Poštnina v državi SHS pavšalirana. Leto III. V Ljubljani, dne 13. aprila 1921. Štev. 15. Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K l-40. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo .Ljudskega g!asu“, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana,-poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Pozor, sodrugi in somišljeniki ! Županstva pravkar razglasujejo, ozi-roina so že razglasila razpis občinskih volitev. V razglasih je navedeno, do ka-terega dne in do katere ure se morajo gagati pri okrajnih glavarstvih kandidatne liste! • Kjer še niste sestavili kandidatne hste, storite to takoj in pazite, da ne zamudite roka za vlaganje kandidatnih Ust! Skrajni čas je, ker so volitve že Pred durmi! Sodrugi! Vsak kandidat mora kandidatno listo svojeročno podpisati in svojeročno pripomniti zraven svojega podpisa: „sprejmem". Noben kandidat ne sme podpisati še kake druge, nam nasprotne liste! Po vložitvi kandidatnih list agitirajte za Svojo listo od volilca do volilca! Ce le mogoče, ne delajte z nobeno drugo stranko kompromisov! Ali mora ostati kmet tlačan za vedno ? Kapitalisti delajo vse mogoče, da očrnijo socializem pri kmetskem delavstvu. Nobena laz jim ni tako grda, da bi se jo bali, če le škoduje socializmu. Posebno pa begajo naše JUdstvo z vprašanjem osemurnega delavnika, es> kam pridemo, če bo delal kmet samo osem ur na dan. v kratkem je to zamotano vprašanje težko zložiti našemu kmetu, ki ga niti trpljenje more izučiti. Po 16 in še več ur gara na n> vpreza po vrhu še svoje otroke v delo, j? vendar zasluži komaj za neslan močnik. J sno je, da zasluži torej premalo. Delati Da ra Z? druSe> druge mora rediti, ti se mu Dr-Smeiaj° in mu razlagajo, da je socialističen gram za kmeta škodljiv. danpVe<*a b' k'* škodljiv, če bi hoteli takoj Žena8 za^e*i delati osem ur na dan, če bi tejjT111 ne dovolili nikakega kmetijskega dela, >n L.za*lteva*i> da se brigajo za domačijo ntroc^0*0 otrok> če bi lakoj prepovedali, da skrbe*-ne smej° delati, temveč da moramo bodr, i z* niih duševno in telesno vzgojo, da Vse i *n boljše živeli nego mi. Če bi Ž nii danes zahtevali-bi moral poginiti kmet, Jp0 pa tudi delavec in meščan, lavnik lPr.avliat' Pa moramo osemurni de-če skrhi * na kroebb- To delamo najlažje, vedel in"110 za kmetovo izobrazbo, da bo več ^ejši. 2a njegovo organizacijo, da bo ipo- % bomo pridelovali v večjem, ko bomo imeli intenzivnejše gospodarstvo. Tudi ni mogoče pridelke čez noč podražiti, ker je draginja že itak prevelika. S časom se pa morajo podražiti, ker zasluži kmet danes na uro veliko manj, nego bi moral. V zvezi z intenzivnejšim gospodarstvom bo industrializacija zvišala cene pridelkov s časom tako, da bo tudi kmet lahko delal svojih osem ur na dan. To je potrebno radi zdravja, radi dostojnega življenja, radi napredka. Zakaj bi moral ostati tlačan ravno kmet? / Kapitalisti odgovarjajo: „zato ker je neumen — poskrbimo, da tudi neumen ostane". Zato kapitalist ne da kmetu oddiha, temveč ga goni na trdo delo od zore do mraka, da nima časa spametovati se. Da se ne bi spametovali niti otroci, jih je treba goniti na delo. „Od šole itak ničesar nimaš, z knjigo ne boš oral." 90 ljudi dela ko črna živina, pa si zasluži komaj za najpotrebnejšo prehrano. 