V NAŠI DBŽAVI. Nova trgovinska pogadba med našo državo in Nemčijo je bila dne 1. maja po šesttedenskih pogajanjih po.dpisana v Beogradu. Pogodba temelji na načelu medsebojnega pospeševanja izvoza s tem, da je priznala Nemčija za izv-oz jugoslovanskih poljedelskih pridelkov v Nemčijo take ugodnosti, da se more upravi.eno pricakovati precejšnje povečanje našega izvoza v N.mčijo. Jugoslavija je nasprotno priznala odgovarjajoče ugodnosti za uvoz nemških industrijskih izdelkov, zlasti takih, iki jih doma ne izdelujemo. Interesi domače industrije so v polni meri zavarovani. — Obenem s trgovinsko pogodbo je bil sklenjen dogovor o medsebojnem po~ spe_eraTiju tujskega prometa. Po n». vem dogovoru bo smel vsafk Nemec, če poseti jugoslovanska kopališča, vzeti s eboj iz Nemčije v našo državo 700 mark ali 13.000 Din. V DRU6IH DRŽAVAH. KAKO BO NOVA AVSTRIJA UREJENA? Avstrij.ki parlament je 30. aprila t.l. sprejel novo ustavo, ki je bila slovesno proglašena dne 1. maja. Po tej ustavi bo Avstrija urejena stanovsko in sestavljena iz Dunaja in dežel kakor dosl_j. Glede stanovske ureditve ima ustava samo načelne določbe, podrobno se bo morala stanovska ureditev šele izvesti. Določenih je sedem glavnili stanovskih skupin: 1. ikmetijslvo in gozdarstvo, 2. industrija in rudarstvo. 3. obrt, 4. trgovina in promet, 5. denarništvo in zavarov_!ništvo, 6. svobodni poklici in 7. javne službe. Podrobnosti bodo urejene s posebnim zakonom. —« Posvetovalne zbornice. V.a zakonodajna moč je v rokah zveznega zbora, ki so mu kot posvetovalni orgaiii prideljene štiri zbornice. Posvetovalne zbornice so: a) Državni svet, ki bo imel 40 do 50 članov. Imenuje jih" zvezni predsednik za dobo 10 let. b) Zvezjii kulturni svet. Imel bo 30 do 40 članov. Izbrani bodo iz vrst predstavnikov cerkve.in verskih zaj.dnic, šolskih, vzgojnih in ljudskoprosvetnih nstanov, umetnosti in znanosti. c) Zvezni gospodarski svct, "l_i bo imel 70 do 80 članov, izbranih iz vrst gospodarskih stanovskih organizacij. č) Deželni svet, ki mu pripadata po dva člana za vsako deželo in za zvezno mcsto Ditnaj. Zvezni zbor. Te Stiri posvetovalnc ikorporacije (tclosa) odpošljejo svoje zastopnikc v Zve- zni zbor, iki bo tvoril zaikonodajno oblast, po naslednjem iključu: državni svet 20 članov, ikulturni svet 10, gospodarski svet 20 in deželni svet 9 članov, t-ako da bo štel zvezni zbor 59 članov. Zakonodajna iniciativa je v rokah vlade. Ako hoče vlada izdati nov zakon, ga bo morala najprej poslati v oceno vsem štirim posvetovalnim zbornicam. Posvetovalne zbornice razpravljajo o zakonskih predlogih na svojih sejah, ki niso javne. Na osnovi mnenj vseh 4 zbornic mora vlada izdelati doikončni osnutek zakon&kega predloga, fci ga nato predloži zveznemu zboru. Zvezni zbor zakonsfcega predloga ne more izpremeniti, marveč ga mora ali sprejeti ali pa odkloniti. Edino izjemo tvori državni proračun. 0 njem ne razpravljajo posvetovalne zbornice, marveč ga vlada direktno predloži zveznemu zboru, ki ga s svojo odobritvijo vzakoni. Ljudsko glasovanje se lahko vrši samo v dveh primerih: a) kadar hoče vlada potom ljudskega glasovanja dobiti odobrenje zakonskega predloga, iki ga je zvezni svet zavrnil; b) ikadar želi vlada fcakšno vprašanje zvezne zakonodaje predložiti ljudstvu samemu v odločitev. Državni poglavar. Ustanova zveznega predsednika ostane tudi po novi ustavi in obdrži zvezni predsednik v glavnem položaj, ki mu je odrejen z zakonsko novelo iz 1. 