8^5 4

60
i.002^'(
0S8-£^!

K '4
jiiNl^A
p.v>
b6C<
.I2fa
KOP
Primorski
Posuiiiii piačana v gotuvi;i: ^	At\z\ i»
Abb postale 1 gruppo t/Glia 4UU llF
nevmk
Leto XXXVII. Št. 63 (10.885)
TRST, nedelja, 15. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Nič več žrtev!
Kmetijstvo v naši državi drago plačuje zaradi tiste podrejene vloge, h kateri so ga desetletja prisilile vladne sile. Tem je tudi zaradi napačnih ocen naprednejših strank, uspelo strumentalizira-ti večino kmetov v Italiji in jih podrediti izkoriščanju industrijskega monopola.
Ta podrejena vloga je od kmečkih delavnih ljudi zahtevala prekomerno velike žrtve, družbena zapostavljenost je prisilila in še sili mnoge kmete, da zapuščajo zemljo, povzročila pa je tudi huda neravnovesja v družbenem in gospodarskem razvoju italijanske države, Icar je bil osnovni vzrok za de-nošnjo krizo! Namesto močnega gospodarstva imamo danes hudo krizo kmetijstva ter zastajanje ali celo propadanje industrije! Zgovoren dokaz je deficit italijanske države v plačilni bilanci s tujino: v lanskem letu je znašal 18.000 milijard lir, od katerih odpade 6.000 milijard samo za kmetijske proizvode!
Če se ozremo na položaj v naši pokrajini, se zlahka prepričamo, da stanje našega gospodarstva in našega kmetijstva še posebej ni nič boljše; lahko celo trdimo, da je položaj še hujši kot v drugih delih države. Vzroke za tako stanje moramo iskati v brezbrižnosti in nerazumevanju pristojnih javnih oblasti, katerih posegi so vse preveč neučinkoviti, razpršeni in počasni!
Propadanju kmetijstva na Tržaškem pa je prav gotovo v prvi vrsti botrovala politična volja, ki
vsej povojni dobi nikakor ni bila naklonjena interesom slovenske narodnostne skupnosti, h kateri pripada ogromna večina tržaških kmetov. V tem kontekstu naj omenimo zlasti politični položaj v naši pokrajini, ki ga v zadnjem času označujejo nepričakovani preobrati v razmerju sil ter huda šovinistična reakcija. Te sile močno pogojujejo krajevni politični položaj tn jim je zaradi različnih političnih računov žal tudi uspelo stru-mentalizirati in upočasniti pozitivne premike demokratičnih in političnih sil! Naša zaskrbljenost zaradi nastalega političnega položaja je danes še toliko večja, ker se je ta razvil prav v trenutku, ko je zahteva po uzakonitvi globalne zaščite naše narodnostne skupnosti postala z naše strani in * strani nam bolj naklonjenih političnih sil odločnejša in ko je postala stvar notranje zakonodaje italijanske države!
V zadnjem času pa moramo z vcsnično zaskrbljenostjo ugotoviti še, da so javne oblasti postale mnogo bolj stroge do naših zahtev W stališč, za mnoge primere pa si dovoljujemo trditi, da so postale velo nestrpne. Tak primer je krivična razsodba tržaškega prizivnega sodišča, ki je hotelo «zgledno* kaznovati slovenske kmete iz Vitovelj in okolice, zaradi mirne protestne manifestacije proti neupra-oičenemu zaprtju železniškega prehoda. še hujši primer nestrpnosti Pa je brutalen razlastitveni posto-Pek na Kolonkovcu, kjer so policijske sile nastopile proti našim kmetov, ki so branili svoje življenjske pravice do dela in do ob-*toja pred neupravičenim urbanističnim posegom. Nikoli dotlej v vsem povojnem času nam niso jemali zemlje tako, da bi nas fizično izganjali z nje in nam grozili z lisicami in zaporom.
Čeprav je ogromna večina kmetov v tržaški pokrajini slovenske mirodnosti, nimajo možnosti, da bj se polnopravno izražali v mate-rinščini v vseh uradih in organih, hi bi jim morali biti na razpolago *n jim služiti. Tudi to kaže na od-n°s oblasti do našega kmeta. Niti niso oblasti čutile potrebe, da bi zn boljše delo v korist krajevnega kmetijstva postavile na čelo teh-ničnih služb in uradov, kot so po-kfajinsko kmetijsko nadzorništvo, g°zdarsko nadzorništvo in še dru-®e> strokovnjake, ki bi obvladali ^°venski jezik. Prav tako našim kmetom ni še zagotovoljena prisot-6o;it v vseh organih in ustanovah, hi na katerikoli aačin odločajo o “Porabi teritorija in o družbenem m gospodarskem razvoju.
Težak položaj v katerem se da nes nahaja naše kmetijstvo iti pod zfjena vloga, na katero je prisi Ijeno tudi v okviru naše stvarno Zli- nas morata upravičeno zaskr
Ijati. Prepričani smo namreč, da skrajni čas, da se stvari kore-
nito
spremenijo.
Tržaški kmetje zato odločno zah-tevamo;
= od italijanske države, da izpolni ustavne obveze glede globalne zaščite naše manjšine, ker je z njo povezan ne samo naš ožji narodnostni in kulturni razvoj, temveč tudi širši družbeni in ne nazadnje gospodarski razvoj naše skupnosti;
= od dežele, ki je v prvi vrsti odgovorna za razvoj kmetijstva, da hitro in učinkovito posega v korist krajevnega kmetijstva! Zato mora nujno upoštevati vrsto predlogov, ki smo jih posredovali v posebni študiji že leta 1968. pripombe k deželnemu razvojnemu načrtu in predloge, ki so izšli iz zaključkov prve konference o kmetijstvu na Tržaškem Na osnovi le-teh naj dežela poskrbi za izdelavo conskega in sektorialnega načrta, ki mora v prvi vrsti rešiti našega kmeta stalnega strahu pred nenehnimi in nepričakovanimi razlastitvami ter zagotoviti kmetijstvu poleg ustreznih finančnih sredstev tudi vse potrebne infrastrukture, kot so ceste, voda itd.
Prav tako mora dežela nujno poskrbeti za ureditev neznosnega stanja v krajevnih tehničnih službah in uradih, v katerih mora biti na meŠčeno tudi slovensko osebje in na čelo le-teh mora postaviti slovenske strokovnjake. Danes v teh uradih ni nikogar, ki bi obvladal slovenščino.
= Od javnih uprav in od vseh političnih sil pa zahtevamo, da se resnično zavzamejo in našemu kmetijstvu zagotovijo tisto vlogo, ki mu pripada v gospodarskem, družbenem, kulturnem in narodnostnem življenju tega ozemlja.
Ne moremo več mirno prenašati, da od nas zahtevajo le žrtve. Razlastitve, o katerih javni koristnosti v večini primerov — lahko upravičeno dvomimo, so uničile najboljša zemljišča. Koliko žrtev bomo morali prenesti za splošni razvoj celotne družbe, ne da bi za to naše kmetijstvo in naša narodnostna skupnost dobila v zameno alternativne možnosti razvoja in ustrezne protivrednosti. Gradnja cest, avtocest, industrijske cone, centra za znanstvene in tehnološke raziskave, sinhrotrona, raznih služnosti itd., vse to gre izključno na račun naše zemlje. Nismo in nikoli nismo bili proti napredku, zahtevamo le, da se nam s takimi posegi ne povzroča nepotrebna škoda in da se našemu kmetijstvu ustvarijo osnovni pogoji, da se bo nemoteno razvijalo vsaj na tistem ozemlju, s katerim še razpolaga.
EDI BUKAVEC
SREČEN KONEC NAJDALJŠE UGRABITVE V ZGODOVINI CIVILNEGA LETALSTVA
Trije pakistanski gusarji so se v Damasku predali sirskim oblastem in izpustili talce
Do zadnjega je bila usoda potnikov ugrabljenega pakistanskega letala na nitki, ker libijski predsednik Gedafi ni držal dane obljube
Zdravstveno oseDje čaka na osvoboditev potnikov
(Telefoto AP)
DAMASK — Na mednarodnem letališču v Damasku so trije pakistanski zračni gusarji sinoči ob 23.15 po krajevnem času izpustili potnike ugrabljenega pakistanskega letala in so se predali sirskim oblastem. Brez prelivanja krvi se je torej končala najdaljša ugrabitev v zgodovini civilnega letalstva.
Trinajst dolgih dni je trajalo jetništvo 102 potnikov in članov posadke, prav toliko poskusi pakistanskih oblasti, da bi brez prelivanja krvi rešile življenja potnikom. Pakistanski predsednik Zia Ul Hak je kot prvi v zgodovini klonil pred izsiljevanjem ugrabiteljev. Včeraj je dovolil, da 54 pakistanskih državljanov, svojcev in političnih somišljenikov treh ugrabiteljev, zapustilo pakistansko ozemlje. Letalo je pristalo v Alepu, kjer so sirske oblasti preverile identiteto štirinpetdesetih, kot so se dogovorile s tremi ugrabitelji. Z njimi je prispel tudi pakistanski minister za šolstvo, ki je takoj odpotoval v Damask, da bi prisostvoval končnim pogajanjem z ugrabitelji.
Sirci so nato vkrcali 54 Pakistancev na svoje potniško letalo, ki je odletelo proti libijskemu glavnemu mestu. Libijski voditelj Gedafi je namreč včeraj pristal, da iz »človekoljubnih razlogov* sprejme pakistanske jetnike in nu-

PERTINI V TURINU
TURIN - Uradni d^ obiska italijanskega predsednika Perti-nija v Turinu se je začel v prefekturi, kjer je sprejel predstavnike krajevnih oblasti, med katerimi je bil tudi turinski nadškof kardinal Ballestrero, s katerim se je predsednik republike zadržal tudi v pogovoru na štiri oči.
Zatem je Pertini sprejel 314 županov turinske pokrajine ter predstavnike deželnega, pokrajinskega in občinskega sveta. Na sedežu deželnega odbora se je predsednik republike sestal tudi s svojci 15 žrtev terorizma, katerim je izrazil svojo solidarnost. «Glcboka in tiha žalost teh ljudi,» je rekel Pertini, «je bila značilna za ta sestanek«.
Popoldne je obiskal razstavo kakih dvesto socialističnih, anarhističnih, republikanskih zastav in zastav raznih kmečkih zvez, ki so jih fašisti zaplenili in so jih pred kratkim odkrili v državnem arhivu. Na sedežu prefekture pa sta mu Giovanni Agnelli In direktor Stampe Fat-tori orisala maketo naselja, ki ga bo turinski časopis zgradil v kraju Lioni, na potresnem področju z denarjem, ki ga je navrgla nabiralna akcija.
ORGANIZIRALA Gfl JE UNIJA ITALIJANOV
V	Kopru 14. natečaj «lstria nobilissima
KOPER — V Kopru so še sestale žirije, ki bodo podelile nagrade za 14. izvedbo mednarodnega natečaja »Istria nobilissima*. Gre za najpomembnejšo kulturno - znanstveno manifestacijo, ki jo organizira Unija Italijanov za Istro in Reko skupaj s tržaško Ljudsko univerzo in katere namen je podpreti vsako oblika ustvarjalnosti italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
V	žiriji so bili vedno prisotni tudi člani slovenske in hrvaške narodnosti, ki so tako prispevali k uveljavitvi tega natečaja in h krepitvi medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Letos so dosegli dokajšnje uspehe še zlasti na področju poezije, kjer je prvo nagrado prejel Alessandro Damiani, pripovedništva, kjer je zmagal Claudio Ugussi, medtem ko sta bila za gledališka dela nagrajena Giuseppe Rota in Armando Crisafulli. Za novinarstvo so prejeli nagrade Romano Farina, Aldo Bressan in Ennio Opassi, za likovno umetnost pa Gian-franco Miksa in Maurizio Stipanov.
PO SREČANJU V MONTCCATIMJU IN ODGOVORU 1NDTOIJCEV
Zaostruje se načelni spopad med sindikati in Confindustrio
Spet v nevarnosti neposredna zdravniška oskrba: od 23. t. m. naprej direktna poravnava zdravniških uslug
RIM — Splošni zdravniki, včlanjeni v FIMNG (Federacija splošnih zdravnikov), «Condotti» in «SNAMI» (Avtonomni sindikat italijanskih zdravnikov) bodo cd 23. marca naprej za nedoločen čas in vsem državnem ozemlju nudili le posredno zdravniško pomoč, če v tem času ne bo postala izvršna vsedržavna enotna konvencija z besedilom, ki je bilo posredovano predsedniku republike.
Sklep za prehod na posredno zdravniško pomoč od 23. marca naprej so že navedene organizacije zdravnikov sprejele na včerajšnji seji. V posebni noti vsedržavni sveti poudarjajo, da so sindikati splošnih zdravnikov pričakovali, da bo prišlo do pozitivnega zaključka, toda v zadnjem trenutku so zvedeli, da so odborniki za deželno zdravstvo in predstavniki ANCI (Združenje italijanskih občin) zahtevali enostransko spremembo člena 38 pogodbe, ki je bila že podpisana. Zato so zdravniške organizacije sklenile, da bodo zahtevale spoštovanje te pogodbe, v nasprotnem primeru pa bodo prejele ustrezne ukrepe.
V Genovi pa se je sestal enotni Sindikat italijanskih ambulantnih zdravnikov (ŠUMAI), ki je napovedal vsedržavno stavko teh zdravnikov za prihodnji ponedeljek in torek. SUMAI protestira, ker ni prišlo do pozitivnega zaključka pogajanj zaradi posega sindikalnih organizacij.
Medtem se nadaljuje polemika v sporu sindikatov in Confindustrie. CGIL trdi, da so zahteve sindikatov na srečanju v Montecatini-ju zelo nižje, kot trdi Confindu-stria. CGIL pravzaprav pravi, da gre v primeru trditev Confindustrie za pravcato »statistično goljufijo*. Sindikati pravijo, da bodo stroški znašali le 300 milijard lir, medtem ko Confindustria trdi, da bodo dosegli 2.500 milijard lir v letošnjem letu. CGIL pravi, da
Confindustria skuša napihniti posledice sindikalnih zahtev. To bi bilo res, pravijo v sporočilu, ki ga je objavila CGIL, samo v primeru, če bi vsi delavci dali odpoved istočasno. Če bi se pa to zgodilo, bi v Italiji naslednje leto ne bilo več industrije. Obstajata dva načina pri obračunavanju odpravnin: prvi zadeva dejanske izdatke za delavce, ki odhajajo iz proizvodnje, drugi pa skupni znesek odpravnin, do katerih imajo delavci pravico.
CGIL trdi nadalje, da so podjetja zaradi zamrznitve premične lestvice glede odpravnin od leta 1967 do danes prihranile 1,6 odstotkov pri stroških za delovna mesta. To kar danes zahtevajo sindikati predstavlja samo od 1 do 2 tretjin tega prihranka. Na po-
dlagi vseh teh računov sindikat zaključuje, da zvišanje obveznosti delodajalcev ne bo preseglo 300 milijard lir v letošnjem letu.
Sindikalne organizacije medtem tudi odgovarjajo od'očno stališče Confindustriie v zvezi s srečaniem v Montecatiniju Luciano Lama (CGIL) objavlja danes v listu «L’Unita» članek, v katerem napada stališče Confindustrie ter pri pominja, da gre pri tem ža skladnost stališč italijanskih industrij-cev in vlade, ki je že vnaprej pripravila ugodne priložnosti za o-fenzivo industrijcev. Med drugim Lama pravi, da gre v tej smeri skopuška kreditna politika, ki pelje k recesiji italijanskega gospodarstva, v nasprotju s cilji La Malfovega načrta, (vk)
di politično zatočišče trem ugrabiteljem.
Ko je bilo sirsko letalo že v libijskem zračnem prostoru, so iz kontrole poletov v Tripolisu sporočili, da letalo ne sme pristati. Celo uro je sirsko letalo krožilo nad Tripolisom, v upanju, da bodo libijske oblasti dovolile pristanek. Ko je bilo jasno, da jo je Gedafi ponovno zagodel, je letalo odletelo proti Atenam, kjer so mu nemudoma dovolili pristanek, saj je bilo že skoraj brez goriva.
Že med kroženjem nad Tripolisom je pakistanski predsednik Zia Ul Hak pooblastil sirskega predsednika Asada, naj za vsako ceno reši zaplet. Ob 20., ko je sirsko letalo pristajalo na atenskem letališču, niso trije pakistanski u-grabitelji še znali, da jim je pot v Libijo zaprta. Vsem je zastajal dih, saj je obstajala nevarnost, da bi ugrabitelji iz obupa, ker jim ni uspel podvig, uresničili svoje grožnje o pokolu potnikov.
Sirski in pakistanski posredniki pa so prepričali ugrabitelje, da sprememba ni načela predvčerajšnjega dogovora. Kaže celo, da jim je sirski predsednik Asad obljubil, da bo izvedel vse, za kar se je obvezal Gedafi. Ko je sirsko letalo iz Aten prispelo v Damask, so ugrabitelji osvobodili svoje talce in se predali oblastem.
Potnike je takoj prevzelo zdravstveno osebje, saj jih je trinaj-dnevno jetništvo hudo psihično in fizično zdelalo. Za sedaj ni še v celoti znana usoda 54 Pakistancev in treh ugrabiteljev. Bržkone bodo svojcem in somišljenikom treh ugrabiteljev dovolili, da ostanejo v Siriji, ali na da odidejo drugam. Težje je za tri zračne gusarje, saj ni znano, kakšna jamstva jim je dal Asad.
Ob vsem tem pa se samo sebi zastavlja vprašanje, zakaj .je libijski voditelj Gedafi zadnji trenutek spremenil mnenje, ko so številne osebnosti že odobravale njegovo »človekoljubnost*. Bržkone je hotel sirskim »bratom* prepustiti žgočo žerjavico, saj jim ni še odpustil, da so se izneverili njegovim načrtom o sirsko - Libijski združitvi, (voc)
uiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniittiiiiiiiiiiiiiiiiu
ZGOREL DOM CHICAŠKIH REVEŽEV
Iz «čeblnjaka izobčencev* so chicaški gasilci izvlekli trupla zadušenih »gostov*	(Telefoto AP)
miiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHnimiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiii
Sožitje mora biti plebiscit vsakega dne
rCorriere della Sera» je objavil prejšnjo nedeljo pod naslovom «resnični tabuji» pismo bralca, ki se je spotaknil ob nedavnem članku o Jugoslaviji Pietra Sormanija. Ni mu bilo všeč, da je časnikar podčrtal vedno bolj razgibano in sproščeno pisanje jugoslovanskega tiska ter je poudaril, da je tako v Jugoslaviji kakor v Italiji še danes, po tridesetih letih, izselitev 350 tisoč julijsko - dalmatinskih beguncev prepovedana tema.