10 ljudi ne dela prav nič, samo je in pije, pa je in pije same najboljše stvari. Socialna demokracija pravi tem 90 ljudem delavno ljudstvo, onim 10 pa kapitalisti. Tistim izmed delavnega ljudstva, ki so se dali organizirati, je socializem pomagal: tudi oni so delali kakor črna živina, danes delajo osem ur na dan, pa se svet ni podrl, čeprav so kapitalisti prerokovali da se bo. Kadar se bo organiziral tudi kmet, se bo skrajšal polagoma tudi njegov delavni čas, čeprav prerokujejo kapitalisti, da bi bila to kmetova smrt. Kakor so prerokovali kapitalisti prej delavcu, tako prerokujejo danes kmetu njegov pogin zaradi osemurnega delavnika ne iz ljubezni do njega, ne iz ljubezni do resnice, temveč iz strahu, da se bo moralo končati njihovo lenuštvo in veseljačenje, ker bodo morali takrat tudi sami poprijeti se dela. Vsak, kdor si služi kruh z delom, spada v „Kmetsko-delavsko zvezo". Žalibog ima še preveč kmetov mreno na očeh, da se da zapeljati od različnih klerikalnih in liberalnih kapitalistov, ki mu govore v ovčji obleki sladke besede. Ker zmaguje povsod socializem, mečejo delavnemu ljudstvu peska v oči tudi s tem, da sami pridigajo socializem: klerikalni love ljudstvo na krščanski socializem, liberalci na narodni socializem, in ker vse to pri kmetu še ni pomagalo, so ustanovili eni „Kmetsko zvezo", drugi pa „Samostojno kmetsko stranko". Kapitalist, ki si je s priveriženim denarjem kupil kmetijo in se vozi na njo v kočiji zabavat se, govori kmetom: „Mi krnčtje moramo skupno držati!" Mnogo kmetov najdejo, ki jim verjamejo, ker garajo noč in dan, nimajo časa čitati, da bi kaj vedeli. Če si pa ob nedeljah odtrgajo par uric, čitajo kapitalistične limanice: „Domoljuba", „Kmetijski list", „Domovino" in druge take časopise. Vendar se počasi že svita. Pri zadnjih volitvah nas je bilo že 30 tisoč. „Ljudski glas" sc širi od tedna do tedna. Kmetje iz-pregledujejo, ne verujejo več nikomur, samo svojemu lastnemu delu: sami se bomo pomagali. _________ Še nekaj navodil za občinske volitve. Volitve so že razpisane. Upoštevajte torej naslednja naša navodila: Sestavite še te zadnje dni kandidatno listo po vseh občinah, kjer so naše organizacije. Kandidatne liste je treba najpozneje v petih dneh po razpoložitvi volilnih imenikov predložiti naravnost pri okrajnem glavarstvu. Ker je torej doba za predlaganje kandidatnih list silno kratka, naj gredo naši zaupniki takoj po razglasitvi volitve k županu in zahtevajo obrazce kandidatnih list. Župan jih mora dati vsakemu brez izjeme. Nato pa takoj sestavite kandidatno listo natančno tako-le: Na prednji strani napišite v prvo vrsto kandidate za občinske odbornike, katerih mora biti toliko, kolikor je treba izvoliti odbornikov, in sicer je treba napisati krstno ime, priimek, bivališče (vas in hišno številko) in poklic vsakega kandidata. Ravno tako se v drugo vrsto napišejo kandidati za namestnike. Na spodnjem koncu prednje strani liste se napiše ime, prebivališče in poklic predstavnika (čuvarja skrinjice) in njegovega namestnika. Zadnjo stran liste pa izpolnimo tako-le: Pod robom, kjer je tiskano: „Podpisi predlagateljev liste in podpisi kandidatov, poslednjih z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo" — pod ta tisk napišemo v sredo zgoraj: Predlagatelji te liste so: Nato pa napišemo: „Podpisani kandidati za občinske odbornike, oziroma namestnike, ki obenem izjavljajo, da izvolitev po tej listi sprejmejo." Pod to se lastnoročno podpišejo kandidati za odbornike in namestnike, in sicer najbolje v isti zaporedni vrsti, kakor so na prednji strani predlagani. Poleg podpisov kandidatov za odbornike se podpišejo kandidati za