Vsakosortne ribe in želve v Terstu na tergu vidiš. Veliko ljudi 
na zemlji od samih rib živi. Tudi korale in bisere h morja 
dobimo. Korale rastejo kakor drevesa na skalah alj dnu morja, 
biseri se pa v ostrigah najdejo. 
§. 8. Človek. 
Človeka je Bog gospodarja zemlje postavil, ino mu je 
vkazal se vsih stvarjenih reči zmerno poslužiti. Tudi zeliša in 
živali, ki so človeku posebno potrebne, je Bog po vsi zemlji 
razkropil; druge naj si pa človek v trudu perdobiva. Jezer in 
jezer ljudi na zemlji prebiva, in sicer v Evropi 250, v Azii 509, 
v Afriki 120, v Ameriki 50 miljonov, v Avstralii 2% miljona. Po 
različnosti života, posebno obraza razločimo tri poglavitne narode: 
1. Kavkaski narod z belim obraza m, ki prebiva v Evropi 
in zahodni Azii. Tega naroda je kakih 500 miljonov. 
2. Mongolski narod z rujavim širokim obrazani, černimi 
lasmi. Leta prebiva v izhodni Azii, Ameriki in polnočni 
Evropi. Tega naroda je kakih 300 miljonov. 
3. Zamorski alj etiopski narod z černiin obrazam, z černi-
mi, kodrastimi lasmi. Leta narod prebiva v Afriki, po 
poidnevnih otokih Azije ino v Avstralii. Tega jih je 
kakih 200 miljonov. 
Vsi ljudi kakih 860 različnih jezikov, in kakih 5000 
narečij govorijo. Veliko ljudi živi od ribarije, lovitve in ži-
vinoreje in nima prave domačije. Ne prebivajo v mestih alj 
vaseh, še clo terdnih hiš nimajo. Nekteri so vedno pod mi-
lim Bogam; nekteri se pozimi v jame pod zemljo alj v sneg 
zarijejo, poleti pa hodijo z trebuham za kruhain. 
Poprašaj ktere vere je kak narod, in vedil boš, koliko je 
umeten in prebrisan. Veliko ljudi še ne pozna Boga iu Je-
zusa, našiga odrešenika; veliko ljudi dremlje v krivoveri. Cestit-
ljivi misjonarji naše vere se vedno trudijo, perdobiti več zguble-
nih ovc večnimu pastirju, in Bog njih trud očitno podpira. 
Nekaj od belih ženi 
s posebnim o b z i r a m na Koroško. 
Bele žene se v raznih krajih Slovenije različno imenujejo; 
ua Koroškem njih navadno imenujejo »sibile prerokile , na Žili 

>)bžle>> ali »častljive žene" v Rožju »želik - žene", na Krajnskini 
»rojenice" in v nekterih krajih Štajerskega »morske deklice." 
Tudi Nemci v Labudski dolini jih poznajo in njim pravijo 
„fyeibntfclfje 29ei6erf", drugi ponemčani Korošci njim pa velijo 
»Wile - weiss», ali "meijje Te ženske so stanovale 
skoro v vsaki fari na stanovitnih mestih: v' pečinah pri vi-
rih, potokih in rekah. Tukej so one živele proste in slobodne 
brez zakona, ločene od možkih. Tako so prebivale na Koroš-
kim , p: v spodnji Rožki dolini blizo Kaple »proti jugu v go-
ri Ostrovci; tukaj se še dandanašni vidi ognišče; v žalik-jami 
ne daleč od Bilčevesi (?ubntann3borf); V gornim Rožju so bile 
v Vertinovej peči" pod Krajem; pri orlovi peči" v Podgorjans-
ki fari (Sftarta ®fenb); blizo »Sent-Iia" v tako imenovani »babji 
cirkvici." Pod verhom Golice planine (Jtotalpe) v Labudski 
dolini je neka peč, imenovana in ne daleč od 
ondod na humu »čRrinfo^el" na kterih so Vile stanovale (kakor 
Nemci teh krajev terdijo). Na Zilskim (©atUfjal) so prebivale 
v Taboru blizo »Pečnice" in blizo Podenskega grada (33obett* 
Ijoff). Zelik-žene niso rimske Parke, pa tudi ne gerčke Nyin-
phe ampak prave slovenske bitja iz predkristjanske dobe, pre-
rokinje staroslavjanske, in duhovnice vere naših prednikov. 
One so prerokovale prihodnje vreme, sanje izlagale, narod 
polje obdelovati, rudo kopati, ter zelezo iu druge rude variti 
učile. Doznale so zdravilno moč vsakega zelisa, zato so tudi 
zdravila pripravlale. Iz sonca, mesca in zvezd so letino pre-
rokovale, so dokazovale kdaj iu kako gre s jati, in na visokih bu-
rnih stoječe so svetke (praznike) napovcdavale. Rade so prišle 
v vasi k ljudem jim dobrote deliti; radoval se je vsaki kmet, 
ki je želikženo na svojim polju zagledal, misleč da mora zdaj 
njiva obilno roditi. Kar so bčle žene vkazale, vse je bilo 
prav, in živa resnica. Srečen je bil zato vsaki gospodar, ki 
je storil, kar mu je bela zena zapovedala. Zato so jih naši 
predniki toliko častili. 
Od kadar so se pa koroški Slovenci h kristjanski veri 
spreobernili, je tudi slava želik-žen zginila, \arod pripove-
duje, da se je to tedaj zgodilo, ko so ljudi začeli po noči 
žvižgati (kar se dan današnji za greh derži), in vukati, zavolj 
tega (pravijo) so bele žene v skrite kraje pobegnile, tako da 
njih danas nihče več viditi nemore.