Avtor pisma gotovo ni obveščen niti o tem, kaj se o problemu razpravlja v Italiji. Kajti sicer bi moral vedeti, da je pred kratkim inštitut za zgodovino odporništva v Trstu izdal zajetno knjigo, naslovljeno «Zgodovina neke izselitve*. Da tudi v Jugoslaviji argument ni zapečaten z devetimi pečati priča dejstvo, da je knjiga imela, pa čeprav skromen in polemičen, odziv v časopisju. Treba pa je z druge strani vendar reči, da v naših in hrvaških zgodovinskih krogih ni prišlo do tistega odjeka, ki edini lahko botruje plodnemu dialogu in razjasnitvi stališč.
In vendar si Slovenci in Hrvati pri vsej stvari nimamo dosti očitati, kajti nikdar nismo gojili raznarodovalnih in preganjalnih načrtov, temveč smo vedno poudarjali nujo sožitja in resničnega internacionalizma. «V socialistični državi», je poleti 1949 dejal Tito predstavnikom istrskih Italijanov, ene more biti državljanov prvega in drugega razreda; vsi morajo biti istega razreda in imeti iste pravice*.
Pred kratkim sem se na Poljskem zgrozil ob informaciji, da so Nemci hoteli zasužnjiti Poljake tako, da so jim dovolili obiskovati samo. osnovne in srednje šole. Potem pa sem pomislil, da se je nam godilo (in to ne v vojnem času) še slabše, da so nam kratko in malo vzeli vse šole in nam prepovedali v javnosti govoriti svoj jezik.
Kako naj bi pritisk dveh desetletij (da fizičnega in psihičnega pritiska celih stoletij pred fašistično ero niti ne omenjam) ne rodil odpora in tudi sovraštva? Zakaj pričakovati od nas, da bomo po strašni in zmagoviti vojni v trenutku pozabili na vse storjene krivice
in se obnašali s hladnostjo in pravično urejenostjo avtomatov ali nadangelov? A zakaj, z druge strani, predstavljati še danes izselitev, kakor da bi šlo za nasilen izgon cele etnične skupine, podoben onemu, ki je doletel krimske Tatare ali Nemce z Volge pod Stalinom?
Jasno je, da je to najlažji način za podpihovanje sovraštva, nerazumevanja, nespoštovanja — pač tistega odnosa do nas, ki je bil med večino italijanskih Istranov in Dalmatincev tako zakoreninjen, da se med njimi v času fašizma ni našel nihče, ki bi v imenu člove-čanstva nastopil proti ducejevi raznarodovalni politiki. Ali ni morda ta molk, ta neobčutljivost, ta izkrivljeni odnos do Slovana tudi glavni vzrok izselitve?
Vprašanja, problemi, o katerih je treba govoriti. Kajti sožitje raste iz skupnega premagovanja starih sporov, v prepričanju, da je lahko le sad jasnih odnosov in dobre volje. Sožitje je pravzaprav plebiscit vsakega dne.
JOŽE PIRJEVEC
CHICAGO — Dvajset mrtvih, ducat ranjenih in deset pogrešanih oseb je tragičen obračun požara, ki je izbruhnil v štirinadstropni stavbi v najrevnejšem delu Chicaga.
Gasilci niso še ugotovili točnih vzrokov požara, policija pa že sumi, da ga je kdo podtaknil, saj so plameni že po nekaj minutah po izbruhu požara zajeli vso stavbo. Štirinadstropno poslopje je bivši hotel «Royal Beach*. ki so ea oblasti preuredile v enosobna stanovanja, zavetišča za najrevnejše. ki jih .je premamil blišč mesta in so prišli v Chicago iskat srečo, ali bolje nesrečo, saj je le redki »gost* dobil v mestu zaposlitev.
Kot se to kaj rado zgodi v ZDA, če so žrtve revni Indijanci in črnci, ne bo oblasti nihče klical na odgovornost, da so premalo poskrbele za protipožarno varnost, ko so hotel preuredile v »čebelnjak izobčencev*.
V osrednji Franciji gori skladišče nafte
CHATEAUROUX - Po vsej verjetnosti bo še nekaj dni divjal požar, ki je včeraj ob treh zjutraj izbruhnil v naftnem kompleksu »Total* pri Chateaurouxu. Gori več ducatov rezervoarjev, v katerih je od 700 do 800 tisoč litrov nafte. Gasilcem, ki so na prizorišče požara prispeli trumoma iz vse osrednje Francije, ja' uspelo preprečiti eksplozije v praznih rezervoarjih. Glavno njiho vo delo je sedaj preprečiti širjenje požara in zagotoviti varnost prebivalstva Do sedaj ni bilo nobene človeške žrtve, zgorelo je preko 17 tisoč ton tekočih goriv, dim pa se vidi v razdalji 40 kilometrov.
Umrl je Paolo Grassi
Včeraj je umrl Paolo Grassi, gledališčnik, literat, prvovrstni kulturni delavec, ki je s svojo osebnostjo oplemenitil italijansko stvarnost v osnovnih postavkah občečloveških vrednot umetniškega snovanja in utemeljevanja njegovega poslanstva. Bil je vseskozi predan idealom poštenosti v službi lepega in dobrega. Nenadna smrt je Paola Grassija doletela v Londonu, kjer se je v zadnjih dneh zdravil zaradi srčne bolezni. Bil je star 62 let.
V	rojstnem Milanu se je že zgodaj posvetil gledališkemu delu, najprej kot režiser in dramaturg, nato kot kritik in naposled kot organizator. Velik zagovornik narodnega gledališča, pojmovanega v najglobljem ljudskem smislu, je 1947. skupaj s Strehlerjem ustanovil slovito gledališče »Piccolo teatro della citta di Milano*. Tu je odločilno prispeval k uveljavitvi novega koncepta javnopravnega gledališča, ki je v Italiji imelo do tedaj skoraj izključno zasebniški značaj. S tem se je tudi uveljavila družbenopolitična vloga gledališča, ki j« tako začelo rasti v zavesti celokupne italijanske nacije kot ena izmed temeljnih dobrin kulture. I-talijo so tedaj pretresal^ hude krize povojne razrvanosti, ostri spopadi med številnimi pristaši stare, reakcionarne miselnosti in demokratičnimi utemeljitelji duha nove ustave. V tej napeti atmosferi je Paolo Grassi s svojim gledališčem oblikoval podobo socialno osveščenega človeka, v moralnem in e-stetskem pogledu napredno usmerjenega. Tako so se z odra milanskega »Piccolo teatro* širile v svet številne poslanice človeškega u-metniškega izraza, od Salacrouje-vih krikov v noči vojnih grozot in odporništva do nezadržnega poziva z dna Maksima Gorkega, od razrešujočih razpletov usodnih »iger mogočnikov* Williama Shakespeara do Brechtovega krvavega obračuna s »kuhinjsko* družbo. Vmes sa je kot najpristnejši izraz italijanskega ljudskega bistva dvignil razposajeni, igrivi, premeteni glas Harlekina, sluge dveh gospodarjev, vedno tepenega, samo za spoznanje obdanega s tančico neskončne žalosti.
Ko se je Paolo Grassi mnogo let za tem kot predsednik stalnih gledališč Italije še zmeraj zaman prizadeval za zakonsko ureditev vseh gledališč, je 1965. v Rimu na skupščini Vsedržavnega združenja gledališč ostro nastopil proti diskriminaciji gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zahteval njegovo priznanje. «V omikani državi morajo načela demokracije demokratično veljati za vse enako!*
V	dolgem boju za prižnanje javnopravnega statusa Slovenskega stalnega gledališča in ustrezne podpore s strani države je Paolo Grassi vseskozi odigral pomembno vlogo iskrenega prijatelja. Morda še najbolj značilen za poznavanje njegove osebnosti je bil nastop v Trstu, kjer je pred leti na sedežu AGIS prišlo do pomembnega sestanka o gledaliških vprašanjih med krajevnimi oblastmi, predstavniki vseh treh tržaških gledaliških ustanov in generalnim direktorjem ministrstva za turizem in prireditve. Ob tisti priliki so podelili generalnemu direktorju posebno priznanje za njegovo zvestobo Trstu, vzoru italijanstva. Paolo Grassi je nejevoljno in trdo dejal, da njega tako sklicevanje na itali.ianstvo prav nič ne briga in pripomnil, da na njegovi mizi zmeraj leži taler Marije Terezije, kot opozorilo na dobro administracijo, in v isti sapi prisotne tudi opozoril, da živijo na tem obmejnem področju tudi Slovenci s svojim gledališčem.
Kot intendant milanske Opere »La Scala* .je Paolo Grassi prispeval k nadaljnjemu razvoju te umetniške ustanove in nakazal nove poti za uveljavitev duha sodobnosti v službi najširših ljudskih množic. V najtežjem obdobju uveljavljanja zakona o reformi radiotelevizijskih služb .je bil do lanskega leta tudi ugledni predsednik ustanove RAL
S smrtjo Paola Grassija smo Slovenci izgubili iskrenega prijat tel ja.
FILIBERT BENEDETIC
NA TISKOVNI KONFERENCI NA STRANKINEM SEDEŽU
SINOČI V REPNU

Komunisti včeraj formalno napovedali Veličastna proslava 10-letnice KD Kraški dom
Ulili	■	■■■■■	u	■
začetek krize v pokrajinski skupščini
Odpovedali bodo zunanjo podporo sedanjemu štiristranskemu odboru ■ Kot alternativo predlagajo dosego sporazuma o skupnem programu med KPI, PSI, SSk, PRI, PSDI in radikalci, s katerim bi se nato soočali z LpT in KD
Slovesnosti se je udeležilo tudi odposlanstvo iz Tržiča na Gorenjskem
Komunisti so včeraj formalno napovedali začetek krize na pokrajini, ki jo od lanskega septembra vodi štiribarvni odbor PSI - KD -SSk - PSDI, kateremu je KPI nudila zunanjo podporo. Po zaključkih dvostranskih posvetovanj, ki jih je delegacija KPI imela z vsemi krajevnimi strankami z izjemo fašistov in po obširni notranji razpravi, sta federalni komite in federalna nadzorna komisija potrdili negativno o-ceno do delovanja občinskega odbora Liste za Trst, istočasno pa izrekli nezadovoljstvo nad delovanjem pokrajinskega odbora, ki ga po mnenju KPI močno pogojuje zavirajoča prisotnost KD.
O tem novem stališču KPI do pokrajinskega odbora in o njenih predlogih za drugačen način upravljanja tržaške občine in pokrajine, je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so pokrajinski tajnik Tonel, načelnika svetovalskih skupin na pokrajini in na občini Martone in Monfalcon ter drugi predstavniki strankinega pokrajinskega vodstva, izhajajoč iz ocene o sedanji krajevni politični stvarnosti, orisali novo strategijo stranke.
Zakaj so komunisti odpovedali podporo pokrajinskemu odboru? Najprej poudarjajo, da ni prišlo do u-resničevanja sporazuma iz lanskega septembra med petimi strankami večine, da se ni izoblikovala alternativna linija do Liste za Trst ter da pet strank koalicije ni znalo najti skupnega jezika na občini o velikih mestnih problemih. Padli so torej pogoji, da bi KPI lahko še naprej nudila zunanjo podporo taki koaliciji. Istočasno se zdi komunistom potrebno, da je treba preprečiti, da bi se nadaljevalo tako stagniranje v obeh največjih tržaških krajevnih ustanovah, kar bi gotovo večalo zmedo in povzročalo dvoumnosti.
Zato KPI poudarja, da je treba spremeniti politični okvir in predlaga oblikovanje odborov, v katerih bi sodelovali tudi komunisti. Na tak način bi propadla osnovna ovira, ki jo predstavlja prejudicialna zapora do komunistov, ki je glavna ovira demokratičnemu razvoju mesta in reševanju konkretnih problemov prebivalstva. Na teh osnovah komunisti predlagajo program, ki sestoji iz petih tačk, ki bi predvsem, branil inte-re$9 fielavcev. produktivnih'in najrevnejših slojev mesta. Program u-pošteva v nepopustljivih mejah pravice Slovencev, izvajanje- mednarodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, dosledne protifašistične pobude, industrijski in pristaniški razvoj, komprenzorialno avtonomijo v okviru deželne enotnosti, poleg tega pa hoče načeti reševanje vseh večjih mestnih problemov.
Kaj pa predlaga KPI kot alternativo sedanjemu načinu upravljanja na občini in na pokrajini? Po njenem predlogu bi se morale KPI, PSI, SSk, PSDI. PRI in radikalci sporazumeti o skupnem programu demokratične alternative, s katerim bi se nato soočali z Listo za Trst in s KD z namenom, da bi iskali sporazum o upravljanju občine in pokrajine z oblikovanjem trdnih večin, v katerih bi seveda sodelovali tudi komunisti, ki bi predstavljale strategijo razvoja in sprememb v Trstu.
V kolikor pa bi ne bilo mogoče doseči sporazuma o programu in bi se še vedno ohranjala prejudicialna protikomunistična zapora — pravi KPI — bo stranka nadaljevala o-pravljati vlogo najbolj reprezentativne in enotne politične sile delavskega razreda in slovenske narodnostne skupnosti, ki si je v tržaški družbi postavila za cilj združevanje vseh družbenih, kulturnih in političnih sil, ki se hočejo boriti za
ske večine med KPI, PSI in SSk v interesu vsega prebivalstva, posebno pa slovenskega, (as)
Sinočnji večer bo ne samo kultur-! no - prosvetnim delavcem, -temveč sploh vsemu življu iz repentabrske občine ostal še dolgo v živem spominu. Slavnostna proslavitev 10-tet-nice KD Kraški: dom z Repentabra, ki je sovpadala tudi s slovenskim kulturnim praznikom, je namreč vzbudita'izredno zanimanje med do--mačini, Ki so do zadnjega kotička napolnili sicer veliko dvorano gostilne. Križman v Repnu.
Pred osrednjo proslavo so v Domu Albina Bubniča v Repnu odprli dokumentarno razstavo o desetletnem delovanju Kraškega doma, napovedana brošura o kulturnem življenju m Repentabru v tem stoletju pa ni izšla iz tehničnih razlogov in bo prišla v javnost čez dvajset dni. Predsednik društva. Milko Križman, se je iskreno zahvalil vsem, ki so na katerikoli način priskočili na pomoč pri izoblikovanju brošure in še posebej osebju odseka za zgodovino pri Narodni in študijski' knjižnici, Založništvu tržaškega tiska, domačinkam Sonji Lazar
KAJ VSE SE SKRIVA ZA DOLOČENIMI VRATI
V športnem in umetnostnem krožku policija odkrila hazardni igralnici
Agenti zasačili 36 kvartašev in kockarjev - Igralnici sta bili na Trgu Betico in v Ulici sv. Frančiška - Zaplenili so 39 milijonov lir v gotovini in čekih
resnično alternativo preteklemu in sedanjemu načinu upravljanja mesta. V tem drugem primeru, bi treba ta skupni program podpirati iz opozicije in z ljudskimi boji u-stvariti v mestu pogoje — poudarja KPI — za dosego resničnega demokratičnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja.
Te predloge je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal tajnik Tonel, ki je govoril tudi o odnosih s socialisti; obe stranki potrjujeta skupne odveze v okoliških občinah, v zvezi z devinsko - nabrežinsko občinsko upravo pa je Tonel dejal, da se to vprašanje rešuje na krajevni ravni ter izrazil željo, da bi se pogajanja, ki se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh, pozitivno zaključila z oblikovanjem tristran-
Delavci štivansfce papirnice na protestnem shodu v Rimu
Večja skupina delavcev štivanske papirnice se je v petek udeležila vsedržavne manifestacije delavcev papirne industrije v Rimu. Delavce papirnice, ki je, kot znano, spet segla po dopolnilni blagajni, sta spremljala tudi devinsko nabrežin-ski župan Škerk in župan iž Ronk De Pace.
in Suzani Škabar, odbornikom in članom domačega društva.
Načelnik odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor pa je predstavil vsebinsko sestavo brošure, ki prinaša delček slovenske zgodovine v teh trojih in vsebuje razne zapiske, župno kroniko, opisuje razvoj osnovne šole, kulturno dejavnost od stoletja, utrinke iz težkega fašističnega obdobja in pa iz junaškega narodnoosvobodilnega boja, pa še dopis o Albinu Bubniču in o sedanji kulturni stvarnosti. Skoraj polovica publikacije pa vsebuje slikovno gradivo, ki sta ga prispevala Mario Magajna in Egon Piščanc. Na otvoritvi je nastopil tudi moški zbor Srečko Kumar, prisotna pa je bila tudi delegacija iz občine Tržič, ki si je ogledala tudi razstavo Ati-lija Kralja, ki je tudi sam prebral nekaj svojih narečnih pesmi. Gostje iz Tržiča so imeli že prej sprejem na repentabrski občini, delegacijo Pa sestavljajo najvidnejši politični predstavniki in sicer: predsednik skupščine Milan Ogris, predsednik izvršnega sveta Janez Ivnic, predsednica SZDL Srpičič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Jože Župančič, sekretarka zveze sindikatov Marica Praprotnik, predsednik kulturne skupine Janez Vrhovnik in kulturni delavci. Pozdravil jih je župan dr. Pavel Colja, ki je orisal repentabrsko stvarnost, pozdrave pa sta prinesla tudi načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin in predstavnik krajevne VZ Pl-ANPI Silvester Škabar. Za tem so si ogledali še Kraško hišo, socialni center in kočo pod Rupo.
Osrednja proslava je bila zvečer u Križmanovi gostilni in je izzvenela res mogočno. Slavnostna govornica Marinka Piščanc je analizirala domače kulturno izživljanje in naglasila, da je ustvarjanje v vsakdanjem življenju v borbi za naše pravice in svobodo najboljši način za uveljavljanje Prešernove misli in duha. Z vidnim kulturnim delom in narodno zavestjo si moramo izbojevati globalno zakonsko zaščito, da bo prevladalo bratstvo in dobro sosedstvo v naših krajih. Pozdravne nagovore so imeli repentabrski župan dr. Colja, ki je med drugim izrazil željo, da bi prišlo do pobratenja med občinama Repentabor in Tržič, tržiški župan Ogris, predsednik Tržiške kulturne skupnosti «Pobratenjen> Vrhovnik, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Rener, pozdrave in čestitke pa so prinesli še predstavniki KD Rdeča zvezda, KD Tabor, KD Prosek - Kontovel in zbor Fantje izpod Grmade.