namestnike, tudi v istem redu, kakor so spredaj predlagani. Podpišejo se tako, da lastnoročno razločno napišejo krstno ime, priimek, bivališče (vas, hiš. številka), poklic in poleg tega pripišejo besedico: sprejmem. Na spodnjem koncu liste se napiše ime in natančen naslov tistega, ki bo listo zastopal pred oblastjo. Najbolje je, če je to prvi kandidat (nosilec liste). Nato se napiše natančen naslov njegovega namestnika. Ne sme se pa zamenjati teh dveh s predstavnikom in njegovim namestnikom. Kandidatno listo osebno vložite pri okrajnem glavarstvu^ Glavarstvo naj vam potrdi sprejem liste. Če dobite kandidatno listo od glavarstva kot nepravilno nazaj, jo takoj popravite in jo nemudoma vrnite glavarstvu! Ne pozabite, da morate glavarstvu poleg izvirne kandidatne liste predložiti še dva prepisa liste; na teh prepisih pa ni treba biti prav nobenih podpisov. Izpolni se samo prva stran tiskovine. Župan ali gerent vam mora dati uradne tiskovine kandidatnih list. Komad stane dve kroni. Kandidat za odbornika ali namestnika mora biti star 24 let; izključen od kandidiranja je vsakdo, ki je bil obsojen radi hudodelstva, radi tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva, beračenja, vlačuganja, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni, dalje tisti, ki je bil obsojen radi pregreška zoper kazenskopravne določbe v varstvo volilne svobode, za dobo šest let po prestani kazni. Take osebe ne smejo kandidirati, če so tudi vpisane v volilni imenik. Kdor stanuje v drugi občini, ne sme biti voljen. Da so predstavniki list (čuvarji skrinjic) vedno navzoči, je važno zlasti v tistih občinah, J kjer so župani in odborniki naši nasprotniki. Volitev traja od osmih zjutraj pa do petih popoldne. Volilni odbor (tudi predstavniki list) se sestane že eno uro pred pričetkom volitve, da prevzame od župana volilni material (skrinjice, kroglice in imenik volilcev). Skrinjice je treba natančno pregledati, če so v redu. Predvsem je treba ugotoviti, da so skrinjice prazne in da ni morda v njih že kaj kroglic. Kandidatne liste se uvrste po tistem redu, v katerem so bile predložene političnemu obla-stvu. Lista s prvo številko pride na prvo 1 mesto,- lista z drugo številko na drugo mesto itd. Volilne imenike si prepišite, ker tvorijo podlago za agitacijo. Tudi j^, važen prepis zato, ker morajo biti kandidati vpisani v volilnem imeniku. Vsako sleparijo, goljufijo in nepravilnost, ki jo uganjajo pri predpripravah za občinske volitve liberalci, klerikalci, samostojneži ali kaka druga nam nasprotna stranka, takoj naznanite v Ljubljano, Centralno tajništvo JSDS in KDZ, poštni predal 168. Vsak naš somišljenik naj začne z energično agitacijo za udeležbo na volitvah med tovariši. Ako stori vsak volilec svojo dolžnost, tako da ne ostane nobeden doma, bo zmaga naše stranke gotova. Seveda bo šlo za vsak posamezen glas, zato naj ne ostane nikdo doma 1 Živela kmetsko-delavska občina! Volilni kompromisi. Po nekaterih kmetskih občinah so se naši pristaši združili za volilni boj s SKS (Samostojno kmetsko stranko). Naša stranka je sicer proti temu, ker ne smemo pozabljati, da je vsak proti nam, kdor ni z nami. Posebno pri volitvah nismo nikdar sklepali kompromisov. Na kmetih pa priznavamo, da je treba od principa odstopjti, če je sila. Mnogi naši pristaši poznajo posamezne samostojneže kot pridne, poštene in delavne može, jih zato spoštujejo in bi jih radi videli v občinskem odboru, ker jim zaupajo. Nasprotno