra dolg železniški tir in čez dve leti zgradili železniški most v Veliki dvorani. Istega leta je bil zgrajen prvi hotel v mestu, elektrika je bila v jamo napeljana leta 1884. Do začetka 20. sto- letja je obisk postopoma naraščal in leta 1901 presegel 10.000 gostov. V nas- lednjem desetljetju je obisk večinoma naraščal, s posameznimi vmesnimi pad- ci. Leta 1909 je presegel število 20.000. Višek obiska je bil pred prvo svetovno vojno dosežen leta 1913, kakor poroča tudi časopis Slovenec s prispevkom »Ve- likanski obisk v Postojnski jami«: »V notranjih jamah je vladal tak naval, da se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najbolj- še razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj od- danih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila razprostrta čez celo »našo monarhijo«, se je torej izborno obnesla, kar doka- zuje velikanski obisk, in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrb- 64 Leta 1910 v časopisu Promet in gostilna zasledimo opis Postojnske jame in prihajajočega jamskega slavja. Časopis poroča o organizaciji slavja dvakrat na leto, za binkoštni ponedeljek in 13. avgusta. Ob tej priložnosti je bil organiziran posebni prevoz z vlakom iz Ljubljane v Postojno in nazaj. Tistega leta sta povratna vozovnica za dobri dve uri vožnje v vsako smer in vstopnica za obisk jame stali 6 kron in 30 vinarjev za potnike tretjega ter 8 kron in 60 vinarjev za potnike drugega razreda. V: Promet in gostilna, 1908, št. 7, 89. 267 turizem v avstrijskem primorju nika gosp. Andreja Perko.65 Tudi železniška uprava na postaji je izborno funk- cijonirala in se je obrat brez vsakih zamud izvršil«.66 Takrat je obisk presegel 40.000 obiskovalcev. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk v primerjavi s predhodnim letom upadel za 66 % (13.743 gostov). Graf 8: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914 (Šibenik, 1983, 37–40).67 Graf 8 prikazuje število obiskovalcev v Postojnski jami pred izgradnjo južne železnice in po njej, in sicer od začetkov turistične dejavnosti leta 1819 do 1914. Pri statističnih podatkih naletimo na neskladja, saj so za posamezna leta v virih in literaturi opazna delna odstopanja, podatki so, kakor piše A. Kranjc (2008), včasih napačni in nezanesljivi. O obiskovalcih je konec 50-ih let prejšnjega stoletja pisal R. Savnik, konec 60-ih in na začetku 80-ih pa M. Šibenik. V novejšem času se je ponovnega štetja števila gostov po knjigah lotil A. Kranjc, ki je v primerjavi s Savnikom ali Šibenikom prišel do deloma dru- gačnih številk. Različni podatki so vidni že pri obiskovalcih v prvem letu, in sicer so jih ponekod zabeležili 104, drugod 114. V knjigo gostov so se vpisovali posamezniki samo pod enim imenom, ki je veljalo za vso družino in spremljevalce, kar onemogoči točen podatek o 65 Ivan Andrej Perko velja za prvega slovenskega poklicnega speleologa in krasoslovca. Sodeloval je z Marinitschem, Mül erjem in Novakom pri raziskovanju Škocjanskih jam. Leta 1909 je postal tajnik Jamske komisije v Postojni in kasnejši ravnatelj jame. Perko se je doma in v tujini ukvarjal s predavanji, objavljal v časopisih in med drugim dal natisniti večbarvno stensko sliko jame z večjezič- nimi napisi (Savnik, 1985, 155–56). 66 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3. 67 Podatki o številu obiskovalcev v Postojnski jami se včasih precej razlikujejo. Različni avtorji navajajo različne številke, včasih so v statistike vključeni tudi obiskovalci večjih prireditev (binkoštno in poletno slavje), drugič niso, zaradi tega prihaja do večjih odstopanj. V grafu so upoštevani podatki, ki jih je zbral Šibenik leta 1983. Ponovnega štetja obiskovalcev, ki so bili vpisani v knjigo gostov, se je lotil Kranjc. Njegovi podatki delno odstopajo od Šibenikovih in Savnikovih, ki tudi navata število obiskovalcev v določenih obdobjih. 268 pod zemljo številu obiskovalcev. V času binkoštnega slavja so imeli Postojnčani s svoji- mi družinami v jamo prost vstop, kar pomeni, da tudi štetje samih vstopnic ne prinese točnih podatkov. Takrat se v knjigo niso vpisovali niti tuji gosti. Na ogled jame so prihajali turisti iz dežel Avstro-Ogrske, številnih evropskih držav in tudi Indije ter Združenih držav Amerike (Kranjc, 2008, 15–16).68 Po letu 1857 je bila uvedena še zlata knjiga za obiskovalce »modre krvi«, ki so jih med letoma 1819 in 1914 našteli 103 (Shaw in Čuk, 2002).69 Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah Razvoj modernega jamskega turizma v drugi polovici 19. stoletja je povezan z modernizacijo v prometu, saj se je z novimi prevoznimi sredstvi možnost za potovanje in obiskovanje kraških jam postopoma širila na širše družbene sloje. Izgradnja južne železnice, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je krajšala razdalje, odpirala vrata gospodarskemu razvoju, poenotila trg, hkrati pa odpi- rala nove možnosti za turistični razvoj krajev v bližini proge. Neposredno na progi Dunaj–Trst sta bili Postojna in Postojnska jama, kar je obisku nedvom- no igralo v prid. Izlet v Postojno je postal priljubljen predvsem pri Ljubljan- čanih in Tržačanih. V Postojno so na ogled jame in človeške ribice vozili tudi posebni izletniški vlaki oziroma vlaki za zabavo (Studen, 2006a, 29–30; Sav- nik, 1958). Gradnjo proge južne železnice, ki jo je načrtoval inženir Ermenegildo Francesconi, je odobril cesarski odlok leta 1841. Za javnost je bil odsek Gra- dec–Celje odprt leta 1846, 18. junija 1849 pa je iz Celja pripeljal prvi vlak do Ljubljane. Od Ljubljane do Trsta (čez Kras) je bila proga speljana leta 1857. Prva vagona s praznično okrašeno lokomotivo »Pirano« sta prispela v Trst 20. julija 1857. Uradna otvoritev proge za javni promet je bila 27. julija, ko je vlak »Capo d'Istria« pripeljal v Trst njegovo veličanstvo, cesarja Franca Jože- fa (Cvirn in Studen, 2001, 27–28). Gradnja železnice je med ljudmi sprožala tako reakcije navdušenja kakor tudi negodovanja, gradnja te novotarije je imela svoje zagovornike in nasprot- nike. Slovensko časopisje je redno in z velikim zanimanjem sledilo novostim in tehnološko inovativnim podvigom, kakor je bila železnica. Sledili so pote- ku del drugod po Evropi ter opozarjali na spremembe v prometu ter o vplivih na gospodarstvo in življenje ljudi, ki jih je železnica prinesla. 68 Leta 1825 so bile v knjigo vnešene nove rubrike za vpis rojstnega kraja, stalnega bivališča in poklica (stanu) obiskovalca. Prva knjiga vsebuje vpise do leta 1834. 69 Med letoma 1819 in 1918 si je jamo ogledalo 525.407 obiskovalcev, med letoma 1918 in 1945 1.407.271, po letu 1945 pa preko 23 milijonov turistov. Dnevni rekord obiskov so zabeležili 8. avgusta 1978 (12.025 obiskovalcev), največji letni obisk pa leta 1985 z 942.256 obiskovalci. Leta 2013 je število preseglo 35 milijonov. 269 turizem v avstrijskem primorju Nov način potovanja je prispeval tudi k razmahu izletništva, sprva pred- vsem pripadnikov plemiških in meščanskih družin. Priljubljena izletniška točka za okoliške meščane je čedalje bolj postajal tudi Kras. Meščani so na kraškem podeželju iskali oddih na svežem zraku in tam preživljali svoj prosti čas. Na Krasu so radi letovali tudi petični gostje, kot na primer baron Albert Rothschild, delničar južne železnice, ki je tja prišel iz zdravstvenih razlogov in je v času zdravljenja stanoval v posebnem vlaku s spalnikom in kuhinjo. V času svojega bivanja in zdravljenja na Krasu se je rad odpravljal tudi na izlete v okolico (Rustja, 1997). Na podlagi ohranjenih virov in že objavljenih podatkov o obiskovanju kraških jam lahko v obdobju po izgradnji južne železnice oziroma v obdobju, ko se je turizem na tem območju pričel intenzivneje razvijati (naraščanje šte- vila gostov), preverjamo, ali je novo prometno sredstvo pozitivno vplivalo na obisk v jamah, ki pa mu lahko sledimo le v Postojni. Škocjanske jame so se si- cer nahajale v relativni bližini železniške postaje, saj je bil od Divače organizi- ran nadaljnji prevoz do jame, vendar knjiga gostov, ki je bila uvedena leta 1819, ni ohranjena. Ravno tako je bila Vilenica, čeprav ni bila v neposredni bližini železniške proge, že historično zaradi svoje bližine prometno vezana na Trst, vendar je njeno obiskovanje po »turističnem« odkritju Postojnske jame upa- dlo in je bila vse do druge polovice 20. stoletja turistično »zapuščena«. Tako lahko v glavnem sledimo le gostoti obiskovanja v Postojnski jami, ki se je turistično razvijala od začetka 19. stoletja, zlasti po odkritju druge- ga dela jame in začetku uradne turistične dejavnosti leta 1819. Število gostov v jami je v letih pred izgradnjo železnice postopoma naraščalo, sicer s posa- meznimi padci, ki so bili tudi posledica zunanjih dejavnikov (marčna revo- lucija – manjši obisk leta 1848 in 1849). Z izgradnjo južne železnice pa so se skrajšale razdalje med Postojno, Ljubljano, Dunajem in Trstom. Neposredni namen gradnje železniških povezav sicer ni bilo spodbujanje turističnega ra- zvoja, pa čeprav se je to posredno udejanjilo. Pretok tujih in domačih turistov na Krasu, ki so obiskovali zlasti njegove podzemne jame, je postal hitrejši in številčnejši. Potovanje do Postojne je postalo dostopnejše tudi manj premo- žnim slojem prebivalstva, čeprav je z železnico obisk naraščal le postopoma. Ob izgradnji južne železnice do končne postaje je opaziti večji obisk, ravno tako naslednje leto, vendar so na število in gibanje obiskovalcev vplivali tudi drugi dejavniki, kakor politične krize, vojne, epidemije, ki so, kljub ugodnim prometnim povezavam, pomenile izpad dotoka turistov. Upad obiska opazi- mo v primeru vojn leta 1859 in 1866. Na priljubljenost oziroma prepoznavnost turistične destinacije je vplivala tudi promocija s posebnimi reklamami in po- 270 pod zemljo pusti za vstopnice, potovanja z »vlakom za zabavo« ter organizacija poseb- nih prireditev (binkoštno slavje). Vlak sicer ni bil edini, a je bil nedvomno po- memben dejavnik razvoja postojnskega turizma, saj so do prve svetovne vojne zlasti v času jamskih slavij v kraj peljali vlaki in parniki: »Včerajšnji posebni vlaki so pripeljali velikanske množice občinstva v našo svetovno jamo. Parnik iz Benetk je imel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620. Dunajski posebni vlak 846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590, iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da jc presegalo število obi- skovalcev 11.000«.70 Ob takih priložnostih so bili organizirani izleti z vlakom in s parnikom po ugodnejših cenah. Potovalni priročniki so tudi na območju Avstro-Ogrske postali priljub- ljeno čtivo. Potovanje z vlakom se je populariziralo in prav tako opisovanje železniških tras. Vodniki po južni železnici,71 kakor denimo Mandlov iz leta 1856, je poleg natančnih opisov železniških prog ponujal velik izbor ilustracij in opisov, ki so bogatili potnikovo dojemanje prostora, ki je na ta način lahko rekonstruiral svoje bežne vtise o pokrajini, po kateri je potoval (Mandl, 1856). Eden izmed začetnikov sodobnih oblik turističnih vodnikov, Karl Baedeker, je leta 1876 izdal Handbuch für Reisende: Südbayern, Tirol und Salzburg, Ste- iermark, Kärnten, Krain und Küstenland, kjer je opisoval tudi slovenske kra- je. V vodniku so opisane pot in razdalje od Gradca do Trsta po trasi južne železnice. Potniku je nudil zemljevide in načrte, podatke o meritvah, kilome- trih in voznih redih vlakov ter parnikov, urnikih odhodov poštnih pošiljk in nenazadnje podatke o gostilnah s cenami, vrsto in kakovostjo postrežbe, pri- poročila za domove, sobe in postelje (Baedeker, 1876). Pokrajino ob železniški trasi kraške železnice (del trase južne železnice od Ljubljane do Trsta) je izčrpno opisal Weidmann, ki je poleg vtisov o krajini bralcu nudil natančne informacije o krajih, preko katerih je potoval. Njegovo delo je obenem ponujalo opise okoliških krajev in njihovih znamenitosti, ki so po njegovem mnenju vredne ogleda. Kras je sicer opisal kot nerodovitno in pusto območje, kjer je bilo med skalovjem le malo prostora za gozdove. Kljub pusti kraški krajini in revščini, ki sta se Weidmannu vtisnila v spomin, pa so ga očarali kraji, ki jih je bralcu ponujal kot zanimive izletniške točke, vredne ogleda. Po njegovem mnenju so pravi »raj za turiste« predstavljali jama Vile- nica, kraljevska kobilarna v Lipici, Škocjanske jame in Bazovica ter jama La- bodnica pri Trebčah. Najprimernejša izhodiščna točka za izlete je bil Trst, ki je imel odlične prometne povezave z omenjenimi kraji. Poleg omenjenih so 70 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3. 71 Sama družba Južne železnice je izdajala vodnike. 271 turizem v avstrijskem primorju bili vredni ogleda zlasti Postojnska jama, Magdalenska jama ter Predjamski grad. Zanimiva se mu je zdela tudi kraška konjušnica v Prestranku, kjer naj bi že stari Rimljani cenili tamkajšnje konje zaradi njihove moči, vzdržljivosti in hitrosti (Weidmann, 2004, 624–27). Taki in podobni opisi so potniku na vla- ku puščali vtise o pokrajini, preko katere je potoval, ter ponujali možnosti in nasvete za izlete v kraje ob progi. Ob otvoritvi tržaškega kolodvora ni mogel izostati vodnik po Trstu, ki ga je izdal tržaški knjigarnar in založnik Colombo Coen. Vodnik je obisko- valcem mesta ponujal informacije o njegovih naravnih in arhitekturnih lepo- tah in svetoval oglede mestnih znamenitosti. Vodnik je služil tako turistom kakor tudi podjetnikom in trgovcem, ki so prihajali v Trst, saj je navajal se- znam gospodarskih ustanov, odvetnikov, trgovcev, raznih podjetij, knjigarn, gostinskih in hotelskih obratov ter konzulatov (Verginella, 1997, 62). S čedalje večjim razvojem jamskega turizma so pričele izhajati tudi šte- vilne publikacije, ki so opisovale značilnosti jamskega sveta, kakor že pred- hodno Agapitov vodnik Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di Cornia- le e di S. Servolo, la miniera di mercurio d'Idria, il lago di Cirknitz, le terme di Monfalcone, antichità Romane d'Aquileja e Pola, ed altri notevoli oggeti nel- le vicinanze di Trieste. Izstopali so tudi Schmidlovi opisi kraškega podzemlja, ki so sprožili veliko zanimanja za njegove naravne pojave in promovirali obisk jam. »Železna cesta« je raziskovalcem in obiskovalcem olajšala dostop do teh destinacij. Prvi vodnik po Postojnski jami je v nemščini izšel leta 1821, dve leti za tem še v italijanščini, leta 1863 je bil v slovenščino preveden Costov vodnik, ki je vseboval nov načrt jame ( Črtež vseh razdelov Postojnske jame, načrtal Pa- vel Eunike, civilni zemljemerec) in imena v slovenskem jeziku: Vélika cerkev, Stara jama, Jama cesarja Ferdinanda, Jama nadvojvode Ivana, Franc-Jožefova in Elizabetina jama, Gora Kalvarija in druge stranske jame (Costa, 1863; Šajn, 2003, 19). Costa je izpostavil lahko prehodnost jame in nenevarnost poti, ki so bile dobro urejene, obzidane in na prepadnih območjih obdane z držali. Za poti, ki niso bile urejene, je svetoval večjo previdnost zaradi zdrsov. Za jamo je skrbela jamska komisija in pri njenem blagajniku so obiskovalci lahko ku- pili vstopnico. V času praznovanja binkoštnega ponedeljka je bila jama tudi slavnostno okrašena vse do vrha Kalavrije. Ob veliki razsvetljavi obiskovalci niso potrebovali niti vodnika: »po najlepših razdelkih, kakor na pr.: v cerkvi, na plesišči, okoli zagrinjala, po razgledu in po gori Kalvárii, po kterej svéti več sto sveč, na plesišči pa godejo, in ljudjé se vrté v radostnem plesu«. Za obdobje 1859–1863 je Costa navedel število obiskovalcev Postojnske jame, posebej tis- te, ki so prišli na binkoštno slavje (Tabela 20). V tem obdobju jih je bilo skupaj 272 pod zemljo 14.980, Šibenik jih za enako obdobje navede 11.224 (Šibenik, 1983). V to štet- je morda niso bili vključeni obiskovalci slavja v letu velikih popustov za poto- vanje z vlakom, Costa pa je lahko upošteval tudi domače goste. Leta 1862 je zabeležil tudi posebne vlake oziroma vlake za kratek čas, kakor jih je imeno- val (Costa, 1863, 6).72 Številni vodniki po Postojnski jami naj bi nastali tudi kot posledica ne- poznavanja tujih jezikov jamskih vodnikov, saj so pisani vodniki turistom po- nujali dodatne informacije o jami (Kariž, 2008, 24). Tabela 20: Število obiskovalcev binkoštnega slavja v Postojni v obdobju 1859–1863 (Costa, 1863, 6). Leto Število obiskovalcev binkoštnega slavja Obiskovalci s posebnim vlakom z Dunaja 1859 slavje odpade 1860 1.167 1861 972 1862 1.692 500 1863 1.744 Leta 1861 je izšel Radicsev vodnik po Postojni, v katerem so bile poleg topografije in zgodovine kraja opisane tudi poti v jami, zgodovina raziskova- nja, flora in favna. Našteti so bili tudi obiskovalci jame, v prvi vrsti eminen- tne kronane glave (Slika 16). V vodniku so bili podani še nekateri drugi opisi, kot na primer opis Magdalene oziroma Črne jame ter izletov z vlakom v dru- ge kraje (Radics, 1861). Radicsev vodnik po Kranjski iz leta 1885 je ponovno vseboval opise sve- tovno znane jame v Postojni. V njem je izpostavil binkoštno slavje, ki so se ga udeležili številni obiskovalci, naštel jih je celo 5.000. O tako velikem števi- lu obiskovalcev v času jamskega slavja za binkošte, celo 6.000, piše tudi časo- pis Soča iz leta 1872. Toliko naj bi bilo le »zunanjih«, torej brez domačinov.73 Na dan jamskega slavja leta 1885 je v Postojno vozilo osem posebnih vlakov, vendar so t. i. vlaki za zabavo ali veselični vlaki – Vergnügungszüge vozili tudi druge dneve in bili kot ugodnost (izredni popust) ponujeni že kmalu po iz- gradnji južne železnice do Trsta. Vlake za zabavo oziroma potovanje z vlakom po zelo znižani ceni vozovnice so uvedli Francozi, ki so prevzeli družbo Južne železnice. Te promocijske poteze so bile uspešne in uporabljali so jih številni izletniki (prva množičnejša potovanja po ugodnejših cenah). Tako najdemo v Novicah iz leta 1862 vest, da se je na binkošti v Postojno z vlakom pripelja- 72 S takim vlakom se je 22. 6. pripeljalo 1331 obiskovalcev, 30. 6. 1025, avgusta 836 in 9. 9. 915. 73 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4. 273 turizem v avstrijskem primorju ❙ 51 Seznam kra- ljevih obisko- valcev v Po- stojnski jami (Radics, 1861, 37). lo okrog 600 Dunajčanov,74 v juniju 1862 pa okrog 1.200 Ma- džarov iz Pešte. Cena povratne vozovnice je bila 12 goldinarjev (Cvirn in Studen, 200, 37)75 Postojna in njeni prebivalci so od obiska jame imeli seveda tudi finančne koristi, saj julijske No- vice poročajo o navdušenju nad radodarnimi Madžari, saj se tudi »domači jamski godci radi spomnijo obilnih daril, ki so 74 Novice v juliju 1862 poročajo o obiskovalcih iz Dunaja, Trsta in Vidma. 75 Novice, Iz Ljubljane, 25.6.1862, letnik 20, št. 26, 217. 274 pod zemljo jih dobili, ako ne v gosli pa v klobuke«.76 Dobre gostinske usluge v Postojni je po podatkih Radicsevega vodnika nudil moderno opremljen Hotel Adels- berghof,77 ki je ponujal nočitev z zajtrkom in ponudbo hrane à la carte. Radi- sc ni pozabil omeniti električne razsvetljave, ki je bila napeljana v jamo (Ra- dics, 1885, 75–77). Vodnik oziroma potovalni priročnik po južni železnici, ki ga je v nem- škem, madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku izdala generalna direk- cija c.-kr. priv. družbe Južne železnice, je izšel leta 1899. Namen potovalnega priročnika, z bogato opisano pokrajino, s priloženimi fotografijami, z zemlje- vidi, železniškimi povezavami, voznimi redi in reklamami, je bil privabiti čim večje število tujih gostov v monarhijo. Služil pa naj bi tudi kot oglasnik za kra- je poletne svežine ( Sommerfrischen), zdravilišča in namestitve za tujce, ki bi v njem objavljale svojo ponudbo in storitve (Studen, 2006a, 31). Za oglase so skrbeli tudi ponudniki turističnih nastanitev. Pavel Jurca je za svoj hotel Ribnik leta 1908 navedel primerno lokacijo v bližini železni- ške postaje, ki je bila hkrati dovolj oddaljena od cestnega prahu in hrupa. Po- sebej je izpostavil dobro dunajsko kuhinjo in pester izbor vin. Hotel je imel elektriko, kopalnice in dobro opremljene sobe. Vodik po Kranjski v nemškem jeziku, ki ga je leta 1911 izdala Deželna zveza za tujski promet, je hvalil pom- bembne dosežke modernizacije, in sicer dobro urejeno kanalizacijo, vodovod, elektriko ter ponudbo za kratkočasenje letoviščarjev v Postojni (ponudba hra- ne in pijače, teniško igrišče, kopeli, promenade, park, glasba, kegljišče, jamska slavja) (Čeč, 2009, 72). Uprava Postojnske jame pa je v domačem in tujem tisku objavljala pri- spevke o jami ter razvijala oglaševanje z reklamnimi plakati, ki so jih lepili na železniške vozove in avstrijske kolodvore. Kakor je navedel sam Globočnik, je Jamska komisija za turistični razvoj kraja storila veliko. Jama je bila oglaševa- na in poznana v evropskih in ameriških vodnikih, njene lepote so oglaševa- li na reklamnih plakatih vseh znanih kopališč v Avstriji, Nemčiji, Italiji, celo Franciji in Angliji. Postojnska jama je bila kot edinstveno čudo navedena v ge- ografskih učbenikih. Kljub temu je znani postojnski hotelir komisijo pravil- no opozarjal na »zastarelost« njihove oglaševalske politike. Jama je bila po njegovem mnenju premalo poznana izven domačih meja, propagando komi- sije je označil kot nepraktično, saj »javnosti ne zanimajo n. pr. pravila Jamske uprave, ki so na Vaših reklamnih plakatih, mnogo važneje je, da imajo ti ele- ganten okvir pod steklom ter kratko in privlačno besedilo«. Progler se je zav- 76 Novice, V Postojni, 9.7.1862, letnik 20, št. 28, 236. 77 Hotel je leta 1874 dal zgraditi Franz Progler s švicarskim prijateljem Schäpflerjem (Savnik, 1960, 108–09). 275 turizem v avstrijskem primorju zemal tudi za čim prejšnjo elektrifikacijo jame (Savnik, 1958; Savnik, 1960, 109–10). Po zgledu Postojnske jame je jamski odsek pri DuÖAV pričel oglaševa- ti tudi Škocjanske jame. Tržaškemu zobozdravniku in samoukemu slikarju Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata, izdelali so barv- ne diapozitive z upodobitvami jam in v Trstu organizirali diskusijske veče- re. Prvi vodnik po jamah je izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raz- iskovalcev škocjanskega podzemlja, F. Müller, leta 1887. Vodnik je vseboval Hankejev načrt jame, zabeležena so bila slovenska imena jam in navedeni slo- venski vodniki (Müller, 1887; Habe, 1974, 28, 33). O jami Vilenica je pisal že omenjeni Agapitov vodnik, njene lepote in obisk je skušal promovirati tudi tajnik italijanskega planinskega društva Società Alpina delle Giulie Boegan v svojem poročilu leta 1897. Vendar je, kakor je bilo pokazano, osrednjo propa- gandno mesto v turističnem smislu pripadlo Postojnski jami, če samo pomis- limo, da je bil tudi v parku Angiolina v Opatiji gostom na ogled razstavljen jamski stalagmit (Muzur, 2007, 109). V krajih, kjer so bile jame odprte v turistične namene (zlasti Postojnska), so podobno kakor v drugih turističnih krajih ustanavljali jamske komisije in društva, ki so skrbeli za promocijo te dejavnosti, razvoj in olepšavo kraja. V Postojni je bila že štiri leta po uradnem odprtju jame v turistične namene us- tanovljena Jamska komisija, kar kaže na hitro se razvijajoči jamski turizem. Društvo za olepšanje postojnskega trga in povzdigo dohajanja tujcev je bilo ustanovljeno leta 1883 in je prvo društvo, ki je svoja pravila zapisalo tudi v slo- venskem jeziku. Društvo in komisija sta sodelovali ter bili vključeni v Kranj- sko deželno zvezo za tujski promet. Društvo je skrbelo za pripravo kart in kažipotov, olepšavo kraja in večji obisk. Jamska komisija v Postojni je z ogla- ševalskimi orodji odločno promovirala obisk turistične jame. Izdelava plaka- tov jame, prenova električne razsvetljave, urejanje dostopov, izdaja reklamnih publikacij v več jezikih, fotografij in razglednic so dejavnosti, ki jih je komisi- ja vodila v namene promocije večanja turističnega obiska. Vsako leto je prire- jala jamsko slavje, ki je v kraj privabilo številne obiskovalce, ki so prihajali iz domačih in tujih dežel in držav (Andrejka, 1926, 21). Jamska komisija je skr- bela in si prizadevala tudi za zaščito in ohranjanje narave v jami že kmalu po njeni ustanovitvi. V ta namen je za razsvetljavo jame ob obisku prepovedala uporabo bakel in zažiganje slopov slame ter omejila zbiranje in prodajo kapni- kov (Kariž, 2008, 24). Tudi privatniki so izražali interes za vlaganje v turistično infrastruk- turo in promocijo, kar se je najbolj izrazito pokazalo na primeru Postojnske 276 pod zemljo jame, ki je bila pod deželno/državno upravo c.-kr. Jamske komisije. Leta 1883 in že prej so se pojavile pobude o oddaji jame v zakup zasebnikom, kar je zelo podpiral hotelir Progler, saj je svojim gostom želel nuditi posebne ugodnosti, kakor na primer obiskovanje jame izven urnika, in zaradi tega prihajal v spor s komisijo. Slednja si je prizadevala za ohranjanje naravnih lepot jame in se upirala pretiranemu obiskovanju (Savnik, 1960, 109), čeprav tega ne moremo povsem dokazati, saj se je ob organiziranih slavnostnih priložnostih v jamo zgrinjala velika množica ljudi. Jamska komisija se je na nek način tega zaveda- la, saj si je prizadevala, da ne bi prepogosto organizirali podobnih dogodkov, ki jih je zasebnik seveda spodbujal. Družba Južne železnice je prva pokazala interes za zakup jame, kar pa se ni uresničilo. Naslednja resnejša ponudba je prišla konec leta 1883. Na novo ustanovljeni konzorcij je za 20-letni zakup ponudil letno najemnino 2.500 goldinarjev, kar je bilo relativno malo, saj ponujena vrednost ni dosegla niti polovice dotedanjih dohodkov na letni ravni. Predlagatelj ni ponudil niti no- benega jamstva za poškodbe in uničenja, ki bi v tem času nastala v jami. Po- tekala so dolgotrajna pogajanja, saj so zakup podpirali nekateri ugledni posa- mezniki Postojne, kakor župan Matej Burger ter celo ljubljanski župan Peter Grasselli. Proti zakupu je ostro nastopil predsednik komisije Anton Globoč- nik, ki se je zavedal, da bi zasebnik za pridobitev čim večje finančne koris- ti ignoriral skrb za ohranjanje jamskega podzemlja. Pretirano organiziranje praznovanj v jami in razsvetljava (ki je uničevala kapnike) bi seveda prinesla korist hotelirjem, dolgoročno pa bi sledile negativne posledice, tako s finanč- nega stališča, zaradi prevelikih stroškov stalne razsvetljave jame, kakor tudi z naravovarstvenega vidika, zaradi lomljenja kapnikov in izgube njihovega sija- ja ob prepogosti uporabi sveč in kadil. Navedel je tudi negativen primer jame Vilenica, s katero zakupniki niso dobro gospodarili.78 Leta 1886 je jamo sicer dobilo v zakup italijansko planinsko društvo, ki je pričelo urejati poti v njej, vendar očitno prepozno, saj jo je Globočnik označil kot »veliko luknjo brez okrasja, ki je nihče več ne obišče.