Kulturni program je bil izredno
lllllllll 1111(111111 III ■•Hllllll lili Ut*'11**11 II ^1*1 ll*H II*
;ač(.*#*» H 4** 4	- 'i ‘
Razna obvestila
bogat in ga je nemogoče strniti v nekaj vrsticah. Omenimo naj le nastopajoče: domači moški zbor Srečko Kumar pod vodstvom Mirka Guština in moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, repentabrski osnošolski otroci so zapeli in recitirali, pet domačih gojencev Glasbene matice je pokazalo svojo spretnost, mladinski krožek Kraškega doma je ob glasbeni spremljavi podal izbor odlomkov iz slovenske poezije, ubrano pa je zapel tudi dekliški trio pod vodstvom Toneta Bedenčiča. Enkraten užitek so pripravili člani društva e Pobratenjem iz Tržiča, ki so domiselno in slikovito predstavili svoj rodni kraj ob nežni spremljavi citraških akordov.
B. S.
Naše mesto je kot kaže premrivo za osebe, ki si želijo bolj razburljivih večerov in noči. Pred kratkim so sodili mladim petičnežem, ki'so si dajali duška s- koka-veselicami, preteklo noč pa so agenti letečega oddelka nepričakovano vdrli v dve hazardni igralnici, kjer so cvetele prepovedane igre s kartami in koc kami. Uradna naziva igralnic sta bila sicer »Združenje ljubiteljev boksa* (Trg Benco 4) in «Italijanski krožek za poezijo, umetnost in rekreacijo* (Ul. sv. Frančiška 2) vendar pomorščaki in stari znanci policije, ki so se tam zbirali, so svoja «športna» in »umetnostna* nagnjenja raje posvečali bolj materialnim vrednotam. Kot kaže pa ni šlo vsen. po sreči, saj je marsikdo izgubil na večer tudi po '3 milijone lir. Zelo verjetno je, kot nam je povedal načelnik letečega oddelka Petrosino, da so bile kocke
MIH 1111111111111111111111111111111111111114'liliIIHill! 11' IMM»»IIIIIIIIII('»IIIIIII1IIIIIIIIII,II,**I*,**I,*I'I*,,,*,I,I*I",*III
V PROSTORIH TRŽAŠKEGA SEJMIŠČA
Ljubitelji si lahko še danes ogledajo sejem «NAUTICAMP 81»
Ob priliki sejma je bilo v tem tednu precej prireditev in predavanj o morju in čolnih
Danes se v prostorih tržaškega sejmišča zaključi razstava čolnov in potrebščin za kampiranje »NAU-TICAMP 81*. Za ljubitelje morja je torej to zadnja letošnja priložnost, da si ogledajo številne modele gliserjev, jadrnic pa kamperjev in rulotk.
V okviru sejma Je bilo pred dnevi v sejni dvorani tržaškega sejmišča srečanje, na katerem so razpravljali o varnosti plovbe. Številnim poslušalcem, med katerimi je bil tudi predsednik deželnega sveta Ma rio Colli, so prof. Stanner, prof. Zennaro in kapitan Napp razložili osnovna pravila, ki se jih morajo držati lastniki čolnov, ki v prostem času izberejo morsko pot. Gre torej za amaterske ali nedeljske mornarje, ki pa morajo zaradi osebne varnosti in varnosti drugih vseeno u-poštevati določena pravila, da se prijeten izlet ne spremeni v nevarno dogodivščino. Govorniki so najprej poudarili, da morajo tudi počitniški kapitani poznati osnovne meteorološke pojave in to neglede na to, s kakšnim plovilom razpolagajo. Nadalje se morajo nedeljski mornarji zavedati, da je njihova plovba podrejena istim zakonom in pravilom, ki urejajo pomorski promet poklicnih mornarjev. Kapitan Piero Napp pa je v svojem posegu dajal
še vrsto praktičnih nasvetov, ki bi se jih morali držati vsi, ki se iz veselja podajo na morje. Včeraj pa je v okviru sejma pisatelj in novinar Giorgio Pagliarini govoril o številnih možnostih, ki jih ljubiteljem morja nudijo gumijasti čolni. Tovrstna plovila so zelo priljubljena in praktična, lahko pa jih uporabljamo tudi za zelo zahtevne ekskurzije po morju. O priljubljenosti in uporabljivosti gumijastih čolnov dokazujejo tudi razni klubi ljubiteljev in podvigi, ki jih vešči k stniki gumijastih čolnov opravijo.
Ogled razstave je danes možen neprekinjeno od 10. do 20. ure.
Miljski župan o slovenski manjšini
V dvorani miljskega občinskega sveta bo v torek ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bo župan VViller Bordon orisal odmev, ki ga je imel pri političnih, kulturnih in socialnih silah njegov poziv k nastopu za dejansko zaščito slovenske narodnostne skupnosti tudi v zvezi s problemi, ki se nanašajo na uporabo slovenščine na Trgu Unita v Trstu.
Zaplenjeni »rekviziti* v igralnicah
ponarejene in da so si na ta račun organizatorji hazardnih iger prigoljufali precejšnje vsote. No, razočarani hazarder ni hotel molčati in informacija ja prišla tudi na uho policije.
V igralnico na Trgu Benco so možje postave vdrli z zvijačo. A-gent se je namreč skril v bližini vhodnih vrat in ko je skoznje vstopil neki «gost», se je takoj zakadil za njim. Preostali štirje agenti pa so mu v hipu sledili. V prostorih igralnice je bilo 23 oseb, ki so nič hudega sluteč kockale. Preostalih 13 «pesnikov», ki so se šli igro »seven - eleven* in podobne, v drugi igralnici, pa ni policija tako nepričakovano presenetila. Agenti so se namreč najavili in preden so jim odprli vrata, je večina igral cev odložila karte. V Ul. sv, Frančiška je policija zaplenila 12 milijonov lir v gotovini in čekih, na Trgu Benco pa 17 milijonov. V obeh igralnicah so zaplenili tudi vse igralne potrebščine (karto, kocke, žetone itd.).
Včeraj so istovetene osebe zasliševali na kvesturi, da bi ugotovili odgovornosti posameznikov. V pri-hodhjih dneh bodo sporočili imena oseb, ki jih bo policija prijavila sodstvu zaradi upravljanja hazardne igralnice (predvidena sta dva meseca zapora) in navadnega sodelovanja pri hazardni igri, za kar je predvidenih 200 tisoč lir globe, (nf)
Še vedno ni sledu za sestrama Inrardona
Več desetin karabinjerjev in a-gentov letečega oddelka je včeraj v okolici Rima vneto, a brez uspeha iskalo sledove za 14-letno Silvio in 9-letno Micol Incardona, hčerkama bivšega tržaškega novinarja Feliceja Incardoneja, ki sta izginili v nepojasnjenih okoliščinah v četrtek zvečer. Preiskovalci se še niso odločili za eno samo domnevo, saj sta možna takp ugrabitev kot beg od doma. Zaradi družinskih nesporazumov se je Silvia namreč že nekoč oddaljila od družine. Agenti skušajo tudi preveriti, če je izginitev deklic v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil pred približno mesecem dni, ko sta oba psa čuvaja po ginila zaradi zastrupitve.
jansko zakonodajo. Mladinske politične sile želijo odgovoriti na pro-vokatorsko zbiranje podpisov, ki so ga sprožili misovci po vsej Italiji in torej tudi v Trstu, in to prav v času, ko prihajajo na dan vznemirljive obtožbe na račun članov tržaške novofašistične mladinske organizacije — od vežbanja v Libanonu do vpletenosti v nasilna dejanja in atentate. Pa ne gre samo za odgovor na izrabljanje čutenja ljudi ob terorističnih dejanjih, temveč za odgovor na oživljanje kazni, ki jo omikana družba zavrača in ki problemov ne rešuje.
Zaenkrat so pobudniki manifestacije mladinske komponente političnih strank PRI, KD, KPI in SSk. Gre za javno razpravo o smrtni kazni, ki bo 24. marca v mali dvorani gledališča Verdi. O podrobnosti bodo prireditelji še poročali.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji, skupno z bratskim društvom
iz Sežane, prireja za svoje člane in prijatelje obisk groba tovariša Tita 13. in 14. aprila.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B 17. in 18. t.m. od 10. do 12. ure.
SPDT prireja ob priliki jubilejnega pohoda na Porozen, ki bo v nedeljo, 22. marca, avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) vsak dan od 11. do 12. ure. Zbirališče je ob 6. uri na avtobusni postaji v Sežani, število mest je omejeno!
SPDT prireja ob priliki smučarskega tekmovanja «Kanin 81*, ki bo v nedeljo, 29. t.m., na Nevejskem sedlu, avtobusni izlet. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) vsak dan od 11. do 12. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji bo proslavilo1 8. marec - praznik žena jutri, 16, marca, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Na sporedu govor, petje in recitacije. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
HIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIH»IIIIIMIIIIIIIIIIIIIII*II*IIIIII**I**IIIIIIIII*II*I*IIIIIII**I*I*,M,I*IIHII*I*I
DOSEDANJA POGAJANJ« BREZ POZITIVNEGA REZULTATA
Zaradi zaostritve spora z upravo ponovna stavka občinskega osebja
PROTI SMRTNI KAZNI
Skupna pobuda mladincev KPI, SSk, KD in PRI
Tudi na Tržaškem se pripravlja
pobuda proti predlogom o ponov (___ _____ ______ _ ,_________
nem uvajanju smrtne kazni v itali ! političnih' sil in rajonskih svetov.
Enotna sindikalna zveza razčlenjeno stavko, ki
Zaradi neodgovornega zadržanja občinskega odbora Liste za Trst, ki po štiridesetih dneh sindikalnega spora ni dal nobenega pozitivnega odgovora enotni sindikalni zvezi us lužbencev krajevnih ustanov CGIL, CISL. UIL, so le-ti oklicali 2-dnev-no razčlenjena stavko občinskega osebja, ki bo v torek, 17., in v sredo, 18. tim.
V torek bodo za 24 ur stavkali smetarji in osebje smetarskih storitev, otroških vrtcev in jasli, re-kreatorijev, državnih šol, osebje iz palače matičnega urada in uradov v Ul. del Teatro, osebje muzejev in knjižnic, športnih objektov in občinskih kopalnic in tržnic ter mestni redarji. V sredo pa bodo stavkali vozniki smetarskih storitev in mehaničnih delavnic, delavci 10.,
12. in 13. oddelka, osebje pokopa liških storitev in zdravniških služb ter osebje iz občinske palače na Trgu Unita in Trgu Granatieri ter iz občinskih izpostav.
Tajništvo enotne sindikalne zveze poziva vse uslužbence naj st udeležijo stavke in naj se zberejo — tako v torek kot v sredo — ob 8. uri pred občinsko palačo na Trgu Unita, istočasno pa seznanja javnost, da se bo njena delegacija v tem tednu sestala s predstavniki
oklicala dvodnevno bo v torek in sredo
da bi preverila možnosti sindikalnega spora.
rešitve
Žalostno odkritje
Agenti letečega oddelka so se v petek zvečer podali v Repen, ker so jih opozorili, da se 67-letna Miroslava Štok vd. Lazar že dalj časa ne javi na klice in da je niso videli od ponedeljka. Ko so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje na hišni štev. 99, so našli Lazarjevo mrtvo na postelji. Zdravnik, ki je dal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico, ni ugotovil točnih vzrokov smrti, ki je nastopila več kot 48 ur prej. Sorodniki pokojne so povedali, da je ženska bolehala na srcu, sicer pa je bila vseeno pri moči, da je lahko živela sama in da je skrbela tudi za vrt.
Primorski pesniki v A/ do vsemi
Sinoči je bil v Pilonovi galeriji v Ajdovščini literarni večer, na katerem so nastopili primorski pesniki. Večer je organizirala Lavriče va knjižnica, prav tako iz Ajdov ščine. Na literarnem večeru so nastopili: Franci Černigoj, Darko Komac, Marko Kravos, Ace Mermo-Ija, Radivoj Pahor, Boris Pangerc, Aleks Peršolja in Ciril Zlobec. O-menjene pesnike je številnemu občinstvu predstavil Ivan Mermolja, ki je poudaril dvojni pomen večera, saj so se v Ajdovščini zbrali pesniki iz vse Primorske in z obeh strani meje. Po predstavitvi vsakega pesnika, so posamezniki prebrali po nekaj svojih poezij, nakar se je med njimi in občinstvom razvila precej obširna debata. Vprašanja, ki so se jih pesniki in občinstvo dotaknili, so se nanašata na pomen pesnikovanja danes, o tem, kaj veže primorske pesnike. Govor je bil seveda tudi o zamejstvu in o tem, kakšna je danes ustvarjalnost v zamejstvu in kako se pesniki iz zamejstva vključujejo v splošno slovensko literaturo. Odgovori na vprašanja, ki so jih nekateri izmed občinstva postavili, so bili večkrat zanimivi, dokazali pa so, da obstaja potreba, da bi se tudi. pesniki iz Primorske med sabo srečevali in nastopali na takšnih večerih, kakršen je bil včerajšnji v Pilonovi galeriji.
Protest zaradi odložitve oddaje «AAA offresb
Ženski koordinacijski sindikalni odbor (CGIL - CISL - UIL), ki združuje nameščenke tržaškega sedeža RAI, je sinoči izdal poročilo, v katerem izraža svoje začudenje ob sklepu ravnateljstva RAI o odložitvi oddaje z naslovom «A.A.A. of-fresi*, ki jo je pripravila ista ženska ekipa, ki je znana po prejšnji oddaji «Proces zaradi posilstva*. Koordinacijski odbor odločno protestira proti sklepu, ki je nesprejemljiv in ki grobo krši avtonomijo radijske ustanove. Sklep je hkrati žaljiv za avtorice in za same gledalce, ki jim je bila odvzeta možnost, da bi se pobliže seznanili s problemom prostitucije in se mogli izreči o oddaji. Koordinacijski odbor na koncu obsoja dejstvo, da se v krajevnih oddajah močno zanemarja ženska problematika.
Še en primer diskriminacije
Dvojezičnost je pojem, ki ga marsikdo v našem mestu ne more z lahkoto prebaviti. O tem pričajo številni primeri. Za kroniko naj dodamo še enega. Občinska Cecovinijeva uprava je izdelala lepake z listami j za volitve v tržaško krajevno zdravstveno enoto, ki jih mora izobesiti ! v občinski izpostavi in na oglasnih j deskah okoliščih občin. Lepak je samo v italijanščini, čeprav je LpT skušala z besedami večkrat dokazovati, da spoštuje pravice Slovencev. To bi preprosto lahko komentirali s starim ljudskim pregovorom, da «osel menja dlako, a ne navade*.
Na novi primer diskriminacije je prva odgovorila nabrežinska občinska uprava, ki je poslala tržaškemu županu in prefektu protestno brzojavko z zahtevo, da tržaška občina nemudoma poskrbi za dvojezične lepake.
Nov tečaj slovenskega jezika
Poleg rednega delovanja — jutri se začne drugo polletje tečajev 80-81 bo Italijanski zavod za slovenski jezik in kulturo uvedel tudi brzi tečaj slovenskega jezika. Vpisovanje v tajništvu zavoda v Ul. Valdirivo 30, telefon štev. 64495.
• Te dni je izšla 3. številka revije «Trieste Economica* za leto 1980. Revija, ki je uradno glasilo tržaške trgovinske zbornice, vsebuje tudi novo rubriko z naslovom »Govorica številk*, za katero skrbi strokovnjak G. Palladini.
Ob 4. obletnici smrti
MARJ0LE PERTOT
se je spominja
Trst, 15. marca 1981
Mitja z družino
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat in stric
ALOJZ ZAVADLAL
(Gigi)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. marca, ob 14. uri iz nabrežinske cerkve.
Žalujoči sestre Bibiana, Olga in Ana, nečaki ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 15. marca 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga
PINETTA BAŠA roj. PITTANA
Pokopali smo jo 12. marca v Benetkah.
Žalujoči mož Albert in drugo sorodstvo
Sesljan, Dornberk, Benetke, 15. marca 1981
Zapustil nas je naš dragi
BRUNO JELUŠIČ
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropadi.
Žalujoči svojci
Gropada, 15. marca 1981
Nenadoma nas je zapustila naša draga
MIROSLAVA STOK vd. LAZAR
Pogreb bo v torek, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Col.
rtvoffrno ». 9? ; «Ioc. h.-, j	•	. .	.
Z ljubeznijo se je spominjajo sestri, nečaki, sorodniki in znanci iz Repna
.1«v»»JJSic»itii;i«A»VIIVUH tiki«
Repen, Trst, 15. marca 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)

ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
EMILA REGENTA
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala dr. Florijanu Ukmarju.
Žena Danica in hčeri z družinama
Trst, 15. marca 1981
•0
ZAHVALA
Iskreno se zait val ju jemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega očeta
ALOJZIJA ERMANA
Trst, Opčine, 16. marca 1981
Družina Erman
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ANGELA POŽARA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala župnikoma Miklavcu in Gerdolu.
Trst, Innisfail, 15. marca 1981
SVOJCI
17. 3. 1980	17. 3. 1981
Ob 1. obletnici smrti
BIANCE FRANDOLIČ
se je vedno z ljubeznijo spominjajo
mož Mirko in sin z ženo
Trst, 15. marca 1981
PRED KRATKIM JE KONČNO STOPILA V VEUAVO
Varianta 25 - nepopoln inštrument urbanistične ureditve naših vasi
Na občini so na ogled zemljevidi, s katerih lahko razberemo, kako so bile vasi consko razmejene in kje so možne gradnje
Pisma uredništvu
Tam, kjer žimnice cveto...
Varianta 25, ki bo šla v zgodovino tržaške občine kot eden največjih urbanističnih naporov, je postala zakon. V občinski palači, na od deiku za urbanistiko v šestem nadstropju, so v teh dneh dolge vrste ljudi, ki čakajo, da bi si lahko ogle dale to urbanistično čudo. Med nji mi srečujemo tudi veliko ljudi iz naših vasi, ki z mešanimi občutki zrejo v velike zemljevide, na katerih so označena področja v kra ških vaseh in okrog njih, ki so bila zaznamovana kot zazidljiva. V kak šno urbanistično področje so uvrstili moje zemljišče, se vprašuje družinski oče, ki že leta in ieta nestrpno čaka, da bi mu bilo dovoljeno zgraditi skromno hišico Drugemu bi bilo dovolj, da bi mu dovolili dozidati sanitarije, ali majh no delavnico, ali pa garažo k stari hiši.