so naši sodrugi pri samostojnežih prav dobro zapisani. Nič čudnega ni, če podpirajo drug drugega v boju za pošteno občinsko gospodarstvo. Tudi program SKS je našemu zelo podoben, tako da ni čudno, če so na ta program dobili več glasov nego mi: ljudstvo je pač verjelo programu, ki je hotel pomagati de- ; lavnemu kmetu. To ljudstvo ni prav nič krivo, da vodijo „Samostojno kmetsko stranko" kapitalisti. Če so ti kapitalisti pomagali bosanskim veleposestnikom z zneskom 1200 milijonov kron, in če bo teh 1200 milijonov kron moral plačati naš kmet z davki, ki bodo morali biti še višji, čeprav že danes omagujemo pod njimi — potem vemo prav dobro, da naš mali kmečki posestnik ni zakrivil tega. Nimamo povoda sovražiti ga zato, ker je verjel programu samostojnežev, odpreti mu moramo oči. V občinskem gospodarstvu pa tudi sicer ne gre za državno politiko, temveč za pravično upravo občine. Naše organizacije bodo zahtevale povsod naj bodo občinske seje javne, bodo na svojih sestankih pretresale vsako važno vprašanje in vplivale na občinske odbornike, da bodo delali pošteno. Boljše je, da volimo v občino može, ki jim zaupamo, nego da bi volili samo strankin program, ki bi pa o njem ne vedeli, če ga bodo izvoljenci znali pravično izvrševati. Saj vemo, da tudi med našimi sodrugi ni še povsod prave jasnosti, v tako kratkem času ne moremo zahtevati, da bi prej nezavedni kmet postal že zadostno podkovan. Učimo se še le. Vodstvo naše stranke bo seveda delovanje „Samostojne kmetske stranke" v državni po- litiki pobijalo odslej ravno tako kakor prej. V posameznih občinah pa našim pristašem ni moglo zabraniti, da delajo po lastnem pre-vdarku. Spomladanska paša za čebele. Čebelarji letno pašo pač cenijo, a spo-mladno cenijo vse premalo. To pa zato, ker učinkovanje spomladne paše ni tako očividno kakor učinkovanje poletne. Poleti, ko čebele niso več sestradane, ko panj za zalego ne potrebuje veliko več medu, ko ima sam vsaj nekaj medene zaloge, se seveda takoj vidi, koliko je panj nabral. Spomladi je to drugače: čebele porabijo nabrani med, kolikor jim ga preostane od lastne hrane, za zalego. Spo-miadna paša se nam zato ne kaže v obliki medu, temveč v obliki zalege. Čim boljša paša, tem več zalege. Ravno zalega pa je spomladi potrebna. Panj, ki ne zastavi spomladi obilne zalege, ne bo postal o pravem času močan. Ker pa more nabrati le močan panj medu in ker leta more rojiti pravočasno, vidimo, da je zgodnja zalega, iz katere se izvale zgodnje čebele, dragocena in odločilnega pomena. Zato pa: izrabite spomladno pašol Spravi, če je mogoče, panje na miren in solnčen prostor, kjer se nahajajo rastline, kakor resje, teloh ali kurice, leskovje, jelše, vrbe i. dr. Na resju, telohu in drugih cveticah berejo čebele obenem med in cvetni prah; na les-kovju, jelši i. dr. pa le cvetni prah sam. Tudi cvetni prah sam je za čebele dragocen, ker so dokazala raziskovanja, da ga potrebujejo čebele neizogibno za svojo hrano, posebno pa za hrano mladičev, t. j. zalego mladih čebel. Kar sta nam ljudem meso in mast, to je čebelam med. In kar so nam močnate jedi s kruhom vred, to je čebelam cvetni prah (ki ima v sebi res slične snovi kakor je moka). Kakor nam bi ne bilo mogoče s samim mesom in samo mastjo zrediti čilih in zdravih otrok, tako ne morejo zrasti pri samem medu zdrave čebele, ki bi mogle pozneje pridno in vztrajno nabirati. Iz Kmetsko delavske zveze. Vsem našim organizacijam KDZ. Centralno tajništvo