« Komisija, z izjemo enega glasu (župana Burgerja), se je izrekla proti oddaji jame zasebnikom (Savnik, 1960, 109–10; Kranjc, 2003, 27–28). Za vlaganje v turizem in njegovo promocijo, kljub konfliktom s ko- misijo, so bili v Postojni zaslužni tudi nekateri hotelirji, kakor že omenjeni Progler, lastnik hotela Adelsberghof, ki si je prizadeval za povečanje turistične prepoznavnosti Postojne. V svojem hotelu je gostil pretežno petičneže, pred- 78 Jama je po Globočnikovem mnenju doživela veliko uničenja in plenjenja, zato je ob pomanjkanju dohodkov zakup prenehal. 277 turizem v avstrijskem primorju ❙ 52 Notranja stran v Ra- dicsevem vodniku po Kranjski iz leta 1885 (Radics, 1885). vsem tujce iz zahoda, obenem je vzdrževal stike s števil- nimi potovalnimi uradi za spodbujanje skupniskih (or- ganiziranih) izletov, ki so konec 19. stoletja postali precej priljubljeni (Savnik, 1960, 109). Poleg njega so tudi neka- teri drugi hotelirji, kakor na primer Pavel Jurca, oglaše- vali svoje storitve in ponudbo (Čeč, 2009, 72). 278 Zaključek Ob koncu rekonstrukcije in analize razvoja moderne turistične dejav- nosti, ki se pojavi in intenzivneje razvija po industrijski revoluciji in je povezan s tehnološkimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturni- mi spremembami, ki so ji sledile. Industrijska revolucija in industrializacija predstavljata pomembno prelomnico v razvoju, saj vplivata na številne ravni človekovega življenja in njegove družbe. Zaradi tega ni naključna umestitev začetkov modernega turizma v konec 18. stoletja, ko se poveča vpliv te dejav- nosti na ekonomijo države (Leonardi in Heiss, 2003, 10). Monografija prvenstveno obravnava območje nekdanje Avstro-Ogrske dežele Avstrijskega primorja, kjer so se tekom 19. stoletja na turističnem trgu pojavili različni tipi turizma. V zgodovinopisju (tako mednarodnem kot slo- venskem) je bila tematika relativno marginalno obravnavana vsaj do sredine 20. stoletja, zgodovinskemu razvoju turizma, njegovim predohodnim in mo- dernim oblikam, pa so se posvečale tudi druge znanstvene discipline (Wal- ton, 2002, 109–10). V slovenskem prostoru se je v zadnjih dvajsetih letih sicer povečal interes za raziskovanje fenomena in njegovih razsežnosti na ekonom- skem, socialnem in kulturnem nivoju, vendar je bil – z izjemo najnovejše pu- blikacije o razvoju morskega kopališkega turizma Istre (Šuligoj, 2015) – šir- ši primorski prostor deležen pomanjkljive pozornosti; predvsem pa doslej niso obstajajo študije, ki bi obravnavale različne tipologije turistične ponudbe hkrati ter jih med seboj primerjale in povezale v celoto. Posamezni kraji na območju Avstrijskega primorja so se, podobno kot v preostalih delih monarhije in v Evropi, pričeli turistično razvijati na podla- gi naravnih danosti in privlačnosti, ki so v skladu z novimi medicinskimi in modnimi smernicami postale zanimive za to razvijajočo se dejavnost. V okvi- ru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turističnih zaključek 281 turizem v avstrijskem primorju destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obravnavanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer termalni, morski (klimatsko-kopališki in zimsko-poletni), jamski in planinski.1 Prvi dve obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in dogna- nji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alpskem pro- storu. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja posebnost, saj gre za obliko turizma, ki je se je lahko pojavila le na območju, kjer so priso- tni kraški pojavi; za jamski turizem velja, da se je najprej razvil na Slovenskem. Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske- ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine, z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistič- ni razvoj posameznih krajev. Kot je bilo povedano v uvodnih poglavjih, se s turizmom zaradi njegove kompleksnosti in heterogenosti ukvarjajo številne znanstvene discipline (ekonomija, zgodovina, sociologija, geografija, antropo- logija). Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodovinsko analizo turi- stičnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turizma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obravnavo turističnega ra- zvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so razvoj tudi omogo- čili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki turističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, kakor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sektorja ter drugi, priso- tni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj značajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih tipov turističnih destinacij. Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel inten- zivneje razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, na primeru obravna- ve toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na območju Pri- morja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma, čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Slovenskem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravljenje različ- nih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stroka pripisa- la tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki, in pričeva- nja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k investiranju v to dejavnost. Vendar so konkretneje in uspešneje zaživele šele v drugi polo- vici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništva in so kapacitete prešle v najem oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vključene v državne statistike. Razvoj zdravilišča je bil v primerjavi z drugimi zdravilišči 1 Planinski turizem v delu ni bil podrobneje obravnavan. 282 zaključek dežele in države neprimerno skromnejši, čemur so botrovali različni vzroki, in sicer težave z lastništvom, finančnimi sredstvi, infrastrukturo in prometno povezavo ter nenazadnje z nikoli realiziranim vlaganji v zdravilišče. Žveple- no zdravilišče tudi ni sodilo med »klasična« termalna zdravilišča, ki so se zelo uspešno razvijala v monarhiji in v drugih slovenskih deželah. Na podla- gi ohranjenih virov in literature je bilo mogoče opaziti pomanjkanje zadostne ureditve postranskih dejavnosti za goste, kakor na primer koncertov, izletov, čitalnic in podobnih dejavnosti, ter ponudb, ki so bile sestavni del vsakega znanega in uspešnega zdravilišča oziroma letovišča. Sv. Štefan je ohranjal pre- težno značaj zdraviliškega kraja. V primerjavi z angleškim prostorom so se to- plice v Sv. Štefanu razvile kasneje, če samo pomislimo, da se je prvo moderno termalno zdravilišče v Angliji (Bath) pričelo razvijati že konec 17. oziroma na začetku 18. stoletja, ko se je tudi najbolj uveljavilo. Celinska Evropa je za An- glijo prav tako zamujala, tam so toplice prišle v modo proti koncu 18. stoletja. V slovenskem prostoru so najbolj znane in uspešne toplice, Rogaška Slatina in Dobrna, pričele svoj dejavnost na začetku 19. stoletja, razvoj žveplenih toplic v Sv. Štefanu pa je potekal sočasno. V obmorskih krajih se je v primerjavi s termalnim turizmom in tudi v primerjavi z razvojem drugod po Evropi obmorski turizem razvijal nekoliko kasneje. Posebnost tovrstnih destinacij Avstrijskega primorja oziroma »Rivi- ere« je bil sočasen razvoj različnih oblik morskega zdraviliškega turizma, in sicer zimsko-klimatskega in poletno-kopališkega. Razvoj medicinske stroke in novih medicinskih izsledkov, ki so v morju in morskem zraku prepoznali zdravilne učinke, so zlasti od druge polovice 19. stoletja na območju Avstrij- skega primorja spodbudili razvoj morskih zdravilišč. Zdravniki so spodbujali postavitev kopaliških obratov in uvajanje zdravljenja z morsko vodo, zrakom, s slanico in z blatom za številne bolezni, ki so pestile prebivalstvo industrij- ske dobe. Nekateri kraji, kot sta Opatija in Lošinj, so se v prvi fazi razvili kot zim- ska morska destinacja (prezimovanje v toplih krajih), kar se je na območju Sredozemlja (Azurna obala, Ligurijska riviera) podobno kakor na obravnava- nem območju pojavilo tekom 19. stoletja in se uveljavilo v njegovimi drugi po- lovici. Na prehodu v novo stoletje pa so se, podobno kot kraji v Avstrijskem primorju, sredozemske morske destinacije pričele uveljavljali zlasti v poletni sezoni, čeprav se je v Evropi moda zimskih sredozemskih letovišč ohranila do 20-ih oziroma 30-ih let prejšnjega stoletja (Battilani, 2009, 116). Za Opati- jo in Lošinj na Avstrijski rivieri pa je bilo značilno, da sta se kmalu po pričet- ku zdraviliške dejavnosti usmerila tudi v poletno sezono. Opatija je že leto po 283 turizem v avstrijskem primorju uradni razglasitvi za zdraviliški kraj (1890) namreč uvedla celoletno sezono, čeprav je bila še na začetku 20. stoletja zimska nekoliko bolj priljubljena. Oči- tno se je v tem obdobju Opatija uveljavljala zlasti kot kraj blage klime in sve- žega ter zdravega morskega zraka za prezimovanje med jesenjo in pomladjo. Do pričetka prve svetovne vojne pa se je kazalec usmeril v prid poletni kopali- ški sezoni. Najbolj priljubljeno morsko zdraviliško letovišče Avstro-Ogrske se je v obravnavanem obdobju sočasno uspešno razvijalo v dveh letnih obdobjih. Ker pa je tudi Opatija sledila evropskim modnim trendom, se je počasi preu- smerila v poletno morsko turistično destinacijo. Poleg dvosezonskih so se razvijale tudi enosezonske destinacije, kot sta Gradež in Portorož. Podobno kot drugi obmorski kraji v Evropi so se na turi- stičnem trgu prvotno pojavile kot zdraviliški kraji, saj so tamkajšnje naravne danosti ustrezale novim kurativnim in modnim zapovedim medicinske stro- ke. Gradež in Portorož, ki sta se pričela razvijati proti koncu 19. stoletja, sta od vsega začetka zdravljenje prakticirala le v poletni sezoni. V Gradežu so že na začetku 70-ih let 19. stoletja obiskovali okrevališče v poletnih mesecih, ravno tako so v Portorožu že konec 70-ih let 19. stoletja pričeli prakticirati zdravlje- nja v tem letnem času. Ti dve lokaliteti sta v primerjavi z evropskimi trendi imeli že relativno zgoden poletni turistični značaj. Vse tri prvenstveno obravnavane obmorske destinacije, to so Opatija, Gradež in Portorož, so se razvile na podlagi sicer različnih naravnih dano- sti, pri čemer so znanstvena dognanja, ki so kopanju v morski vodi in zadrže- vanju na plaži pripisovala pomembne terapevtske funkcije, odigrala ključno spodbujevalno vlogo. Opatija je svoj razvoj pričela kot klimatsko zdravilišče, tej dejavnosti se je kmalu pridružila tudi kopališka. Gradež je s svojimi dol- gimi peščenimi plažami v prvi fazi razvoja gostil predvsem bolne otroke2 iz revnejših družin monarhije, saj so tam zdravili otroške bolezni industrijske dobe (tuberkuloza, skrofuloza). Portorož je svoje začetke zasnoval predvsem na osnovi bližnjih solin in zdravilnih učinkov tamkajšnjega blata in slanice. Za začetnike in pobudnike razvoja v vseh treh krajih veljajo zdravniki, ki so identificirali potencialne pozitivne učinke zdravljenja z morsko vodo, zrakom, mivko, s soncem, z blatom in s slanico. V tem so vse tri lokacije sle- dile evropskim trendom, kjer je medicinska stroka nastopala kot pomemben dejavnik turističnega razvoja zlasti v njegovih začetnih fazah, čeprav je bila ta stroka tudi v funkciji upravnih in vodilnih organov zdravilišč – zdraviliška komisija – prisotna tudi kasneje. Svoj vpliv je kazala ob različnih priložno- 2 Do prve svetovne vojne so se nekateri obmorski kraji uveljavili kot zdraviliški kraji, ki so bili v prvi vrsti namenjeni otrokom. Tak primer lahko zasledimo v Valdoltri, ki še danes ohranja ta značaj, in sicer opravljanje bolnišnične dejavnosti. 284 zaključek stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že- leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na- črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od- prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara- di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor- ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero, ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na- daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru. Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat- ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me- dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli- ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo v primeru Bleda, kjer je torej mogoče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in alpinizem nista bila podrobnejša predmeta obravnave. Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala vloge po- membnejšega dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem primeru pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno funkcijo, čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega kli- matskega turizma na Krasu. Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili edini dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi preple- teni in soodvisni. Tako so ena od ključnih posledic industrijske revolucije in industrializacije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični ra- zvoj. Nova prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo enega izmed najpomembnejših in prepoznavnejših dejavnikov razvoja moder- nega turizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja. Sama izgradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna do- stopnost, ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služi- la turizmu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav za obravnavane primere morskih krajev in termalnega zdravilišča nova prome- tna sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obisko- valcev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izo- 285 turizem v avstrijskem primorju lirani od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lahko zmanjšala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih topli- cah (na primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968). V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po- vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo- sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenejši, varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si turistič- ni kraji prizadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan dostop turistom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogo- če opaziti, da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in to tudi pred samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva po- java načeloma nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne poveza- ve so se večinoma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turi- stičnem trgu (z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso spodbudila nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na njihov nadaljnji razvoj. Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizira- no na primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistič- no intenzivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbuja- la in turizmu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju je predstavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Po- stojna nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugo- dnejše, krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v Postojno z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in celo (tržaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal pri- ljubljeno prevozno sredstvo (Pirkovič, 1987, 16), ki so se ga radi posluževali za izlete. Postojni oziroma njenemu turizmu je vlak pomenil pomemben pri- spevek, saj je pripomogel k večanju števila obiskovalcev in tako nastopal kot eden izmed pomembnejših dejavnikov turističnega razvoja. Po izgradnji pro- ge je število obiskovalcev jame intenzivneje naraščalo, kar je spodbudila tudi uvedba t.i. vlaka za zabavo. Na nadaljnji uspešni turistični razvoj kraja pa so vplivali tudi drugi pojavi in dejavniki, kakor odkritje drugega dela jame leta 1818, urejanje dostopa v jami, modernizacija (razsvetljava, tiri) in promocija. Vpliv izgradnje železniške trase je posredno viden na primeru jame Vilenice, ki je bila pred industrializacijo ena najbolj prepoznavnih in obiskanih jam na Krasu. S preusmeritvijo ceste v 18. in izgradnjo železnice v 19. stoletju, ki ni potekala mimo krajev v neposredni bližini jame, se je (turistični) obisk precej 286 zaključek zmanjšal in jama je, kakor je zapisal pisec vodnika po Vilenici in takratni taj- nik italijanskega planinskega društva Boegan, tonila v pozabo (Boegan, 1897, 10). Čeprav dejstvo, da kraj ni bil povezan z železniško progo, ni bil edini raz- log za zaton nekdaj najbolj priljubljene jamske destinacije. V dobi industrializacije je tisk pričel igrati čedalje pomembnejšo vlogo in pripomogel k unifikaciji oziroma standardizaciji jezika (Anderson, 1998, 66). Preko oglaševalskih orodij so v Opatiji, Gradežu in Portorožu informi- rali potencialne turiste o prometnih povezavah, cenikih in urnikih parnikov ter vlakov, ki so pristajali oziroma se ustavljali v letoviščih. Promocija turistič- nih destinacij s pomočjo tiska je bila sploh zelo prisoten pojav in morska zdra- vilišča Avstrijske riviere ne predstavljajo izjeme. Aktivno in učinkovito ogla- ševanje turističnih storitev je pripomoglo k prepoznavnosti krajev, zaradi tega so si vodilni v obravnavanih zdraviliščih zelo prizadevali za čim večjo promo- cijo. V ta namen so uporabljali različna komunikacijska orodja in razmah ti- ska je oglaševanje zelo olajšal. Turistični kraji, njihovi upravitelji, zdravniki in lastniki nastanitev so izdajali številne informativne vodnike in brošure, razglednice, s plakati pa oglaševali svoje storitve na kolodvorih ter v doma- čem in tujem časopisju. V promocijske namene so sodelovali tudi na razsta- vah in kongresih ter v času zdraviliške sezone organizirali številne dogodke in prireditve za zabavo gostov. Promocija je bila torej pomemben dejavnik ozi- roma orodje, ki so se ga v Opatiji, Gradežu in Portorožu, podobno kakor v drugih zdraviliščih in letoviščih monarhije in Evrope, zelo posluževali. Ne- nazadnje je bilo 19. stoletje obdobje nastanka prvih sodobnih potovalnih pri- ročnikov, ki jih je moderna turistična dejavnost zelo spodbujala. Tega so se zavedali tudi v drugih turističnih krajih Primorja in države, saj so potovalni priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža- li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso- vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu, bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra- vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam- skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju. Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja je bila v Evropi in na območju Avstro-Ogrske vloga javnih upravnih subjektov (dr- žava, dežela, občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kra- ja ter spodbujali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem tista, ki se je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti 287 turizem v avstrijskem primorju čedalje bolj zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati in nadzorovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkono- sna dejavnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in uravnavale na različne načine. Eni izmed učinkovitih oblik sta bili ustanav- ljanje tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega prometa na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševal- nih društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne naraš- čalo, na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta- jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala tudi na območju Primorja,3 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve- drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost društev in organizacij, ki so delovali v turističnih in drugih krajih, ter preple- tanje in tudi prekrivanje, podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške komisije, olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kažeta na neko razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova številčnost sicer ne preseneča, saj so kasnejše ministrstvo za javna dela, prometno ministrstvo in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh tovrstnih društev. Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor- cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovitvi so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja fi- nančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in delovanje. Prvo olep- ševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta 1871. Na ob- močju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 ustanovljeno v Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jamska komisija, ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo društvo osnovano v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo in opatijska sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasitev za zdra- viliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem področju precej zamujal, saj se v povezavi z njim društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za re- lativno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni na- ravi zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financi- rale občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom okrevališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907 3 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, je bilo v obdobju 1888–1913 poleg 3, ki so bila obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbel imento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/ XVI/I, š. 17. 288 zaključek in čedalje večjem turističnem razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili- ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi- tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi- ti kot pozno. Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa- tiji. Skrbele so za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo infor- mativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh propagan- do – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, organizacija ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelovanju z mini- strstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z vlakom za za- bavo, kar je potnikom oziroma turistom nudilo popuste za vozovnice za vlak. Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z državne (ministr- stva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev. Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela4 in železnice5 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav- nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaga- nje v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več obiskovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub ne- katerimi kritikam (kot je na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta 1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo pomembno vlogo. Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po- membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za- držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni, napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so 4 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–246). 5 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove. Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel za promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo mini- strstvo je sodelovalo tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami načrtovalo turistično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246). 289 turizem v avstrijskem primorju bili prav tako dejavni inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže- le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo mest in turističnih krajev. Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbujali in omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa- mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod- jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po- membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili zaseb- niki prisotni kot lastniki hotelov in nastanitev ali sanatorijev. Ravno tako so v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, saj so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni prišlo in jama je vse- lej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot vodilni upravni or- gan jame vodena s strani okrajnega glavarstva. Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa in je ena od možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so v industrijski dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se je možnost po- tovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki so razpolagali s prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti na premožnej- še meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem zgledovali po aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je zmožnost po- tovanja širila tudi na druge sloje prebivalstva, najprej na širše meščanstvo (po- letna svežina) in nato na delavstvo, ter tako pridobila množičen značaj. Proces je bil seveda dolgotrajen. Prosti čas in pravica do njegovega koriščenja ter pla- čanega dopusta se je v Evropi uveljavljala le postopoma, kar je veljalo tudi za nekdanjo Avstro-Ogrsko in kasnejšo Jugoslavijo.6 Zaradi tega v obdobju mo- dernega turizma govorimo pretežno o elitnem turizmu, turizmu višjih druž- benih slojev, čeprav so počitnice oziroma, bolje rečeno, izletništvo dosegalo tudi že manj premožne sloje prebivalstva, ki so si za krajši čas to lahko privo- ščili, saj so se zaradi postopnega skrajševanja delovnika lahko udejstvovali v drugih dejavnostih, njihov boljši materialni položaj pa je omogočal tudi več- jo kupno moč (Kresal, 1998, 13), kar je bila pomembna pridobitev tudi za turi- stično dejavnost. Moderni turizem se je razvijal v dobi meščanstva, ki je pos- tajalo vse pomembnejši dejavnik v družbi. Poleg meščanstva, ki se je pričelo posluževati turističnih storitev, je rasel tudi delavski razred, ki je postopoma 6 Redni letni dopusti so se v nekdanji Jugoslaviji uveljavljali postopoma, obrtni red iz leta 1931 je pravico do rednega letnega dopusta uvedel za višje pomožno osebje (Kresal, 1998, 213). 290 zaključek pridobival socialno zaščito in pravico do plačanega dopusta7 in je predvsem od druge polovice prejšnjega stoletja postal koristinik turističnih storitev. V obdobju do prve svetovne vojne govorimo torej pretežno o elitnem turizmu, o turizmu, ki so si ga lahko privoščili le bogatejši, ki so razpolaga- li z zadostnimi finančnimi sredstvi in s časom za dolga letovanja, zdravljenje, sprostitev in zabavo. To je veljalo zlasti za goste morskih zdravilišč, kjer so se zadrževali daljša časovna obdobja (tudi več mesecev) in za letovanje porabili znatne vsote denarja. Poleg samih nastanitev so gosti koristili tudi zdraviliške usluge, morska kopališča in se udeleževali družabnih dogodov. Dodatne sto- ritve so bile seveda doplačljive. V morska letovišča so prihajali tudi manj pre- možni gosti, ki so se v krajih navadno zadržali krajši čas. V Opatiji je v obdob- ju 1911–1913 sicer največ gostov letovalo dlje kot dva tedna, hkrati so zabeležili precej »mimoidočih« obiskovalcev oziroma izletnikov, ki so se v kraju zadr- žali do 48 ur. Slednji niso bili všteti v statistiko obiskovanja, vendar je bilo nji- hovo število visoko, saj jih je bilo leta 1911 6.960, leta 1912 6.590 in leto pred pričetkom prve svetovne vojne 9.099.8 Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina- cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.9 Relativno udobno in finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi- roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro- ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča- ne in Tržačane. Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove- zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov in nenazadnje sposobnos- ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla- 7 V slovenskih deželah avstrijskega dela monarhije je od konca 60-ih let 19. stoletja leta 1910 naraščal delež zaposlenih v obrti in industriji (Fischer, 2005). Podatke je Fischerjeva analizirala na podlagi avstrijskih statistik za popise v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. 8 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. 9 »Zimske zabave in zimski športi v Bohinju,« Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67. 291 turizem v avstrijskem primorju si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka- tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki jih prepoznava zgodovina, kakor sta denimo vlogi posrednikov in turističnih agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji zdravilišč, tj. zdraviliške komisije, vključevale in povezovale s tujimi agencija- mi, ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave le posredno omenjeni in umeščeni v vsebino. V pričujočem delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih krajev oziroma vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljav- ljene metodologije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s preverjanjem obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane turistične destinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike, pobudnike in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznav- nost na državni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manj- šo. Na uspeh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega kraja in naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za vlaganje v turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeri- tev. Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti- pologije destinacij sledile sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le- tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru- ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov- no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno sezo- no postopoma usmerjale šele na začetku 19. stoletja in se kot take uveljavile te- kom 20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na samem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejav- nost morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v leto- viško, ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša. Posebnost primorskega prostora je bil nedvomno razvoj jamskega turiz- ma, ki predstavlja najzgodnejši primer na svetovni ravni in se je v največji meri udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh. Poleg te jame sta bila ana- lizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjanskih jamah, kjer sta po- budo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje prevzeli jamarski sekci- ji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične prepoznavnosti Postojnske (zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavniki (prometna dostopnost 292 zaključek in lokacija, upravljanje in urejanje lastništva oziroma najema, urejanje infra- strukture v jamah). Obravnavane turistične destinacije Avstrijskega primorja so se v fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal- nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Turi- stični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar tudi s specifikami, ki so bile značilne le za ta prostor (jame). Na uspešen razvoj turistične dejavnosti kažejo tudi vlaganja v turistično infrastrukturo, tako s strani države in lokalnih oblasti kot privatnih investitorjev. Dobra prometna dostopnost in promocijska dejavnost sta pripomogli k še večjemu uspehu de- stinacij, ki so se v prvi vrsti razvile na podlagi naravnih danosti, privlačnos- ti in novih medicinskih dognanj. Njihov razvoj je začasno prekinila prva sve- tovna vojna, ki je po svojem koncu prinesla tudi nove državne meje. 293 Priloge Priloga 1: Število obiskovalcev v termah v Sv. Štefanu in Tržiču v obdobju 1864–1898.1 Leto Sv. Štefan Rimske toplice v Tržiču 1864 62 263 1865 61 231 1866 45 121 1867 111 220 1868 54 225 1869 222 88 1870 92 228 1871 95 291 1872 126 266 1873 89 335 1874 98 338 1875 167 406 1876 97 463 1877 122 483 1878 108 416 1879* 72 420 1880 56 453 1881 76 440 1883 201 451 1 Statistisches Jahrbuch (1863–1881): Wien, K.K. Statistischen Central-Comission, 1864–1884; Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XL, Heft 2, 1892. Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898. priloge 297 turizem v avstrijskem primorju Leto Sv. Štefan Rimske toplice v Tržiču 1884 140 395 1885 153 406 1886 98 437 1887 143 375 1888 136 345 1889 113 291 1890 172 307 1891 158 337 1892 206 472 1893 170 499 1894 195 438 1895 240 443 1896 165 393 1897 184 418 1898 183 420 Priloga 2: Število obiskovalcev v Opatiji, Gradežu in Portorožu v obdobju 1889–1913.2 Leto Opatija Gradež Portorož 1889 3.449 851 130 1890 4.009 938 298 1891 5.313 870 380 1892 5.781 1.203 351 1893 6.269 1.228 398 1894 8.266 1.263 254 1895 9.501 1.382 367 1896 10.150 1.614 462 1897 12.492 1.916 498 1898 13.705 2.103 402 1899 14.834 2.273 640 1900 14.863 3.298 758 2 Österreichische Statistik: Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXX- VIII, Heft 2, 1891; Band XL, Heft 2, 1892; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. 298 priloge Leto Opatija Gradež Portorož 1901 16.400 4.058 909 1902 19.001 4.917 1.254 1903 21.684 4.853 1.344 1904 23.223 6.379 1.355 1905 24.459 4.987 1.465 1906 27.693 6.297 1.718 1907 31.337 8.536 2.014 1908 34.043 9.071 2.590 1909 39.410 11.080 3.222 1910 42.740 11.235 3.707 1911 40.028 9.988 4.850 1912 48.106 13.803 6.114 1913 49.187 17.790 7.222 Priloga 3: Število obiskovalcev glede na trajanje obiska v Opatiji, Gradežu in Portorožu 1889–1933 . Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1889 Opatija Gradež 185 21,7 666 78,3 Portorož 58 44,6 72 55,4 1890 Opatija 1.449 36,1 2.560 63,9 Gradež 42 5,0 796 95,0 Portorož 55 18,5 243 81,5 1891 Opatija 1.958 36,9 3.355 63,1 Gradež 491 56,4 379 43,6 Portorož 53 13,9 327 86,1 3 Ibid. 299 turizem v avstrijskem primorju Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1892 Opatija 2.093 36,2 3.688 63,8 Gradež 640 53,2 563 46,8 Portorož 178 50,7 173 49,3 1893 Opatija 2.436 38,9 3.833 61,1 Gradež 601 48,9 627 51,1 Portorož 196 49,2 202 50,8 1894 Opatija 2.255 27,3 6.011 72,7 Gradež 421 33,3 842 66,7 Portorož 73 28,7 181 71,3 1895 Opatija 2.396 25,2 7.105 74,8 Gradež 1.382 72,3 530 27,7 Portorož 116 31,6 251 68,4 1896 Opatija 2.560 25,2 7.590 74,8 Gradež 347 21,5 1.267 78,5 Portorož 97 21,0 365 79,0 1897 Opatija 3.184 25,5 9.308 74,5 Gradež 474 24,7 1.442 75,3 Portorož 80 16,1 418 83,9 1898 Opatija 5.119 37,4 8.586 62,6 Gradež 632 30,1 1.471 69,9 Portorož 108 26,9 294 73,1 300 priloge Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1899 Opatija 5.811 39,2 9.023 60,8 Gradež 1.061 46,7 1.212 53,3 Portorož 90 14,1 550 85,9 1900 Opatija 6.081 40,9 8.782 59,1 Gradež 1.565 47,5 1.733 52,5 Portorož 98 12,9 660 87,1 1901 Opatija 5.452 33,2 10.948 66,8 Gradež 1.687 41,6 2.371 58,4 Portorož 114 12,5 795 87,5 1902 Opatija 3.650 19,2 15.351 80,8 Gradež 2.904 59,1 2.013 40,9 Portorož 120 9,6 1.134 90,4 1903 Opatija 7.203 33,2 14.481 66,8 Gradež 2.086 43,0 2.767 57,0 Portorož 132 9,8 1.212 90,2 1904 Opatija 3.493 15,0 19.730 85,0 Gradež 2.788 43,7 3.591 56,3 Portorož 108 8,0 1.247 92,0 1905 Opatija 8.195 33,5 16.264 66,5 Gradež 2.001 40,1 2.986 59,9 Portorož 188 12,8 1.277 87,2 301 turizem v avstrijskem primorju Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1906 Opatija 9.766 35,3 17.927 64,7 Gradež 1.399 22,2 4.898 77,8 Portorož 256 14,9 1.462 85,1 1907 Opatija 10.189 32,5 21.148 67,5 Gradež 2.621 30,7 5.915 69,3 Portorož 313 15,5 1.701 84,5 1908 Opatija 5.789 17,0 28.263 83,0 Gradež 1.781 19,6 7.290 80,4 Portorož 433 16,7 2.157 83,3 1909 Opatija 7.176 18,2 32.234 81,8 Gradež 1.880 17,0 9.200 83,0 Portorož 595 18,5 2.627 81,5 1910 Opatija 14.272 33,4 28.468 66,6 Gradež 1.794 16,0 9.441 84,0 Portorož 803 21,7 2.904 78,3 1911 Opatija 13.602 34,0 26.426 66,0 Gradež 1.720 17,2 8.268 82,8 Portorož 1.919 39,6 2.931 60,4 1912 Opatija 17.116 35,6 30.990 64,4 Gradež 1.562 11,3 12.241 88,7 Portorož 2.881 47,1 3.233 52,9 302 priloge Število Število Zdravilišče obiskovalcev Odstotek obiskovalcev Odstotek do 6 dni nad 6 dni 1913 Opatija 18.163 36,9 31.024 63,1 Gradež 1.451 8,2 16.339 91,8 Portorož 3.406 47,2 3.816 52,8 Priloga 4: Število obiskovalcev po deželi/državi izvora v Opatiji, Gradežu in Portorožu 1889–1934 . Dežele Zdravilišče Primorje Avstro-Ogr- Evropske Druge ske države celine SKUPAJ 1889 Opatija / / / / Gradež 432 73 346 / 851 Portorož 55 72 3 / 130 1890 Opatija 40 1.834 353 11 2.238 Gradež 188 69 190 / 447 Portorož 14 29 / / 43 1891 Opatija 91 2.620 450 12 3.173 Gradež 254 110 165 529 Portorož 24 338 14 1 377 1892 Opatija 40 2.337 881 10 3.268 Gradež 261 88 293 642 Portorož 203 45 17 265 1893 Opatija 32 2.433 914 15 3.394 Gradež 262 100 308 670 Portorož 24 160 8 2 194 4 Ibid. 303 turizem v avstrijskem primorju 1894 Opatija 94 3.603 722 10 4.429 Gradež 196 160 289 / 645 Portorož 16 96 3 1 116 1895 Opatija 72 4.092 865 14 5.043 Gradež 321 164 304 7 796 Portorož 6 214 9 2 231 1896 Opatija 107 4.562 1.003 12 5.684 Gradež 320 238 304 / 862 Portorož 11 206 15 2 234 1897 Opatija 154 5.752 1.137 26 7.069 Gradež 338 387 371 1.096 Portorož 13 220 11 2 246 1898 Opatija 130 6.305 1.310 25 7.770 Gradež 397 334 401 1 1.133 Portorož 62 149 7 218 1899 Opatija 30 6.884 1.373 29 8.316 Gradež 282 577 351 / 1.210 Portorož 100 199 8 3 310 1900 Opatija 124 6.974 1.351 23 8.472 Gradež 681 880 376 1.937 Portorož 93 239 16 348 1901 Opatija 121 7.601 1.451 34 9.207 Gradež 594 1.069 451 1 2.115 Portorož 117 240 20 1 378 304 priloge 1902 Opatija 135 8.648 1.709 40 10.532 Gradež 350 2.360 674 5 3.389 Portorož 167 475 24 4 670 1903 Opatija 169 10.064 1.812 35 12.080 Gradež 350 2.467 684 2 3.503 Portorož 160 461 21 2 644 1904 Opatija 148 11.352 1.790 54 13.344 Gradež 415 2.596 361 3 3.375 Portorož 171 445 86 9 711 1905 Opatija 155 12.111 2.105 60 14.431 Gradež 238 2.240 351 9 2.838 Portorož 181 564 33 6 784 1906 Opatija 171 13.524 2.543 60 16.298 Gradež 140 3.473 730 4.343 Portorož 182 592 28 9 811 1907 Opatija 184 15.565 2.263 108 18.120 Gradež 270 4.377 861 / 5.508 Portorož 120 850 32 2 1.004 1908 Opatija 176 17.296 2.241 81 19.794 Gradež 613 5.470 484 9 6576 Portorož 199 1.102 34 6 1341 1909 Opatija 324 21.058 3.303 89 24.774 Gradež 496 6.632 624 2 7.754 Portorož 103 1.282 85 3 1.473 305 turizem v avstrijskem primorju 1910 Opatija 281 22.088 4.195 122 26.686 Gradež 200 3.642 330 5 4.177 Portorož 201 1.604 94 12 1.911 1911 Opatija 310 21.692 4.515 137 26.654 Gradež 454 4.102 458 5 5.019 Portorož 302 2.494 161 3 2.960 1912 Opatija 338 26.308 4.805 113 31.564 Gradež 523 5.702 513 6 6.744 Portorož 341 2.706 126 32 3.205 1913 Opatija 279 28.249 4.293 90 32.911 Gradež 260 7.940 667 12 8.879 Portorož 461 3.023 185 7 3.676 Priloga 5: Število obiskovalcev na Malem in Velikem Lošinju ter v Lovranu v obdobju 1897–1913 (Blažević, 1987, 273). Leto Mali in Veliki Lošinj Lovran 1897 1.022 252 1898 1.423 582 1899 1.556 732 1900 1.606 767 1901 1.615 1.180 1902 1.761 1.699 1903 2.135 2.025 1904 2.584 2.254 1905 2.601 2.254 1906 3.213 2.649 1907 3.694 / 1908 4.278 / 1909 4.665 5.621 306 priloge Leto Mali in Veliki Lošinj Lovran 1910 5.544 8.936 1911 6.525 8.742 1912 7.316 10.716 1913 8.469 11.950 Priloga 6: Število obiskovalcev v Postojnski jami do prve svetovne vojne (Šibenik, 1983; Bohinec, Gospodarič in Savnik, 1968, 37–40). Leto Obiskovalci v Postojnski jami Prelomna leta 1819 104 1820 313 1821 392 1822 335 1823 485 1824 471 1825 705 Prvič organizirano binkoštno slavje 1826 326 1827 520 1828 774 1829 951 1830 959 1831 975 1832 962 1833 1.063 1834 1.013 1835 1.219 1836 1.212 1837 927 1838 1.005 1839 1.027 1840 1.432 1841 1.276 1842 1.211 307 turizem v avstrijskem primorju Leto Obiskovalci v Postojnski jami Prelomna leta 1843 1.414 1844 1.256 1845 2.342 1846 1.611 1847 1.312 1848 983 Marčna revolucija 1849 669 Odpade binkoštna prireditev 1850 1.715 1851 1.476 1852 1.623 1853 1.506 1854 2.170 1855 1.647 1856 2.423 1857 2.630 Južna železnica 1858 4.234 1859 1.352 Vojskovanje v Italiji; odpade binkoštna prireditev 1860 3.200 1861 2.168 1862 2.876 Dograditev železniške proge od Zida- nega Mosta skozi Zagreb do Siska 1863 1.628 1864 3.318 1865 3.363 1866 997 Pruska vojna; odpade binkoštna pri- reditev 1867 3.594 1868 4.948 1869 3.927 1870 4.140 1871 4.818 1872 5.407 Železniški tir v jami 1873 5.857 308 priloge Leto Obiskovalci v Postojnski jami Prelomna leta 1874 4.319 1875 4.802 1876 4.481 1877 4.572 1878 4.051 1879 3.973 1880 4.547 1881 4.602 1882 5.918 1883 4.872 1884 6.033 Napeljava elektrike v jamo 1885 6.323 1886 4.015 1887 6.944 1888 8.221 1889 5.231 1890 6.669 1891 6.796 1892 6.905 1893 7.027 1894 7.341 1895 7.064 1896 7.949 1897 8.484 1898 8.727 1899 8.991 1900 9.527 1901 10.876 1902 12.610 1903 14.712 1904 13.459 1905 12.947 309 turizem v avstrijskem primorju Leto Obiskovalci v Postojnski jami Prelomna leta 1906 11.230 Epidemija tifusa 1907 8.911 1908 11.808 1909 24.843 1910 22.279 1911 23.885 1912 27.503 1913 40.971 1914 13.743 Začetek prve svetovne vojne * Benussi navaja drugačne podatke o obiskovalcih v obdobju 1879–1887, in sicer so številke razmeroma višje. Leta 1879 135, 1880 113, 1881 148, 1882 222, 1883 258, 1884 164, 1885 191, 1886 137 in 1887 197 obiskovalcev/kopalcev. Števi- lo podobno narašča in pada kakor tisto v uradnih statistikah. Do odstopanj je lahko prišlo zaradi štetja kopalcev in ne tujih obiskovalcev. Kopalci so bili lahko tudi domačini iz bližnjih krajev, ki se niso posluževali tamkajšnjih na- mestitev in se niso vpisovali v knjige gostov pri hotelirjih. 310 Povzetek Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819–1914) Pričujoča knjiga je zgodovinska analiza razvoja moderne turistične de- javnosti, ki se pojavi in intenzivneje razvija po industrijski revoluciji in je povezan z ekonomskimi, tehnološkimi ter socialnimi in kulturni- mi spremembami, ki so ji sledile. Industrijska revolucija in industrializacija predstavljata pomembno prelomnico v razvoju, saj vplivata na številne ravni človekovega življenja in njegove družbe. Zaradi tega ni naključna postavitev začetkov modernega turizma v konec 18. stoletja, ko se poveča vpliv te dejav- nosti na ekonomijo države (Leonardi in Heiss, 2003, 10). Avstrijsko primorje Osrednji predmet obravnave je bilo območje nekdanje avstro-ogrske dežele Avstrijsko primore, kjer so se tekom 19. stoletja na turističnem trgu pojavili različni tipi turizma. V zgodovinopisju (tako mednarodnem kot slovenskem) je bila tematika relativno marginalno obravnavana vsaj do sredine 20. stoletja, zgodovinskemu razvoju turizma, njegovim predohodnim in modernim obli- kam, pa so se posvečale tudi druge znanstvene discipline (Walton, 2002,109– 10). V slovenskem prostoru se je v zadnjih dvajsetih letih sicer povečal interes za raziskovanje fenomena in njegovih razsežnosti na ekonomskem, socialnem ter kulturnem nivoju, vendar je bil z izjemo najnovejše publikacije o razvoju morskega kopališkega turizma Istre (Šuligoj, 2015) širši primorski prostor de- ležen pomanjkljive pozornosti. Predvsem pa ne obstajajo študije, ki bi obrav- navale različne tipologije turistične ponudbe hkrati, jih med seboj primerja- le ter povezale v celoto. Posamezni kraji na območju Avstrijskega primorja so se, podobno kot v preostalih delih monarhije in v Evropi, pričeli turistično razvijati na pod- lagi naravnih danosti in privlačnosti, ki so v skladu z novimi medicinskimi povzetek 313 turizem v avstrijskem primorju in modnimi smernicami postali zanimivi za to razvijajočo se dejavnost. V okviru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turi- stičnih destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obrav- navanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer ter- malni, morski (klimatsko-kopališki in zimsko-poletni) ter jamski. Prvi dve obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in dognanji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alp- skem prostoru. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja posebnost, saj gre za obliko turizma, ki se je lahko pojavila le na območju, kjer so prisotni kraški pojavi. Za jamski turizem velja, da se je najprej razvil na Slovenskem. Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske- ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine, z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistični razvoj posameznih krajev. Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodo- vinsko analizo turističnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turiz- ma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obrav- navo turističnega razvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so razvoj tudi omogočili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki tu- rističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, ka- kor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sek- torja ter drugi, prisotni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj zna- čajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih ti- pov turističnih destinacij. Toplice Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel intenzivne- je razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, kot ugotavljamo na prime- ru obravnave toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na ob- močju Primorja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma, čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Sloven- skem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravlje- nje različnih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stro- ka pripisala tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki, in pričevanja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k in- vestiranju v to dejavnost. Vendar so toplice konkretneje in uspešneje zaživele šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništvo in so prešle v 314 povzetek najem oziroma kasnejši odkup zasebniku. Terme so bile že od leta 1864 vklju- čene v državne statistike. Razvoj zdravilišča je bil v primerjavi z drugimi zdra- vilišči dežele in države neprimerno skromnejši, čemur so botrovali različni vzroki, in sicer težave z lastništvom, s finančnimi sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z nikoli realiziranim vlaganji v zdravili- šče. Žvepleno zdravilišče tudi ni sodilo med »klasična« termalna zdravilišča, ki so se zelo uspešno razvijala v monarhiji in v drugih slovenskih deželah. Na podlagi ohranjenih virov in literature je bilo mogoče opaziti pomanjkanje za- dostne ureditve postranskih dejavnosti za goste, kot na primer koncertov, iz- letov, čitalnic in podobnih dejavnosti, ter ponudbe, ki so bile sestavni del vsa- kega znanega in uspešnega zdravilišča oziroma letovišča. Sv. Štefan je ohranjal pretežno značaj zdraviliškega kraja. V primerjavi z angleškim prostorom so se toplice v Sv. Štefanu razvile kasneje – amo pomislimo, da se je prvo moder- no termalno zdravilišče v Angliji (Bath) pričelo razvijati že konec 17. oziroma na začetku 18. stoletja, ko se je tudi najbolj uveljavilo. Celinska Evropa je prav tako zamujala za Anglijo, tam so toplice prišle v modo proti koncu 18. stole- tja. V slovenskem prostoru so najbolj znane in uspešne toplice, Rogaška Slati- na in Dobrna, pričele s svojo dejavnostjo na začetku 19. stoletja, razvoj žveple- nih toplic v Sv. Štefanu pa je potekal sočasno. Morje V obmorskih krajih se je v primerjavi s termalnim turizmom in tudi v primer- javi z razvojem drugod po Evropi obmorski turizem razvijal nekoliko kasne- je. Posebnost tovrstnih destinacij Avstrijskega primorja oziroma »Riviere« je bil sočasen razvoj različnih oblik morskega zdraviliškega turizma, in sicer zimsko-klimatskega in poletno-kopališkega. Razvoj medicinske stroke in no- vih medicinskih izsledkov, ki so v morju in morskem zraku prepoznali zdra- vilne učinke, so zlasti od druge polovice 19. stoletja na območju Avstrijskega primorja spodbudili razvoj morskih zdravilišč. Zdravniki so spodbujali po- stavitev kopaliških obratov in uvajanje zdravljenja z morsko vodo, zrakom, s slanico in z blatom za številne bolezni, ki so pestile prebivalstvo industrijske dobe. Nekateri kraji, kakor sta Opatija in Lošinj, so se v prvi fazi razvili kot zimska morska destinacja (prezimovanje v toplih krajih), kar se je na območju Sredozemlja (Azurna obala, Ligurijska riviera) podobno kakor na obravnava- nem območju pojavilo tekom 19. stoletja in se uveljavilo v njegovimi drugi po- lovici. Na prehodu v novo stoletje pa so se, podobno kot kraji v Avstrijskem primorju, sredozemske morske destinacije pričele uveljavljali zlasti v poletni 315 turizem v avstrijskem primorju sezoni, čeprav se je v Evropi moda zimskih sredozemskih letovišč ohranila do 20-ih oziroma 30-ih let prejšnjega stoletja (Battilani, 2009, 116). Za Opati- jo in Lošinj na Avstrijski rivieri pa je bilo značilno, da sta se kmalu po pričet- ku zdraviliške dejavnosti usmerila tudi v poletno sezono. Opatija je že leto po uradni razglasitvi za zdraviliški kraj (1890) namreč uvedla celoletno sezono, čeprav je bila še na začetku 20. stoletja zimska nekoliko bolj priljubljena. Oči- tno se je v tem obdobju Opatija uveljavljala zlasti kot kraj blage klime in sve- žega ter zdravega morskega zraka za prezimovanje med jesenjo in pomladjo. Do pričetka prve svetovne vojne pa se je kazalec usmeril v prid poletni kopali- ški sezoni. Najbolj priljubljeno morsko zdraviliško letovišče Avstro-Ogrske se je v obravnavanem obdobju sočasno uspešno razvijalo v dveh letnih obdobjih. Ker pa je tudi Opatija sledila evropskim modnim trendom, se je počasi preu- smerila v poletno morsko turistično destinacijo. Poleg dvosezonskih so se razvijale tudi enosezonske destinacije, kakor sta Gradež in Portorož. Podobno kot drugi obmorski kraji v Evropi so se na turističnem trgu prvotno pojavile kot zdraviliški kraji, saj so tamkajšnje naravne danosti ustrezale novim kurativnim in modnim zapovedim medi- cinske stroke. Gradež in Portorož, ki sta se pričela turistično razvijati pro- ti koncu 19. stoletja, sta od vsega začetka zdravljenje prakticirala le v poletni sezoni. V Gradežu so že na začetku 70-ih let 19. stoletja obiskovali okreva- lišče v poletnih mesecih, ravno tako so v Portorožu že konec 70-ih let 19. sto- letja pričeli prakticirati zdravljenja v tem letnem času. Ti dve lokaliteti sta v primerjavi z evropskimi trendi izkazovali že relativno zgoden poletni turi- stični značaj. Vse tri prvenstveno obravnavane obmorske destinacije, to so Opatija, Gradež in Portorož, so se razvile na podlagi sicer različnih naravnih dano- sti, pri čemer so znanstvena dognanja, ki so kopanju v morski vodi in zadrže- vanju na plaži pripisovala pomembne terapevtske funkcije, odigrala ključno spodbujevalno vlogo. Opatija je svoj razvoj pričela kot klimatsko zdravilišče, tej dejavnosti se je kmalu pridružila tudi kopališka. Gradež je s svojimi dol- gimi peščenimi plažami v prvi fazi razvoja gostil predvsem bolne otroke1 iz revnejših družin monarhije, saj so tam zdravili otroške bolezni industrijske dobe (tuberkuloza, skrofuloza). Portorož je svoje začetke zasnoval predvsem na osnovi bližnjih solin in zdravilnih učinkov tamkajšnjega blata in slanice. 