Veliko pa je tudi ljudi iz mesta, ki so nemara kupili zemljišče nekje na Krasu in jih sedaj zani hia, če bodo na njem lahko kaj zgradili. Med njimi je prav gotovo kak špekulant, ki .je prežal na trenutek, da se spet odprejo možnosti gradenj na Krasu, kar pri naša vselej ovrednotenje tistih zemljišč, ki so bila določena kot za vidljiva. Pri sebi že dela račune, kako bo s spretnim nakupom - prodajo zemljišča lahko prislužil nekaj milijončkov. Skratka, prva in dokaj nepopolna vest tržaškega italijanskega dnevnika pred dobrim tednom je sprožila pravo mrzličnost V ljudeh.
Toda, kaj dejansko prinaša va rianta 25, ki ima vse značilnosti pravega regulacijskega načrta, čeprav je le njen sestavni del, našemu prebivalstvu? Dvanajst let je bilo treba čakati, da so izdelali urbanistični inštrument, ki ha neki način spet odpira določene možnosti gradbenih posegov kraškemu (vendar na vsemu) prebivalstvu ter nekaterim predmestnim krajem, kot so Ferlugi, Lonjer ali Skedenj. Med tem je moralo seveda veliko, zlasti mladih ljudi v mesto ali kam drugam po stanovanje, ker jim na lastni zemlji ni bilo mogoče urediti domovanja. Če pa je bile treba že tako dolgo čakati, je bilo prav zato s še večjo upravičenostjo pri čakovati, da bodo, četudi s takšno Zamudo, vsaj zadovoljivo rešili ta problem. Pričakovati je bilo, da bodo izdelali takšen urbanistični inštrument, ki bo pravično in skladno pripomogel k ovrednotenju kra-škega področja in ki bo omogočil.
da se bo to področje vključilo v splošni razvoj tržaške občine Namesto tega pa je nastalo skrpucalo, ki ni ne «ptič ne miš», kot je ironično pripomnil nekdo, ko je od hajal iz občinske palače, potem ko Iz zapletenih črtežev ni mogel po vsem razbrati pravih odgovorov na vsa svoja vprašanja Kaj pravzaprav predvideva ta varianta, ki je toliko časa romala med občino in deželo? Težko je jas no obrazložiti vse tisto, kar bi bral ce lahko zanimalo. Dejstvo je, da je morala občina prilagoditi prvotno vsebino variante, kakršna je bila sprejeta leta 1977 v občinskem svetu, deželnemu urbanističnemu načrtu, kar zadeva razmejitev vasi po conah. To so cona A, ki nai bi obsegala zgodovinsko vaško jedro, cona B, v kateri naj bi bili dovoljeni dopolnilni gradbeni oose gi in cona C, v katero naj bi se vas lahko širila. Občina je kot zna no, po lanskem sklepu, postavila vse kraške vasi ter kraje, kot Skedenj. Lonjer in Ferluge v cono A kar naj bi pomenilo, da ostanejo vse gradnje še naprej blokirane, dokler občina ne izdela podrobnih načrtov. Dežela pa je ta sklep zavrnila in določila, da bo omejitev veljala samo za Križ. Prosek in Kontovel, medtem ko velja za ostale prejšnja razmejitev in prejšnja normativa. To pomeni, da so v coni B dovoljene zgradbe do 6 kubičnih metrov na kvadratni meter, v coni C pa so gradnje podvržene lotizaciji, kar pomeni, da mora za-
sebnik v bistvu poskrbeti za ureditev javnih infrastruktur.
Vse te možnosti pa so dokaj o mejene, da ne govorimo o primerih zahodnokraških vasi, kjer bo treba spet čakati kdove koliko ča sa, preden bodo izdelali in odobrili podrobne načrte Kako so bili posamezni kraji consko razmejeni, pa je treba vsekakor preveriti na zemljevidih, ki so sedaj na ogled na občini in ki jih bodo v prihod njih dneh razobesili tudi na sedežih rajonskih svetov.
V	torek, na pobudo SPD Tabor
Filmski veter A. Žerjala na Opčinah
V	torek zvečer bo v Prosvetnem domu na Opčinah predvajal Aljoša Žerjal svoj film o lanskih olimpijskih igrah, ki so se odigrale v Mo- . skvi. Žerjal je obiskal vrsto dežel po j vsem svetu in vselej je znal prikazati živo in z globokim človeškim čustvom življenje in običaje drugih narodov ter naravne in umetne lepote tujih dežel. In tudi ta film bo brez dvoma zanimal tako mlade športnike kot starejše, ki so jim športni dosežki bolj tuji. Za vse se obeta zanimiv in lep večer.
• Tržaška občina sporoča, da bo danes bazen «B. Bianchi* zaprt za občinstvo, in sicer zaradi nekega tekmovanja v plavanju.
mm
DACIA MARAINI
ŽENSKI NA PODEŽELJU
Danes, 15. marca, ob 18. uri v SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU
Gledališča
VERDI
Danes ob 16. uri (red D za vse vrste prostorov) tretja predstava Bellinijeve opere »Mesečnica*. Dirigent Oliviero de Fabritiis.
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri bo na sporedu «Karl Valentin Kabarett» v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek 8 - red: četrta nedelja.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu Pirandellovo delo «11 piacere dell'o-nesta*. Nastopa Alberto Lionello. Režija Lamberto Puggelli. V abonmaju odrezek 6. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Red: prva nedelja.
Koncerti
Izleti
VZP1-ANP1 Sekcija v Križu, organizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Bihača, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160 tisoč lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel. 220251, kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Prosimo, da se zainteresirani čim prej prijavijo, ker je število prostorov omejeno.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da ima še nekaj prostih mest za družinski izlet v Beograd z ogledom mesta in Hiše cvetja. Izlet bo 18., 19. in 20. aprila. Vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30, vsak dan, razen ob sobotah, od 17. do 19. ure. Telefon 64459.
V petek je na ekonomski fakulteti diplomiral
BRANKO JAZBEC
Novopečenemu doktorju čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov v življenju. Družina Škrlj in še posebno Nevenka.
Spoštovano uredništvo Prilagam vam vrsio fotografskih posnetkov, ki bodo prav gotovo veliko bolje kot besede opozorili na značilen pojav nesnage v našem mestu. Nekaj pa le velja dodati. Tržaška uprava je, kot vemo, velika častilka snage, saj poznamo njene zagrizene kampanje za zaščito mestnih ulic pred smetmi «neolika-nih» balkanskih kupcev. Sedaj, ko je kupcev manj, so se tudi kampa-
iiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiMiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
PREDVČERAJŠNJIM SO SE ZBRALI NA SKUPŠČINI
Spremljevalci handikapiranih otrok v boju za ureditev delovnih odnosov
Spremljevalci handikapiranih o-trok so se včeraj zbrali na skupščini, da bi razpravljali o uspehu sindikalnega boja, ki so ga v zadnjih dneh vodili za ureditev delovnih odnosov. Kot smo že poročali, je vodilni svet zdravstvenega konzorcija, kljub političnim manevrom Liste za Trst in določenih krogov KD, saniral položaj 39 spremljevalcev. Odobrili so namreč sklep, da se jih na-
VESTI IZ LJUBLJANE
Klub zamejskih študentov popestril svojo dejavnost
Klub prireja niz predavanj o temi «.Razvoj slo-venskega nacionalnega vprašanja na Primorskemu
V okviru svojega delovanja je Klub zamejskih študentov v Ljubljani organiziral niz predavanj na temo «Razvoj slovenskega nacio-halnega vprašanja na Primorskem*. V torek je bilo v prostorih Univerzitetne konference prvo predavanje, bi je zajemalo obdobje do prve svetovne vojne. Predavatelj Boris Gombač, sicer zgodovinar na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, 'e številnim prisotnim članom kluba ih srednješolske mladine izčrpno o-brazložil ekonomski in socialni razvoj Trsta z okolico ter s tem v tesni zvezi razvoj nacionalnega vprašanja na Primorskem. Na sporedu sta še dve predavanji: «Razvoj nacionalnega vprašanja med obema Voji:ama» bo obravnavala Milica Kacin Wohinz, zadnje pa bo na Vrsti povoino obdobje, predavatelja Pa bosta Alenka Rebula - Tuta in Karel šiškovič.
Pred kratkim so bili člani kluba zamejskih študentov iz Ljubljane v Celovcu, kjer so študenti iz Gradca, z Dunaja in iz Celovca predstavili celovškim maturantom univerzitetni študij v Ljubljani. V sodelovanju s klubom dunajših študentov pa so v februarju priredili gostovanje dramskega odseka tega kluba, ki je u-spešno nastopil s političnim kabaretom »Prizori iz nemških noč L.
Glavna skrb kluba pa gre v smeri iskanja prostorov, kjer bi se lahko mladinci iz Koroške, Porabja in Italije lahko zbirali. Toliko let namreč neuspešno stremijo po tem, letos pa kaže, da se je stvar le premaknila iz mrtve točke: na njihovo prošnjo je uprava študentskih domov pozitivno odgovorila, v kratkem bodo torej imeli svoj sedež, kjer se bodo lahko zbirali, imeli svoj arhiv, predavanja ter vse ostale manifestacije (fg)
mesti do 31. marca, medtem pa naj bi posebna komisija konzorcija preverila, če so bile pri njihovi »neformalni* namestitvi morebitne pomanjkljivosti v upravnih postopkih. Komisija ima tudi nalogo, da preveri razne možnosti za reorganizacijo in bbljšo kvalifikacijo te službe.
Na včerajšnji skupščini, ki so se je udeležili tudi sindikalni predstavniki CGIL in nekateri operaterji zdravstvenega, kojnz^rcija, je v glavnem prevladalo mnenje, da je bila mobilizacija spremljevalcev in operaterjev uspešna, saj je vodilni odbor dejansko priznal pomembnost te službe, ko je namestil nadaljnjih 39 operaterjev. Problemi pa nastajajo pri zapadlosti sklepa: kaj bo po 31. marcu? Bodo rok podaljšali? Kako pa misli vodilni odbor reorganizirati službo?
Med udeleženci je pri tem nastala živahna debata, saj si niso bili vsi edini glede raznih možnosti za iz-bcjjšanje službe in kriterijev za namestitev. Sindikalna predstavnika sta vsekakor bila optimista, poudarila pa sta, da je treba zaradi skorajšnje ustanovitve krajevne zdravstvene enote razširiti vprašanje te službe in sploh vseh skrbstvenih storitev, ki so sedaj v pristojnosti konzorcija. Zato so se zavzeli predvsem za enotnost vseh treh sindikalnih zvez. ki naj bi skupno nastopile pri posebni komisiji konzorcija za u-reditev vprašanj reorganizacije, kvalifikacije in namestitev.
Na koncu so se spremljevalci sporazumeli, da priredijo čimprej sestanek z vsemi operaterji (psihologi in socialne delavke), ki so zaposleni v teritorialnih ekipah, zato da izdelajo skupno stališče glede vseh teh vprašanj. Do prihodnje srede pa bodo sestavili dokument, v katerem zahtevajo od vodilnega odbora podaljšanje roka od 31. marca na 30. junij, tako kot velja za pre-
ostale spremljevalce. Glede kvalifikacije pa zahtevajo temeljit tečaj, s katerim naj bi se spremljevalci prekvalificirali v asistente -vzgojitelje. Vsi se vsekakor zavedajo, da je treba v odločen boj proti manevrom LpT, ki nasprotuje decentralizaciji vseh zdravstvenih in skrbstvenih storitev, kot se je dokazalo tudi v zvezi z družinskimi posvetovalnicami, (ftf)
Že v teku priprave na tradicionalno «niajenro»
Čeprav je pust komaj mimo, se dolinska mladina že pripravlja na svoj tradicionalni praznik. Do «ma-jence», ki je navadno prvo nedeljo v maju, pa jih loči še poldrugi mesec. Letos bo «majenca» 3. in 4. maja, v zvezi z njo pa so potrebne dolgotrajne in zapletene priprave. Mladinke in mladinci so se zbrali na prvi fantovski dekliški uri in volil' novo vodstvo, ki bo moralo izpeljati ma-jenco 1981. Najbolj zanimiva točka prve «ure» je volitev novega župana fantovske. Lanski župan Davorin Smotlak je župansko žezlo prepustil Damjanu Sancinu. Tajniško funkcijo je fantovska poverila Franki Žerjal in Kseniji Kocjanč:č, blagajni-čarske posle pa bosta upravljali Vi-viana Jercog in Tanja Canriani. Novi odbor je precej številen in se je vnemo lotil dela, kar je že delno porok za dober uspeh letošnje ma-jence. (ris)
pam železnina
M STROJITEHNIČNI ARTIKLI
za industrij, kmetijstvo in za dom
TRST (industrijsko cona)
D O M J O, 132 - Tel. 824-979
nje umirile, vendar zaradi tega ni manj smeti, zlasti ne ob raznih perifernih ulicah in cestah, kjer jih je nasprotno vedno več. In te prav gotovo ne prihajajo z Balkana, kajti še nikoli nisem videl, da bi jugoslovanski turisti prinašali čez mejo razparane žimnice, razbite straniščne školjke ali obrabljene peči, ki jih je vsepovsod na pretek. Kaj ob vsem tem mislijo Cecovini in njegovi? Jim je mar dovolj, da je «čist» Trg Unita (v vseh smislih seveda) in njegova neposredna okolica, medtem ko se za njegovim hrbtom grmadijo razpadajoče žimnice?
(Sledi podpis)
Iz serije posnetkov iz raznih krajev mesta in neposredne okolice, za katere se bralcu zahvaljujemo, smo izbrali posnetek s poti, ki vodi skozi Bošket in ki ima od začetka do konca takšen videz, kakršnega vidimo na sliki.
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri, 16. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert pianistke Dubravke Tomšič.
Danes, 15. marca, ob 11. uri v okviru ciklusa nedeljskih koncertov bo nastopil komorni orkester Verdijevega gledališča pod vodstvom S. Zannerinija. Izvajal bo koncert za trobento, rog, tubo in godala G Viozzija in suito iz baleta «Pul-cinella» I. Stravinskega. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti.
Kino
......................................................................................................mi,mm,,*...um........mirnimi....m,mm....
Q1	.‘n nononiAno n/4 Q rJn 9A
Danes, NEDELJA, 15. marca KLEMEN
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob (8 10 — Dolžina dneva 11.52 — Lu-vzide ob 12.54 in zatone ob 3.27.
Jutri, PONEDELJEK, 16. marca
HILARIJ, GORIŠKI PATRON
^eme včeraj: na j višja temperatu-ra 11,3 stopinje, najnižja 6,3, ob 18. dri 11,3 stopinje, zračni tlak 1009,4 mh ustaljen, brezvetrje, vlaga 71-0’Jstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Monica Segalla, Martina Velica, Gianluca De Simo-nX Chiara D'Alessandro.
UMRLI SO: 59-letna Laura Raza Jd. Zlatic, 92-letna Olga lazbec, "?-letni Pascjuale Romano, 78-letna m a Grabic por. Dolesi, 74-letna Uucia Maria Bartolin vd. Spoto, 69-[ofni Antonio Dessanti, 79-letna Li-j^ra Zampi vd. Fabbri, 67-letna Uiuliana Mlinar por. Groppazzi, 72-*etni Romano Mesinz, 50-letni Bruno
“riušič.
OKLICI: trgovec Angelo Spedi-°ato in uradnica Marina Bacchelli, Prodajalec Tiberio Verginella in "■g pomočnica Ibolja Gordan, upokojenec Guerrino Žane in gospodiča Branka Vasiljevič, delavec An-rjdio Rupil in gospodinja Maria M°lea, uradnik Luciuno Deyme in Pevka Maria Gastol. univerzitetni študent Mario Gratton in učiteljica Patrizia Cravero, mesar Roberto Moreu in študentka Renata Stur-CJar. upravljalec orodnih strojev "•arino Benvegnu in trg. pomočnica Raffaella Annpsi, trgovski potnik
Včeraj - danes
21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
Danilo Beuk in frizerka Franca Minca, finančni stražnik Luigi Rago in gospodinja Viviana Canziani, stražnik JV Sergio Leoni in gospodinja Manuela Černe, uradnik Livio Stuparich in univerzitetna študentka Silva Preibaz, uradnik Massimiliano Carone in uradnica Ileana Rosa, tiskar Walter Corbatt. in uradnica Sabrina Franco, trg. pomočnik Giuseppe Pilolla in uradnica Nadia Zi-mola, uradnik Paolo Pellizzaro in študentka Garbiella Berti, uradnik Giovanni De Mitri in gospodinja Maria Angela Montevero, šolnik Livio Metton in uradnica Grazia Sega, funkcionar Cosimo Damiano E-
ste poskusili pri meni?
pifani in univerzitetna študentka Anna Rosaria Luigia D’Amicis, strojnik Paolo Serblin in bolničarka Sonia Grass, arhitekt Stefano Bron-zini in socialna delavka Anna Corti, izvedenec v načrtovanju Roberto Tavano in gospodinja Maria Moco-rovi, tehnik Mario Burlin in biologinja Gabriella Lenarduzzi, delavec Sandro Saccavino in gospodinja Rosa Turecek, brezposeln Mario Stanissa in kemijski tehnik Helena Kotar, delavec Antonio Nicosia in frizerka Annamaria Palmisano, univerzitetni študent Franco Manzin in uradnica Elisabetta Posar, urar Enrico Piatti in kalistka Laura Losurdo, podčastnik VL Antonio di Preša in delavka Adriana Magnarin, u-radnik Roberto Bo:i in uradnica Eda Furlani, inštalater Giovanni Buiatti Alessi in uradnica Mara Fornara.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43. UL Tor S. Piero 2
ZDRAVSTVEN/* DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do
tel. 213-137; Milje:	tel.	271-124.		
LOTERIJA				
BARI	78	72	63	19	33
CAGLIAR1	37	77	84	54	66
FIRENCE	1	41	26	50,	11
GENOVA	73	45	51	89	24
MILAN	23	27	37	64	32
NEAPELJ	42	29	56	4	25
PALERMO	3	57	29	38	11
RIM	72	74	5	73	80
TURIN	9	26	51	20	57
BENETKE	42	50	63	80	33
ENALOTTO				
2X1	2 1 X KVOTE: 12 — 5.500.000 lir 11 -	284.300	Ur 10 —	37.700	lir	1 2 1		X 1 2	
Še o praznovanju
8. marca na šolah
Ker ste v vašem časopisu objavili nekatera mnenja glede prošnje dijakov slovenskih višjih srednjih šol, da bi ob dnevu žensk naša skupina nastopila z lastnim programom, -bi radi pojasnili naše stališče ž namenom, da se še enkrat zavzamemo za* večje poznavanjein satume-vanje med Italijani in Slovenci, Id žirijo v naši deželi	;	.T *
fc&šp *wlaft^esta:vijajo lijanske narodnosti in se zato naši nastopi vršijo v italijanščini. Politična in socialna zavest pa nas je vedno'silila k temu, da bi naše delo širili v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti in kulture. Zavedamo se namreč, da se o prostoru, v katerem skupaj živimo, ne moremo popolno in veljavno izražati, če nastopamo za ločenimi okopi.