KDZ v Ljubljani poziva vse organizacije KDZ, da mu javijo, če so postavile kandidatno listo za občinske volitve in v kateri občini. Tudi naj naznanijo, kdo je nosilec liste. To je potrebno vsled tega, da bo imelo centralno tajništvo natančen pregled in informacije. Shodi KDZ. Volilni shod v Lajteršperku se bo vršil dne 17. aprila t. 1. v gostilni Marek ob 9. uri dopoldne. — Volilci! Pridite vsi! Dopisi. Loče Dne 20. marca so imeli pri nas klerikalci shod, na katerem je pa bila večina navzočih naših KDZ. Večni klerikalni poslanski kandidat Zebot je prosil najprej za mirno zborovanje, ker je med drugimi videl v bližini sebe našega velikega kmečkega prijatelja in socialista Jurija Pevca. Najprej se je v svojem govoru Zebot zlagal, da socialni demokrati glasujejo z vlado, nakar ga je Pevec resno opomnil, da to hi resnično, ker socialisti zahtevajo republiko. Ko je Žebot udaril po socialnih demokratih, kako da derejo in farbajo ljudsivo, je Pevec zaklical: „Kaj pa Korošec in verižnik Pollak v Ljubljani ?u Ko je Žebot pričel govoriti o kancelparagrafu, s katerim hočejo liberalci in socialisti dati duhovnikom nagobčnik, da bi duhovniki ne smeli govoriti na prižnici o politiki, so se slišali celo med klerikalci samimi vzkliki, da bi bilo ta pametno. (V pojasnilo sodrugom bodi ob tej priliki povedano, da se je Žebot tudi tukaj zlagal; kajti socialisti niso tudi ne za kancelparagraf, ker je to izjemen zakon, ki omejuje državljanske pravice in mi za vsakega državljana zahtevamo popolno državljansko svobodo. Op. ur.) Ko je Zebot govoril o tem, da so Muslimani vstopili v vlado za 1200 milijonov, je pa Pevec pametno pristavil, da se tudi liberalcem iu demokratom gre le za milijone. Ta medklic je bil pa nekaterim klerikalnim petelinčkom randar le preveč in menili so se, da vi žejo Pevca ven., (će bi ne bila naših večina!!) Končno je Žebot pozival svoje kimovce, da naj le volijo še za naprej klerikalne gruntarje, verižnike in Korošce, ker je baje zopet vera v nevarnosti in pa zakon, kar je za naše Marijine dcvičice in lercijalke najbolj važno. Da bi klerikalni trebuhi ne ostali prazni, je šc nagovarjal kmete, naj se zavarujejo pri klerikalni Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ob koncu vseh koncev je dal Žebot besedo so-drugu Pevcu misleč, da ga v kozji rog spravu Ta pa je možato povedal, da se ne bojimo klerikalnih grozilcev; in govoreč o očitku, češ da smo socialisti brezverci, je povedal, da je njegov oče dal 70.000 goldinarjev za cerkev, tako da otroci niso ničesar podedovali. Povedal je tudi, kako so duhovniki nagovarjali za vojna posojila s prižnice, tako da je danes vsled tega mnogo revežev. Končno je Pevec reke), da na tem shodu ne bo govoril, ker ni bil naš shod, in ne mara, da bi se ubogi mali kmet in delavec tepla, temveč je naše stremljenje, da so oba zedinjena borita proti oderuški gospodi. Nato jo župnik rekel, češ da so bili duhovniki prisiljeni, da so agitirali za vojna posojila, zborovalci pa smo si na tihem mislili: No, ti naj bi bili torej Kristu-svoi nasledniki?! Menda so pa imeli to nalogo celo od samega papeža in škofa! Cesarja Franca Jožefa in vso gospodo so vedno v nebesa povzdigovali in vedno zanjo molili, za ubogo paro pa seveda ne! — II koncu so klerikalci sprejeli nekako protestno resolucijo. Pevec pa je napravil medklic: Zoper draginjo in oderuštvo pa ne boste nič protestirali? In Žebot je rekel: Smo'pozabili. Mi kmetje pa smo si