1 Do prve svetovne vojne so se nekateri obmorski kraji uveljavili kot zdraviliški kraji, ki so bili v prvi vrsti namenjeni otrokom. Tak primer lahko zasledimo v Valdoltri, ki še danes ohranja ta značaj, in sicer bolnišnično dejavnost. 316 povzetek Dejavniki razvoja modernega turizma Medicina Za začetnike in pobudnike razvoja v vseh treh krajih veljajo zdravniki, ki so identificirali potencialne pozitivne učinke zdravljenja z morsko vodo, zra- kom, mivko, s soncem, z blatom in s slanico. V tem so vse tri lokacije sledile evropskim trendom, kjer je medicinska stroka nastopala kot pomemben de- javnik turističnega razvoja zlasti v njegovih začetnih fazah, čeprav je bila ta stroka tudi v funkciji upravnih in vodilnih organov zdravilišč – zdraviliška komisija – prisotna tudi kasneje. Svoj vpliv je kazala ob različnih priložno- stih, kakor je bilo mogoče zaslediti na primeru Portoroža, kjer so leta 1904 že- leli nekdanjo Righettijevo vilo podeliti v najem neznani družbi, ki je tam na- črtovala ureditev sanatorija za skrofulozo. Proti temu sta odločno nastopili zdraviliška komisija in uprava družbe Portorose, saj bi po njunem mnenju od- prtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Portoroža. Zara- di majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi namreč zdravi gosti v mor- ju lahko prihajali v stik z bolnimi in se okužili. Sodelovanje med javno sfero, ki so jo zastopali tudi zdravniki, in zasebnim subjektom kakor tudi drugimi turističnimi akterji v nekem letovišču je bilo ključnega pomena za njegov na- daljnji razvoj, kar se je pokazalo tudi v navedenem primeru. Medicina ni vplivala le na razvoj termalnega in morskega turizma in ga spodbujala. V širšem alpskem prostoru je prav tako nastopala kot pomemben dejavnik razvoja zdraviliško-letoviškega turizma. Najprej so se gorske klimat- ske postaje pojavile v Švici (začetek 19. stoletja). Na območju Primorja pa me- dicina ni bila tako prisotna, saj se je tu v alpskem svetu razvila predvsem obli- ka turizma, ki je bila vezana na gorništvo in osvajanje gorskih vrhov. Drugje na Slovenskem pa so zdravstveni vzgibi odigrali pomembno vlogo pri zagonu turizma v gorskem svetu, kakor se je to zgodilo na primeru Bleda, kjer je mo- goče zaslediti usklajenost z evropskimi trendi. Turizem v gorskem svetu in al- pinizem nista bila podrobnejša predmeta naše obravnave. Pri drugi obliki turizma, jamskem, medicina ni odigrala pomembnejše vloge dejavnika oziroma spodbujevalca razvoja, saj je bil obisk v tem primeru pretežno vezan na določeno naravno privlačnost in ne na zdravilno funkcijo, čeprav je bilo deloma mogoče zaslediti tudi poskuse letoviškega klimatskega turizma na Krasu. Nova prometna sredstva Zdravniki oziroma medicina tudi v obravnavanem prostoru niso bili edini dejavnik turističnega razvoja. Dejavniki so bili med seboj tudi prepleteni in 317 turizem v avstrijskem primorju soodvisni. Tako je ena od ključnih posledic industrijske revolucije in indu- strializacije, nova parna prevozna sredstva, vplivala tudi na turistični razvoj. Nova prometna sredstva, ki v evropskem zgodovinopisju predstavljajo ene- ga izmed najpomembnejših in najprepoznavnejših dejavnikov razvoja moder- nega turizma, so na turizem vplivala tudi na območju Avstrijskega primorja. Sama izgradnja prometne infrastrukture ter urejena in dobra prometna do- stopnost, ki, kakor ugotavljajo gospodarski zgodovinarji, ni v prvi vrsti služi- la turizmu, je lahko pozitivno vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Čeprav pri obravnavanih primerih morskih krajev in termalnega zdravilišča nova pro- metna sredstva niso neposredno pripomogla k izrazitemu porastu števila obi- skovalcev, pa so kraji, kjer na primer »železna cesta« ni bila zgrajena, ostali izolirani od večjih mestnih in industrijskih središč. Večja oddaljenost je lah- ko zmanjšala turistični obisk oziroma razvoj, kar se je zgodilo v nekaterih to- plicah (na primer na Dolenjskem, glej Janša, 1968). V obmorskih turističnih krajih izgradnja novih prometnih kopnih po- vezav (železnica) in vzpostavitev ladijskih parnikov nista nastopili kot nepo- sredni posledici turističnega razvoja oziroma ga turizem ni povzročil, so se pa že obstoječi turistični kraji dobro zavedali prednosti, ki jih je hitrejši, cenej- ši, varnejši in točnejši transport imel za njihov nadaljnji razvoj, zato so si pri- zadevali za vzpostavitev čim boljše prometne povezave in olajšan dostop tu- ristom. Na primeru obravnavanih morskih zdravilišč je bilo mogoče opaziti, da so se nove prometne povezave najprej vzpostavile po morju in to tudi pred samim začetkom turističnega razvoja, kar pomeni, da ta dva pojava načeloma nista bila povezana ali soodvisna. Kopenske prometne povezave so se večino- ma vzpostavljale kasneje, ko so bili kraji že prepoznavni na turističnem trgu (z izjemo Opatije). Nova prevozna sredstva na tem območju niso spodbudila nastanka novih turističnih destinacij, so pa pozitivno vplivala na njihov na- daljnji razvoj. Jame Očitnejši je bil vpliv železnice na jamski turizem, kar je bilo analizirano na primeru Postojnske jame. Ta jama se je v 19. stoletju pričela turistično inten- zivneje razvijati in ugodna prometna lega kraja je to tudi spodbujala ter turiz- mu nedvomno igrala v prid. Pomembno prelomnico v obiskovanju je pred- stavljala izgradnja južne železnice leta 1857, saj se je jama oziroma Postojna nahajala prav na njeni trasi. Potovanje z vlakom je bilo finančno ugodnejše, krajša potovanja so si lahko privoščili tudi manj premožni. Tako so v Postoj- no z vlakom že pred prvo svetovno vojno potovali številni meščani in celo (tr- žaški) delavci (Studen, 2006a, 30; Čeč, 2001, 49). Vlak je postal priljubljeno 318 povzetek prevozno sredstvo (Pirkovič, 1987, 16), ki so se ga radi posluževali za izlete. Za Postojno oziroma njen turizem je vlak pomenil prispevek, saj je pripomogel k večanju števila obiskovalcev in tako nastopal kot eden izmed pomembnej- ših dejavnikov turističnega razvoja. Po izgradnji proge je število obiskovalcev jame intenzivneje naraščalo, kar je spodbudila tudi uvedba t. i. vlaka za zaba- vo. Na nadaljnji uspešni turistični razvoj kraja pa so vplivali tudi drugi poja- vi in dejavniki, kakor na primer odkritje drugega dela jame leta 1818, urejanje dostopa v jami, modernizacija (razsvetljava, tiri) in promocija. Vpliv izgradnje železniške trase je posredno viden na primeru jame Vi- lenice, ki je bila pred industrializacijo ena najprepoznavnejših in najbolj obi- skanih jam na Krasu. S preusmeritvijo ceste v 18. in izgradnjo železnice, ki ni potekala mimo krajev v neposredni bližini jame, v 19. stoletju se je (turistič- ni) obisk precej zmanjšal in jama je, kakor je zapisal pisec vodnika po Vilenici in takratni tajnik italijanskega planinskega društva Boegan, tonila v pozabo (Boegan, 1897, 10). Čeprav dejstvo, da kraj ni bil povezan z železniško pro- go, ni bilo edini razlog za zaton nekdaj najbolj priljubljene jamske destinacije. Tisk in promocija V dobi industrializacije je tisk pričel igrati čedalje pomembnejšo vlogo in pri- pomogel k unifikaciji oziroma standardizaciji jezika (Anderson, 1998, 66). Preko oglaševalskih orodij so v Opatiji, Gradežu in Portorožu informirali po- tencialne turiste o prometnih povezavah, cenikih in urnikih parnikov ter vla- kov, ki so pristajali oziroma se ustavljali v letoviščih. Promocija turističnih destinacij s pomočjo tiska je bila na sploh zelo pogost pojav in morska zdravi- lišča Avstrijske riviere pri tem ne predstavljajo izjeme. Aktivno in učinkovito oglaševanje turističnih storitev je pripomoglo k prepoznavnosti krajev, zara- di tega so si vodilni v obravnavanih zdraviliščih zelo prizadevali za čim več- jo promocijo. V ta namen so uporabljali različna komunikacijska orodja in razmah tiska je oglaševanje zelo olajšal. Turistični kraji, njihovi upravitelji, zdravniki in lastniki nastanitev so izdajali številne informativne vodnike in brošure ter razglednice, s plakati pa oglaševali svoje storitve na kolodvorih in v domačem ter tujem časopisju. V promocijske namene so sodelovali tudi na razstavah in kongresih ter v času zdraviliške sezone organizirali številne do- godke in prireditve za zabavo gostov. Promocija je bila torej pomemben dejav- nik oziroma orodje, ki so se ga v Opatiji, Gradežu in Portorožu, podobno ka- kor v drugih zdraviliščih in letoviščih monarhije in Evrope, zelo posluževali. Nenazadnje je 19. stoletje obdobje nastanka prvih sodobnih potovalnih pri- ročnikov, ki jih je moderna turistična dejavnost zelo spodbujala. Tega so se zavedali tudi v drugih turističnih krajih Primorja in države, saj so potovalni 319 turizem v avstrijskem primorju priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža- li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso- vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu, bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra- vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam- skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju. Javni upravni subjekti in zasebne pobude Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja so bili v Evropi in na območju Avstro-Ogrske javni upravni subjekti (država, dežela, občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kraja ter spodbu- jali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem tista, ki se je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti čedalje bolj zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati in nadzo- rovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkonosna de- javnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in urav- navale na različne načine. Ena izmed učinkovitih oblik je bilo ustanavljanje tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega pro- meta na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševalnih društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne narašča- lo; na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta- jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala tudi na območju Primorja,2 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi v gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve- drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost društev in organizacij, ki so delovale v turističnih in drugih krajih, ter preple- tanje in tudi prekrivanje oziroma podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške komisije, olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kaže- jo na neko razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova šte- vilčnost pa ne preseneča, saj sta kasnejši ministrstvo za javna dela ter prome- tno ministrstvo in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh tovrstnih društev. 2 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, sodeč, je bilo v obdobju 1888– 1913 poleg 3, ki so bile obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbel imento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/ XVI/I, š. 17. 320 povzetek Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor- cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovi- tvi so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja finančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in njihovo delovanje. Prvo olepševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta 1871. Na območju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 us- tanovljeno v Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jam- ska komisija, ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo dru- štvo osnovano v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo in opatijska sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasi- tev za zdraviliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem podro- čju precej zamujal, saj se zanj društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za rela- tivno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni naravi zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financirale občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom okre- vališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907 in čedalje večjemu turističnemu razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili- ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi- tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi- ti kot pozno. Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa- tiji. Zveze so skrbele za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo informativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh pro- pagando – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, orga- nizacija ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelova- nju z ministrstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z vlakom za zabavo, kar je potnikom oziroma turistom prineslo popuste za vo- zovnice za vlak. Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z dr- žavne (ministrstva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev. Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela3 in železnice4 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav- 3 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–46). 4 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove. Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel za promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo 321 turizem v avstrijskem primorju nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaganje v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več obi- skovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub nekate- rimi kritikam (kot je bila na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta 1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo pomembno vlogo. Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po- membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za- držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni, napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so bile prav tako dejavne inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže- le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo mest in turističnih krajev. Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbudili in omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa- mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod- jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po- membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili za- sebniki prisotni kot bodisi lastniki hotelov in nastanitev bodisi sanatorijev. Ravno tako so v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično in- frastrukturo, saj so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni priš- lo in jama je vselej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot njen vodilni upravni organ vodena s strani okrajnega glavarstva. Prosti čas Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa; predstavljal je na- mreč eno od možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so v industrijski dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se je možnost potovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki so razpolagali s prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti na premožnejše meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem zgledovali po aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je ministrstvo je sodelovalo je tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami načrtovalo turistično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246). 322 povzetek možnost potovanja širila tudi na druge sloje prebivalstva, najprej na širše me- ščanstvo (poletna svežina) in nato na delavstvo, ter tako pridobila množičen značaj. Proces je bil seveda dolgotrajen. Prosti čas in pravica do njegovega ko- riščenja ter plačanega dopusta se je v Evropi uveljavljala le postopoma, kar je veljalo tudi za nekdanjo Avstro-Ogrsko in kasnejšo Jugoslavijo.5 Zaradi tega v obdobju modernega turizma govorimo pretežno o elitnem turizmu, turizmu višjih družbenih slojev, čeprav so počitnice oziroma, bolje rečeno, izletništvo dosegali tudi že manj premožne sloje prebivalstva, ki so si za krajši čas to lahko privoščili, saj so se zaradi postopnega skrajševanja delovnika lahko udejstvo- vali v drugih dejavnostih, njihov boljši materialni položaj pa je omogočal tudi večjo kupno moč (Kresal, 1998, 13), kar je bila pomembna pridobitev tudi za turistično dejavnost. Moderni turizem se je razvijal v dobi meščanstva, ki je postajalo vse pomembnejši dejavnik v družbi. Poleg meščanstva, ki se je priče- lo posluževati turističnih storitev, je rasel tudi delavski razred, ki je postopoma pridobival socialno zaščito in pravico do plačanega dopusta6 ter je predvsem od druge polovice prejšnjega stoletja postal koristnik turističnih storitev. Elitni turizem V obdobju do prve svetovne vojne govorimo pretežno o elitnem turizmu, o turizmu, ki so si ga lahko privoščili le bogatejši, ki so razpolagali z zadostni- mi finančnimi sredstvi in s časom za dolga letovanja, zdravljenje, sprostitev in zabavo. To je veljalo zlasti za goste morskih zdravilišč, kjer so se zadrževali daljša časovna obdobja (tudi več mesecev) in za letovanje porabili znatne vso- te denarja. Poleg samih nastanitev so gosti koristili tudi zdraviliške usluge in morska kopališča ter se udeleževali družabnih dogodkov. Dodatne storitve so bile seveda doplačljive. V morska letovišča so prihajali tudi manj premožni gosti, ki so se v krajih navadno zadržali krajši čas. V Opatiji je v obdobju 1911– 1913 sicer največ gostov letovalo dlje kot dva tedna, hkrati so zabeležili precej »mimoidočih« obiskovalcev oziroma izletnikov, ki so se v kraju zadržali do 48 ur. Slednji niso bili všteti v statistiko obiskovanja, vendar je bilo njihovo število visoko, saj jih je bilo leta 1911 6.960, leta 1912 6.590 in leto pred pričet- kom prve svetovne vojne 9.099.7 5 Redni letni dopusti so se v nekdanji Jugoslaviji uveljavljali postopoma, obrtni red iz leta 1931 je pravico do rednega letnega dopusta uvedel za višje pomožno osebje (Kresal, 1998, 213). 6 V slovenskih deželah avstrijskega dela monarhije je od konca 60-ih let 19. stoletja do leta 1910 naraščal delež zaposlenih v obrti in industriji (Fischer, 2005). Podatke je Fischerjeva analizirala na podlagi avstrijskih statistik za popise v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. 7 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. 323 turizem v avstrijskem primorju Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina- cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.8 Relativno udobno in finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi- roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro- ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča- ne in Tržačane. Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove- zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov ter nenazadnje sposobnos- ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla- si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka- tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki jih prepoznava zgodovina, kot je, denimo, vloga posrednikov in turističnih agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji zdravilišč, zdraviliške komisije, vključevali in povezovali s tujimi agencijami, ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave le posredno omenjeni in umeščeni v vsebino. V delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih krajev oziroma vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljavljene metodolo- gije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s preverjanjem obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane turistične de- stinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike, pobudnike in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznavnost na dr- žavni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manjšo. Na us- peh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega kraja in naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za vlaganje v turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeritev. Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti- pologije destinacij sledili sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le- 8 Zimske zabave in zimski športi v Bohinju ( Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67). 324 povzetek tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru- ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov- no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno se- zono postopoma usmerjale šele na začetku 20. stoletja in se uveljavile tekom 20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na sa- mem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejavnost morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v letoviško, ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša. Posebnost primorskega prostora je bila nedvomno razvoj jamskega tu- rizma, ki predstavlja najzgodnejši primer tovrstnega turizma na svetovni rav- ni; ta se je v največji meri udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh. Poleg te jame sta bila analizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjan- skih jamah, kjer sta pobudo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje prevzeli jamarski sekciji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične pre- poznavnosti Postojnske (zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavni- ki (prometna dostopnost in lokacija, upravljanje in urejanje lastništva oziro- ma najema, urejanje infrastrukture v jamah). Obravnavane turistične destinacije Avstrijskega primorja so se v fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal- nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Tu- ristični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar s specifikami, ki so bile značilne za ta prostor (turistično obiskovanje jam). Na uspešen razvoj turistične dejavnosti kažejo tudi vlaganja v turistično infra- strukturo, tako s strani države in lokalnih oblasti kot privatnih investitor- jev. Dobra prometna dostopnost in promocijska dejavnost sta pripomogli k še večjemu uspehu destinacij, ki so se v prvi vrsti razvile na podlagi naravnih danosti, privlačnosti in novih medicinskih dognanj. Njihov razvoj je začasno prekinila prva svetovna vojna, ki je po svojem koncu prinesla tudi nove držav- ne meje. 325 Summary Tourism in Austrian littoral: Health resorts, swimming complex and Karst caves (1819–1914) The following book is a historical analysis of the development of mod- ern tourism, which occurs and intensively develops after the industri- al revolution and is related to economic, technological, social and cul- tural changes that followed. The industrial revolution and industrialization itself represents an important milestone in the development due to its signif- icant influence on the many levels of human life and society. The beginning of modern tourism in the late 18th century is thus not random, when the im- pact of these activities on the economy of the country augmented (Leonardi and Heiss, 2003, 10). Austrian littoral The territory of the former Austro-Hungarian Land of the Austrian littoral was the central subject where during the 19th century different types of tourism appeared in the tourist market. In historiography (both international and Slo- venian) was the topic relatively marginal issued at least until the mid-20th cen- tury, but to the historical development of tourism, its preliminary and mod- ern forms, it has been devoted also other scientific disciplines (Walton, 2002, 109–110). The Slovenian territory has increased interest in the exploration of the phenomenon and its dimensions in the economic, social and cultural level in the last twenty years, but with the exception of the most recent publication on the development of maritime tourism in Istria (Šuligoj, 2015) the broader coastal territory has received the lack of attention. Above all, there are no stud- ies that address different typologies of tourist services, compared between or integrated into the whole at the same time. Some places in the area of the Austrian littoral, like the rest of the Em- pire and in Europe, began to develop in tourism based on natural resources summary 329 turizem v avstrijskem primorju and attractiveness, which are in accordance with the new medical and fash- ion trends became the place for this evolving industry. In the context of (eco- nomic) history of tourism, there is a breakdown of types of tourist destina- tions, developed within the period of modern tourism. On the discussion of the area different typologies of tourism were present, namely thermal-bath tourism, maritime tourism (ocean maritime-climate and winter-summer) and cave tourism. The first two were associated with health standards and achieve- ments in medicine in their initial stages, as it was also a form of tourism in the Alps. Cave tourism that has developed in this area represents a specialty, due to a fact that this form of tourism may have developed only in the karst region. Cave tourism is considered to be the first developed in Slovenian territory. The development of specific forms of thermal, maritime and cave tour- ism, we examined on the basis of methodological approach of economic his- tory, with the identification of economic and other factors that affect the development of tourism of individual sites. The present study has been fo- cused on the historical analysis of the development of tourism in the period from the beginning of modern tourism to the start of the First World War. Methodologically it centred on the research of the development of tourism by checking the presence and influence of the expediting and stimulating fac- tors. We analysed whether the factors of development of tourism by recog- nized by the economic historians of tourism, such as medicine, new means of transport, the investments of public and private sector and others were pres- ent also on the territory of the Austrian littoral and were interlinked and how they impact on the development of tourism of intertwined character related sites (Opatija, Gradež, Portorož), and on the other hand their impact on the different types of tourist sites. Health spas Modern tourism of the Austrian Littoral has in the area begun developing in- tensively during the 19th century. Thermal tourism is, on the case of research of spa of Sv. Štefan, like elsewhere in Europe, including in the Coastal area, ap- peared as one of the first manifestations of modern tourism, although in quite modest conditions than elsewhere in the monarchy or in Slovenian territory (e.g. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). The spas were practiced the treat of a dif- fering diseases based on therapeutic effects which were prescript by the med- icine profession and were attributed to the local sulfuric water. The analyses were performed by doctors and testimonials about the positive outcomes of treatments encouraged spa owners to investments into this business. However, 330 summary concretely in a more specific and efficient way the spa centres come to life more in the second half of the 19th century, when ownership has resolved and they passed on the rent or posterior repurchase to a private undertaking. Health spas were included in the national statistics already from 1864. The develop- ment of the spa was compared to other spas of a territory and country inap- propriately more modest, responsible by various reasons, problems with own- ership, financial resources, infrastructure and transport connection, and last but not least the never realized investments in the spa. Sulphuric spa also did not fit the “classic” thermal spas, which were very successfully developed in the Monarchy and in other Slovenian territories. Based on the preserved resourc- es and literature it could be observed a lack of adequate regulation of marginal activities for guests, such as concerts, tours, places for reading and related ac- tivities and offerings, which were an integral part of any well-known and suc- cessful spa or resort. Sv. Štefan has maintained the spa town character main- ly. In comparison with the English area, the spa in Sv. Štefan developed later if we consider only that the first modern thermal spa in England (Bath) has be- gun to develop at the end of the 17th or early 18th century, when it has been also the most established. Continental Europe has also delayed from England there the spa came into fashion towards the end of the 18th century. The most famous and successful spa of the Slovenian territory are, Rogaška Slatina and Dobrna, which started their activity at the beginning of the 19th century, at the same time took place the development of sulphuric spa in Sv. Štefan. The sea In the coastal area the coastal tourism has developed somewhat later in com- parison with thermal tourism and also in comparison with the development in the rest of Europe. The specialty of such destinations of Austrian littoral, or “Riviera” was the simultaneous development of different forms of maritime thermal spa tourism, namely the winter–climate and summer-maritime tour- ism. The development of the medical profession and new medical findings, where therapeutic effects were recognized in the sea and in the sea air, in par- ticular since the second half of the 19th century on the territory of the Austri- an Littoral encourage the development of maritime health spas. Doctors were encouraging formation of bathing plants and introduction of treatment with sea water, air, brine and mud for many diseases that plagued the population of the industrial age. Some places, such as Opatija and Lošinj, has developed in the first phase as a winter maritime destination wintering in warmer climes, which hap- 331 turizem v avstrijskem primorju pened in the Mediterranean also (Cote d’Azur, Ligurian Riviera) during the 19th century and established in its second half. At the turn of the century, like the areas in the Austrian littoral, Mediterranean coastal destinations, began to establish especially in the summer season, although in Europe fashion for winter Mediterranean resorts retained until the 20s and 30s of the last centu- ry (Battilani, 2009, 116). To Opatija and Lošinj on the Austrian Riviera was on the other hand typical that they shortly after the beginning of spa activi- ties focused in the summer season. Opatija has introduced year-round season already year after the official proclamation of a health resort (1890), although winter season was still a little more popular at the beginning of the 20th centu- ry. It was during this period that Opatija established in particular as the place of the mild climate and fresh, healthy sea air for wintering during autumn and spring. By the beginning of World War the cursor has directed in favour of the summer bathing season. The most popular maritime health spa resort of the Austro-Hungarian Empire has simultaneously developed successfully in two years seasons. However, since the Opatija followed the European fash- ion trends, it has slowly shifted in the summer maritime tourist destination. In addition to the two season there had also been developing one season destinations such as Grado and Portorož. Similar to the other seaside resorts in Europe they initially emerged as health resorts on the tourism market, be- cause of their natural conditions that were in accordance with new curative and fashion trends of the medical profession. Grado and Portorož, which be- gan to developing in tourism towards the end of the 19th century, practiced therapy only in the summer season from the very beginning. In Grado they have been visiting the sanatorium in the summer months at the beginning of the 70s of the 19th century, just as in Portorož they began to practice healing in this time of year at the end of the 70s of the 19th century. These two locali- ties compared with European trends already are of a relatively early summer tourist character. All three primarily dealt coastal destinations, namely Opatija, Grado and Portorož had developed on the basis of otherwise different natural en- dowments. The scientific findings, attributed significant therapeutic func- tions to the swimming in sea water and retention on the beach, played a key catalytic part. Opatija has started its development as a health spa and this ac- tivity was soon joined by bathing resort. Grado, with its long sandy beaches hosted in the first phase of development mainly sick children1 from poorer 1 Until the First World War, some of the seaside sites established as health resorts, which were primarily aimed for children. An example can be found in Valdoltra, which still retains this character today, namely hospital activity. 332 summary families of the monarchy, curing children illnesses of industrial era (tubercu- losis, scrofulosis). Portorož has its beginnings conceived primarily based on nearby salterns and healing effects of the local mud and brine. Development factors of modern tourism Medicine For beginners and promoters of development in all three sites are known doc- tors which identified the potential positive effects of treatment with sea wa- ter, air, sand, sun, with mud and brine. In this, all three sites had followed Eu- ropean trends, where the medical profession acted performed as an important factor in development of tourism especially in its initial stages, although this was a profession also in the function of administrative and executive bodies of spa – spa Commission – present also later. Its influence was manifested on various occasions, as can be observed in the case of Portorož, where in 1904 they wanted confer the lease the former villa Righetti to an unknown compa- ny, where they planned arrangements of sanatorium for scrofuloza. Against this, strongly opposed the spa Commission and the Management Board Por- torose, because, in their opinion, its opening would be detrimental for the successful tourism development of Portoroz. Small beach with a large con- centration of bathers would then expose healthy guests in the sea which con- sequently may come into contact with sick guests and got infected. Coop- eration between the public sphere, represented by the doctors and between private entities as well as other tourist operators in a given resort, was cru- cial to its further development, which was also evident in the mentioned case. Medicine did not affect the development of thermal and maritime tour- ism, and encourage him only. In wider Alpe region it has also acted as an important factor in the development of health-resort tourism. Firstly, the mountain air stations arose in Switzerland (early 19th century). In the area of Primorje medicine was not as present, because here in the Alps has devel- oped particular a form of tourism, which was attached to the mountaineer- ing and conquering the mountain peaks. Elsewhere on the Slovenian territo- ry health motives have played an important role in the start of tourism in the mountains, as it happened in the case of Bled, where it can be found consist- ency with European trends. Tourism in mountain world and mountaineering though were not a detailed form of the subject. In the second form of tourism, cave tourism, medicine has not played a significant role factor or a facilitator of development, as the visit in this case was predominantly bound to a particular natural attraction and not on the 333 turizem v avstrijskem primorju health function, although it has been partially able to trace also attempts of climate-resort of tourism in the Karst region. New means of transport Doctors and medicine in this area have not been the only factor in touri- sm development. These factors were also intertwined and co-dependent with each other. Thus, one of the key consequences of the industrial revolution and industrialization, the new steamy means of transport, also affect the develo- pment of tourism. New transport means which represent one of the most im- portant and recognizable factors in development of modern tourism in the European historiography, had largely impact the tourism also in the territo- ry zone of Austrian littoral. The very construction of transport infrastruc- tures and neat and good transport accessibility, which, as economic histori- ans note, was not primarily served for tourism, could positive influenced its further development. Otherwise, for the topic of the cases of maritime resorts and thermal spas new means of transport were not a directly contribution for the distinct rise in the number of visitors, there are places which, for example, where iron road was not built, remained isolated from major urban and in- dustrial centres. Greater distance may have reduced tourist visits and the de- velopment, what has happened in some spa (for example Dolenjska, see Jan- ša, 1968). In the coastal tourist areas the construction of new transport terrestrial routs and the establishment of marine steamship did not perform as a direct consequence of the development of tourism in other sense the tourism was not the cause, but the already existing tourist resorts were already well aware of the advantages that the faster, cheaper, safer and more accurate transpor- tation had for their further development, and therefore tourist resorts had strived to create the best possible transport links and easy access for tour- ists. In the case of the discussed maritime resorts it has been able to observe that the new transport connections initially established at sea and even be- fore the start of tourist development, which means that these two phenom- ena, in principle, were not related or interdependent. Land transport links were mainly established later, when the sites were already recognizable on the tourist market (with the exception of Opatija). New means of transport did not encourage the creation of new tourist destinations in the area, although they had a positive impact on their further development. Caves More obvious was the impact of the railway on the cave tourism, which was analysed in the case of the Postojna Cave. This cave has begun intensively de- 334 summary veloping in tourism in the 19th century and its favourable traffic location was indeed undoubtedly beneficiary for tourism. An important milestone in the visiting has represented the construction of the Southern Railway in 1857, as the cave or Postojna had been located right on its route. Travelling by train has been financially more advantageous, shorter trips could afford even less wealthy. Thus, in Postojna had travelled by train many locals and even work- ers (from Trieste) even before World War (Studen, 2006, 30; Čeč, 2001, 49). The train became a popular mean of transport (Pirkovič, 1987, 16), used main- ly for excursions. For Postojna and its tourism the train has held a contribu- tion, since it contributed to the increase in the number of visitors and also acted as one of the major factors of development of tourism. After the con- struction of the railway line and then initiation of so-called train for fun, the number of visitors of the cave have been intensively increasing. Other phe- nomena and factors such as the discovery of another part of the cave in 1818, regulation of access to the cave, modernization (lighting, rails) and market- ing has also affected the further successful touristic development of the site. The impact of the construction of railway line is directly visible in the case of Vilenica Cave, which has been before the industrialization one of the most recognizable and visited caves in the Karst region. By shifting of the road in the 18th and the construction of railways in the 19th century, which was not set up past the towns in the direct vicinity of the cave, the (tourist) visit decreased considerably and the cave is, as the author of the guide in Vilenica and former secretary of the Italian Mountaineering Society of Boegan writes, sank into oblivion (Boegan, 1897, 10). The fact that the place was not connect- ed to the railway line, was although not the only reason for the decline of the once most popular cave destination. Print and promotion In the Industrialization era the print was given a more important role and it contributed to unification or standardization of language (Anderson, 1998, 66). The potential tourists in Opatija, Grado and Portorož were informed about transport connections, steamships, train tariffs and timetables, which arrived and stopped in resorts by using of advertising tools. The promotion of tourist destinations with the use of print was in general a very present phenom- enon, and Austrian Riviera seaside resorts are no exception. Active and effi- cient promotion of tourist services contributed to the recognisability, that is why in in the health spas mentioned, the leading people endeavoured for an even larger promotion. They used different communication tools for this pur- pose, and the expansion of print has made advertising much easier. Tourist re- 335 turizem v avstrijskem primorju sorts, their managers, doctors and accommodation owners used to publish a number of informative guides and brochures, postcards; they also advertised their services with posters at train stations and in local and foreign newspapers. For promotional purposes they also participated in exhibitions and congresses. Moreover, they organised numerous events to entertain their guests during the spa season. Promotion was therefore an important factor and a tool that was used in Opatija, Grado and Portorož, as well as in other health spas and hol- iday resorts in the monarchy and in Europe. All in all, the 19th century is an era of the emergence of first modern travel guides which were very promoted by modern tourist activity. Other tourist towns in Primorje and in the coun- try were also aware of that, since travel guides became more and more popular for passengers who were travelling by train. Travelling by train was popularised by guides who were describing routes/paths and villages along the railway line (The South railway guide, Semmering, Bohinj railway and others). This adver- tising tool was used not only by health resorts, but also in the areas where cave tourism was developing. Managers of the caves (caves commission, mountain- eering society) and determined underground cave researchers have published a number of guides, postcards, they were also advertising at train stations and were publishing articles in local and in foreign newspapers. Public regulatory entities and private initiatives The role of public regulatory entities (country, province, municipality) in Eu- rope and in the area of Austro-Hungarian Empire was an important and a marking factor of tourism development. It took part in formulation of tour- ism policy of a town and promoted and established tourist activity. The coun- try was mainly the one which was, given the growing economic impact of tourist activity, more and more aware of its advantages; for this reason it tried to direct and supervise this branch, since during the 19th century, tourism has become a very profitable activity. The country and local authorities promoted and regulated tourist activity in different ways. One of the effective forms was the establishment of foreign traffic or provincial associations to promote for- eign traffic at the provincial/national level as well as the establishment of em- bellishment association at the local level. The number of associations in the Austro-Hungarian Empire was increasing until the World War II; in Kran- jska there were around 28, in Lower Štajerska 16 (societies there were main- ly German). Many associations were also established in the area of Primor- je,2 in seaside health resorts as well as in mountain resorts and generally in 2 According to the list of embel ishment associations, held by the national archive in Trieste, there were 27 such societies in the period 1888–1913, next to three, which were addressed in the works: V: 336 summary all places that strived for regulation of surroundings and to attract foreign- ers. The establishment of embellishment associations, foreign traffic and en- tertainment associations indicate an increasing importance of tourist activi- ty. A large number of societies and organisations which were active in tourist destinations and other places, the intertwining and also overlapping, duplica- tion of their activities (health committee, embellishment association, enter- tainment committee), on the other hand show a certain partition and inco- herence of tourist operators. The number is not surprising, as latter ministry for community works, ministry of transport and unions for foreign transport were financially supporting activities of such associations. Societies inspired by Swiss, English and German patterns were estab- lished in the second half of the 19th century. Rules that defined the purpose, the way of gaining financial resources, organisational structure, membership and activity were set at the establishment. The first embellishment associa- tion in Slovenia was founded in Celje in 1871. In the area we have discussed, the first association was in Postojna where it was founded in 1883 (otherwise it was in Kranjska). The caves commission was also active in Postojna, it was founded already in 1823. In Riviera, the first association was based in Opati- ja, from 1885 the embellishment association as well as Austrian tourist club section were active, although it did not experience the declaration of the na- tion of health resort until four years later. Grado was very late in this field; its association was not mentioned until 1908. The reason for a relatively late es- tablishment of the association in Grado may be in the original nature of the spa or children’s sanatorium which was managed and financed by the munic- ipality and its institutions; with the health committee and the management of the sanatorium they also took care of the place regulation. After the estab- lishment of trustees in 1907 and the growing tourist development (already at the end of the 19th century) the embellishment association was also estab- lished in Grado. It was considered for spas to be tidy and embellished by the health committee as well. Portorož was declared a health resort in 1897, there- fore the establishment of the association two years after is not surprising and cannot be classified as late. For the promotion of foreign traffic, the associations had joined, both at provincial and national level, into provincial associations which also financed their activity. The provincial associations in Primorje were established in Gorizia, Trieste and Opatija. These associations took care of surroundings, parks, walking trails, publication of information bulletins, organisation of AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbel imento, 1888–1913, Classifica B/XVI and Classifica B/XVI/I, n° 17. 337 turizem v avstrijskem primorju events and transports, and publicity in general – publications of articles in newspapers, publications of monthly magazines, postcards, guides, they or- ganised excursions and participated at exhibitions. Provincial associations or- ganised, in cooperation with the ministry of railways so-called social trips or trips for fun by train, which offered the passengers or tourists discounts for train tickets. Financial support for their activity came from national (minis- try) as well as from regional or donor contributions. The state and provinces had strived, via these organisations and the Ministry of public works3 and railways,4 for tidier towns, promotion of tourist activity, engagement and education of locals in this field and for investment in tourism infrastructure with the aim of attracting visitors into the country, who would also be satisfied with the local services. Despite some critics (such as presented Gärtner’s article from 1906) on the lack of advertising and suit- able (comfortable) capacities, improper organisation of sanitation, price ad- equacy, and other deficiencies, tourism in the country and in Primorje was developing successfully also via associations and societies. The country had played a very important role in tourism development until the First World War. Investing in an appropriate infrastructure that managed to attract and retain elite guests was important for further development of tourist resorts in Austrian littoral. Tidiness of surroundings, walking areas, hotels and guest- houses, installation of plumbing, electric lighting, sewerage system, and ex- cursions, sports activities and entertainment were important factors of suc- cess. The initiative and investments of public entities (country, province) and in particular the effort of local and regional administrations for modernisa- tion of cities and tourist resorts were also actively involved. Tourism development was promoted and enabled not only by nation- al and provincial operators, but also by private individuals, who had some- times played an important role already at the very beginning. In Opatija, the company of Južna železnica (Southern railway Vienna–Trieste), in Portorož the entrepreneurial local private individuals, who founded the company and started to invest in health resorts. An important role in further tourism de- 3 In 1907, the responsibility for tourism was passed to the Ministry for community works (Bressan, 2007, 245–246). 4 The responsibility for tourism in Austro-Hungarian monarchy was also taken care by some mini- stries and state agencies. Until the establishment of the Ministry of railways in 1886 and its thirte-enth section, which took care of promotion of influx of foreigners, tourism was taken care by Di- rectorate-General of national railways. The new ministry also col aborated with the Ministry of trade and it planned a tourist propaganda strategy together with provincial associations (Bressan, 2007, 245–246). 