Z navdušenjem smo torej sprejeli povabilo slovenskih dijakov, z njihovim sodelovanjem je na podlagi našega programa nastajal nov program. Bili smo pripravljeni sprejeti pogoj, da bi v naš program u-vrstili slovensko pesem, pogoj smo sprejeli samo z namenom, da bi o-hranili prostor za pozitivno soočanje in možnost bodočega sodelovanja. Na žalost ni bilo mogoče dovršiti omenjene izkušnje, čeprav smo bili mi razpoložljivi.
Mislimo, da je zadeva, ki so jo sprožile nekatere šolske oblasti, korak k družbenemu in kulturnemu zapiranju, ki ne more biti najboljši način za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Srečanje in sožitje s slovensko narodnostno skupnostjo sta vedno naleteli na zapreko zaradi nepoznavanja slovenskega izvirnega zgodovinskega doprinosa in zaradi nepoznavanja slovenskih kulturnih posebnosti. Naša akcija je želela pomeniti zavzetost v boju proti omenjenim zaprekam. V preteklih letih so enkrat slovenski mladinci že sodelovali z nami, skupno delo je rodilo številne dvojezične nastope, vendar se .je že takrat sodelovanje nenadoma prekinilo. Razlogi za prekinitev sodelovanja pa so za nas ostali še do danes nerešena skrivnost.
11 Canzoniere Triestino
Ariston 16.00-18.00-20.00-22.00 «A-tlantic city, USA*. Louisa Malleja, Buri; Lancaster, Susan Sarandon, Michel Piccoli, Kate Reid.
Eden 15.00 «Toro scatenato*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. V ponedeljek isti film ob 17.30.
Ritz 16.00—22.15 «Laguna blu*. B. Shields, Christopher Atkins. V ponedeljek isti film ob 18.00 uri.
Excelsior 17.00 «La formula*. Mar-lon Brando.
Grattacielo 15.00 «11 bambino e il grande cacciatore*. William Holden in Ricky Schroder.
Fenice 16.30 «Occhio alla penna*. Bud Spencer.
Aurora 16.00 «L’oca selvaggia col-pisce ancora*.
Cristallo 16.00 «11 bisbetičp doma-to». Adriano Celentano. ' ■
Vittorio Veneto 15.15 «La moglie in
Na ekonomski fakulteti Trža-
EMIL. PETAROS . .	,
Capital	mu itsjtrem
f Čestitke
ZA VAŠO POROKO..
«F0T0GRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
Dne 17. marca bo praznoval rojstni dan PAVEL KALC. Vse najboljše mu želijo mama, očka in brat Igor.
Danes bo ugasnila prvo svečko IRINA SANCIN. Da bi zrastla v pridno in zdravo deklico ter da bi bila vedno nasmejana kot doslej, ji želita tata Sergij in mama Alda.
V petek, 13. marca, je praznovala 11, rojstni dan LILIJANA VRABEC iz Prečnika. Vse najboljše ji želijo botra Anica in Ivan ter Bruna.
Dne 13. marca je praznovala naša LILIJANA 11. pomlad. Da bi ostala vedno tako pridna v šoli in doma, so želje mame, očeta, sester Valentine in Majde z družino, bratov Darija in Franka ter none.
Danes praznuje 70. rojstni dan PEPI OZBIČ. Vse najboljše mu želijo žena, sinova in hči z družinami.
Danes praznuje 4. rojstni dan JASNA SIMONETA. Obilo zdravja, sreče in da bi bila pridna, ji želita Irina in David.
Danes praznuje rojstni dan RADO MILIČ. Vse najboljše mu želi Tatjana.
Ob življenjskem nspehu EMILA PETAROSA mu čestita družina Zahar iz Boršta št. 58.
sinio».
Moderno Matineja ob 10.45 «Tre ra-gazzi in gamba alfattacco di Ufo*.
Moderno 15.00 «Speed driver*. Fa-bio Testi.
Lumiere 14.30 «1 tre deli’operazione drggo*. V ponedeljek ob 16.00 »Killer elite*.
Mignon 16.00 »Laura, primizia d'a more*. Režija D. Hamilton. Prepo vedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.45—22.15 «Giochi eroti ci di una moglie perversa*. Pre povedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.00—22.15 «Ameri can porno teen agers*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.45 »Le signore del quarto piano*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18 letom
Volta (Milje) 15 00 «La fuga da Al-catraz*. Clint Eastvvood.
Te dni slavi 60. rojstni dan
MARCEL PETKOVŠEK
Delavnemu odborniku iskreno čestita KD Union iz Podlonjer ja. Čestitkam se pridružuje KD Slavko Škamperle.
Te dni je na ekonomski fakulteti diplomiral
EMIL PETAROS
Mlademu doktorju čestitajo tete in strici iz Gročane in Peska z družinami.
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev iz dolinske občine iskreno čestita
EMILU PETAROSU
za uspešno opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti.
REVIJA OTROŠKIH IN MLA DINSKIH PEVSKIH ZBOROV
PESEM MLADIH
bo danes, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
vX"x"lvXvXdvXv!vX"x"t‘XvX
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
TABOR “
V torek, 17. marca, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu filmski večer Aljoše Žerjala
«Moskva - Olimpiada 80»
Vabljeni
KD S. Škamperle in KD Union prirejata v petek, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih pro štorih KD Slavko Škamperle -Vrdelska cesta 7, večer diapozitivov na temo
AMERIKA DEŽELA PROTISLOVIJ
Vabljeni
Mladim iz Boršta in Zabrež-ca čestita
EMILU PETAROSU ob uspešno opravljeni diplomi.
Pevski zbor Fantje izpod Gr made in dekliški zbor Devin s sodelovanjem osnovnošolskih o-trok iz Jamelj prirejata danes, 15. marca, ob 17. uri
KULTURNO
PRIREDITEV
ki bo v župnijski dvorani v Jamljah.
Vabljeni
čestita
PD Slovenec
Klub zamejskih študentov prireja niz predavanj na temo
RAZVOJ
NACIONALNEGA VPRAŠANJA NA PRIMORSKEM
V torek, 17. marca, ob 19 uri v Ljubljani na Trgu osvoboditve l/n bo dr. Milica Ka-cin-Wohinz obravnavala obdobje med obema vojnama.
Vabljeni
Razstave
V domu Albert Sirk v Križu .je odprta razstava del Bogomile Do-ljak. Urnik: vsak dan od 16. do 2-3., danes pa od 10. do 12. in od 16. do 23. ure.
Zveza
slovenskih kulturnih društev
sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
ki bo 23. marca 1981 ob 19.30 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 (Gregorčičeva dvorana). Dnevni red:
1.	sprememba pravil statuta
2.	razno
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
14. 3. 1981	
Ameriški dolar	1022,-
Funt šterling	2265.-
Irski funt šterling	1760.—
Švicarski frank	526,-
Francoski frank	203,-
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	483,-
Avstrijski šiling	67,50
Kanadski dola”	850.-
Holandski f.orinf	436.—
Danska krona	153.—
Švedska krona	219,—
Norveška krona	187,—
Drahma	16.-
Mali dinar	29,20
Veliki dinar	29.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMOKSKE
PRIMORSKA POJE 81
Revija slovenskih pevskih zborov
Nastopajo zbori iz Križa, Košane, Dutovelj. Ajdovščine, Šmarij pri Kopru, Trebč, Sovodenj, Ricmanj. Kobarida, Ljubljane, Vipave fn s Proseka - Kontovela.
V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na 4 predavanje
ROMANI IN SLOVANI V SLOVENSKI POLITIČNI MISLI P*?ED STO LETI
iz ciklusa Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina.
Predava univ. prof. dr. Vasilij MELIK v sredo, 18. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
POTREBUJETE KREDIT ?
VEDNO NA. USLUGO VAM JE
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TEL. 200186

5. RAZSTAVA NAVTIKE, PRIKOLIC IN OPREME ZA KAMPIRANJE
URNIK: 15,30-20 (sob. in ned. 10-20)
Vstopnina:2.000 lir znižana: 1.500 lir

SESTANEK OSIMSKIH KOMISIJ V GORICI
Nakazane številne možnosti in potrebe po sodelovanju v obmejnem prostoru
Dvojna mera Rima do Trsta in Gorice - Osimski sporazum obravnavali kot celoto
Sestanek deželne in goriške komisije za osimska vprašanja, ki je bil v petek v pokrajinski palači (o njem smo poročali včeraj), ni odprl samo neljubega vprašanja alternativne lokacije za industrijsko cono na Krasu, ampak je osvetlil tudi vsebinske aspekte izvajanja o-simskega sporazuma, ki bi jih lahko vzporgdili s pozitivnimi poudarki na okrogli mizi SKGZ.
Tako bi najprej navedli točke, ki jih je nanizal predsednik goriške osimske komisije Silvino Poletto. Njegovo izvajanje je bilo shematično in je, tako sodimo, odražalo dokaj enotno gledanje vseh političnih skupin. Poletto je predlagal skupno upravljanje posoškega vodovja; opozoril je na aktualnost plovnega kanala Soča - Sava; predlagal skupinsko delo strokovnjakov pri gradnji jezu na Soči za namakalne potrebe dveh konzorcijev, o-pozoril na posledice, ki jih bo kriza avtoprevozništva imela na zamisel o gradnji avtoporta in na povezavo z železniškim vozliščem pri Červinjanu; povedal je, da je šlo osem milijard lir z avtonomnega na splošni italijansko - jugoslovanski račun; seznanil je komisijo o predlogu za prekategorizacijo ne katerih mejnih prehodov; nakazal je možnost vključitve sporazuma o ribolovu v lokalne račune; naglasil je neizogibnost industrijske kooperacije, če se noče zabresti v škodljivo avtarkijo in zapiranje, urejevanje meteorskih voda pa narekuje sodelovanje v Brdih pri regulaciji potokov; cestno povezavo med prehodom Štandrež in prista niščem Portorosega je po besedah Poletta potrebno finansirati iz go-riškega sklada. Kot spodbudno vest je navedel ustanovitev -konzorcija v Vidmu med številnimi podjetniki, ki so si za cilj postavili kooperacijo z Jugoslavijo.
Bruno Longo je dejal, da bo mednarodni mejni prehod štandrež, ki ga ne smemo zamenjavati z avto-pprtom, ki ga niti še niso pričeli grgditi. prvi v osimskem sporazumu predvideni in dograjeni objekt. Lon go se je vprašal, kako bo goriška občina ta objekt upravljala (to bo edini primer v Italiji) objekt, ki bo služil svojemu namenu samo, če se bo enakovredno obravnavala izgradnja «naramnic» (avtocest) iz Gorice in Trsta do Razdrtega.
Longo je obširno govoril o prosti industrijski coni na Krasu in o predlogu za alternativno lokacijo (temu vprašanju je bil posvečen včerajšnji članek o zasedanju), toda hkrati je osvetlil ra?jična merila v odnosu države do Trsta in Gorice. Na Tržaškem operaterji plačujejo carino v roku 180 dni, na Goriškem pa v 30 dneh. Na dlani je. da je pri sedanji stopnji inflacije, ki dosega 22-24 odstotkov, plačilni rok šestih mesecev velik privilegij.
Giuseppe Agati je navedel izjavo goriške delegacije ministru Sartiju, po kateri se Goričani zavzemajo za demokratično upravljanje po-osimskega razdobja, da preprečijo škodo, ki jo je slabo upravljanje osimskega sporazuma povzročilo na Tržaškem. Nasprotoval je sprejemanju «zaprte škatle* (pri tem je mislil na predlog o alternativni lokaciji proste industrijske cone), ker je že za sedanje infrastrukture slovenska skupnost utrpela škodo, če ne bi zemlje slovenskih lastnikov zasegli za izgradnjo infrastruktur. V zvezi s plovnim kanalom je dejal, da so v Ljubljani svoj čas na mednarodnem strokovnem nivoju govorili, kar pomeni, «da oni verjamejo vanj, mi pa ne.» Dolgoletna začasnost mejne črte je imela za posledico, da smo načrtovali mednarodni mejni prehod na jugoslovanskem ozemlju in tako pri projektiranju izgubili štiri leta. Neracionalno smo prostorsko načrtovali z našim teritorijem in bili odsotni pri sprejemanju odločitev na višjih ravneh — je rekel Agati — ter se komaj v zadnjem času z vključitvijo župana in pokrajinskega predsednika v vladne komisije vzpostavlja pravilen odnos do krajevnih ustanov.
Predsednik trgovinske zbornice Lupieri je v zvezi s pr >sto industrijsko cono dejal, da bo za italijanske industrijce vabljiva samo pod pogojem, da jim bo dan paket olajšav, ki bo omogočil kratkoročno a-mortizaeiio. Sodil je, da za to cono na Goriškem nimamo prostora in da je sporazum EGS - Jugoslavija odvzel prvobitni značaj osimskega sporazuma.
Marija Ferletič je posvetovanje med deželo in krajevnimi ustanovami postavila za pogoj, če se hoče preprečiti politična škoda Ko je govorila o' vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, je dejala, da bi morala dežela njene gospodarske interese, ki so narodnostni intere si, upoštevati pri sestavljanju gospodarskih razvojnih načrtov in deželnega urbanističnega načrta.
Po zasedanju si je deželna osimska komisija ogledala prehod Štan-drež. Ko bo ponovno prišla na Goriško. si bo ogledala še druge o-bjekte.
Danes v KD volitve novega odbora
Na sedežu goriške. krščanske, de mokracije v Ulici Angiolina bo danes ves dan odprto volišče. Volili bodo odbor mestne organizacije te stranke. Pravijo, da ni bilo še nikdar tako vroče v tej stranki kot je sedaj. Za mesto tajnika KD v občinskem merilu naj bi se zavzemal bivši občinski odbornik Francesco Moi-
se. Nekatere skupine pa predlagajo druge člane. Pravijo da bi dosedanji tajnik dr. Roncone zapustil to funkcijo. Govorijo tudi o številnih premikih od ene do druge struje znotraj krščanske demokracije.
Nobenih anagrafskih potrdil zaradi stavke
Na goriškem županstvu so se včeraj, kljub popolni avtomatizaciji na anagrafskem uradu, kjer izdajajo različna potrdila, znašli v težavah. Zaradi stavke uslužbencev, ki upravlja deželni elektronski informativni center, ni bilo mogoče vzpostaviti zveze s centrom v Trstu in torej niso mogli izdajati potrdil.
Ni izključeno, da bo treba s podobnimi težavami računati tudi jutri.
Odbor zbora »Seghizzi* je predsedniku pokrajine Cumpeti in županu Scaranu «orisal svoje finančne težave in program dela. V tem letu bo imel več koncertov v inozemstvu. 20. marca bo koncertiral v Novi Gorici, cd 25. aprila do 2. maja, pa bo šel na turnejo po Madžarski, od 25. do 27. septembra pa po Zahodni Nemčiji.
POKRAJINSKI KONGRES VZPI-ANPI
SKRBETI ZA SOŽITJE V OBMEJNIH KRAJIH
Organizacija bo na vsedržavnem kongresu v Genovi zahtevala zaščitni zakon za Slovence
S pozivom na delo za enotnost italijanskih demokratičnih sil v boju za demokracijo in proti terorizmu, za vključevanje mladih v boj za realizacijo ciljev odporniškega gibanja ■ in s sprejemom resoluci je za sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence v naši deželi se je včeraj zvečer v pokrajinski sejni dvorani zaključil deveti pokrajin ski kongres VZPI-ANPI
V odsotnosti obolelega predsednika Sassa .je kongres odprl podpredsednik Ladi Dornik. Za njim ie delegate in goste, med katerimi so bili zastopniki oblasti, organizacij in Zveze borcev iz Nove Gorice. Karel Černič je predlagal imeno vanje predsedstva, v katerega je bil imenovan, poleg Dornika in Černiča, tudi Avgust Lenardič in ki ga je vodil Giuseppe Lenardon - Lojze.
Politično poročilo je prebral Gio vanni Padovan - Vani. Najprej je navedel nekaj podatkov o delovanji! v zadnjem razdobju in pri tem omenil aktivnost sekcij v Tržiču in slovenskih sekcij. Povedal je, da ima organizacija 2.600 članov, da so se udeležili pomembnih manifestacij pri Peternelih, v Selcah in drugje ter da je bilo odkritih sedem partizanskih spomenikov, med katerimi tudi spomeniki v slovenskih vaseh. Omenil je pobratenja med obmejnimi kraji in poudaril vloge slovenske manjšine pri povezovanju
stikov ob meji in obmejnega prebivalstva sploh.
Padovan .je nato ocenil mednarodni položaj in dejal, da sta obe velesili oboroženi do zob in da je mir edina alternativa vojni, ki bi bila tako strahovita, da bi zaradi arzenalov jedrskega orožja naš planet lahko sedemkrat popolnoma uničili.
Padovan je zahteval globalni za ščitni zakon za Slovence v vseh treh pokrajinah naše dežele. S to zahtevo bo nastopila organizacijo tudi na deželnem in vsedržavnem kongresu VZPI-ANPI v Genovi.
Poudaril je, da se bo organizacija borila proti vojaškim služnostim v naši deželi, ker zaradi prijateljstva s Slovenijo vojaške naprave pri nas niso potrebne. Izrazil .je solidarnost z bojem narodov v svetu za svobodo in dejal, da je te terorizem odgovor konservativnih krogov na naraščajočo zavest, ki jo je italijansko delovno ljudstvo pokazalo jeseni 1968. leta. Izrekel je priznanje za proces demokratizacije v vojski, sodstvu, policiji in dejal, da se bodo v strankah, or ganizacijah in v družbi borili, da se zaustavi napad konservativizma. Ob koncu .je povedal, da bodo v prihodnjem mesecu podelili 295 jugoslovanskih odlikovanj nekdanjim partizanom, ki so se borili v jugo slovanskih formacijah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiivMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiimriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZASTOPSTVO GORICE V BRIŠKI GORSKI SKUPNOSTI
Še vedno razburkane politične vode po glasovanju v občinskem svetu
Socialdemokrati zavračajo očitke, da so glasovali za fašista - Pokrajinski odbor PSI obsoja proste strelce
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
S
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Priznan« mednarodno avloprevozniško podjetje
LA GOrFzIANA
GORICA - Ul. Duca DAosta 180 - tel. 84-845 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
i~|—f
POHIŠTVO Merijsko in po
meri
baoez: 6TEVERJAN, Bukovlle 15 — Tal. 31143 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel 31087
Stilno In moderno pohištvo — spolne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme zo kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SbRVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
Nezaslišan dogodek prejšnjega ponedeljka, ko je kar sedem svetovalcev. ki sodijo v sedanjo pet-strankarsko večinsko koalicijo na goriški občini, glasovalo za misov-skega predstavnika v upravni svet briške gorske skupnosti, te bil ves teden predmet živahnih političnih izjav. Tem sta se 'pridružili včera’ še dve. Kot je znano, je sedem svetovalcev večine s tajnim glasovanjem omogočilo izvolitev fašističnega svetovalca na račun ko munističnega. Del večinskih svetovalcev še je tako zelo grobo vmešal v glasovanje, ki sodi v pristojnost opozicije. Komunisti so takoj po glasovanju zapustili sejno dvorano, proti takemu početju prostih strejcev so protestirali svetovale; PSI, SSk in dva svetovalca KD. V naslednjih dneh sta tako početje prostih strelcev uradno obsodila mestni odbor socialistične stranke in pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, komunisti pa so dali nalepiti plakat, s katerim udarjajo po večinski koaliciji.