1929. Predsednik imenuje in razreši vlado. Posvetovalne zbornice in zvezni zbor nimajo nikakega vpliva na sestavo vlade ali imenovanje posameznih ministrov. Pcložaj dežel. Nova ustava se v pogledu dežel v glavnem naslanja na dosedanji sestav zvezne države. Dežele bodo tudi še v bodoce imele svoje deželne zbore, toda tudi deželnl zbori bodo sestavljeni na stanovski podlagi. Število članov deželnih z.borov, ikakor tudi njihovo sestavo po posameznih stanovsluh sikupinah, odgovarjajočih sestavi zveznih zbornic, bo dolo.ila vsaika dežela sama s svojim zajkon.m. Na enak način bodo po novi ustavi urejeni t__i občinski odborL Pri večjih občinah mora tudi v občinskih odborih priti do izraza stanovska ureditev, manjše pa se morajo kar najbolj prilagoditi temu osnovnemu načclu. Podrobnosti v tem pogledu bodo urejene z deželnimi zakoni. Obcinske zveze določa nova ustava za reševanje večjili skupnih vprašanj, ikakor &krb za ceste, ubožno skibstvo itd. Občinske zveze naj nadomeste dosedanje okrajne zastope, kakor so obstojali na Štajerskem in na Nižjem Avstrijskem. Občinske zveze pa niso obvezne, marveč so prepuščene zasebnomu sporazumu med občinami. Zasilna pravica državne uprave Ustava daje vladi pravico, v primerih posebnih okoliščin izdajati za-kone s pomočjo zasilaih uredb brez predhodnega odobrenja zveznega zbora. Zvezni predsednik ima celo pravico, potom zasilne uredbe izpremeniti ustavo. Avstrijska vlada je uil& preosnovana na ta način, da j,e postal iknoz Starheiiiberg podkancler, dosedanji podkancler major Fey pa minister za javno varnost. V Avstriji prenehajo stranke. Po najnovejši naredbi je v Avstriji priznana ter zakonsko zaščitena takozvana domovinska fronta. Po novi naredbi prenehajo: ikrščansko socijalna stranka, Landbund (Kmečka zveza), Heimatblock in velenemška stranka. Socijaldemokra.ka stranka je bila razpuščena že (koj po februarski revoluciji. Dosedanje ikrščanske kulturne organizacije bodo združene v Katoliški akciji. Ljudsko sodišče v Nemčiji. Dne 2. t. m. jc bil objavljen zakon o spremembi kazenskega prava in o uvedbi ljudskih sodišč, iki bodo r^stojala iz pe.ih čla- nov. Predsednik in eden od sodnikov. bosta morala biti usposobljena sodnika, drugi pa bodo vzeti iz ljudstva. Člane ljudskega .odišča in ljihove namestnike bo za dobo petih let imenoval državni kancelar na predlog državnega pravosodnega ministra. Proti razsodbam ljudskega sodišča ne bo mogo.a nobena pritožba. Kot tožilec bo nastopal v procesih "višji državni pravdnik. Obtoženci si bodo lahko izbirali zagovornike lo z dovoljenjem predsednika sodišča, ki se more v danili okoliščinah preklicati. Za najhujše zločine je določena smrtna kazen, med drugim za pozivanje ali hujskanje k veleizdajalskim pocetjem. Med te zločine spada tucli vcleizdajalska in neza'konita propaganda z izdelovanjem ali razširjanjem spisov, gramofonskih plošč ali z brezžičnim brzojavom itd. Kdor dela za odcepitev kake nemške pokrajine od države, se kaznuje s smrtjo. Z ječo nad 5 lef so kaznuje, ikdor javno ali kot nemški državljan v inozemstvu zmanjšuje z ne^ resničnimi trditvami ugled nemškega naroda. V splošnem so posamezne določbe novega zakona zasnovane tako na široko, da se more kaznovati s smrtjo vsakršno nezakonito politično udejstvovanje, fld ni v narodno-socialističnern smislu. Preosnova italijanske vlade. Za predsednika poslanske zbornice je bil soglasno izvoljen prometni minister Constanza Ciana in je moral kot tak odo.t«-.r, 1 ti svoj. ministrstvo dosedanjemu podtajniku' inž'.r.?via Humbertu Puppiniju in podtajnik v finančiiem imiu« strstvu je postal profesor Agej Arangeli. Nova španska vlada jc prejela z 217 glasovi proti 58 v zbornici zaupnico. Za osamosvojitev Arabije. Kralj Hedžasa Ibn Saud je zavzel s svojimi četami luko Jemena Hodeido. Ibn Saud bo postal, ako se mu bodo posrečila nadaljnja prodiranja, najmogočnejši vladar Arabije, iki bo pozval k osamosvojitvi in :k osnovanju velike arabske države še Sirijo, Palestino, Prekojordanijo in Irak. Nova oborožena aikcija Ibn Sauda, če uspe, bo hud udarec za Angleže, iki so imeli doslej v omenjenih pokrajinah glavno besedo.