338 summary velopment was, besides doctors, private initiative; private individuals were present either as owners of hotels and accommodations or owners of sanato- ria. Also, private individuals in Postojna were interested in investing in tour- ism infrastructure, some of them endeavoured to lease the cave. This did not happen and the cave remained publicly owned, because the caves commissi- on, as leading administrative body of the cave, was managed by the district governorship. Free time Modern tourism was also associated with the phenomenon of free time. It is one of the possibilities of its utilization. In the industrial era, the expansion of tourism offers depended on changes in economic-social level, because the possibility of travelling had gradually started to expand: from the narrow cir- cle of members who came from higher social classes, who had free time and financial resources at their disposal, to wealthier citizens, who were looking for a break in summer resorts and modelled oneself on aristocratic habits. The possibility to travel had expanded with the gradual increase of incomes to other classes of the population; at first to a broad middle class (summer fresh- ness), then to working class, thus it attained a mass characteristic. It was of course a long-lasting process. Free time, rights for its spending and rights for a paid leave was enforced only gradually in Europe, this applied also for for- mer Austro-Hungarian monarchy and for later Yugoslavia.5 For this reason, in the area of modern tourism, we talk mainly about elite tourism, tourism of higher social classes, even though holidays, or rather, excursion tourism had reached less wealthy social classes, who could afford this kind of holidays for a shorter period of time. As the workdays were gradually shortened, people could take part in other activities, and their improved material status enabled higher purchasing power (Kresal, 1998, 13), which was an important acqui- sition for tourist activity too. Modern tourism developed in the bourgeoisie era, which was becoming an even more important factor in the society. Beside the bourgeoisie, which began to use tourist services, the working class was growing. The latter was gradually gaining social protection, the right to paid leave6 and it had, since the second half of the last century, become the benefi- ciary of tourism services. 5 In former Yugoslavia, regular annual leaves were enforced gradual y; the trade order from 1931 introduced the right to regular annual leave for senior supporting personnel (Kresal, 1998, 213). 6 In Slovenian provinces in the Austrian part of the monarchy the proportion of employees in craft and in industry was growing from the end of the 60s in the 19th century, year 1910 (Fischer, 2005). Fischer had analysed the data on the basis of the Austrian statistics for censuses in 1869, 1880, 1890, 1900 and 1910. 339 turizem v avstrijskem primorju Elite tourism In the period before the First World War we talk mainly about the elite tour- ism, tourism that only the wealthiest could afford, the ones who had enough financial resources and time for long holidaying, treatments, relaxing and en- tertainment. This was particularly considered for guests in coastal spas, where they stayed for longer periods of time (several months) and who spent large sums of money. Beside accommodation, guests had also availed spa treat- ments, sea baths and attended social events. Additional services were, of course, surcharged. Seaside resorts were also popular for less wealthy guests, who normally stayed for a shorter period of time. In Opatija, in the period be- tween 1911–1913, the majority of guests stayed on vacation for more than two weeks. At the same time there were many “passers-by” visitors or vacationers who stayed in the town for up to 48 hours. The latter were not included into statistics of visitors, but the numbers were high, in 1911 6.960, in 1912 6.590 and in a year before the First World War 9.099.7 Even though the elite tourism was at the forefront, less wealthy guests were also coming on vacation in the nearby places. This was considered more for mountain destinations and visits of Karst caves. What is more, with the popularity of winter sports among citizens, visits of Bohinj were becoming more and more popular, as »special bourgeoisie was paying more attention to the versatilely healthy and relatively inexpensive sport«.8 Relatively comfort- able and financially advantageous travel by train (with discounts – “fun wag- ons” or “entertainment trains”) made it possible for less wealthy population to afford tourist visits or trips. That is why after the construction of south- ern railway, the Postojna cave became a popular visiting point for bourgeoi- sie from Ljubljana and Trieste (Studen, 2006, 23), and Bohinj for bourgeoisie from Ljubljana, Gorizia and Trieste. Based on the above, we can conclude, that the tourist development and the number of visits depended on many factors: natural resources, transport connections, the role of doctors, public and private entities and finally the abilities of the destination itself, its organisations in charge of promotion (posters, brochures, advertisements in newspapers) and in charge of enter- tainment. In addition to the reasons mentioned above, the density of visitors and the popularity of the was also affected by, for example, war and political 7 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IX – Autori- tà centrali, provinciali, comunali; legislazione; dogane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado and b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2862: Statistischer Ausweis über den Fremdenverkehr in der Saison 1911, 1912, 1913. 8 Zimske zabave in zimski športi v Bohinju ( Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67). 340 summary crisis, that could not be influenced by the leading. Some other factors recog- nized in history, such as the role of intermediaries and tourist agencies in the discussed period of time, did not come to the fore. Partly they were present, for example in health spa resorts, where spa managers and health committees were integrated and connected with foreign agencies that promoted their des- tination. These factors were during the research mentioned and placed only indirectly into the contents. So far we have analysed a relatively wide spectre of tourist destinations or sorts of tourist destinations. In the analysis, we originated from the es- tablished methodology (economic historians) in the international area. We checked the existence and effects of factors of tourism development. The dis- cussed tourist destinations, as well as those of related type, had specific nov- ices, initiators and developments. Some destinations have achieved a high recognisability on national or even international level, others somewhat or significantly smaller. The success of a certain health resort and tourist desti- nation depended on location itself, natural resources, fashion trends, accessi- bility, medicine, interest in investing in tourism infrastructure, and also reg- ulation and current fashion direction. We found out that tourist destinations or typologies of destinations fol- lowed the modern European fashion trends. The seaside resorts (in winter) had developed later, but they were combined with multiple forms of tourist health spa offers, namely climatic in winter and bathing in summer. The lat- ter was, during the summer season, even in time advantage in comparison to European area, as the Mediterranean Sea destinations were gradually orient- ed only at the beginning of the 20th century and were established throughout the 20s and 30s. On the other hand, Grado and Portorož had been established as summer destinations already at the very beginning. The initial health spa activity of the sea resorts was more and more oriented in a resort one, one that was also more financially and economically prosperous. The feature of the coastal area of Primorje was undoubtedly the devel- opment of cave tourism, which represents the earliest example at global lev- el and which was mainly realised in Postojna cave where it achieved great suc- cess. In addition to this cave, the analysed tourist developments were also in Vilenica and Škocjan caves, where the initiative and tourism organisation were taken care by the caves section of mountaineering society. The two caves did not achieve as much recognisability as the Postojna cave (especially not Vilenica), which depended on various factors (transport accessibility and lo- 341 turizem v avstrijskem primorju cation, management and regulation of ownership or lease, arrangement of in- frastructure in the caves). The tourist destinations of Austrian littoral, that were mentioned, had, in the phase of formation and in the establishment of modern tourism, suc- cessfully positioned themselves in the market. Towns had become famous and popular tourist destinations in both local (regional) and wider national and even in foreign area. Travel trends had mainly followed European fash- ion trends, but with the specifics that were typical for this area (caves). The successful development of tourist activity is also shown in the investment in tourism infrastructure, by national and local authorities as well as by private investors. Good transport accessibility and promotional activity contributed to an even greater success of destinations, which had primarily developed on the basis of natural resources, attractiveness, and new medical findings. The development was temporarily adjourned by the First World War, which at the end also established new borders. 342 Viri Arhiv Republike Slovenije AS – Arhiv republike Slovenije, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41. Državni arhiv v Gorizi – Archivio do stato di Gorizia ASGO – Archivo di Stato di Gorizia, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fascicoli separati, Società di Gorizia, Statuti, 1865–1892, filza 3315, prot. N. 8558/1875, š. 1596. ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, filza 1239/II, prot. 1136/1914, š. 1039. Državni arhiv v Trstu – Archivio di stato di Trieste AST – Archivio di Stato di Trieste, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 116, 127, 362. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12, Materia 102, š. 337. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/41, Materia 6, š. 324. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/23, Materia 136, š. 358. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fasci- colo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 519, 601, 784, 1219, 1220. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Di- partimento IV – Sanità, Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 viri 343 turizem v avstrijskem primorju Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei forestieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, re- lazioni), š. 2434, 2436. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipar- timento IX – Autorità centrali, provinciali, comunali; legislazione; do- gane, classifica IX/291 luoghi di cura e ordinanze a) Abbazia, Grado in b) Portorose e Lussinpiccolo, š. 2826, 2833, 2836, 2838, 2839, 2841, 2844, 2852, 2854, 2856, 2858, 2862, 2863, 2867, 2871, 2872, 2874, 2878. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1850–1906, Sezione 1, 1/9 As- socazioni, 4 Bagno di mare Abbazia, š. 173, 184. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, So- cietà secondo la legge dell’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7. a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbellimento, š. 313, 327, 335, 375, 448. AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Società Alpina delle Giu- lie, 1883–1919, š. 42. AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Club Touristi Triestini, 1891–1911, š. 76. AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Touristen-Verein »Adria«, Sektion Triest, 1908–1911, š. 460. AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbel- limento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/XVI/I, š. 17. Državni arhiv Pazin DAPA – Državni arhiv Pazin, Carsko–kraljevo kotarsko poglavarstvo u Po- reču 1868–1918, 1897, I/1 Policija, općenito, Vodenje knjige stranaca, š. 51. DAPA, Carsko–kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1898, G/5 Promet, pošta, telegraf, željeznica, Protokoll Eisenbahnministeri- alerlasses vom 30. September 1897 Z. 14284, š. 56. DAPA, Carsko–kraljevo kotarsko poglavarstvo u Poreču 1868–1918, 1913, G/1 Trgovina i obrt, općenito, Sv. Stjepan, toplice, popis kupača, š. 172. Državni arhiv na Reki – Državni arhiv u Rijeci DAR – Državni arhiv u Rijeci, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, La Riviera del Carnaro, 6. 1. 1926. 344 viri DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 1–16, Kur-Kom- mission Abbazia, Sitzungs-Protokolle. DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, spisi, 9, Statuten für den Verscönerungsverein des Curortes Abbazia, 25. 1. 1895. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni cen- ter SAZU, Stammbuch der Adelsberger Grotte, 5, 1859–1865. Pokrajinski arhiv Koper PAK – Pokrajinski arhiv Koper, Fond družine Gravisi 299, a. e. 122, Terme di Santo Stefano, Prošnja za denarno subvencijo poslana na tržaško na- mestništvo. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IIIa sedu- ta pubblica del 26 luglio 1890, IV Punto dell'ordine del giorno: Relazio- ne della Deputazione sull'interessamento del Comune nella progettata Società per azioni nello Stabilimento bagni. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IIIa se- duta pubblica del 10 maggio 1893, X Punto dell'ordine del giorno: Is- tanza del Sign. L. Frediani, conduttore dello Stabilimento Balneare, per l'introduzione dell'acqua della conduttura nello Stabilimento stesso. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della VIIa se- duta pubblica del 19 agosto 1893, III Punto dell'ordine del giorno: Pro- posta per la nomina di una Commissione di membri che studi e riferi- sca sulla opportunità di far dichiarare quale luogo di cura la località di Porto Rose. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IVa sedu- ta pubblica del 3 marzo 1894, V Punto dell'ordine del giorno: Doman- da della Società della Croce-bianca per appoggio del Comune nella pro- gettata erezione d'una casa di cura in Porto-rose PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della Va seduta pubblica del 27 agosto 1895, IV Punto dell'ordine del giorno: Relazione della Commissione incaricata di studiare se convenga che la località di Portor-Rose venga dichiarata luogo di cura. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IIIa se- duta pubblica del 29 febbraio 1896, IV Punto dell'ordine del giorno: Approvazione dello Statuto della Società di abbellimento. 345 turizem v avstrijskem primorju PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IVa sedu- ta pubblica del 28 giugno 1897, II Punto dell'ordine del giorno: Comu- nicazioni, Inaugurazione della casa di cura in Porto-Rose in IX Pun- to dell'ordine del giorno: Domanda di sanatoria per la spesa avutasi per l'inaugurazione della Casa militare di cura in Porto-Rose. PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IVa seduta pubblica del 21 settembre 1903: Sull'inconveniente dell'intedescamento del luogo di Cura di Porto-Rose. PAK, enota Piran, Giunta Comunale Amministrativa di Pirano, Protocollo della seduta del giorno 23 settembre 1907, III Punto dell'ordine del gior- no: Domanda della Commissione di Cura per esenzione d'imposte Co- munali dell'erigend Casino di Cura. Tiskani viri/periodika Archeografo Triestino – Archeografo Triestino, Relazioni e descrizioni universali e particolari del mondo, tradotte dal francese da Luca da Lin- da, capitolo Istria, 1830, vol II, estratto N.6, 90–100. Bollettino (1857) – Bollettino Provinciale degli Atti ufficiali per la città di Trieste col suo Territorio e pel Litorale, Parte prima. Trieste, Tipogra- fia del Lloyd Austriaco. Deželni vladni list – Deželni vladni list za Mesto Tržaško z njegovo okoli- co za Primorje (1856), Oznanilo c.–kr. dnarstvenega deželnega vodstva za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko v Gradcu, 20. 12. 1855, 2. del, 1. zvezek, 2, 2–3. Državni zakonik, za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, XCVI, 12. 11. 1906, 222. Razglas ministrstva za železnice o dopustilu male železnice z ozkim tirom, obratovane z električno silo, od Opatije- -Matulja čez Volosko in Opatijo v Lovrano, 1078–82. Državni zakonik, za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, LVI, 9. 7. 1912, 132. Razglas ministrstva za železnice z dne 30. junija 1912, 1, o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Pirana v Portorose, 621–23. Gesetz und Berourdnungsblatt, Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1906), III, 10. 12. 1905, št. 4, 7–8. Gesetz und Berourdnungsblatt – Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1907), XIII, 24. 4. 1907, št. 15, 65– 67. 346 viri Gesetz und Berourdnungsblatt, Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1909), XII, 16. 3. 1909, št. IX– 249/6, 33–42. Gesetz und Berourdnungsblatt, Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1910), XIV, 27. 4. 1910, Št. IX– 160/48 ex 1907. Ilustrirani Slovenec – Ilustirani Slovenec, tedenska priloga »Slovenca«, 23. 5. 1926, leto 2, štev. 21, 168. La Provincia – La Provincia dell'Istria – Giornale degli interessi civili, eco- nomici ed amministrativi dell'Istria, Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 142–44. La Provincia, Le terme di Santo Stefano in Istria, 16.8.1877, Anno XI, N. 16, 123–124. La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria, 16. 7. 1878, Anno XII, N. 14, 110–11. La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria ( Continu- azione), 1.8.1878, Anno XII, N. 15, 116–17. L'indicatore di Portorose – Stagione d'estate 1911, 1, La »Commisione di cura«, Portorose (Istria). L’Istria, 17. 12. 1898, Anno XVII, N. 873. L’Istria, 24. 12. 1898, Anno, XVII, N. 874. L’Istria, 20. 12. 1902, Anno XXI, N. 1062. L'Osservatore Triestino, 21. 12. 1898, Anno CXIV, N. 291. L'Osservatore Triestino, 1. 4. 1902, Anno CXVIII, N. 284. L'Osservatore Triestino, 13. 12. 1902, Anno CXVIII, N. 284. Novice, Kmetijske in rokodelske novice, 25.6.1862, letnik 20, št. 26, 217. Novice, Kmetijske in rokodelske novice, 9.7.1862, letnik 20, št. 28, 236, Novice, Kmetijske in rokodelske novice, 15. 3. 1871, letnik 29, št. 11, 88. Österreichische Statistik, Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band XXXI, Heft 4, 1889; Band XXX- VII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XL, Heft 2, 1892; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV, Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LX, Heft 1, 1899; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXII, 347 turizem v avstrijskem primorju Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Band LXXX- VI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 1911– 1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge. Planinski vestnik – Planinski vestnik, Glasilo »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani, 8. 2. 1895, leto 1, št. 1. Planinski vestnik, 25. 3. 1895, leto 1, št. 3. Planinski vestnik, 25. 7. 1895, Letošnji izleti, leto 1, št. 7. Planinski vestnik, 25. 12. 1895, leto 1, št. 12, 189–90. Planinski vestnik, 25. 2. 1896, leto 2, št. 2. Promet in gostilna – Promet in gostilna, List za promet s tujci in pospeševa- nje obrta, posebno gostilničarstva, Ljubljana, junij 1908, št. 3. Promet in gostilna, 1908, št. 7. Promet in gostilna, 1909, št. 10. Slovenec – Slovenec, Političen list za slovenski narod, Izvirni dopisi, Izpod Triglava, Ljubljana, 17. 8. 1875, letnik 3, št. 96, 2. Slovenec, Izvirni dopisi, Izpod Triglava, 24. 8. 1875, letnik 3, št. 99, 3. Slovenec, Od Triglavskega podnožja, 4. 8. 1887, letnik 15, št. 175, 3. Slovenec, Od Triglavskega podnožja, 5. 8. 1887, letnik 15, št. 176, 3–4. Slovenec, Sir Humpry Davy na Kranjskem (Steska, V.), 16. 11. 1926, letnik 54, št. 262, 5–6. Slovenec, Velikanski obisk v Postojnski jami, 4. 8. 1913, letnik 41, št. 177, 3. Slovenski narod – Slovenski narod, Priloga »Slovenskega naroda« 27. 4. 1872, letnik V, št. 48, 3. Slovenski narod, Dopisi, Iz Ljubljane, 11. marca, Kranjsko planinsko dru- štvo, Ljubljana, 13. 3. 1874, letnik 7, št. 59, 3. Slovenski narod, Listek, Zavetišče na Grintovci, 11. 5. 1888, leto 21, št. 108, 1. Slovenski narod, Dopisi, Od Save, 17. januarja, [Izv. dop.] Narodno-gospo- darske zadeve, 19. 1. 1889, leto 22, št. 16, 2–3. Soča – Soča, glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo na- rodnih pravic, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4. Soča, Listek, Trenta in njeni obiskovalci, Gorica, 14. 9. 1883, tečaj 13, št. 37, 2. Soča, Listek, Julijske planine. Vzhodnji del Trentarske gore. Op. Dr. Julius Kugy v Trst, Gorica, 16. 11. 1883, tečaj 13, št. 46, 2–3. 348 viri Statistisches Jahrbuch (1863–1881), Wien, k.k. Statistischen Central-Co- mission, 1864–1884. Zakonik in ukaznik – Zakonik in ukaznik za avstrijsko-Ilirsko Primorje, Postava z dne 4.marca 1889, X. izdatek, 12, 10–11. Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Pri- morje z dne 13. januarja 1890, štev. 490, V. izdatek, 5, 9–17. Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-Ilirsko Pri- morje z dne 25. 1. 1892, V. izdatek, 5, 5. Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-Ilirsko Pri- morje z dne 26. 9. 1892, XXI. izdatek, 16.467, 28, 93– 101. Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-Ilirsko Pri- morje z dne 23. 2. 1899, IX. izdatek, 26320 ex 1898, 9, 19– 27. Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-Ilirsko Pri- morje z dne 8. 8. 1902, XVII. izdatek, 21, 59– 65. Internetni viri http://www.dedi.si/dediscina/85-vilenica, 5. 9. 2015 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707813/¸ 27. 7. 2015 http://unwto.org/en/content/why-tourism, 30. 12. 2013 Dovoljenja za objavo slikovnega gradiva Goriški muzej Nova Gorica, 2. 12. 2015. Narodni muzej Slovenije, št. 34/2015-167 z dne 9. 12. 2015. Notranjski muzej Postojna. Osrednja knjižnica Miroslava Vilharja Koper (Domoznanski oddelek) (kores- pondenca z avtorico knjige, 15. 12. 2015). Park Škocjanske jame (korespondenca z avtorico knjige, 2. 12. 2015). Zbirka starih razglednica Povijesnog i pomorskog muzeja Istre – Museo sto- rico e navale dellÍstria (korespondenca z avtorico knjige, 21. 12. 2015). 349 Literatura Agapito, Girolamo. Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di Corniale e di S. Servolo, la miniera di mercurio d‘Idria, il lago di Cirknitz, le terme di Monfalcone, antichità Romane d‘Aquileja e Pola, ed altri notevoli oggeti nelle vicinanze di Trieste. Vienna: dalla tipografia di Antonio Strauss. A spese di Paolo Schubart in Trieste, 1823. Alfier, Dragutin. Turizam, izbor radova. Zagreb: Institut za turizam, 1994. Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007. Andrejka, Rudolf. Tujski promet v Sloveniji, njega razvoj in organizacija. Ob dvajsetletnici Zveze za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana: Izdala in za- ložila Zveza za tujski promet v Sloveniji, 1926. Bädeker, Karl. Südbaiern, Tirol un Salzburg, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland. Handbuch für Reisende. Lepzig, 1876. Bartole, Antonio, et al. Progetto per l‘ampliamento dei bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano. Trieste: Tipografia Giovanni Balestra, 1890. Batagelj, Borut. »Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem do začetka 20. stoletja.« Ekonomska i ekohistorija 6, no. 6 (2010): 124–42. Battilani, Patrizia. Vacanze di pochi, vacanze di tutti. L‘ evoluzione del turismo europeo. Bologna: Societa‘ editrice il Mulino, 2009. Baxa, Carlo. Führer durch Portorose, mit Situationsplan und zahlreichen Ab- bildungen. Triest: Buch- und Kunstdruckerei L. Herrmanstoreer, 1914. Baxa, Carlo. Guida di Portorose. Capodistria: Stabilimento Tipografico Na- zionale Carlo Priora, 1920. literatu- 351 ra turizem v avstrijskem primorju Bayer, Emil. Almanach der Österreichischen Riviera: 1908–1909, Küstenlän- dische Kurorte – Revue. Laibach: Im Selbstverlage der Verfasser, 1909. Becher, Ursula A. J. Geschichte des modernen Lebensstils: Essen, Wohnen, Frei- zeit, Reisen. Munchen: Beck, 1990. Benedik, Božo. Bled in Arnold Rikli. Bled: Turistično društvo, 2000. Benussi, Bernardo. Santo Stefano al Quieto. Tipografia Lloyd Austro-ungari- co. Trieste, 1888. Berghoff, Hartmut, and Barbara Korte. »Britain and the Making of Modern Toursim, An Interdisciplinary Approach.« In The Making of Modern Tourism, The Cultural History of the British Experience, 1600–2000, edi- ted by Hartmut Berghoff, Barbara Korte, Ralf Schneider, and Christo- pher Harvie, 1–20. New York: Palgrave, 2002. Bezek, Vanda. Analitični inventar fonda Občine Izola, 1. del, 1775–1848. Ko- per: PAK, 1977. Blackbourn, David. »Fashionable Spa Towmn in Nineteenth-century Euro- pe.« In Water, Leisure and Culture, European Historical Perspectives, edited by Bruce H. Tabb and Susan C. Anderson, 9–21. Oxford, New York: Berg, 2002. Blažević, Ivan. Opatija – Razvoj turizma. Zagreb: Institut za geografiju Sveu- čilišta u Zagrebu, 1976, 266–298. Blažević, Ivan. Povijest turizma Istre i Kvarnera. Opatija: »Otokar Keršova- ni«, 1987. Boegan, Eugenio. La grotta di Corniale. Estratto dalla Rassegna bimestrale della »Società Alpina delle Giulie« a.II, N.ri 2, 3, 4, e 5- Trieste: Stabi- limento Art. Tip. G. Caprin, 1897. Boemo, Antonio. Ritorno a Grado: un secolo di turismo. Monfalcone: Edizio- ni della Laguna, 1992. Bogataj, Janez. Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Bogić, Mladen. »Ko je k nam prihajala železnica.« Nova proga 9 (1998): 1–8. Bohinec, Valter, Rado Gospodarič, and Roman Savnik, eds. 150 let Postojnske jame. Postojna: Zavod Postojnske jame, 1968. Borisov, Peter. Zgodovina medicine, poskus sinteze medicinske misli. Maribor: Pivec, 2009. 352 literatura Boyer, Marc. Il turismo dal Grad Tour ai viaggi organizzati. Trieste: Electa/ Gallimard, 1997. Bressan, Marina »Im Seebad Grado.