Doslej sta o tem molčali tako KD kot PSDI. V nekaterih krogih teh dveh strank prihajajo na dar. stališča, da ni sicer imelo glasovanje prevelike važnosti in da ga ni treba jemati s političnimi merili.
Načelnik socialdemokratske skupine v občinskem svetu Ezio Bian-coni pa je poslal včeraj listom 1-zjavo. V njej pravi, da izvolitev misovskega svetovalca ne predstavlja političnega problema. On sam ni spregovoril po glasovanju v ponedeljek zvečer, ker je biia ura že pozna. Če bi bil govoril, tako piše zastopnik PSDI, bi bila morala občina izplačati svetovalcem drugi žeton, ker bi se seja podaljšala čez polnoč. Tako je on preprečil, da bi bila občinska bla gajna oškodovana za približno mi iijon lir. Poleg tega pa Biancom trdi tudi, očitno v polemiki s stališčem PSI, ki jasno obtožuje socialdemokrate in nekatere demokristjane. da so volili za misovca Baiocehija. nasprotno socialdemo krati niso glasovali za misovca, marveč da so glasovali za zastop nika Slovenske skupnosti, ki je bil tudi izvoljen.
V zvezi s tem vprašanjem in v podkrepitev stališča mestneea odbora stranke smo včeraj dobili tu di tiskovno poročilo pokrajinskega izvršnega odbora PSI. Tudi v tem je ostra obsodba prostih strelcev v goriškem občinskem svetu. Očitno je, menijo socialisti, da neka lerim silam v večinski koaliciji ni všeč sedanja petstrankarska koa lici ja še posebej ne, ker v njej zavzemajo važna mesta oristaši so cialistične stranke. PSI meni, da ima ta dogodek izrazit politični pomen. Drugim strankam koalici je je dana naloga, da skrbijo da se ne bodo v njib vrstah pojavili
prosti strelci. Vsekakor pa ie izvolitev fašista v briško gorsko skupnost zelo hudo politično dejanje, pravi poročilo PSI. še posebej, ker pomeni to grobo vmešavanje nekaterih svetovalcev večine v zadeve, ki so v pristojnosti opozicijskih sil.
Na zadnji seji, v petek, 13. t.m. je rajonski svet za Pevmo - Osla vje in Štmaver med drugim raz pravljal tudi o čudnem zadržanju nekaterih strank večine, ki upravlja goriško občino, glede volitev predstavnikov v briško gorsko skupnost ter v zvezi s tem sprejel sledečo resolucijo:
»Rajonski svet iz Pevme - Štma-vra - Osla v ja, zbran na seji 13. marca 1981 je razpravljal o nedavni izvolitvi predstavnikov občinskega sveta v briško gorsko skupnost in ugotovil hudo odgovornost občinske večine, ki je omogočila izvolitev zastopnika neofašistične stranke (MSI) v omenjeni upravni organizem, obsoja to dejanje, ker predstavlja žalitev za prebivalstvo, ki živi na ozemlju briške gorske skupnosti, v katero spada tudi področje rajonskega sveta za Pevmo - Štmaver in O-slavje*.
Lep kulturni večer v dvorani v Pevmi
Najbolj razveseljivo je, da so na četrtkov kulturni večer prosvet nega društva «Naš prapon v Pevmi prišli ljudje vseh starosti, od šolarčkov do mladincev in starej ših ljudi. To pomeni, da jih je predlagana tema predvajanja etnografskih filmov zanimala. Najprej je zbranim domačinom spregovoril član tajništva ZSKD Zden ko Vogrič, ki je povedal, kako smo prišli do zamisli o ustanovitvi briškega muzeja ljudske kulture ter da ta akcija uspešno poteka že več časa v števerjanu, zajela pa bo celotno območje goriških Brd. Ustanavljamo pa tudi etnografsko dokumentarno središče v Gorici. Vogrič je še povedal, kaj, kako, s pomočjo pravzaprav vseh občanov zbiramo dokumente, slike in drugo narodopisno blago vključno popisanje starih pesmi, za kar pride v poštev še posebno pogovor s starejšimi vaščani. Sem sodijo tudi reki, pregovori, kuhinjski recepti, ki bodo šli ali so morda že šli v pozabo, spominja se jih le še kaka starejša oseba. Namen usta novitve te zbirke ie tudi na tak način dokazati slovensko prisotnost v Gorici in njeni okolici.
Strokovno pomoč pa ie ZSKD dobila v Goriškem muzeju v Novi Gorici in še posebej pri etnografskem strokovnjaku, kustosu muzeja Našku Križnarju, ki se ukvarja izključno s temi vprašanji.
V okviru te akcije ie Naško Križnar prišel v četrtek zvečer v Pevmo ter prikazal in obrazložil vrsto krajših dokumentarnih filmov, ki jih je napravil v raznih slovenskih krajih. Največ je bilo filmov s primorskega področja, Križnar pa je segel tudi čez mejo v Benečijo, prikazal pa nam je tudi nekaj iz drugih slovenskih pokrajin. Kar nam je pokazal, sodi marsikdaj že v zgodovino, s to obrtjo se ukvarja le še kak starejši človek. Znal pa je vzbuditi zanimanje publike saj so bili ljudje v dvorani kar dve uri.
Danes voden ogled razstave bakrotiskov
Ravnateljstvo pokrajinskih muzejev v Gorici obvešča, da bo danes dr. Dario Succi vodil ogled razstave bakrotiskov Micheleja Marie-schija. Prvi vodeni ogled razstave, ki je v palači Attems na Kornu, bo ob 11. uri, drugi pa ob 16.30.
Jutri seja na pokrajini
Jutri, ob 17. uri, se bo sestal goriški pokrajinski svet. Dnevni red zasedanja je dokaj obsežen, saj ob sega poleg ratifikacij sklepov pokrajinskega odbora, kar okrog 40 drugih točk, med temi tudi vrsto i-menovanj predstavnikov pokrajine v različne komisije, ustanove in organe. Poleg tega je predvidena razprava tudi o pravilniku poslovanja stalnih komisij pokrajinskega sveta.
V PRIREDBI ZSKD
V soboto v avditoriju v Gorici 11 zborov na Primorski poje
Med temi bodo tudi zbori z Vrha, iz Stmavra :n iz Rupe - Konec tedna še dva koncerta v Pivki (v petek) in v Trstu (v nedeljo)
štev, ki je, kot že v prejšnjih letih prevzela organizacijo za koncert v Gorici, vabi tudi tokrat goriško publiko k številni udeležbi.
Povejmo še, da bo na letošnji Primorski poje nastopilo vsega skupaj 17 pevskih zborov iz goriške pokrajine. Že v nedeljo, na tretjem koncertu, ki bo v Kulturnem domu v Trstu, nastopi, med drugimi Sovo-denjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan.
V petek, 20. marca se prične niz koncertov letošnje revije «Primorska poje*. Koncertov bo letos dvanajst, na njih bo nastopilo 139 zborov z obeh strani meje. Prvi koncert, v petek, 20. marca, bo v Pivki. Iz goriškega območja gre v ta kraj ženski p i :ski zbor «Oton Župančič» iz Štanureža, ki ga vodi Stanko Benko.
Koncert v Gorici, v avditoriju, pa bo v soboto, 21. marca, ob 20.30.
Na goriškem koncertu nastopi enajst pevskih zborov. Nastopili bodo v naslednjem vrstnem redu: 1. ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, vodi Nadja Kriščak; 2. mešani zbor Rečan iz Liese, vodi Antonio Qualizza: 3. dekliški zbor Danica z Vrha, vodi Magda F er jolja - Devetak; 4. mešani zbor Štmaver, vodi Gabrijel Devetak; 5. moški zbor Kogoj Justin iz Dolenje Trebuše, vodi Vladimir Jan; 6. mešani zbor Topničar s Trnovega, vodi Zdravka Mikuletič; 7. moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, vodi Dimitrij Grilj; 8. mešani zbor Hupa - Peč iz Rupe, vodi Zdravko Klanjšček; 9. tržaški mladinski zbor iz Trsta, vodi Tomaž Simčič; 10. učiteljski ženski zbor iz Tolmina, vodi Vera Clemente - Koič; 11. moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, vodi Ignacij Ota.
Zveza slovenskih kulturnih dru-
■IIIIIIIIIMIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIII ■■11*11111111(111111111111 tli 111111III tlllllllllllllkllllllllllltUltllHHMHH
OD DANES DO TORKA TRIJE KONCERTI V AVDITORIJU
Šotah SLOVENSKO
^ggjBsfiE
V TRSTU
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
V sredo, 18. marca, ob 18. in 20.30 v predavalnici v Ul. della Croce 3 v Gorici.
Prodaja vstopnic na sedežu ZSKD v Gorici ob delavnikih od 11. do 13.30 ter od 16. do 19. ure.
Zaradi omejenega števila sedežev prosimo, da si vstopnice pravočasno nabavite.
V	Gorici se te dni odvija živahna koncertna dejavnost. Danes ob 11. uri bo v deželnem avditoriju, na pobudo žensk, ki so zaposlene v prostih poklicih, koncert tržaškega «Cembalo Ensemble». Izkupiček prireditve bodo v celoti namenili kot pomoč po potresu prizadetim prebivalcem na Jugu.
Jutri, ob 18. uri, bo prav tako v deželnem avditoriju, nastopila mezzosopranistka Wilma Borelli, ob klavirski spremljavi Ennia Silvestri-ja. Koncert sodi v okvir glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občinska uprava. Borellijeva, ki v zadnjem času spet nastopa v milanski Scali, bo goričkemu občinstvu zapela vrsto odlomkov iz najbolj znanih italijanskih oper.
V	torek, 17. marca ob 20.' uri pa bo v deželnem avditoriju nastopila pevka Maria. Carta, znana interpret tatorka sardinskih ljudskih pesmi, ki pa je v zadnjem času ubrala ne-

KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON 84206 • 84207 * 85383 TELEFON MENJALNICE 83909
TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNI USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO L VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
OBISK V GORIŠKI RIBARNICI
PONOVNO VIŠJI IZDATEK ZA NAKUP SVEŽIH RIB
Kilogram navadnih orade pa je
sardel stane 2.800 lir treba odšteti 24.000 lir
- Za
Pred nekaj dnevi smo v našem listu ugotavljali, da so cene zelenjave zlezle izredno visoko in da je treba za kilogram peteršilja odšteti kar precej težkih tisočakov. Ob koncu tega tedna, ko imamo že za kako stopinjo toplejše vreme, sc se cene zelenjave znižale, na isti ravni kot prej pa so ostale cene sadja.
O draginji je sicer govor tudi v drugih trgovinah. Ponekod so že v četrtek nekateri kavarnarji prodajali skodelico kave po 350 lir, ker so v časopisju brali, da bo v vsej državi cena poskočila. V petek pa so se ti kavarnarji že umirili in spet prodajali kavo po 300 lir. Do kdaj bo to trajalo?
V zadnjih dveh tednih pa so poskočile cene drugega prehrambenega, t j. rib. Na goriškem pokritem trgu, na posebnih stojnicah prodajalcev rib, imajo še zlasti ob petkih veliko rib na razpolago. Pripeljejo jih v glavnem iz Gradež.a, kjer za ulov skrbijo tamkajšnji ribiči.
Šli smo med stojnice v ribarnici in si beležili cene rib. Za kilogram sardel je bilo treba odšteti 2.800 lir. Čisto navadne sardele so postale draga poslastica. Še pred petimi leti je bilo dovolj plačati za en kilo te vrste samo 700 lir. Italijanska vlada pa dela v časopisih veliko reklamo naj ljudje kupujejo «plavo ribo*, v prvi vrsti sardele, saj ni treba zanjo plačati deviz. Veliko dražje so skuše: 4.800 lir za kilogram. Postrvi, čisto navadne sladkovodne postrvi, ki jih ulovijo v ribogojnicah, so spet dražje: 4.400 lir za kilogram, šc pred petnajstimi dnevi je bila njih cena 4.000 lir (pred petimi leti pa samo 1.200 lir). Za kilogram svežih sip je bilo treba v petek odšteti 4.800 lir. medtem ko so bile klapavice cenejše, okrog 2 000 lir kilogram. Za kilogram svežih kalamarov je bilo treba plačati 7.000 lir, zmrznjene ribe so seveda cenej-
še. Dražji so bili morski listi: cena za kilogram teh je bila 16.000 lir, za kilogram orad pa je bilo treba plačati kar 24.000 lir.
Ko pišemo o teh cenah, lahko tudi razumemo, zakaj je cena ribam v restavracijah tako visoka.
Nove publikacije v knjižnici «D. Feigla»
V knjižnici «Damira Feigla* v Ulici Croce v Gorici so v zadnjih dneh dobili naslednje nove slovensko pisane knjige:
Liv Ullmann: »Spreminjanja*; Jacques Francois Gali: «A1-ba Zlato in diamanti. Kavčuk in kri. Kruh in bič*; Minka Krvina: »Breme resnice*; Saul Bellow: «Humboldtova oporoka*; Vicente Blasco Ibanez: »Mrtvi ukazujejo*; Carlo Sgor-lon: »Bogovi se bodo vrnili; Boris Režek: »Cesta na mejo*; W. Somerset Maugham: »Tesno domovanje*; Anton Ingolič; »Delavni dan sestre Marije*; Agatha Christie: «Umor na O-rient Expressu» in »Skrivnostne ure*; Chester Beecher Stovve: »Boj za Evropo* v dveh delih; Siegfried Lenz: »Mestne govorice*; Ciril Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku*; Stovve: »Koča strica Toma*; E-duard Petiška: «Stare grške bajke*; Polonca Kovač; »Andrejev ni nikoli preveč*.
Knjižnica je odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Trži čil dežurna lekarna Rismondo, Ul E. Toti 52 ■ tel. 72-701.
Pismo uredništvu
Parkirišče v Podgori
pred spomenikom padlim?
Dragi tov. urednik.
Pred približno petimi leti in pol smo Podgorci odkrili spomenik ■padlim v narodnoosvobodilni vojni iz naše vasi. Vsa vas je nekaj let sodelovala v pripravah za postavitev spomenika in potem nas je bilo zelo veliko aktivnih pri sami gradnji, vsi pa so, po svojih močeh prispevali v sklad za gradnjo tega spomenika. Tudi goriška občinska uprava nam te šla na roko, ko nam je dala denarni prispevek za ureditev prostora okrog spomenika, tako da smo tu dobili zares lep park. ki dela čast Podgori in vsej goriški občini. Tudi sedaj te okolje spomenika lepo ureieno. Delno skrbijo za čiščenje občinski delavci, delno pa Podgorci sami. Domačini skrbijo, da je vedno pred spomenikom cvetje, kar ie dokaz, da se vedno spominjamo tistih, ki so dali življenja med narodnoosvobodilno borbo.
Že nekaj časa pa se na tem prostoru dogaja nekaj nevšečnega. Večkrat ponoči med tednom, ob koncu tedna, pa podnevi in ponoči, je pred spomenikom parkiran tovornjak. Lastnik tega stanuje v sosedni hiši in izkoristi prostor pred spomenikom, da parkira vozi lo par metrov od hiše. Setmda to vornjak zakriva spomenik tistim, ki gredo po glavni podgorski ulici. Ihanskega 1. novembra smo morali k njemu na dom, da ie odpeljal vozilo, sicer ne bi bili mogli imeti tradicionalne svečanosti v počastitev naših padlih. Že večkrat smo temu možu rekli, naj parkira svoj tovornjak kie drugje, a naše prošnje niso bile uslišane. Tudi na podgorske orožnike smo se obrnili Povedati moram še. da ie tu po občinskem navodilu parkiranje pre povedano. Prav zato, ker te tam spomenik. Nihče od odgovornih pa se ne zanima, da bi zahteval spo štnvan ie lega predpisa.
Zato Podgorci zahtevamo, da go riška občinska uprava odločno poseže in prepove omenjenemu človeku parkirati svoje vozilo na tem prostoru, ki smo ga Podgorci s prostovoljnim delom uredili. Rado reden sem. če bi namreč oblasti dovolile podobno stalno parkiranje
pred kakim spomenikom iz prve svetovne vojne.
S tovariškimi pozdravi ,
Saverij Rožič
Izleti
Še jutri je čas, da se lahko tisti, ki želijo na križarjenje po Jadranu, vpišejo na izlet, ki ga pripravlja prosvetno društvo »Oton Župančič* v Štandrežu. Vpis pri odbornikih društva. Zaželeni tudi izletniki iz drugih krajev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
, Danes vps dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57. tel. 84-879.
koliko drugačno smer pri podajanju pesmi.
Prireditev sodi v okvir praznovanja mednarodnega dneva žena, zanje pa je poskrbel pokrajinski odbor žena, k' ga sestavljanje predstavnice združenj UDI. ARC1, Zadružne zveze ter nekaterih drugih organizacij.
Kino
Gorica
VERDI 15.00 - 22.00 »Blues bro-thers*. J. Bellushi in D. Aykroyd. Barvni film.
CORSO 15.30—22.00 »Laguna blu*. B. Shields in K. Hatkins. Barvni film.	i
^Jutri isti film 17.30-22.00 VITTORIA 15.30-22.00 «1 porno oc-ohi di >.quella viziosa di Susan*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto.
Tržič
PRINCIPE 14.30-22.00 »Odio le bionde*.
EXCELSIOR 15.30-22.00 »I guerrie-ri della formula 1».
Notyj Gorica in okolica
SOČA 10.00 «Bela griva*. Matineja.
16.00—	18.00—20.00 »Desetica*. A-meriški film.
Jutri 18.00—20.00 »Srečna družina*. Jugoslovanski film. SVOBODA 16.00 Risanke.
18.00—	20.00 «Največje maščevanje Brucea Leeja*.