Pevčeve medklice k srcu vzeli, ker so nas opomnili, da naj bomO previdni pri volitvah in da naj se varujemo volkov v ovčjih kožah. Zibika. Ko je naš župnik hodil nabirat koruzo in fižol po revnih bajtah, je prišel tudi k nekemu kočarju na Škofiji, kjer so bili naši sodrugi. Tu je rekel, da naj gospodar ne pusti v svojo hišo nobenih lumpov, tudi k zborovanju ne. (Tam smo socialisti prirejali shode.) Nato je rekel še, da naj volijo Koroščevo stranko, kor je Korošec baje najbolj „kšajtw človek na svetu. Pri tej agitaciji je župnika podpiral tudi cerkovnik. Oglasil pa seje neki ujetnik iz Kusije* slučajno malo vinjen, in rekel, da prej ne b° miru, predno ne pridejo boljševiki. Ko je župnik to čul, jo je naglo' odkuril iz borne kočice kakor da že v resnici vidi „beljše-bika“, ki drvi za njim. Od treh tu navzočih sodrugov je eden takoj šel domov. Župnik pride k njemu in vidi, da miza ni pogrnjena. Vnel se je med župnikom in gospodarjem razgovor, v katerem je gospoda1-župniku povedal, da naj nikar ne misli, da k° sedaj, ko se je sodrug Pevec v Poljčane l>re" selil, delal kar .bo hotel. Politiko da naj na prižnici pusti v miru in tudi tiste besede o „Pr0' daji mesa"; tudi da naj ne računa toliko z* pogrebe, za maše in poroke, ker sicer se Prl' tožimo; tudi da naj se bolj briga za zadnjo p° potnico umirajočim in naj ne dela pri tem n® prilik; dalje mu je sodrug omenil tudi ne denar, ki ga je župnik šele po dveh Id'h J1 pritisk sodr. Pevca na svetlo dal, ter vpr*a tudi, kaj bo z denarjem, ki se je zbral za pelico, in kje je denar od prodanih zvonov; 8 drug ga je opomnil, da ni farane nič vpf* J kam naj se dene tisti denar, in tudi da lsI*er delajo župnika in ključavničarje odgovorne, niso nič vprašali, če smejo podpisati vojn® ^ sojilo. — Kekel je sodrug tudi, da farani ho samo duhovnika in nič drugega. —. „Slaven gospodar" je nedavno poročal, da je bivši sestnik Pevec v Zibiki, ki si je s svojo prl ^ roko obdeloval zemljišče, katerega je P™ leti kakor pravo puščavo kupil, z venzc' ^ z vinom kupil drugo posestvo v Poljč»n»“> . , da je iz samostojne stranke prestopil v ^ listično. Kolikor mi Pevca poznamo, jo ' .0 čas v klerikalni stranki, ob ustanovitvi b 1)U prestopil v to, in čez tri mesece je P*. in v soc. dem. stranko. Mož bo kot. Pl>šteI J ^vil-izkušen človek že imel vzroke, da je to n^arjU« V ostalem pa povemo, da mi „Slov. K°*p 0j»r" prav nič več ne verjamemo, n^ov g° F igal, se je o Pevcu že enkrat prej zlagal, ko J k bU da je bil na pretepu v Šmmju, dočim J® \ Levec tisti dan v Ljubljani, katere laž je „Slov. gospodar11 tudi potem preklical. Pevca pa tem potom prosimo, da nam v kratkem času obrazloži vzroke, zakaj je po tako dolgem času izstopil iz klerikalne stranke in potem v tako kratkem iz 8KS. To nas zanima in upamo, da izvemo mnogo zanimivega. Rečica v Savinjski dolini. Tukajšnji klerikalci prirejajo vedno skrivno shode ' Dne "20. pr. m. so imeli tak shod v svojem izobraževalnem društvu, na katerem je govoril pokvečeni Pušenjak. Enak shod so imeli tudi.12. m. m. y Marija Nazarjih v orlovski dvorani, kjer je istotako govoril Pušenjak. Na obenem zboru klerikalnega konsumnega društva so tudi imeli obenem svoj shod in je govoril Pušenjak. Orožniki so ta shod sicer prepovedali, toda vršil se je vseeno. Torej za'klerikalne shode ni nobene nalezljive bolezni ali črnih koz, za naše shode KOZ pa so! Kadar imajo klerikalci svoja zborovanja, ni videti nobenega vladnega