« In Impressioni di viaggio. Grado e Aquileia tra ‚800 e ‚900, edited by Marina Bressan, 9–18. Gorizia: Edizi- oni della Laguna, 2001. Bressan, Marina, ed. Terme e acque minerali in Friuli Venezia Giulia: censi- mento delle fonti archivistiche, documentarie e bibliografiche per una sto- ria del termalismo = Spas and Mineral Waters in Friuli Venezia Giulia: Census of Archival, Documental and Bibliographic Sources for a history of Thermalism. Mariano del Friuli (Go): Edizione della Laguna, 2005. Bressan, Marina. »Il turismo della Transalpina.« In Dalle Alpi all‘Adriatico in ferrovia con la Meridionale (1857) e con la Transalpina (1906), edited by Marina Bressan, 243–52. Gorizia: Laguna, 2007. Brglez, Alja, Mateja Gale, Polona Pagon, and Jurij Auer. Portorož, zgodovi- na turizma in hotela Palace. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kultu- ro, 2005. Brilej, Arnošt. »Angleži in naše gore (Ob knjigi ‚This my voyage‘ Toma Lon- gstaffa).« Planinski vestnik 9, no. 1 (1953a): 8–15. Brilej, Arnošt. »Angleži in naše gore (Ob knjigi ‹This my voyage› Toma Longstaffa).« Planinski vestnik 9, no. 2 (1953b): 63–68. Brilej, Martin. 150 let Južne železnice, Od Celja do Ljubljane, 1849–1999. Liti- ja: Tiskarna Aco, 1999. Brown, Edward. (M. D.) A Brief Account of Some Travels in Divers Parts of Europe, Viz. Hungaria, Servia, Bučgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola and Friuli, Through a Great Part of Germa- ny and the Low-Countries. Through Marca Trevisana, and Lombardy on Both Sides the Po. With Some Observations on the Gold, Silver, Cooper, Quick-silver Mines, and the Baths and Mineral Waters in Those Parts. As Also, The Description of Many Antiquities, Habits, Fortifications and Remarkable Places. The Second Edition with Many Additions. London: printed for Benj. Tooke, at the Sign of the Ship in St. Paul‘s Church- yard, 1685. Carmichael, Catherine. »Angleška gentlemana na potovanju po slovenskih krajih leta 1737.« Zgodovinski časopis 45, no. 1 (1991): 41–46. Cavalcanti, Maria Luisa. »Traguardi consolidati e problemi irrisolti della sto- ria economica del turismo.« In Tourismus und Entwicklung im Alpen- 353 turizem v avstrijskem primorju raum, 18. – 20. Jh: Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts - und Unternehmensgeschichte in den Alpen in Neuzeit und Gegenwart, Turis- mo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII–XX: atti del seminario perma- nente sulla storia dell‘ economia e dell‘ imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea Tourism & museum: Studienreihe des Touri- seum, Tourism & Museum: collana del Touriseum 1. Innsbruck: Studien, 2003, 43–81. Clement, Simon. »Putovanje Simona Klementa. Dnevnik sa moga puta po Donjoj Ugarskoj, Slavoniji, Hrvatskoj, Friulima, Kranjskoj i Štajerskoj 1715 godine.« Časo pis za zgodovino in narodopisje 16 (1920): 82–104. Contento, Ugo. Pirano, I bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia. Trieste: Ti- pografia Tomasich, 1892. Corbin, Alain, ed. L‘invenzione del tempo libero 1850–1960. Roma-Bari: Edi- toria Laterza, 1996. Costa, Etbin Henrik. Postojnska jama. Založil Janez Giontini v Ljubljani, 1863. Cvelfar, Bojan. Knjiga gostov Zdravilišča Rogaška Slatina: 1823–1850. Celje: Zgodovinski arhiv, 2002. Cvelfar, Bojan. »›Evropska Slatina› v prvi polovici 19. stoletja.« In Evropski vplivi na slovensko družbo, edited by Nevenka Troha, Mojca Šorn, and Bojan Balkovec, 467–81. Ljubljana: ZZDS, 2008. Cvirn, Janez, in Andrej Studen. ‚Ko vihar dirjajo hlaponi‘. K socialni in kul- turni zgodovini železnice v 19. stoletju. Ljubljana: Slovenske železnice, Železniški muzej, 2001. Czoernig, Carl von. Gorizia, stazione climatica. 2nd ed. Gorizia: a cura della Cassa di risparmio di Gorizia, 1987. Čeč, Dragica. »Zakaj je Postojna hotela postati mesto?« Zgodovina za vse 8, no. 1 (2001): 36–51. Čeč, Dragica. »Postojna okoli leta 1909.« In Postojna, upravno in gospodarsko središče, edited by Jurij Fikfak, 33–56. Postojna: Občina Postojna, 2009. Čok, Boris. V siju mesečine: ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Inštitut za slovensko na- rodopisje, Založba ZRC, 2012. Čuk, Alenka. »Razvoj jamske železnice na primeru Postojnske jame.« Acta carsologica 32, no. 1 (2003): 225–42. 354 literatura Čuk, Alenka. »Luka Čeč (1785–1836).« In Postojna, upravno in gospodarsko središče, edited by Jurij Fikfak, 50. Postojna: Občina Postojna, 2009. Darovec, Darko. Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper, Pavel Naldini. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Škofija, 2001. De Grassi, M. »La rivoluzione innavertita in un secolo di turismo la più gran- de trasformazione territoriale e sociale della stroia di Grado.« In Anto- nio Boemo, Ritorno a Grado: un secolo di turismo, 9–22. Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1992. Deržaj, Matjaž. »Kratka predzgodovina nastanka Slovenskega planinskega društva.« In Planinski zbornik. Ob 110-letnici Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slovenije, edited by Božidar Lavrič, 17–35. Ljubljana: PZS, 2003. Désert, Gabriel. »La balneoterapia.« In Per una storia delle malattie, edited by Jacques Le Gofand and Jean-Charles Sournia. 379–86. Bari: Deda- lo libri, 1986. De Seta, Cesare. »L›Italia nello specchio del ‹Grand Tour›.« In Il paesag- gio, Annali 5, Storia d‘Italia, edited by Cesare De Seta, 125–263. Torino: G. Einaudi, 1997. Dolenc, Jože. Slovenski romar. Celje: Mohorjeva družba, 1987. Durissini, Daniela. Diario di un viaggiatore del 1600 in Istria e in Carniola. Monfalcone: Edizione della Laguna, 1998. Fischer, Jasna. »Izgradnja gospodarske infrastrukture v Sloveniji do druge svetovne vojne.« In Jasna Fischer, Ferdo Gestrin, Olga Janša-Zorn, France Kresal, and Žarko Lazarević, Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, 30–47. Vrhnika: Razum, 1998. Fischer, Jasna. Družba, gospodarstvo, prebivalstvo. Družbena in poklicna struktura prebivalstva na slovenskem ozemlju od druge polovice 19. sto- letja do razpada habsburške monarhije. Ljubljana: Ekonomska knjižica, Inštitut za novejšo zgodovino, 2005. Fischinger, Aleš, Duša Fischinger, and Janez Fischinger. »Health Resort Opatija and Its Headmaster Professor Julius Glax (1846–1922).« Acta medico-historica Adriatica 5, no. 1 (2007): 43–54. Fischinger, Janez, Aleš Fischinger, and Duša Fischinger. »Doctor Zander’s medico-mechanical institute in Opatija.« Acta medico-historica Adria- tica 7, no. 1 (2009): 253–66. 355 turizem v avstrijskem primorju Franzoni, Lucio. »Giovanni Righetti ingegnere-architetto. Parte Quindice- sima: La Villa San Lorenzo di Portorose.« La Porta orientale XXXI, no. 1–2 (1961a): 213–22. Franzoni, Lucio. »Giovanni Righetti ingegnere-architetto. Parte Quindi- cesima: La Villa San Lorenzo di Portorose (continuazione).« La Porta orientale XXXI, no. 1–2 (1961b): 340–47. Franzoni, Lucio. »Giovanni Righetti ingegnere-architetto. Parte Quindicesima: La Villa San Lorenzo di Portorose (continuazione).« La Porta orientale XXXI, no. 11–12 (1961c): 466–74. Franzoni, Lucio. »Giovanni Righetti ingegnere-architetto. Parte Quindice- sima, puntata IV: a) La Villa San Lorenzo di Portorose e la sua trasfor- mazione in albergo, b) La costruzione del ‚Palace Cur Hotel‘ della so- cietà ‚Portorose‘.« La Porta orientale XXXII, no. 5–6 (1962a): 217–27. Franzoni, Lucio. Giovanni Righetti ingegnere-architetto (1827–1901). Sepa- rat. Parte Quindicesima, puntata V: a) Breve storia della società »POR- TOROSE« proprietaria del »PALACE CUR HOTEL« e della »VIL- LA SAN LORENZO«, b) La »VILLA RIGHETTI« di Santa Lucia. Trieste: »Mutilati e combatenti«, 1962b. Furlani, E. Führer durch Pirano und Portorose: mit praktischen und geschicht- lichen Winken über die italienischen Küstenstädte, sowie über Strugnano, Buje, Montona, Miramar, Duino, Grado u. Aquileia. Trieste: G. Stoc- kel & Debarba, 1910. Gärtner, Franc. Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakšnem kraju? Po- natis iz »Gorenjca«. Izdala in založila deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem v Ljubljani, 1906. Gestrin, Ferdo. »Piranska popotovanja v 15. stoletju.« Kronika, časopis za slo- vensko krajevno zgodovino 23, no. 2 (1975): 74–80. Ghersa, Pietro. Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria. Trieste: Stab. Tip. Di Lodovico Herrmanstorfer, 1884. Ghersa, Pietro. Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria. Trieste: Antonio Bertetich, 1894. Glax, Julius. Winter Health and Sea Bathing Resort Abbazia. A Guide for Vi- sitors. Abbazia: Published by the Commission, 1905. Gojak, Rudo. »Tri turistična obdobja slovenske morske obale.« Turistični vestnik Ljubljana (1960): 230–34. 356 literatura Gombač, Srečko, and Tomi Brezovec. Letala s sidrom. Hidroavioni v Portoro- žu in okolici. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2007. Gottsmann, Andreas. »Die Entwicklung Abbazias zum Kurort.« In Öster- reich und der Tourisms von Opatija (Abbazia) vor dem Ersten Weltkrieg und zur Mitte der 1990er Jahre, edited by Peter Jordan in Milena Peršić, 85–126. Frankfurt am Main: Peter Lang Gmbh, 1998. Grado. See-kurort Grado im österreichischen Küstenlande. Görz: Druck Giov. Paternolli, 1901. Grado. See-kurort Grado im österreichischen Küstenlande. Der Kur-kommis- sion erscheint vierteljährig. 1909. Grado. Bagno di spiaggia e luogo di cura Grado nel Litorale Austriaco. Gorizia: Stabilimento tipografico Seitz succ. A MUSIG, 1914. Guastalla, Augusto. Studii medici sull‘acqua dim are. Milano: Angelo Bon- fánti, 1842. Habe, France. »Stopetdeset let turističnega razvoja Škocjanskih jam.« Naše jame 15 (1973): 23–40. Habe, France, and Andrej Kranjc. »Delež Slovencev v speleologiji.« Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5–6 (1981): 13–93. Hacquet, Baltazar. Oryctographia Carniolica oder Phyikalische Erdbeschrei- bung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder, 4. Bey Johann Gottlob Immanuel Breitkopf, 1778–1789. Herr, J. C. »La laguna di Grado.« In Impressioni di viaggio. Grado e Aquileia tra ‚800 e ‚900, edited by Marina Bressan, 45–56. Gorizia: Edizioni del- la Laguna, 2001. Hitrec, Tomislav. History of Toursim with Particular Reference to the Croatian Adriatic. Undated. Holz, Eva. Razvoj cestnega omrežja na slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ljubljana: ZRC SAZU, 1994. Hrobat Virloget, Katja. »Caves as Entrances to the World Beyond, From Where Fertility Is Derivered: The Case of SW Slovenia.« Studia myto- logica Slavica 18 (2015): 153–63. I fondi documentari dell‘ Archivio di stato di Trieste I fondi documentari dell‘ Archivio di stato di Trieste, Archivio di stato di Trieste/Državni arhiv Trst, 2009. 357 turizem v avstrijskem primorju Jafari, Jafar. Encyclopedia of Tourism. London and New York: Routledge, 2000. Janša, Olga. »Zgodovina turizma na Slovenskem.« Turistični vestnik 16, no 1 (1968a): 26–31. Janša, Olga. »Zgodovina turizma na Slovenskem.« Turistični vestnik 16, no. 2 (1968b): 73–78. Janša, Olga. »Zgodovina turizma na Slovenskem.« Turistični vestnik 16, no. 3 (1968c): 115–117. Janša, Olga. »Zgodovina turizma na Slovenskem.« Turistični vestnik 16, no. 4 (1968d): 154–156. Janša-Zorn, Olga. »Zdravilišča in turizem na Slovenskem.« In Metod Benedik, Dokumenti Slovenstva, 259–63. Ljubljana, Cankarjeva za- ložba, 1994. Janša-Zorn, Olga. »Turistična dejavnost na Slovenskem do druge svetovne vojne.« In Jasna Fischer, Ferdo Gestrin, Olga Janša-Zorn, France Kre- sal, and Žarko Lazarević, Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, 177–205. Vrhnika: Razum, 1998. Janša-Zorn, Olga. »Odnos slovenske politike do turističnih organizacij s posebnim oziroma na Kranjsko pred prvo svetovno vojno.« In Zbor- nik Janka Pleterskega, edited by Oto Luthar and Jurij Perovšek, 213–28. Ljubljana, ZRC SAZU, 2003. Janša-Zorn, Olga. »Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne vojne.« In Med srednjo Evropo in Sredozemljem, Vo- jetov zbornik, edited by Sašo Jerše et al., 689–703. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Jelinčič, Dušan. Zgodovina SPD Trst 1904–1984. Trst: SDP, 1984. Judson, Pieter. »‘Every German visitor has a völkisch obligation he must ful- fill‘: Nationalist Tourism in the Austrian Empire, 1880–1918.« In His- tories of Leisure. Berg Publishers, edited by Rudy Koshar, 147–68. Ox- ford, New York: Berg Publishers, 2002. Južnič, Stansliv. »Schafferath o obiskovalcih jam (800-letnica najstarejšega zapisa v Postojnski jami).« Arhivi 36, no. 1 (2013): 9–23. Kandler, Pietro. Notizie storiche di Montona con appendice. Trieste: Tipogra- fia del Lloyd Austro-Ungarico, 1875. Kariž, Sergeja. »Od jamskih svetilničarjev do turističnih vodnikov.« Kras 88 (2008): 22–24. 358 literatura Kavrečič, Petra. »Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne poveza- ve kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve svetovne vojne.« Annales, Series historia et sociologia 17, no. 2 (2007): 315–36. Kavrečič, Petra. »Biseri avstrijske riviere. Opatija, Gradež, Portorož, začetki modernega turizma na severnem Jadranu.« Kronika: časopis za sloven- sko krajevno zgodovino, izr. št. (2009): 113–28. Kavrečič, Petra, and Borut Klabjan. »‘Na najlepše morje na svetu, na Jadran‘: procesi turističnega razvoja severnega Jadrana pred prvo svetovno voj- no in po njej: primer Češke in Češkoslovaške.« Acta Histriae 18, no. 1/2 (2010): 175–206. Kavrečič, Petra. »Pričevalci preteklosti: avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v Istri pred modernim turizmom.« Acta Histriae 19, no. 4 (2011): 683–702. Kavrečič, Petra. »Bolni otroci na okrevanju v zdraviliščih Avstrijskega primorja.« In Aida Škoro Babić, Mateja Jeraj, Matevž Košir, Matjaž Rebolj, Dragica Čeč, Alenka Klemenc, Nevenka Troha, Branko Šuštar, Marta Verginella, and Lilijana Žnidaršič Golec, Zgodovina otroštva, 491–500. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012. Kavrečič, Petra. »Turistični razvoj jame Vilenica in Škocjanskih jam po po- ročanju planinskih društev in vodnikov v drugi polovici 19. stoletja.« Kronika, Iz zgodovine Krasa 63, no. 3 (2015a): 547–60. Kavrečič, Petra. »Visiting the Karst Underground.« In Stone Narratives: Heritage, Mobility, Performance, edited by Katja Hrobat Virloget, Ire- na Weber, Daša Fabjan, and Andrej Preložnik, 65–76. Koper, Založba Univerze na Primorskem , 2015b. Kermavner, Dušan. »Iz predzgodovine slovenskega planinskega društva.« Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije 20, no. 4 (1964a): 153–59. Kermavner, Dušan. »Iz predzgodovine slovenskega planinskega društva.« Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije 20, no. 5 (1964b): 204–13. Keyzlár, Fritz, and Franz J. Schmid. Führer durch Abbazia und die weite- re Umgebung, Fiume, Lussinpiccolo, Pola, Triest, Adelsberg. Abbazia, Lovrana: F. J. Schmid, 1907. Klavora, Marko. »Klement Jug in njegov vstop v alpinizem.« In Pirjevčev zbornik. Poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno 359 turizem v avstrijskem primorju Evropo: ob 70. obletnici akad. prof. dr. Jožeta Pirjevca, edited by Gorazd Bajc and Gorazd Klabjan, 111–30. Koper, Univerzitetna založba Anna- les, 2011. Kogovšek, Ivan. »Valentin Stanič prvikrat na Triglavu.« Planinski vestnik, Glasilo Slovenskega planinskega društva 24, no. 4 (1924): 73–78. Kojić, Branko. »Razvitak turizma na otoku Lošinju.« Anali Jadranskog in- stituta 1 (1956): 205–96. Komelj, Miklavž. »Zlati vek razglednic.« In Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, edited by Janez Cvirn, 321–22. Ljubljana: Nova revija, 2003. Korošec, Branko. »Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniške- ga jezera.« Kronika 15, no. 1 (1967): 11–22. Kosi, Miha. Potujoči srednji vek. Cesta, popotniki in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998. Kramar, Janez. Primorski in istrski železničarji 1857–1947. Slovenski železni- čarji v NOB 1941–1945, 5. knjiga. Ljubljana: Slovenske železnice, 2001. Kramar, Janez. Izola, mesto ribičev in delavcev. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slo- venije, Lipa, 2003. Kranjc, Andrej. »Brief Account of the Development of Speleology in Slovenia (to 1914).« Acta Carsologica 26, no. 2 (1997): 99–107. Kranjc, Andrej. »Anthron Society (Postojna 1889–1911), the Beginning of Organized Speleology in Slovenia.« Acta Carsologica 31, no. 2 (2002a): 223–32. Kranjc, Andrej. »Short History of Cave Tourism in Slovenia.« In Use of Mo- dern Technologies in the Development of Caves for Tourism / 4th Interna- tional ISCA Congress, Postojna, 21st–27st October 2002, 55–60. Postojna: Postojnska jama, turizem, 2002b. Kranjc, Andrej. »1883 – prelomno leto za Postojno.« In Janez Bogataj, Sreč- ko Šajn, and Andrej Kranjc, Sprehod skozi čas. Ob 120-letnici Turistične- ga društva Postojna, 27–28. Postojna: Turistično društvo, 2003. Kranjc, Andrej »Prvih deset let organiziranega turizma v Postojnski jami (1819–1828).« Kras 88 (2008): 15–18. Kranjc, Andrej and Franc Malečkar. Postojnska jama, 170 let odkrivanja, ra- ziskovanja in turističnega razvoja. Postojna: Postojnska jama, 1988. 360 literatura Kranjc, Darja. »Obisk princese Štefanije v Škocjanskih jamah v ustnem izročilu.« Naše jame: glasilo Društva za raziskovanje jam Slovenije 47 (2008): 109–17. Kresal, France. Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji. Ljubl- jana: Ekonomska knjižnica, Cankarjeva založba, 1998. Kugy, Julius. Iz življenja gornika. Maribor: Založba obzorja, 1968. Kugy, Julius. Pet stoletij Triglava. Maribor: Založba obzorja, 1973. Kugy, Juilus. Nel divino sorriso del Monte Rosa. Trieste: Lint, 2008. Kunaver, Dušica, ed. Od Triglava do treh vrhov sveta. Radovljica: Didakta; Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Lassels, Richard. The Voyage of Italy, or a Complete Journey through Italy: In Two Parts: With the Characters of the People, and the Description of the Chief Towns, Churches, Monasteries, Tombs, Libraries, Pallaces, Villa‘s, Gardens, Pictures, Statues, and Antiquities. As Also of the Interest, Go- vernment, Riches, Force, &c. of All the Princes; With Instructions Con- cerning Travel. S. W., 1670. Lavallée, Joseph. Travels in Istria and Dalmatia Drawn up from the Itinerary of L. F. Cassas. London: Richard Phillips, 1805. Lebe, Sonja Sibila, ed. Leksikon turizma: destinacije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, agencije, prevozniki. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni institut, 2012. Le Goff, Jacques. Nastanek vic. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008. Leonardi, Andrea. »Turismo e sviluppo in area alpina. Una lettura storico-e- conomica delle trasformazioni intervenute tra Ottocento e Novecen- to.« Storia del turismo, Annale 6 (2005): 53–83. Leonardi, Andrea. »Entrepreneurial Mobility in the Development of the Austrian Kurorte in the Nineteenth Century.« Journal of Tourism His- tory 2, no. 2 (2010): 99–116. Leonardi, Andrea, and Hans Heiss. »Introduzione.« In Tourismus und En- twicklung im Alpenraum, 18.–20. Jh: Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts – und Unternehmensgeschichte in den Alpen in Neuzeit und Gegenwart; Turismo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII–XX: atti del seminario permanente sulla storia dell’ economia e dell’ imprenditoriali- ta nelle Alpi in eta moderna e contemporanea Tourism & museum: Stud- ienreihe des Touriseum, Bd. 1, Tourism & Museum: collana del Tourise- um, vol. 1, 9–15. Innsbruck: Studien, 2003. 361 turizem v avstrijskem primorju Levental, Zdenko. Britanski putnici u našim krajevima, od sredine XV do po- četka XIX veka. Gornji Milanovac: Dečje novine, 1989. Lovšin, Evgen. Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska založba, 1961. Luchitta, Alberto. »Il ponte dell‘arcobaleno« (la ferrovia Cervignano-Belve- dere).« In Come viaggiavamo, Treni e Turismo tra Ottocento e Novecen- to, edited by Marina Bressan and Alberto Luchitta, 62–70. Monfalco- ne: Edizioni della Laguna, 1995. Luchitta, Alberto. Elementi di storia del turismo in uno scritto di Biagio Ma- rin. Scritti sulla storia economica di Gorizia e della sua Provincia. Go- rizia, Trieste: Istituto Giuliano di Storia, Cultura e Documentazione, 2001, 303–08. Makarovič, Gorazd. Slovenci in čas: odnos do časa kot okvir in sestavina vsak- danjega življenja. Ljubljana: Krtina, 1995. Mandl, August. Die Staatsbahn von Wien bis Triest mit ihren Umgebungen geschildert: mit 30 Original – Ansichten in Stahlstich. Triest: Litera- risch-artistische Abtheilung des österreichischen Lloyd, 1856. Marin, Biagio. Nell‘80 anniversario della azieda di cura e soggiorno di Grado. Grado: Azienda di Cura e Soggiorno di Grado, 1972. Marn, Rudolf. »Tujski promet.« In Krajevni leksikon Dravske banovine, 52– 55. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937. Mihajlović, Helene. »Die Gäste Abbazias vor dem Ersten Weltkrieg.« In Österreich und der Tourisms von Opatija (Abbazia) vor dem Ersten Weltkrieg und zur Mitte der 1990er Jahre, edited by Peter Jordan and Milena Peršić, 157–67. Frankfurt am Main: Peter Lang Gmbh, 1998. Mihalič, Tanja. Turizem, ekonomski vidiki. Ljubljana: Ekonomska fakulte- ta, 2008. Mikša, Peter, and Kornelija Ajlec. Slovensko planinstvo/Slovene Mountainee- ring. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011. Mlakar, Janko. »60 let slovenskega planinstva.« Planinski vestnik, Glasilo planinske zveze Slovenije 9, no. 5 (1953a): 209–21. Mlakar, Janko. »60 let slovenskega planinstva (nadaljevanje).« Planinski vestnik, Glasilo planinske zveze Slovenije 9, no. 8 (1953b): 392–405. Mohorič, Ivan. Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska ma- tica, 1968. 362 literatura Moser, Carl L. »Vpisna knjiga obiskovalcev Škocjanskih jam.« Translated by Marko Aljančič. Naše jame 40 (1998): 72–74. Muljačić, Žarko. Putovanja Alberta Fortisa po Hrvatskoj i Sloveniji (1765– 1791). Split: Književni krug, 1996. Muzur, Amir. Opatija, promotor zdravstvenog turizma / der Promotor des Ge- sundheits – Tourismus / Promoter of Health Tourism. Opatija: Graftra- de Žagar, 1996. Muzur, Amir. Kako se stvarala Opatija. Prilozi povijesti naseljavanja, grada i zdravstvenog turizma. Opatija: Katedra čakavskog sabora, 1998. Muzur, Amir. »Hungarian doctors and the ‹golden age› (1884–1914) of Opatija (Croatia).« Orvostort Kozl 48, no. 1–4 (2003): 127–32. Muzur, Amir. Opatija – Abbazia. Šetnja prostorom i vremenom. / Una pas- seggiata nello spazio e nel tempo. / Spaziergang durch Raum und Zeit. / A Stroll through Space and Time. Rijeka-Opatija: Grafika Zambelli, 2007. Muzur, Amir. »Opatija – evropsko sejmišče zdravniških in lekarniških idej in patentov s konca 19. in z začetka 20. stoletja.« Zdravniški vestnik, glasilo Slovenskega zdravniškega društva 80, no. 11 (2011): 860–64. Müller, Friedrich. Führer in die Grotten un Höhlen von Sanct Canzian bei Triest und Notizrn über den Lauf der Reka. Mit heliographischen Aus- ichten und einem Situationsplan. Triest: Verlag der Section Küstenland, 1887. Müller, Friedrich. Entdeckungsfahrten in den St Canazianer Höhler im Jahre 1890. Drück von Adolf Holzhausen in Wien, 1890. Müller, Friedrich. »Letno poročilo Primorske sekcije Nemškega in Avstrijskega planinskega društva za leto 1893.« Translated by Mojca Urankar. Naše jame, Glasilo Jamarske zveze Slovenije 40 (1998): 58–59. Müller, Friedrich. Škocjanski jamski svet. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2013. Niel, Alfred. L‘i.r. Riviera da Abbazia a Grado. Trieste: Lint, 1991. Noe, H. »Il fascino della laguna di Grado.« In Impressioni di viaggio. Grado e Aquileia tra ‚800 e ‚900, edited by Marina Bressan, 61. Gorizia: Edizio- ni della Laguna, 2001a. Noe, H. »Peregrinando nella laguna.« In Impressioni di viaggio. Grado e Aquileia tra ‚800 e ‚900, edited by Marina Bressan, 63–78. Gorizia: Edi- zioni della Laguna, 2001b. Orbanić, J. »Parniki. Prve ladje so imele pogon na kolesa.« Transport 4, no. 12 (2004): 50–51. 363 turizem v avstrijskem primorju Orbanić, J. Promet u Istri, Od Argonauta do Ipsilona. Pula: C.A.S.H., 2005. Paloscia, F. Viaggio e turismo nella storia della civiltà. Roma: Agra editrice, 2005. Pančur, Andrej. V pričakovanju stabilnega denarnega sistema. Celje: Zgodo- vinsko društvo, 2003. Pančur, Andrej. »Slovenska imena za habsburški denar v 19. stoletju.« Zgo- dovina za vse 12, no. 2. (2005): 58–72. Panjek, Aleksander. »Valvasor e la montagna del ducato di Carniola (1689).« In Die Alpen! Studies on Alpine History, edited by Jon Mathieu and Si- mona Boscani Leoni, 141–56. Bern: P. Lang, 2005. Panjek, Aleksander. Človek, zemlja, kamen in burja: zgodovina kulturne kra- jine Krasa (oris od 16. do 20. stoletja). Koper: Založba Annales, 2006. Pazze, Peter August. Chronik der Section Küstenland des deutschen und ös- terreichischen Alpenvereins, 1873–1892. Fest-Publication zur Vollendung des XX. Vereinsjahres. Triest: Selbstverlag der Section Küstenland, 1893. Perrot, Michelle, and Anne Martin-Fugier. »The Actors, Bourgeois Ritu- als.« In A History of Private Life. IV. From the Fires of Revolution to the Great War, edited by Michelle Perrot, 295–307. Cambridge, MA: The Belknap Press of Harvard University Press, 1990. Petrič, Franci. Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina, 2008. Pirkovič, Jelka. »Južna železnica in razvoj mest na Slovenskem v drugi polo- vici 19. stoletja.« Kronika 35, no. 1–2 (1987): 13–22. Planina, Janez. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1995. Planina, Janez. Uvod v turizem. 2. izdaja. Portorož: Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož, 1996. Pletikosić, Ivica. »Organizirani turizem v Portorožu v luči zapisnikov sej pi- ranskega občinskega sveta (1894–1912).« In Zborovanje Slovenskega mu- zejskega društva, Portorož, 20.–22. 10. 2005, edited by Darko Knez, 103– 06. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 2005. Porter, Roy. »Gli inglesi e il tempo libero.