Jutri 18.00—20.00 »Roiler buggy»-Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 »Pripravnica*. Italijanski film.
Prispevki
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
priredi od 17. do 20. aprila
VELIKONOČNI IZLET
z avtobusom k Plitvičkim jezerom, v Zadar in Split. Cena 155 000 lir.
Informacije in vpis: Turistična agencija GOTOUR, Gorica, Korzo Italija 205, tel. 33-019.
Namesto cvetja na grob Rozalij« Petejan darujejo sorodniki iz Rupe -Peči 30.000 lir v sklad za dograditev Kulturnega doma v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Rozalije Petejan, darujeta Milka in Peter Tomšič 50.000 lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Ivana Ferletiča’ darujejo štiridesetletnih iz občine Doberdob 12 tisoč lir za krajevno sekcijo krvodajalcev.
Sonja Škrk je za SPD Gorica darovala 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rozalije Petejan daruje Ivanka 30 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
MARIJE PRIMOŽIČ vd. BOŠKIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, prispevali v dobrodelne namene, darovali cvetje ter pokojnico pospremili na zadnji poti.
Hčere Lidija, Cvetka in Darinka
Pevma, 15. marca 1981
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi, v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov Primorske, v soboto, 21. marca, ob 20.30, v AVDITORIJU V GORICI, revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
Nastopajo zbori iz Trsta, Les, Vrha, Štmavra, Dolenje Trebuše, Trnovega, Ilirske Bistrice, Rupe - Peči, Tolmina in Doline.
VABLJENI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ROZALIJE KRAŠČEK vd. PETEJAN
se toplo zahvaljujemo sosedom, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Hči Jožica in sin Janko z družinama
Sovodnje, 15. marca 1981
< VEDRO SINCAPORE?» JE IZŠEL PRED NEKAJ TEDNI
Ajdovščina, Čedad in Tablja v novem romanu Piera Chiare
Inani italijanski romanopisec opisuje svoje doživljaje v tridesetih letih v naših krajih, kjer je služboval kot uradnik na sodišču ■ Njegova srečanja s slovenskim svetom
Malokdaj se zavemo, da kdo piše v tujem svetu o nas, o naših krajih, o naših ljudeh. V glavnem izvemo za dela s tako vsebino, ko gre za spise strokovnjakov iz Milana, Benetk, Pariza, Londona ali drugih krajev, ki imajo stike z našimi, sebi sorodnimi strokovnjaki. Izvemo tako, a v glavnem ostane to domena tistih, ki prebirajo strokovne in specializirane revije, da se je kdo v Moskvi ukvarjal z jezikom Rezijanov, da se je neki povratnik iz druge svetovne vojne v Milanu ukvarjal s pohodi fašističnih vojakov po Baški grapi, da je neki francoski pisec objavil razpravo o Burboncih, ki so pokopani v cerkvi na Kostanjevici pri Gorici, da se je neki ameriški zgodovinar ukvarjal z obdobjem anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu, da je avstrijski zgodovinar na Dunaju izdal knjigo o nemških operacijah v takratnem Jadranskem Primorju. V našem dnevnem časopisju zabeležimo tu pa tam kako vest o teh knjigah in razpravah. Ne sledimo pa najbrž bogati publicistiki, ki govori o nas, o Slovencih na splošno na tej in oni strani meje, ne sledimo literarnim delom, ki nas tudi omenjajo. Najbrž iz preprostega razloga, ker bi bilo nemogoče slediti vsemu temu, kar se v svetu piše o nas.
Najbrž bi bilo tako za marsikaterega med nami tudi z najnovejšim romanom znanega italijanskega pisatelja Piera Chiare z naslovom «Vedrd Singapore?*. Kaj ima Singapur opraviti z nami Slovenci, se boste vprašali. V tem Chiarovem romanu kar precej, bo odgovor, ko bomo knjigo prebrali.
Ni tu namen govoriti o osebnosti in literarni vrednosti del tega italijanskega pisatelja. Njegove knjige se pojavljajo pogosto na policah v italijanskih knjigarnah, nekatere so postale pravi bestsellerji, avtor se je večkrat pojavil na televizijskem ekranu, o njegovih delih pogosto pišejo literarni kritiki. Precej govora je bilo o njegovem delu «La stanza del Vescovo». Da so njegova dela precej brana, je tudi dokaz v tem, da jih je kar precej tiskanih tudi v ljudskih izdajah, v tako imenovanih Mondadorijevih «oscarjih». V zadnjem času je imel precej uspeha z deli »Vita di Gabriele d’An-nunzio» in «Una spina nelcuore*. Že dvajset let se ukvarja izključno s pisateljevanjem, prej pa se je ukvarjal z najrazličnejšimi poklici.
Pred nekaj tedni se je na policah prikazal njegov zadnji rdman z naslovom «Vedrd Singapore?*. Založnik Mondadori je poskrbel za primerno lansiranje knjige in zato lahko pričakujemo, da se bo knjiga v Italiji dobro prodajala. Reklamo novemu Chiarovemu romanu so napravili tudi časopisi, ki sodijo drugim založnikom, v prvi vrsti Rizzolijev «Corriere del-la Sera*, ki je v nedeljo, 15. februarja, posvetil celo stran objavi prvega dela tega romana pod naslovom čez devet stolpcev: «Se qualcuno scende alla stazione di Aidussina.*
Ta naslov je seveda vzbudil moje zanimanje in že čez nekaj dni sem pazljivo prebiral, kaj piše ,Pierc Chiara o Ajdovščini. Spomnil šem se tudi, da je Chiara pred nekaj leti, na nekem «srečanju z avtorjem* v goriškem avditoriju povedal, da je bil v mladih letih uslužben kot sodnijski uradnik v naši deželi.
V romanu ta križev pot mladega sodnijskega uradnika, ki ga italijanska birokracija pošlje na prvo službovanje v Tabelj v Kanalsko dolino na rob italijanskega sveta, zatem v Ajdovščino, v svet, ki nima nič skupnega z italijanskim, in zatem še v Čedad, kjer se mož znajde ter tudi najde ženska prijateijstva, ter zatem še v Trst, od koder bi bil moral v Singapur, je zelo podrobno, doživeto in tudi prijetno opisan. Zdi se, da je protagonist sam pisec-; knjige. Morda pa je pri opisu protagonista uporabil druge osebe, ki so z njim bile v službi na sodi-' ščih v že omenjenih krajih. To nas niti toliko ne zanima. Zanima nas dejstvo, da so naši kraji in naši ljudje prišli v roman, ki že preplavlja Italiio, da bodo ljudje, taki, ki jih politika in zgodovina ne zanimata, brali, da je italijanska država segala v kraje, kjer je bilo prebivalstvo druge narodnosti.
Že v opisu kratkega službovanja v Tablju se protagonist romana (stvari se dogajajo v začetku tridesetih let) sooča s tujim svetom, starim avstro-ogrskim svetom, še bolj pride ta odnos z Italijanu tujini svetom v Ajdovščini in tudi v Gorici. Ko potuje mož iz Tablja v Ajdovščino, se za nekaj ur ustavi v Gorici. Tu se sreča s slovenskim svetom. Kar berimo, kar piše v itahjansko pisanem o-riginalu: tGorizia mi si presentd con un volto straniero, austriaco, o meglin d'un tipo indefinibile ma in qualche modo attinente al ca-rattere di un’area della quale a-veno gid toccato i margini a Pon-tebba. P er le strade e nel risto-rante dnve andai a pranzo. coglie-vo voci e frasi di una lingua che non era tedesca, ne veneta come m 'ero immaginair e neppure friu-lana.t Kasneje beremo še naslednje vrstice: «Tra Vdine e Gorizia, o nel cuore stesso di questa cit-tč, avevo passato il limite della
lingua italiana verso Vest e gid mi trovavo, dal momentO che il treno era alla seconda fermata, bene addentro ril territorio de-gli slavi, nella propaggine slove-na toccata alVltalia col trattato di pace.» Tu protagonist že govori o vožnji z vlakom iz Gorice v Ajdovščino.
Tako se je torej mlad mož iz Lombardije, mlad sodnijski uradnik, soočil z našo realnostjo in o teh svojih doživljajih danes piše v romanu, ki ga berejo v vsej Italiji.
Seveda je bolj podroben opis Ajdovščine, kjer je mož živel več časa. Precej podrobno, in kot so mi potrdili prijatelji iz Ajdovščine, je opisana pot iz ajdovske železniške postaje mimo karabinjerske vojašnice do središča tega trga. Precej podrobno so opisani sodna palača v Ajdovščini, trg, nekatere gostilne. Gostilna «Cermeli», hotel «Bratina», gostilna «Krapez» sodijo v ajdovsko realnost, so mi povedali tisti, ki se spoznajo na preteklost tega središča Vipavske doline. Najbrž so prava tudi imena nekaterih drugih ljudi, ki jih Piero Chiara omenja v romanu. So to slovenski ljudje, še bolj pa Italijani, ki so prišli takrat iz službenih razlogov v Ajdovščino. Sodnik, notar, odvetnik, razni državni uradniki in trgovci, ki so se opoldne in zvečer znašli na kosilu ali večerji v gostilni čermeljeve gospodinje ter tam potem kvartali, najbrž tudi ker druge zabave niso imeli. Najbrž tudi ker, kot izhaja iz romana, so živeli v zaprti družbi in niso imeli večjih kontaktov z zunanjim, domačim svetom. Ko o-menja avtor slovenske priimke jih v glavnem piše na tak način, da bo italijanski bralec v glavnem bral to ime tako kot ga beremo Slovenci. Gre za neke vrste fonetično transkripcijo slovenskega imena za italijanskega bralca.
V drugi polovici knjige pa živi protagonist v Čedadu, vedno v službi na sodišču. Tam spozna in vzljubi nekaj žensk. Zadnja, tista za katero najbolj hrepeni, pa se mu izneveri s tem, da izbere pot prostitutke in gre v prvo službo v neko javno hišo v Trst. Tako lahko ugotovimo tudi kje so bile nekatere javne hiše v tem velemestu ob Jadranu. Priljubljena mladenka gre seveda dalje po svoji poti za zaprtimi oknicami, protagonist pa se prav zaradi tega spre z najvišjim sodnijskim inšpektorjem v deželi, s katerim se je že prej dvakrat sprl tako v Ajdovščini kot v Čedadu. Dogodek, bolje rečeno škandal, poti-šijo na italijanski način. Protagonista, ki je svojega visokega
nadrejenega pretepel in precej poškodoval, izpustijo na svobodo in ga spravijo v uradniško službo na ladjo, ki bo odpotovala v Singapur. Visok funkcionar pa umakne obtožbo. Sicer pa je ves roman poln domiselnih dovtipov o življenju v takratni italijanski državni administraciji.
Namen tega članka je bil samo eden. Opozoriti slovensko javnost, da najdemo tudi v delu italijanskega avtorja, v tem primeru zelo znanega in zelo branega, marsikaj zanimivega o razmerah v naših kraiih.
MARKO VVALTRITSCH
Gostilna Pri Maksu pred 40 leti
Notranjost gostilne
den napis v italijanskem jeziku, ki ukazuje, da
steni nad prodajno mizo je vi-loka lu govori samo italijansko
ODPRTA JE VES MAREC
RAZSTAVA BAKROREZOV V ATTEMSOVI PALAČI
Prijetno presenečenje s razstavo beneškega vedutisla Michela Marieschija
Goriška pokrajinska uprava nas je te dni prijazno presenetila, s tem da je priredila nadvse zanimivo čeprav na prvi pogled (in po obsegu) manj privlačno razstavo. Gre za razstavo 27 bakrorezov beneškega vedutista Michela Marieschija (1710-1743). Seveda bi bila stvar popolnejša in v vsakem pogledu privlačnejša, ko bi bila zraven bakrorezov razstavljena tudi njegova platna, saj so v njegovem primeru bakrorezi večinoma le ■sprevodi* sldc. Toda razstava je zanimiva in pomembna predvsem zato, ker podrobneje «analizira» usodo Marieschijevih bakrorezov po njegovi smrti in s tem opozarja na širšo problematiko v zvezi s slikarskim dogaja-
SPOMINI NA ENO NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH GOSTILN
Ves danje bil Pri Maksu mimohod gostov vino je takrat teklo dobesedno v potokih
V tej gostilni v Ulici sv. Ivana so se poleg meščanov shajali tudi naši ljudje z Banjške planote, Čepova-a in Tolminskega - Spomini dolgoletne natakarice Marije «Čepovanke>> o gostilni Maksa Petrovčiča
Takšna gostilna s prenočišči, kot je bila «Pri Maksu*, seveda ni mogla shajati brez številnih delovnih moči, kot so bili kletar, kuharica, nalakarida, sobarica, in dodatni!) pomočnic povsod tam, kjer je-bilo potrebno, posebno ob nedeljah in praznikih. Tako se nekdanja Maksova kuharica Mici (kot so ji takrat pravili), ki se je prišla iz bližnjega Kromberka učit kuhati h gospe Tereziji, spominja, da je bilo vsakega leta za Andrejev semenj nemogoče ustreči vsem gostom, ki so prihajali v Gorico množično po vseh poteh, ki vanjo peljejo. Največ je bilo gostov z Banjške planote, Čepo-vana, od koder,je bil doma gospoda. Maks, pa s Kanalskega, Bovškega in Tolminskega, saj je bila gostilna blizu živinskega semnja za gradom in ena od tistih, ki so bile najbližje severni železniški postaji. Gospa Marija Makuc, ki živi danes v Gorici blizu Rdeče hiše, takole opisuje ta največji vsakoletni semanji dan: «Od zjutraj do večera je bil pri Maksu mimohod gostov, brez prestan-ka so prihajali in odhajali in vse je bilo treba nahraniti. Vino se ,ie točilo od jutra do večera,. rekli bi lahko, da je teklo v potokih. Takrat smo ubili celega teleta, zaklali prašiča in cel teden
Natakarica Marija leta 1936 pred gostilno pri avtomobilu gostilničarja
Maksa
sem morala pripravljati pašto, pa jo je še zmanjkalo. Imeli so cele škafe klobas, po katerih so radi vsi segali. Gostov je bilo toliko, da so jedli celo na dvorišču. Krompir smo morali skuhati kar v dvoriščnem kotlu za perilo, da smo nasitili vse, ki so silili skozi gostinska vrata in si zaželeli naših jedi. Sicer pa je bilo pri Maksu odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih in to od 6. ure zjutraj do polnoči. Ker so že zjutraj prihajali trgovci in kupci z vlakom iz Podbrda na živinski semenj. sem morala posebno ob vsakem drugem četrtku že do sedmih skuhati tripe, ki so bile ena najbolj priljubljenih jedi. Radi pa so naročali tudi «telerflajs*, to je juho z mesom. Prihajali so z vseh strani, toda mislim, da je bilo največ hribovcev: Vipavci so se u-stavljali že pri Zvezdi in Kodermacu. Kakor šo' vodila pota v Gorico, tako so rastle in živele go-riške gostilne.*
Čeprav je bilo” v Gorici veliko gostiln in so se odpirale različne delavnice, pa je goriško zaledje, posebno po prvi svetovni vojni, vedno bolj pritiskalo na mesto. Ljudje s podeželja, ki se z zemljo in njenimi pridelki (vino, sadje, zelenjava), za katere je bilo italijansko tržišče veliko manj zainteresirano kot avstrijsko, niso mogli več preživljati, sililo v mesto. Maksova kuharica se spominja med drugim: «Da so Brici in Vipavci vsak dan ponujali in nadlegovali gospodinjo s poskušanjem vina v upanju, da ga bodo prodali. Mlada dekleta iz okolice in tudi s hribov so si kar podajale kljuke naše gostilne, pa jih je morala gospodinja žal zavračati. Moje mesečno plačilo je znašalo 80 lir, ni bilo veliko, toda bila sem srečna, ker sem imela službo in se ob gospodinji Tereziji veliko naučila. Kmalu sem si prištedila za kolo, ki je bilo za takratne čase pravi luksuz, stalo me je 140 lir, toda kupila sem ga na «Mon-tu». Z njim sem se ob nedeljah popoldne, ko sem bila za nekaj uric prosta, lahko odpeljala domov v Kromberk, kjer se je mama po izgubi očeta na tirolski fronti, blizu Innsbrucka, morala sama ubadati z zemljo in ruše-
vinami. Te so tudi nas, kot mnoge goriške Slovence, dočakale ob vrnitvi iz južne Avstrije, kamor smo bili Kromberžani izseljeni. Moj brat Anton je 1928. leta odšel v Argentino v upanju, da si bo tako kot bratranci in prijatelji ustvaril dobre pogoje za življenje, toda kmalu smo dobili vest, da je kot zidar na novih gradnjah v Buenos Airesu zbolel za sončarico in tam tudi umrl. Težko je bilo za delo v naših krajih po prvi svetovni vojni in srečen je bil tisti, ki se je lahko zaposlil doma. Odhajali so v tujino, posebno fantje v Južno Ameriko, dekleta pa v Egipt, v vedno večjem številu. Doma nam ni bilo mogoče živeti od borne zemlje; pri grofu Coroniniju pa smo bili zaposleni le občasno pri delih na polju ali v vinogradu. Dekleta smo •prejemala po 8 lir na dan, fantje5 po 10. Pbzimi dela ni" bilo. Pred vojno, ko pa je bil še oče živ, smo imeli konja in vsak dan je Oče vozil v Gorico mleko', s katerim je zalagal goriške kavar-narje pa tudi meščanske družine. Živeli smo dobro in bili zadovoljni: prva svetovna vojna pa nam ga je vzela še mladega in u-ničila našo družino *
Dolgoletno Maksovo natakarico Marijo «čepovanko*, kot so jo i-menovala ostala dekleta v gostilni, sem obiskala na njenem domu v Novi Gorici, kamor se je z možem in dvema sinovoma odselila 1947. leta. ko so Italijani že v drugič prišli v Gorico. Doma je s Čepovana in se je kot nečakinja maminega brata, gostilničarja Maksa Petrovčiča prišla k njemu učit. Stric je bil nekaj let natakar v Gorici, potem pa je z ženo Terezijo roj. Nie-brand iz Anhovega, ki je bila tudi pred poroko natakarica na Travniku (današnja slovenska gostilna?) odprl gostilno v Ulici sv. Ivana.