komisarja in tudi nobenega orožnika, ki bi nadzoroval zborovanje. Seveda če bi pa mi imeli kako zborovanje, bi pa politični komisar vse orožnike Poslal poslušat, kaj da se pri nas govori. Klerikalci imajo popolnoma proste roke in agitirajo, kakor se jim zljubi. Le sedaj ne bodo pri občinskih volitvah zmagali, ne bodo nikoli. KDZ seveda se ne sme pa niti ganiti. Klerikalci agitirajo na shodih, na skrivnem, na prižnici in v spovednici. Ni dolgo, odkar smo čitali, da je vlada sklenila uvesti kancolparagraf, po katerem ne sme duhovnik v cerkvi pečati s politiko, župnik in kaplan Jazbinšek čudno nadle-b',ljeta ženske pri spovednici. Drugega jih ne ^praŠata, kakor če berejo „Ljudski glas11, na _ pravita, da ne dasta odveze. Ako je mož Pr' KDZ, tudi nc dobi odveze. To je prav cudna agitacija in grda zloraba vere v politične namene! Za sedanje občinske volitve so klerikalni agenti ljudstvo že popolnoma zbegali, tako so ljudje že skoro pozabili, kakšne stvari ® je klerikalizem počenjal med svetovno vojno. Najbolj pa moti naše dobre ljudi to, ker jim prebrisana politična tička župnik in kaplan vbijeta v glavo, ba bo vsak pogubljen, kdor ne bo volil klerikalne stranke. Kes je, da bo treba ogabni politični agitaciji klerikalcev napravi konec enkrat za vselej. Duhovniki sicer pri-Pnvedujojo, da so oni vsegamogoČni in edini za 0(1PU8čanje grehov. Pripovedujejo tudi, da mo-raj° ljudje duhovnika vedno k bolniku klicati, 8eJla.i pa, ko je več ljudi zbolelo na črnih ke-Z?|l 86 pa branijo z vsemi štirimi priti k bol-čeprav bi se vsled svoje vsemogočnosti ^6nda tudi nalezljive bolezni ne smeli strašiti. * ^Igo od tega, ko so poklicali kaplana k .6 ««« bolniku. Kaplan se je zelo težko od-hiš' ’ j® k bolniku. Toda ko pride do ®> le hodil okolo nje, kakor maček okolo j i * kaše. Ker je videl, da ga ljudje opazu-Za i’ Je P* V8eeno 8el notri. Ko pa je bolnika >n k •’ 86 j® zasukal in zbežal nazaj demov ttl0r’l'loika ni hotel izpovedati. Drugi dan je lez * župnik spovedat bolnika in se ga bomo U-n' Pr'jela- To je res čudno, da se ti vsega-bof^i bolnika tako bojijo. — Za sedaj naj drugič bomo pa še kaj poročali. Čet. tttfirtno ob Dreti. V času, ko se pri-in v D0Va val'llia borba, oglasimo se tudi mi, Nj b°1V®“!0 svetu, da uismo še politično zaspali! Pravi’ a^°^e 86 občinske volitve se dobro pri-kl6rij'ajDP> da sklenemo zadnji račun s našimi Za Prot mravljam K 10-—; proti ušem pri perutnini K 10> prašek proti mrčesom K 10 — In 20-—, Pf0 J ušem pri ljudeh K 5-— in 12- — ; mazilo za uši P živini K 5 — fn 12-—; tinktura proti mrčesu n® sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) K 10 Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska ul* COSULICH-LINE^ = TRST —AMERIKA^ New-Yor*k — Buenos-Ai**®®' Rio di ianeiro — San*® Montevideo ' -h listo'' l Brezplačna pojasnila in prodaja voznin potnike za Slovenijo edinole pn: . SIMON KMETEC, Ljubljafl Kolodvorska ulica 26. Družinski list „Kres* ., vsebin' ! izide začetkom maja. List bo po ^oj n]0 imeli-obliki nekaj takega, kar Novelici se ^ Prinašal bo na velikem formatu bogat za« q prldalo nih in poučnih spisov, katerim se.. . da j0 krasne slike. Naročnina i.e.'akoh pUča)0'fg). zmogel vsak človek: Člani »Svobode P m. (8) J 9 dim (36 K), dijaki 12 din. (48 K); drugi 20 Na „reg Naročnina se sprejema v u!)rav‘ ” ,ri^.|Ce, of^kiifl 12/11, Ljubljana. — Sodrugi m Ajni delave se v obilnem številu na novi list, ker družinam je v prvi vrsti namenjen.