« In L‘invenzione del tempo libe- ro 1850–1960, edited by Alain Corbin, 17–54. Roma-Bari: Editoria La- terza, 1996. Portorose presso Trieste. Stazione climatica, bagno di spiaggia, bagno di sole, bagno d‘acqua madre. Portorose: Commissione di cura di Portorose, 2011. 364 literatura Puc, Matjaž. Vilenica, zgodovina in opis kraške jame. Sežana: Kulturni center Srečka Kosovela, 2000. Pucer, Alberto. Portorož – Sto let organiziranega turizma. Koper: PAK, 1985. Pucer, Alberto. »Iz zgodovine Portoroža.« Portorožan 9 (1994a): 11. Pucer, Alberto. »Iz zgodovine Portoroža.« Portorožan 11 (1994b): 1–11. Pucer, Alberto. »Portoroški ognjemeti.« In Avditorijevih 25 let, 10–11. Porto- rož: Avditorij, 1997. Pupini, Orazio. Portorose in Istrien, Klimatischer Kurort, See- und Solbad. Wien-Leipzig: A. Hartlebens Verlag, 1910. Radics, Peter von. Adelsberg und seine Grotten, eine topographischhistorische Schilderung des Ortes, der Grotten und der nächsten in der Umgebung be- findlichen. Sehenswürdigkeiten. Triest: Lloyd, 1861. Radics, Peter von. Führer durch Krain. Die Landeshauptstadt Laibach und die schönsten Touren in Oberkrain, Innerkrain und Unterkrain für Rei- sende und Einheimische. Laibach: Verlag von J. Giontini, 1885. Rakež, Jozef. »Vzdúh in njega vpliv na človeško zdravje.« Ljubljanski zvon X, no. 4 (1890): 206–15. Repe, Božo. Bled v soncu ves žari. Oris zgodovine turizma na Bledu, ob 130-let- nici Turističnega društva Bled. Bled: Turistično društvo, 2009. Riedl, E. Indicazioni terapeutiche dei bagni di acqua madre marina e dei fan- ghi di Portorose. Udine: Tipografia D. Del Banco e figlio, 1934. Roselli, Giulio. Draga Parenzana! Trieste: Bruno Fachin Editore, 2002. Rozman, Jožef. »Avstrijska Riviera.« Dom in svet, Ilustriran list za leposlovje in znanstvo 9 (1896): 15–18, 50–52, 86–88, 146–50. Rustja, Karol. »Burja, snežni zameti in volkovi, posebnosti železniške proge čez kras.« Kras 24 (1997): 34–37. Rutar, Simon. Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra: prirodoznanski, sta- tistični, kulturni in zgodovinski opis, zvezek 2. Ljubljana: Matica Sloven- ska, 1896. Sanatorium Dr. Pupini in Portorose (Istrien) (s.a.). Sanatorium Dr. Pupini in Portorose (Istrien), N. 1. Sandgruber, Roman. »Die Entstehung der österreichischen Tourismusre- gionen.« In Tourismus und Entwicklung im Alpenraum = Tourismus & Museum 1, edited by Andrean Leonardi and Hans Heiss, 201–23. Innsbruck u. a., 2003. 365 turizem v avstrijskem primorju Savnik, Roman. »Iz zgodovine Postojnske jame.« Kronika 7, no. 3 (1958): 138–45. Savnik, Roman. »Iz zgodovine Postojnske jame.« Kronika 8, no. 2 (1960): 99–110. Savnik, Roman. »Andrej in Ivan Andrej Perko.« Loški razgledi 32 (1985): 153–59. Shaw, Trevor R. »Tuji popotniki na Slovenskem 1669–1880.« In Historični seminar II, edited by Oto Luthar and Vojislav Likar, 165–93. Ljubljana: ZRC SAZU, 1997a. Shaw, Trevor R. »‘Many Languages are Understood Here …‘ – Foreign Tra- vellers in Slovene lands.« In Un-verständnis der kulturen, Multikul- turalismus in Mitteleuropa in historischer Perspektive, edited by Micha- el John and Oto Luthar, 31–51. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva, 1997b. Shaw, Trevor R. »Early Tourists at Škocjanske jame – 18th century to 1914.« Acta Carsologica, Krasoslovni zbornik XXVII, no. 2 (1998): 235–64. Shaw, Trevor R. »John Swinton: Potovanje skozi slovenske dežele leta 1734.« Kronika 47, no. 3, (1999): 81–99. Shaw, Trevor R. »The Classical Karst and Its Caves as Known to the Rest of the World Before 1914.« Atti e memorie della Commissione »E. Boegan« 41 (2007): 47–64. Shaw, Trevor R. Foreign Travellers in the Slovene Karst: 1486–1900. Ljubljana: ZRC SAZU, 2008. Shaw, Trevor R. »Cerkniško jezero v Frischilonovi pesmi iz okoli leta 1583 in Steibergovi knjigi iz leta 1761.« Kronika 57, no. 1 (2009): 1–18. Shaw, Trevor R., and Nadja Adam. »Alberto Fortis and the Istrian Karst, Croatia, in 1770 and 1771. Popotovanje Alberta Fortisa po Hrvaškem istrskem krasu v letih 1770 in 1771.« Acta Carsologica 30, no. 1 (2001): 181–212. Shaw, Trevor R., and Alenka Čuk. »Royal and Other Noble Visitors to Postojn- ska jama 1819–1945, Kralji in drugi plemeniti obiskovalci v Postojnski jami 1819–1945.« Acta Carsologica 31, no. 1 (2002): 1–107. Simič, Slobodan Sime. Piran na robovih stoletij. Ljubljana: Institut za komunika- cije in informatiko, 2000 Sirovich, Livio I. Cime irredente. Un tempestoso caso storico alpinistico. Torino: Vivalda Editori, 1996. 366 literatura Sool- und Seebad »Portorose« bei Pirano (Istrien) (s.a.): Sool- und Seebad »Portorose« bei Pirano (Istrien). Stabilimento di cura di Portorose. Around 1920. Stanonik, Janez. »Zgodnji angleški potopisi po Sloveniji.« Zgodovinski časopis 46, no. 1 (1992): 112–18. Statuto dello Stabilimento balneare Pirano Trieste: Tipografia Tomasich, 1891. Steward, Jill. »The Culture of Water Cure in Nineteenth-Century Austia, 1800–1914.« In Water, Leisure and Culture, European Historical Perspec- tives, edited by Bruce Tabb and Susan C. Anderson, 23–35. Oxford, New York: Berg Publishers, 2002. Stradner, Joseph Novi Schizzi dall‘Adria II. Istria. Trieste: Libreria editrice F. h. Schimpff, 1903. Strojin, Tone. »Ustanovitev in razvoj Slovenskega planinskega društva (1893– 1945).« In Planinski zbornik. Ob 110-letnici Slovenskega planinskega dru- štva in Planinske zveze Slovenije, edited by Božidar Lavrič, 37–101. Ljubl- jana, PZS, 2003. Strojin, Tone. Zgodovina slovenskega planinstva. Slovenska planinska organizaci- ja: 1893–1948–2003. Radovljica: Didakta, 2009. Studen, Andrej. »K zgodovini potovanj in o začetku turizma pred prvo svetov- no vojno.« In To in ono o meščanstvu v provinci, edited by Tatjana Bado- vinac and Rolanda Fugger Germadnik, 70–78. Celje: Pokrajinski muzej, 1995. Studen, Andrej. »Poletna svežina.« In Slovenska kronika XIX. stoletja 1861–1883, edited by Janez Cvirn, 287–88. Ljubljana: Nova revija, 1997a. Studen, Andrej. »Ustavite, ustavite železnega slona, Prihod južne železnice v naše kraje.« Zgodovina za vse 4, no. 1 (1997b): 14–19. Studen, Andrej. »Iz avanturizma v turizem.« In Slovenska novejša zgodovina, edited by Jasna Fischer et al., 92–94. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, 2005a. Studen, Andrej. »Modernizacija načina življenja.« In Slovenska novejša zgodovi- na, edited by Jasna Fischer et al., 104–122. Ljubljana: Mladinska knjiga, In- štitut za novejšo zgodovino, 2005b. Studen, Andrej. »Gremo na rajžo. Potovalna kultura in začetki modernega tu- rizma na Slovenskem v stoletju meščanstva.« In Turizem smo ljudje, Zbor- nik ob 100-letnici ustanovitve Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Slove- 367 turizem v avstrijskem primorju niji 1905–2005, edited by Janez Bogataj and Olga Janša-Zorn, 23–35. Ljubl- jana: TZS, 2006a. Studen, Andrej. »Vpliv železnice na potovalno kulturo ter začetke turizma v 19. stoletju.« Kresalov zbornik, Prispevki za novejšo zgodovino 46, no. 1 (2006b): 51–64. Studen, Andrej. »Vzvišeno opazovanje province: sporni potopis Franza Sartori- ja o potovanju po Koroškem leta 1807.« Acta Histriae 17, no. 1–2 (2009): 103–12. Šajn, Srečko. »O prvem slovenskem turističnem društvu.« In Janez Bogataj, Srečko Šajn, and Andrej Kranjc, Sprehod skozi čas. Ob 120-letnici Turistič- nega društva Postojna, 19–22. Postojna: Turistično društvo, 2003. Šibenik, Marjan. »Statistični pregled obiska Postojnske jame.« In 100 let turis- tičnega društva Postojna, edited by Srečko Šajn, 28–30. Postojna: TD Po- stojna, 1983. Šmitek, Zmago. »Križarji, romarji, spokorniki: naši srednjeveški stiki s sveto de- želo.« Časopis za zgodovino in narodopisje 71 = 36, no. 1–2 (2000): 119– 32. Šuligoj, Metod, ed. Retrospektiva turizma Istre. Koper: Založba Univerze na Pri- morskem, 2015. Šumrada, Janez. »Angleška popotnika v slovenskem alpskem svetu.« Planinski vestnik 84, no. 7 (1984a): 291–96; 84, no. 9 (1984): 394–98. Šumrada, Janez. »Angleška popotnika v slovenskem alpskem svetu.« 2. Planin- ski vestnik 84, no. 9 (1984b): 394–98- Terčon, Nadja. Z barko v Trst: pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodar- ska vloga severozahodne Istre v odnosu do Trsta (1859 do 1918). Koper: Uni- verza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središčeKoper, Zgodovin- sko društvo za južno Primorsko, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, 2004. Tissot, Laurent. »Storia del turismo e storia economica: considerazioni meto- dologiche ed epistemologiche.« In Tourismus und Entwicklung im Alpen- raum, 18.–20. Jh: Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts – und Unternehmensgeschichte in den Alpen in Neuzeit und Gegenwart, Turis- mo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII–XX: atti del seminario perma- nente sulla storia dell‘ economia e dell‘ imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea Tourism & museum: Studienreihe des Tourise- 368 literatura um, Bd. 1, Tourism & Museum: collana del Touriseum, vol. 1. Innsbruck: Studien, 2003, 23–41. Tobin, John James. Journal of a Tour, Made in the Years 1828–1829 through Sty- ria, Carniola, and Italy Whilst Accompanying the Late Sir Humphry Davy. London: W. S. ORR., 1832. Tommasini, Giacomo Filippo. »De commentarj storici–geografici della pro- vincia dell’Istria. Libri otto.« Archeografo Triestino XLII, 1, IV (1837): 126–27. Towner, John. »The Grand Tour: A Key Phase in the History of Tourism.« Annals of Tourism Research 12, no. 3 (1985): 297–333. Towner, John. »What is Tourism‘s History?« Tourism Management 16, no. 5 (1995): 339–43. Towner, John, and Geoffrey Wall. »History and Tourism.« Annals of Tou- rism Research 18, no. 1 (1991): 71–84. Trevisani, Francesco. »La Grotta di Vileniza, detta di Corniale.« Translated by Nadja Adam. Acta carsologica 26, no. 2 (1997): 15–30. Urbain, Jean-Paul. At the Beach. Minneapolis-London: University of Minne- sota Press, 2003. Urry, John. The Tourist Gaze. 2nd edition. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage publication, 2002. Uršič, Matjaž. »Modernizacija prometa v obdobju industrijske urbanizacije – bogata zapuščina ali breme teženj k povečevanju mobilnosti v sloven- skih mestih?« Urbani izzivi 17, no. 1–2 (2006): 18–29. Vaj, Daniela. »Tra ricerca scientifica e approccio empirico. Il contributo dei medici allo suiluppo delle stazioni climatiche montane nel corso del XIX secolo«. In Die Alpen! Studies on Alpine History, edited by Jon Mathieu and Simona Boccani Leoni, 315–36. Bern: P. Lang, 2005. Valvasor, Janez Vajkard. Die Ehre des Hertzogthums Crain. III Theil. Lay- bach-Nürnberg, 1971. Vasko-Juhász, Desirée. Die Südbahn, ihre Kurorte und Hotels. Wien: Böhlau, 2006. Vasko-Juhász, Desirée. »Komfort und Kapital. Die Südbahn und ihre Abba- zia–Hotels.« In Österreichische Riviera. Wien entdeckt das Meer, edi- ted by Christan Rapp, and Nadia Rapp-Wimberger, 66–75. Wien: Wien Museum, Czernig Verlag, 2013. 369 turizem v avstrijskem primorju Verginella, Marta. »Prihod vlaka v Trst.« Zgodovina za vse 4, no. 2 (1997): 59–65. Voje, Ignacij. »Romanje Ulrika II. Celjskega v Kompostelo k Sv. Jakobu.« Zgodovinski časopis 38, no. 3 (1984): 225–30. Vrtačnik, Katja. »Tourism Cycle(s) of Portorož – Portorose.« Annales, Ana- li za istrske in mediteranske študije, Ser. Hist. Sociol. 15, no. 1 (2005): 39– 54. Vukonić, Boris. Tourism and Religion. Oxford, New York, Tokyo: Pergamon, 1996. Vukonić, Boris. Povijest hrvatskog turizma. Zagreb: Prometej, Hrvatska aka- demija znanosti i umjetnosti, Znanstveno vijeće za turizam, 2005. Vukonić, Boris. Turizam. Bodućnost mnogih iluzija. Zagreb: Pjelada, 2010. Walton, John K. »British Tourism between Industrialization and Globaliza- tion: An Overview.« In The Making of Modern Tourism: The Cultural History of the British Experience, 1600–2000, edited by Harmut Ber- ghoff, Barbara Korte, Ralf Schneider, and Christopher Harvie, 109–31. New York: Palgrave, 2002. Walton, John K. »Seaside Resort Regions and Their Hinterlands in Western Europe and the Americas, from the Late Eighteenth Century to the Se- cond World War.« Storia del turismo 4 (2003): 69–87. Weidmann, Franz Carl. Ferrovia del Carso, Kraška železnica, Karstbahn. Trieste: MGS Press, 2004. Williams, David M., and John Armstrong. »Steam Shipping and the Begin- nings of Overseas Tourism: British Travel to North-Western Europe, 1820–1850.« The Journal of European Economic History 35, no. 1. (2006): 125–48. Zadel, Zrinka, and Elena Rudan. »Razvoj smještajnih kapaciteta i poduzet- ništva u obalnom dijelu Istarskog poluotoka u Hrvatskoj/Razvoj na- mestitvenih zmogljivosti in podjetništva obalnega dela istraskega polo- toka na Hrvaškem.« In Retrospektiva turizma Istre, edited by Metod Šuligoj, 143–99. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015. Zakošek, Boris. Opatijski album. Dugo stoljeće jednog svjetskog lječilišta. Rije- ka: DAR, 2005. Zanetti, Sperato. Il movimento turistico nelle stazioni balneari della Venezia Giulia. La Porta orientale–Rivista mensile di studi sulla guerra e di prob- lemi Giuliani e Dalmati, 1. Trieste, 1933, 62–75. 370 literatura Zupanič Slavec, Zvonka. Tuberkuloza, kuga 19. in 20. stoletja na primeru sa- natorija Golnik (1921–1998). Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 2009. Žitko, Salvator. »Plemiška družina Tiepolo ter njena palača v družbenem in kultrunem okolju beneškega Kopra.« In Palača Tiepolo-Gravisi v Kopru. Odstiranje mestne zgodovine, edited by Aleksander Panjek and Urška Železnik, 39–124. Odstiranje mestne zgodovine. Koper, Univer- zitetna založba Annales, 2015. Žižek, Aleksander, Bojan Cvelfar, and Dušan Mlacović. Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Celje: Zgodovinski arhiv; Rogaška: Terme, 2003. 371 Imensko kazalo A Blažević, I. 26, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 93, Adam, N. 227, 233 97, 104, 107, 114, 115, 121, 123, 132, Agapito, G. 58, 86, 87, 225, 226, 238, 163, 192, 193, 194, 195, 198, 203, 204, 239, 240, 243, 247, 250, 256, 272, 276 206, 209, 210, 213, 223, 306 Alfier, D. 32, 68 Boegan, E. 237, 238, 239, 240, 241, 242, Anderson, B. 71, 287, 319, 335 276, 287, 319, 335 Andrejka, R. 58, 276 Boemo, A. 137, 138, 139, 142, 145, 146, Armstrong, J. 63, 64, 77, 209 150, 151, 152, 153, 154, 203 Bogataj, J. 34 B Bohinec, V. 307 Baedeker, K. 72, 271 Borisov, P. 69, 105, 106 Bajuk Senčar, T. 25 Boyer, M. 20, 38, 41, 47, 48, 65, 68, 73, 74 Bartole, A. 163, 164, 165, 173, 183 Bracewell, W. 37, 40 Batagelj, B. 54, 56, 57, 250 Bressan, M. 94, 139, 140, 201, 212, 289, Battilani, P. 22, 23, 26, 33, 34, 37, 40, 41, 321, 322, 338 43, 46, 47, 48, 50, 55, 57, 62, 70, 71, Brezovec, T. 178, 222 75, 77, 283, 316, 332 Brglez, A. 95, 178, 179, 222 Baxa, C. 171, 179, 222 Brown, E. 40, 229 Bayer, E. 130 Brown, E. (M. D.) 40, 229 Becher, U. 53 C Benussi, B. 85, 86, 87, 88, 90, 93, 95, 310 Berghoff, H. 22, 24 Carmichael, C. 37, 39, 41, 83, 84, 227, Berrino, A. 26 231, 234, 235 Bezek, V. 87 Cavalcanti, M. L. 20, 22, 23, 50, 62, 70, Blackbourn, D. 47, 49 71, 74, 75, 209 Clement, S. 230, 231 imensko kazalo 373 turizem v avstrijskem primorju Corbin, A. 26, 61, 65 Goracucchi, A. 159, 196 Costa, E. H. 264, 272, 273 Gospodarič, R. 307 Cvelfar, B. 25, 26, 48, 49, 66 Gottsmann, A. 106, 107, 114, 192, 213 Cvirn, J. 25, 26, 63, 64, 219, 227, 264, Guastalla, A. 51, 52, 67 269, 274 Czoernig, C. v. 134, 135 H Habe, F. 232, 237, 250, 253, 256, 276 Č Hacquet, B. 58, 225, 232, 233, 238 Čeč, D. 236, 256, 260, 263, 264, 266, Heiss, H. 23, 75, 281, 313, 329 275, 278, 286, 318, 335 Hitrec, T. 21, 31 Čok, B. 237 Holz, E. 42, 63 Čuk, A. 256, 264, 265, 269 Hrobat Virloget, K. 225, 237 D Hunziker, W. 22 De Grassi, M. 137, 150, 151, 218 J Désert, G. 51, 52, 53, 64, 67, 73 Jafari, J. 19 De Seta, C. 37, 38, 76 Janša-Zorn, O. 25, 26, 35, 62, 212, 214, Dolenc, J. 32, 34 237, 242, 256, 286, 318 Durissini, D. 84, 85, 230, 231 Južnič, S. 58, 226 F K Fischer, J. 69, 73, 291, 323, 339 Kandler, P. 36, 85, 96 Fischinger, A. 106, 109, 117, 118, 123, Kariž, S. 256, 258, 273, 276 128, 197 Kaspar, C. 20 Fischinger, D. 106, 109, 117, 118, 123, Kavrečič, P. 133, 139, 178, 190, 241 128, 197 Keyssler, J. G. 226, 231, 234 Fischinger, J. 106, 109, 117, 118, 123, 128, 197 Keyzlár, F. 199 Franzoni, L. 159, 160, 162, 163, 169, 173, Klabjan, B. 178, 190 174, 178, 179, 180, 181, 182 Kojić, B. 192, 193 Furlani, E. 159, 164, 222 Komelj, M. 72 G Korošec, B. 232 Korte, B. 22, 24 Gärtner, F. 211, 212, 289, 322 Kosi, M. 36 Gestrin, F. 33, 35 Kozorog, M. 25 Ghersa, P. 86, 87, 88, 89, 90, 93 Kranjc, A. 58, 59, 225, 232, 237, 238, 239, Glax, J. 106, 109, 111, 117, 119, 123, 124, 242, 243, 246, 252, 257, 263, 266, 126, 133, 196, 197, 199, 200, 201, 220 268, 269, 277 Gojak, R. 104 Kranjc, D. 253 Gombač, S. 178, 222 Krapf, K. 22 374 3 imensko kazalo Kresal, F. 74, 290, 323, 339 Pančur, A. 105, 116 Kugy, J. 54, 55, 56, 348 Panjek, A. 230 L Pazze, P. A. 250, 251, 253, 255 Pemble, J. 26 Lassels, R. 37 Perrot, M. 22, 69, 74, 77 Lavallée, J. 233 Petrič, F. 34, 35 Lebe, S. S. 41 Pirkovič, J. 68, 286, 319, 335 Leonardi, A. 21, 22, 23, 48, 54, 56, 73, Planina, J. 20, 22, 23, 32, 62, 257 75, 281, 313, 329 Pletikosić, I. 168, 178 Levental, Z. 83, 84, 227, 229, 230 Porter, R. 63, 64, 65 Löfgren, O. 26 Pucer, A. 159, 164, 180 Lovšin, E. 55, 56 Puc, M. 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243 Luchitta, A. 202, 203 R M Radics, P. 273, 274, 275, 278 Makarovič, G. 73 Radics, P. v. 258, 260, 262, 278 Mandl, A. 271 Rakež, J. 68, 106 Marin, B. 138, 139, 147, 150, 152, 154, Rogoznica, D. 26 202 Rudan, E. 118 Martin-Fugier, A. 22, 69, 74, 77 Russel, R. 51 Mihajlović, H. 132, 185 Rustja, K. 236, 270 Mihalič, T. 19, 21, 22, 62 Rutar, S. 173 Mlacović, D. 48 Moser, C. L. 246 S Müller, F. 243, 245, 246, 247, 250, 252, Sandgruber, R. 34 253, 254, 255, 276 Savnik, R. 226, 229, 243, 258, 263, 264, Muzur, A. 106, 112, 115, 116, 117, 196, 265, 267, 268, 269, 275, 276, 277, 197, 201, 276 278, 307 N Schmid, F. J. 199 Shaw, T. R. 39, 40, 58, 59, 77, 225, 226, Niel, A. 105, 106, 107, 109, 111, 114, 140 227, 228, 229, 231, 232, 233, 234, 235, Noe, H. 139, 222 236, 237, 241, 243, 247, 250, 253, 255, O 256, 269 Simič, S. S. 160, 161, 163 Orbanić, J. 198, 204, 205, 206 Stanonik, J. 228, 229, 230, 235 P Steska, V. 234, 348 Steward, J. 48, 66, 107 Paloscia, F. 33, 34, 37, 45, 47, 51, 52, 53, Stradner, J. 159, 164, 196, 222, 223 55, 58, 61, 72, 74 Strojin, T. 241 375 turizem v avstrijskem primorju Studen, A. 23, 25, 26, 49, 63, 64, 65, 68, Z 69, 74, 198, 199, 201, 209, 212, 219, Zadel, Z. 118 227, 236, 264, 269, 274, 275, 286, Zakošek, B. 106, 199 291, 318, 324, 335, 340 Zupanič Slavec, Z. 67, 69 Š Ž Šajn, S. 272 Žitko, S. 36, 83 Šibenik, M. 198, 266, 268, 273, 307 Žižek, A. 48 Šmitek, Z. 33, 34, 35, 36 Šuligoj, M. 26, 281, 313, 329 Šumrada, J. 234, 235 T Terčon, N. 198 Tissot, L. 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 31 Tobin, J. J. 234, 235 Tommasini, G. F. 84, 86, 159, 230 Towner, J. 23, 25, 31, 37, 38, 41, 42, 47 Trevisani, F. 237, 238, 239, 240 U Urbain, J.-P. 50, 51, 52, 67 Urry, J. 76, 77 Uršič, M. 68 V Vaj, D. 67, 68 Valvasor, J. V. 58, 225, 226, 229, 230, 235 Vasko-Juhász, D. 118, 201, 218 Verginella, M. 272 Vrtačnik, K. 178, 206 Vukonić, B. 21, 23, 32, 33, 35, 105, 106 W Wall, G. 25 Walton, J. K. 22, 24, 25, 26, 51, 281, 313, 329 Weidmann, F. C. 271, 272 Williams, D. M. 63, 64, 77, 209 376 37 ■ ■γος ■m ■ Beßeda λό ■ rbu ort ■ ■ ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ ■ χῇ m ■ ie bila ta b7 Beßeda λό ■ ἀρ erat ar das rbu ort slovo ■ W ■ ■ w ἦν ὁ Ve γος ■ χῇ m erat b7 Beßeda λό ■ ■ ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ Ve slovoW ■ Beßeda ■ In principioAnfang ἦν ὁ ■ ■ Vъ ■ w γος m ■ m χῇ ie bila ta erat b7 Beßeda λό rbu ort ■ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovo ■ W ■ ort λό rbu Ve Beßeda ■ In principioAnfang ■ w ἦν ὁ γος m ■ ■ W ie bila ta ■ Vъ χῇ λό ■ ἦν ὁ Ve slovo Beßeda γος m načal7 ie bila ta erat b7 rbu ort ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ar das ἀρ b7 ort Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Beßeda λό ■ ■ w ∫azhetku W ie bila ta slovo m ie bila ta erat b7 rbu ort ■ ἦν ὁ γος načal7 ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Beßeda λό ■ ■ Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ ort Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ■ Im W γος b7 ort λό m načal7 ar das ἀρ ie bila ta Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ ■ rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku W slovo m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovoW ■ slovo χῇ erat λό ἦν ὁ Ve ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 rbu Anfang w γος m ■ χῇ ■ Im W ort λό m načal7 ar das ἀρ Beßeda ■ In principio ■ ■ W ie bila ta Ve ■ Vъ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ b7 w slovo ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ γος načal7 χῇ erat ■ VTim ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das Ve slovoW ■ ∫azhetku slovo λό ἦν ὁ ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ■ w γος m ■ ■ Anfang ■ m w χῇ ■ Im W načal7 ar das ἀρ ■ Vъ χῇ Beßeda λό erat λό Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ rbu ort načal7 b7 ἀρ rbu Beßeda ■ χῇ erat ■ VTim ar das Ve slovoW ■ Im ie bila ta ort ■ Vъ λό rbu Anfang w ἦν ὁ ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das ἦν ὁ Ve ■ Im γος m načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ ■ Vъ ■ In principio Anfang w χῇ W erat λό ∫azhetku W ie bila ta ἦν ὁ Ve slovo m načal7 ie bila ta erat b7 m ort b7 rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das slovoW γος načal7 ἀρ ie bila ta ■ ἦν ὁ ort Beßeda ■ Vъ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda slovo Ve γος b7 ■ In principio ∫azhetku ar das ort Beßeda ■ In principio ■ Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve ■ Vъ Ve b7 ie bila ta w ∫azhetku ἦν ὁ slovo m ar das ἦν ὁ ■ Vъ erat načal7 m ort rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku W γος načal7 b7 ἀρ Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό erat w χῇ slovo λό ■ Im ∫azhetku slovoar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ἀρ rbu m ■ Vъ ie bila ta ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ w χῇ ■ Im W λό načal7 ar das ∫azhetku ἀρ W ie bila ta Ve slovo m načal7 ∫azhetku Ve b7 ἦν ὁ ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ ■ VTim γος ■ Im Anfang ■ m erat w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo λό ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu ■ Vъ erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve m ∫azhetku ἀρ Anfang Ve b7 ie bila ta ■ Vъ ort b7 w erat rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku ἦν ὁ slovo ■ In principio ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ἀρ Beßeda ■ erat ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 γος rbu ar das W ■ Vъ erat ἀρ rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ λό Ve slovo m ie bila ta w ∫azhetku ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ erat ■ In principio m ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ ἦν ὁ b7 ar das ie bila ta ■ Im ∫azhetku γος rbu ar das W erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 χῇ w ■ Vъ ἀρ Anfang λό Ve slovo m ie bila ta w ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio ἀρ erat m W načal7 ■ Vъ b7 ■ In principio Beßeda ■ slovo ie bila ta ἦν ὁ ort ar das ie bila ta rbu ort Anfang erat w χῇ rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das Ve ■ Im W γος m ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ λό ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat rbu ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ar das ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat založba univerze na primorskem rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo misbn 978-961-6963-63-3 ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ■ Vъ ■ Im ■ VTim ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo ■ Vъ■ Im ἀρ erat ■ VTim b7 ar das ie bila ta ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ ■ In principioAnfang χῇ w ■ Vъ■ Im ἀρ ■ VTim ■ načal7 ∫azhetku ■ In principioAnfang ■ Vъ■ Im ■ VTim Document Outline Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper (naslovnica) Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper (naslovna stran) Kolofon Vsebina Kazalo slik, grafov, tabel in prilog Uvod Zgodovina turizma Turizem kot ekonomski in socialni pojav – zgodovinska perspektiva »Prototurizem« ... Kasnejše Avstrijsko primorje Moderni turizem v Evropi in Sredozemlju Ponovno odkrivanje zdravilnih učinkov termalnih vrelcev Mrzla in topla morska voda Gore in jame Dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma Revolucija v prometu in turistični razvoj Medicinski diskurzi in nova zdravstvena dognanja Urbanizacija Tisk v turistični promociji Prosti čas in širitev turistične ponudbe Potovalne agencije in posredniki Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma Avstrijsko primorje: začetki in razvoj modernega turizma Toplice sv. Štefan Na morju Opatija Gradež Portorož Obisk morskih letovišč do prve svetovne vojne Druga morska zdravilišča Avstrijske riviere do prve svetovne vojne Dejavniki razvoja modernega turizma v zdraviliščih Avstrijske riviere Pod zemljo Vilenica Škocjanske jame Postojnska jama Obisk v Postojnski jami do prve svetovne vojne Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah Zaključek Priloge Povzetek Summary Viri Državni arhiv v Gorizi – Archivio do stato di Gorizia Državni arhiv v Trstu – Archivio di stato di Trieste Državni arhiv Pazin Državni arhiv na Reki – Državni arhiv u Rijeci Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Pokrajinski arhiv Koper Tiskani viri/periodika Internetni viri Dovoljenja za objavo slikovnega gradiva Literatura Imensko kazalo A B C Č D F G H J K L M N O P R S Š T U V W Z Ž