Gosaodarstvo. ŽITNI TRG. Kupčija z žitom je še vedno živahna. Ker cena pšenici v Ameriki in drugod narašča, se tudi naši kmetje držijo višjih cen ter držijo raje blago doma, nego da ga prcdajo po običajnih cenah. Posledica tega bo zopetno naraščanje pšenične cene. Tudi oves je vsled slabe žetve, kojo ja zakrivilo zadnje deževno vreme, znatno poskočil v ceni. Kupuje se pa večincma lanski, ker je letošnji preslabe kakovosti ter se ne more izvažati. Mlini meljejo s polno paro, ker je ravno sedaj najugodnejši čas za prodajo moke. Inozemske tvrdke so naše mline naravnost preplavile z naročili in večja podjetja v Banatu in Slavoniji so csigurana za več mesecev z mletjem že prodane moke. Še vedno neurejene prometne razmere izvoz otežujejo. Izvaža se največ preko Subotice in ker je železniška pTOga Subotica —Vinkovci še vedno pokvarjena, se vrši ves prcmet edino le na progi Indjija—Subotica, radi česar je omenjena pro-. ga preobremenjena. Iz Slovenije.se žito ne izvaža. Naši mlini delajo vecinoma samo za domačo uporaibo. Sicer pa slovenski mlini neznatni in naši trgovci mnogo moke nakupijo direktno v Banatu. Nekateri banatski mlini imajo pa v naših večjih mestih svoje prodajalne ali zastopnike, kjer prodajajo moko lastnega izdelka. — Cene žitu in moki so približno sledeče: M o k a nularica se prodaja na debelo po 560—565 din. Ker zaloge niso velike, je pričakovati, da bo cena še poskočila. Pšenica se je eopet dvignila in se sedaj prodaja po 360—365 din. V Slavoniji je dražja: 100 kg ctane 380—385 din. ' , Koruzo staro kupujejo pasivni kraji, dočim inozemske tvrdke čakajo na novo koruzo, ki letos izrednc dobra kaže ter bo prvovrstne kakovosti, kar lanska nikakor nL Cena stari koruzi je 260—265 din., v Zagrebu in v Slovenijji 290—295 din. O v e s je letos zelo slabo obrodil. Vsled prevelike vlage je zrnje drcbno. Tem bolj se radi tega prodaja lanski, ki je v ceni znatno poskočil ter se plačuje po 315— 330 din., novi oves se plačuje po 290—300 din. za 100 kg. XVI. poročilo Hmelarskega društva za Slovenifo o stanju hmeljskib nasadov doma in drugod. Žalec, SHŠ, 7. 8. 1924. Dosedaj smo imeli za hmeljsko rastlino vcbče neugodno vreme. Malo solnca, hladne noči, v nekaterih občinah hude viharje in mncgo mckrote. Upanje na povprečno dobro letino se je precej zmanjšalo. Srednje poznihmelj ne bo relativno toliko dal kot lani, ker je le redko posut s kobulami; vendar bo njegova kakcvost, pbscbna glede množine lupulina, prvovrstna. Pozni hmelj je zelo •eaostal v razvoju in se je bati, da veliki del ne bo prišel do okobulanja, ker je že tri tedne v cvetju in kaže v nekaterih nasadih le malo, v drugih nobenega nagnjenja da okcbulanja, kar že deloma povzročuje, da s« cvetje skrčuje in polagoma odpada. Gotovo je, da bo poznega hmelja precej manj kot v minulem letu. Marsikaj bi se še izboljšalo, ako bi se vreme v najlcrajšem času stanovitno obrnila na boljše. — Društveno vodstvo. Hmeljarsko dmštvo za Sloveniifo javlja svojim udom, da je železniško ministrstvo dovolilo hmeljskim obiravcem polovično voznino na progah bivše južne železnice, potem na progah Grobelno—Rogatec in Celje—Dravograd. Tozadevne legitimacije dobijo društyeniki brezplačno pri vod. •tyu v Zalcu. Vrednost den«rj». Ameriški dolar »tane 8ft—Sl D, francoski frank 4.55—4.60 D, l«ška lira «.65 D, čehosloy«ška krona fi.43 D, šyif«rski frani 11.30—113.3« D, za 1M «Ys(rijs-ik kr«a je flae«8i «.11 9. T Carihu M-ača yre«--*at 4'mtnja. I.M w»rt--«T.