-   136  -                                              <
Petje
Sl^V ad primerjam otroke veselim ptičkom. Pa f|Wt .> zakaj; Ker je njih vedenje v več reSeh tako R^šJ^ slično pličjemu. A zopet vprašate: Kaj pa p|j|||^\)r delajo ptiiki, da so jim tako podobni otroci? ffiBjT No, to-le jim je poglavitno opravilo : Zgodaj jBPtR gredo spat in vso noč dobro spč, pa Se po S$Lh3s dnevi radi za nekaj časa zamižikajo med 'SSSKo* gostim vejevjem ; sicer pa pridno skačejo in letajo, kar nič ne morejo biti pri miru. Jako skrbni so za svoj želodček in radi zohljejo, kjer se jim nudi prilika; zaprti pa ne marajo biti, marveč Ijubijo pro-stost iid.
Slično otroci: radi spankčajo, radi skačejo intekajo, ali kakor sami praviio, ,letajo", dasi nimajo perutnic. Mirno sedeti jim je največja pokora, nad vse pa jim je Ijuba prostost. V očenašu jim je menda najbolj všeL Cetrta prošnja: ,Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Ker pa ie zdavno vudo, da nam Ijubi Bog ne daje kar naravnost iz nebes potrebnega živeža, zato tako radi in pogostoma ponavljajo to prošnjo v nekoliko izpremenjeni obliki pri svoji dragi marnici. Kaj ne, saj me razutnele, kaj hočein reči ? I kajpak: lam, kjer je poskrbljeno, da tnorete jesti — večkrat, pa kaj dobrega, tam se vam zde najprijetnejši kraji.
Poglavitna reč je pa vendarle ptičkom, vsaj oninij ki se zovejo nptice pevke", veselo popevanje. Ves ljubi dan, zlasli pa zjutraj, \o tako Ijubko drobijo po gozdih, logih in vrtovih, da jim moramo biti Ijudje naravnost — hvaležni za take koncerle.
Nič se ne jezim, da posnemate vesele ptičke, da tudi radi skačete in ^letate" — sevcda vse v pravem redu in pravi meri, kakor opazujemo tudi pri ptičkih. No, iz srca vam privoščim tiste dobrine, ki jih dobivate iz mamine roke za med zobe. Posebno pa želim, da bi Ijube pticke posnemali tudi v veselem popevanju. Zato rad slišim sporočilo, da v šoli s posebnim ve-seljem pričakujete pevske ure. Upam. da tudi vi tako
^tt^s   IbL    P*^V^1 ^^^B^k ;:^^^fl   §^^
¦        ¦'-"                             -.38-
veselo in navdušeno prepevate, kakor pevska družba tam-le na stiki.
Lcp dar božji je zmožnost za pelje: dober glas in posluh. Darove božje je pa treba prav rabiti. Kakor človek ne sme nikdar zlorabiti jezika z napačnitn go-vorjenjem, enako tudi ne sme nikdar Boga žaliti z grešnim petjem.
Najbolj zaslužno je bogoljubno petje, popevanje-svelih pesmi, zlasti Marijinih, ki so slovenskemu na-rodu tako zelo priljubljene. Tudi pevanje poštenito kratkočasnic je dovoljeno in plemenito razveseljevanje. Prepovedane so le nedostojne, pohujšljive pesmi.
Skrbife pa ludi za to, da si ohranite lep glas. Za ohranitev čvrstega in lepega glasu so pa ista pra-vila, kakor za ohranjenje zdravja sploh. Zmerno in trezno, čednostno in nedolžno veselo življenje (takO' sodijo tudi doktorji) najbolj ohranjuje in utrjuje zdravje in torej tudi lep gias. Takim je pa še obljubljeno, da-bodo tudi v nebesih prepevali pesem, katere drugt ne znajo peti.                                                    Internus