Gospa Marija Fabris je bila dolgih 26 let natakarica «Pri Maksu*, tam je spoznala tudi svojega moža, ki je umrl šele pred kratkim. Bila je pri stricu tudi v najtežjih časih druge svetovne vojne, ko je družina izgubila najmlajšega sina na Goriški fronti in je morala celo Marija 5 dni v
goriške zapore. Prvorojeni sin Maks pa je bil odpeljan v nemško ujetništvo. Spomin se ji vrača nazaj na dolga leta, ko je zaradi hude stričeve bolezni in po njegovi smrti teta Terezija sama vodila gospodinjstvo tako pomerpb-nega goriškega gostišča. «Teta je bila zelo pridna, sposobna gospodinja in gospodarica, lahko pa se je tudi zanesla na svoje «pomoč-nike* posebno na kuharici Mimi in Štefanijo*. Prav gotovo pa je bila prav natakarica Marija v veliko oporo gostilni, kjer je bilo gostov veliko od jutra do poznega večera. Če so zjutraj prevladovali podeželani, pa je bilo treba vsak dan opoldne in zvečer zadovoljiti redne abonente: bilo jih je okrog 35 goriških uradnikov, u-čiteljev in profesorjev ter gostov drugih poklicev. Posebej živahno je bilo vsak večer in gospa Fabris se spominja, da se'je ždče-lo že kar ob 18. uri. »Prihajali so številni gostje . in vztrajali tudi do polnoči, največ je bilo Slovencev, nasproti «Bon Furlana* je bil sedež Prosvetne zveze(?) in po pevskih vajah so pevci prihajali na obvezen kozarček Vipavca in brica prav k nam. Spominjam se zelo dobro učitelja in pevovodjo prijaznega Gigija Bratuža, pa bratov Jožka in Darka Šuligoja, ki sta imela uramo v Gosposki ulici, pa advokata Mašero, sodnika Vidmarja in prof. Žnidaršiča, direktorja «Monte di Pieta* gospoda Jakončiča in njegovega sina zdravnika. Družili so se v dolgi sobi v prvem nadstropju, veliko med seboj kramljali, pa tudi kakšno zapeli. Tudi pokojni krom-berški župnik Vinko Vodopivec je bil naš reden gost in sicer vsakih štirinajst dni, ko so imeli slovenski duhovniki srečanje s škofom. Takrat so bili pri nas številni slovenski duhovniki s Črnic, Trnovega, Grgarja in drugod na kosilu in se dolgo pogovarjali. Ko so odhajali je vedno ostal gospod Vodopivec zadnji. In vedno mi je naročil: «Marička, pusti me pri miru, le še eno pivo prinesi, da bom še kakšno zložil.* Bilo je resnično živahno «Pri Maksu*, s Slovenci so se tu mešali tudi furlanski gostje in ne nazadnje tudi italijansko in nemško govoreči.
Terezija Petrovčič roj. Nibrand, znana gospodinja v gostilni «Pri Maksu*
tako da je morala natakarica Marička poznati vsaj nekaj najbolj potrebnih tudi nemških izrazov, s
lje nacionalno tako različnih stov.
Njen delovni dan je bil tudi dolg, čeprav se ni začel cb sedmih, pa je trajal vedno čez polnoč, saj je morala Marička po polnoči, ko so se zaprla vrata za zadnjim gostom, * ki je okleval, da bi se odtrgal od dobrega kozarca vipavca ali brica, urediti vse spodnje in zgornje prostore gostišča in oprati vse kozarce, ki jih je še ostalo na kuhinjski polici. In teh je bilo vedno veliko, tako, da njeni -prsti, še danes čutijo posledice 26-letnega pranja DORICA MAKUC
(Nadaljevanje na 10. strani)
njem v Benetkah v času največjega razmaha vedutizma, to je v 18. stol.
Pred leti smo bili v isti palači deležni znamenite razstave beneških mojstrov 18. stoletja. Marieschija pa ni bilo med njimi. Oči-vidno so ga organizatorji izločili, češ da pač ne sodi med umojstren. Na obsežni razstavi beneških ve-dutistov (18. stol.) leta 1967 v Benetkah pa je bil zajetno zastopan. Da ne sodi Marieschi med večje predstavnike beneškega vedutizma, je vzrok tudi v tem, da je mlad umrl. To dejstvo povzroča tudi današnjim strokovnjakom ne malo težav v zvezi z avtorstvom njegovih del. In prav na pričujoči razstavi je prvič prikazan bakrorez, ki ga pripisujejo Marieschi ju (aPalazzo Bembo alla Riva di Biasioi).
Bistven pomen razstave kaže biti v tem: kaj so doživeli Ma-rieschievi bakrorezi v svojih štirih izdajah. V prvi izdaji nas avtor opozori, da se bakrorezi prodajajo pri njem na domu (1741), druga izdaja je povsem enaka prvi, le da so bakrorezi tu oštevilčeni, tretjo izdajo (1768) je pripravil Giuseppe Wagner, četrto pa je oskrbel ob koncu stoletja založnik Pedrali.
Na pričujoči razstavi so se znašli tudi bakrorezi iz različnih izdaj: ob večkrat ponovljenem i-stem motivu razberemo, kalco je neznana roka «popravljala» avtorjevo atmosfero. Gre večinoma za «dramatizacijo» neba, z večjo ali manjšo pooblačit vi jo, kar seveda popolnoma izmaliči svetlobno ravnovesje. Ob teh različicah se potemtakem še lažje prepoznajo prvine avtorjeve slikarske atmosfere: pod vedrim beneškim nebom so ti mestni izrezi čisti kot Bel-lottovi, vendar prijazneje utopljeni v svetlobo.
Razstava nas opozarja tudi na problem figuric, ki so posejane po prostoru: ponekod vzbujajo vtis, da niso njegove, ali pa da jih je slikar »predelal* po drugih avtorjih.
Kar pa gledalca m razstavi nekoliko moti, je to, da so bakrorezi razloženi v izložbah pod steklom: tako smo primorani jih gledati pač od zgoraj in od blizu: vse drugače bi dojeli problem značilne Marieschijeve globine, ko bi bili bakrorezi razobešeni po panojih. Razstavo je v celoti pripravil Dario 'Succi: mož je po poklicu sodnik in že več let biva v Gorici.1 Sete ob tej priložnosti st)!o zvedelig da je ne le ljubitelj beneške umetnosti, pač pa pravi strokovnjak v umetnostni zgodovini. Sam je uredil bogat katalog in napisal v njem zelo izčrp-ho razpravo, še posebno ker zadeva «neobjavljen» bakrorez. V besedilu večkrat navaja ime znanega goriškega zgodovinarja v-metnosti Antonia Morassija in kaže, da se najbolj opira na njegove raziskave o samem Marie-schiju (kot izhodišče je vzel ravno Morassijev katalog k Marie-schijevi razstavi l. 1964 v Berga-
katerimi je lahko zadovoljila že- ,mu). S temi podatki se prikaz
Marieschijevih'bakrorezov uvršča med najpomembnejše razstave ne samo iz področja grafike, temveč tudi v zvezi z Marieschijevim opusom, in pomeni dragocen pri-spevek k celotni razpravi o beneškem vedutizmu. Pokrajinski u-pravi gre vse priznanje za prizadevanje. ki ga kaže na kulturnem področju. Med drugim nam je po kratkem presledku po pomembni in zelo uspeli rnrstatH keramike v Posočju s pričujočo razstavo potrdila, da namerava vse bolj intenzivno izkoriščati palačo Attems' s primernimi občasnimi maniiestacijami, kot se je to delglo doslej.
MILKO RENER
niaiiiiiruu«iicsiii(aii0iiii«iiiiciiiiii>iiii«viv«tf*iaiinMBiitnf*a«iiiii««i«tiii«aii>it*iiiiiiiiiiii»«*iiiaiiii>iiiiii«i«aiaai*iiif«tiiiiiiiaiaMititiiiiiiiii«iiia«ii««tiiMRaiiaiiiiiiii>iia«iiit*iiii««iiai«iiit«a«aiiaiiiiBiii*iu6aiiifaiiiiiiiiiii«««i*iaiuiiiiiiBtf»naiiRiiiii««itiiiiii«BU««i«Biiai>iiit«iatiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiistiiiiiiii«Miia«»aaai*ii«itMiM«««tiiiaitciB«««aiia«iit«t«Mtiitt»«a»iftaaitsaa«B>iaa«B««n««i»si««Bt»ftiBi«t«MattiBtn*ft9«*tB«*«a««
1.
Gibanje slovenskih katoličanov v 19. in 20. stoletju na Goriškem
Slovensko politično gibanje se v deželi Goriško - Gradiščanski — njegov sestavni del je seveda tudi politična dejavnost katoliškega tabora — razvija in deluje po smereh, ki so značilne za politično življenje slovenskega naroda kot celote. Zato pravimo, da so razmere pri goriških Slovencih sestavni del zgodovine slovenskega naroda, ki ji do leta 1918 daje temeljno značilnost avtrijski državni okvir.
Nesporna je ugotovitev, da se pričetek političnega gibanja slovenskih katoličanov na Goriškem časovno dovolj ujema s sorodnimi pojavi v ostalih slovenskih deželah in v samem središču slovenskega naroda, ki je bilo Ljubljana, sicer prestolnica Kranjske. Sorodnosti pa tudi vrsto enakosti doživlja tudi kasnejši razvoj vse tja do konca prve svetovne vojne, ki je seveda s svojimi posledicami dala tudi razmeram na Goriškem povsem novo podobo. Toda, če govorimo o političnem delovanju katoliškega tabora na Goriškem kot o sestavini političnega katoliškega gibanja na Slovenskem vobče, imajo vendar taka javna udejstvovanja v posameznih slovenskih deželah druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, svoje značilnosti. Posebnost Goriško - Gradiščanske so nesporno etnične razmere, ki seveda usmerjajo politično delovanje slovenskega tabora, katerega glavni politični komponenti sta tedaj buržoazni: liberalna in klerikalna: v desetletjih pred prvo svetovno vojno pa pri-
dobiva moči delavsko socialistično gibanje.
Na vprašanja, kdaj se tudi na Goriškem pričenja pri Slovencih neka katoliška politična aktivnost si moremo odgovoriti z vprašanjem, kaj pravzaprav pomenijo besede «katoliško politično gibanje*. Nesporno moremo s temi besedami razumeti akcije avstrijskih katoličanov kot odgovor na dejavnost nemškoliberalno usmerjenih avstrijskih vlad v prvem desetletju ustavne dobe, ki jo avstrijska monarhija živi po letu 1860. Tu mislimo predvsem na zakonodajo na šolskem področju, ki je odvzela cerkvi nadzorstvo nad šolami ter na zakona o interkon-fesionalnih odnosih ter o zakonskem pravu; slednji je pomenil pravzaprav spremembo konkordata. Konec šestdesetih let pomeni v monarhiji prvi večji prodor liberalnih teženj, s tem pa seveda zaostrovanje razmerja med liberalnim in katoliškim (konservativnim) taborom. To seveda pomeni polarizacijo političnega življenja, ki se ne kaže le v državnem parlamentu, temveč sega v sleherni del monarhije skoraj istočasno. Tako se gibanju v obrambo vere, v obrambo katoliških načel in vpliva cerkve v javnem življenju, pridružijo tudi Goričani konec leta 1870 s svojo italijansko - slovensko katoliško politično družbo, ki ni imela le namen braniti katoliška načela marveč tudi «doseči zedinjenje in soglasnost med Slovenci in Lahi te kronovine*. Toda družba ni nikoli polnokrvno zaživela
in tudi Slovencev ni mogla osvojiti.
V času nastanka prve katoliške politične organizacije v goriško -gradiščanski deželi so imeli tamkajšnji Slovenci izkušnje že s skoraj deset let trajajočim društvenim življenjem spočetka bolj na temeljih kulturnega kot političnega nastopanja: toda ob koncu desetletja se kulturne prvine naglo menjajo v politične nastope. Še vedno v slogi, vendar z zaznavo tendenc, ki bi lahko vodile v idejni razcep, prirejajo politična zborovanja — tabore, s poglavitno zahtevo, da se vse slovenske oz. s Slovenci naseljene dežele združijo v eno upravno telo. Leta 1869 u-stanovijo Slovenci svoje prvo politično društvo «Soča», ki je sploh prvo politično društvo na Goriškem.
Zaradi spočetnih prvin se italijansko in slovensko politično gibanje v deželi razlikujeta. Pri Slovencih gre predvsem za tako imenovano «narodno prebujo*, torej za iskanje etnične identifikacije, kar seveda Italijanom tedaj ni več potrebno, saj so kot narod ali če hočemo nacija že povsem formirani, dasiravno žive na o-bronkih svojega etničnega ozemlja. Tako se srečujeta »zgodovin-ski* in «nezgodovinski» narod (čeravno ima tudi narod «brez zgodovine* tudi svojo «manj ugledno* preteklost), ki ju druži stoletja trajajoče sožitje v državi, ki se nemško izpoveduje. Politično delovanje obeh deželnih narodov ima nekaj skupnih sestavin, na primer zoprvanje nemščini in sploh do-
ločenim oblikam germanizacije. Toda še več je razlik, o njih pa ne bi razpravljali.
Pričetek politične prebuje goriških Slovencev sega v leto 1848, aktivnost je skromna, vendar tolikšna, da nam tako po formalni kot vsebinski plati že odkriva razvoj naslednjih desetletij. Zlasti na podeželju je očitna aktivnost slovenske duhovščine že v letu 1848, še močneje pa po letu 1860. Nekoliko izrazitejši primeri iz Istre so pač napotili mnoge italijanske zgodovinarje k trditvam, da je narodna prebuja Slovencev v tedanjem »Avstrijskem Primorju* izključno delo duhovnikov in je zato preporod konservativno naravnan. Takemu naziranju ni težko ugovarjati.
Prvo desetletje po Bachovem absolutizmu je imelo tudi v političnem življenju Slovencev na Goriškem mnoge prvine nekakega katoliškega gibanja. Kot že povedano, Slovencev niso vznemirjali tedaj neki medsebojni ideološki o-bračuni, ti pa se pričnejo kazati že konec šestdesetih let. Kot se v slovenskem prostoru na prelomu desetletij pojavijo skupine «sta-roslovencev* (katoliška, konservativna, lahko tudi klerikalna struja) in ^mladoslovencev* (liberalci), se taka ločitev zrcali tudi na Goriškem. Mladoslovenci si pridobijo velik ugled zlasti s prirejanjem taborov, toda to jih še vedno ne odvrača od staroslovencev, ki prav zaradi duhovnikov v svojih vrstah predstavljajo le pomembno organizacijsko gonilo slovenskega po-
deželja. Volitve v deželni zbor poleti 1870 so pokazale na veliko ne-seglasij, ki vladajo med Slovenci. Starim tedaj še nekako načeluje katehet Andrej Marušič, mladim pa, ki so zbrani okoli političnega društva «Soča», njegov ustanovitelj in predsednik, odvetnik dr. Karel Lavrič.
Spor med skupinama se nato poglablja in sredi leta 1872 dobijo staroslovenci svoje glasilo tednik «Glas*, ki mu za dograditev svoje organizacijske podobe pridružijo naslednje leto še politično društvo «Gorica». Predsednik tega društva je postal odvetnik dr. Josip Tonkli, ki je tedaj prešel iz liberalnega v konservativni tabor. Poslej se na Goriškem skoraj tri leta odvijajo politični spori, ki dosežejo vrhunec ob volitvah za državni parlament leta 1873. Toda kljub temu, da se pri merjenju moči kaže določena prednost na strani starih, pa kaže konec leta 1875 dosežena spraVa politično premoč društva «Soče». Sprava je ukinila obe društvi, o-hranila pa je še dalje časnik «Soča», ki je bil prej glasilo liberalcev, poslej pa naj bi pisal v korist sloge, ki naj vlada med goriškimi Slovenci tudi v korist različnih oblik sožitja z deželnimi sosedi italijanske narodnosti. Društvo «Sloga», ki je sredi leta 1876 nastalo, je bilo tudi formalni predstavnik tako imenovanega sloga-škega obdobji goriške slovenske politike. V tem razdobju, ki traja vsaj četrt stoletja, si tako liberalci kot katoličani ali klerikalci, kot se tedaj tudi imenujejo, prizade-
vajo vztrajati v premirju, ki ga od čase do časa premoti tak ah drugačen neljub dogodek. Po petnajstih letih navidezno mirnega sožitja, iz katerega začenja okoli 1885 rasti močna politična osebnost dr. Antona Gregorčiča, pride leta 1889 do obračuna pravzaprav med katoličani samimi. Dr. Anton Mahnič, ki je pričel leta 1888 izdajati v Gorici osrednjo slovensko revijo za versko problematiko z naslovom »Rimski katolik*, je pod geslom: »In ločil je svetlobo od teme*, pričenjal boj s katoliškim liberalizmom (njegov predstavnik je bil tudi dr. Anton Gregorčič) ter liberalizmom nasploh prav zato, da bi v korist pravega katoliškega življenja prenehalo za,.vero škodljivo politično slogaštvo na Slovenskem in isto tudi na Goriškem. Gorica je-tako postala žarišče, od koder so ideje čistega katolicizma 'zelo bojevito pronicale v slovenski etnični prostor."
Dr. Anton Mahnič je seveda svojo zamisel praktično začel reševati najprej na Goriškem. Z dr. Josipom Tonklijem :se je povezal zoper svojega kolego na goriškem centralnem semenišču dr. Antona Gregorčiča, za dobo treh let sta mu odvzela časnik »Soča*, toda društvo »Sloga*, je slednji zadržal v svojih rokah. Mahničevi pristaši so nato v Gorici od leta 1894 izdajali «Primorski list*, ki je prinašal na Goriško krščanskosocialne ideje (že tedaj poimenovane tudi kot krščanski socializem), poleg tega pa je ostro polemiziral z nastopanjem dr. Gregorčiča, češ
da služi .le koristim liberalcev. «Primorski -list*, ~ki ga označuje dejavnost bratov dr. Josipa in dr. Andreja Pavlice, je/, torej odpiral pota gibanju,-Sti je na Goriškem po letu 1895 odigralo pomembno vlogo.	- .
Kljub načelom prvega., slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani leta 1892, da se mora življenje na Vseh področjih uskladiti z načeli katoliške vere, pa je na Goriškem do leta 1899 trajalo slo-gaško sožitje, ki sta ga uravnavala dr. Gregorčič in Andrej Gabršček, liberalno usmerjeni urednik in lastnik «Soče». Za katoliški tabor nesprejemljivo razmerje je skušal preurediti novi go-riški nadškof dr. Jakob Missia, ki se je najprej polotil dr. Gregorčiča. Leta 1899 se končno zavezništvo razbije, dr. Gregorčič sicer ohrani društvo «Sloga» in pričenja izdajati list »Gorica*, liberalni del na čelu z Gabrščkom in dr, Henrikom Tumo pa se odloči za lastno strankarsko pot. Tako se po petindvajsetih letih konča gorišjca sloga, ki pa seveda katoliškemu tahoru ne prinese zaželenih rezultatov. Poravnala naj bi predvsem nasprotja med dr. Gregorčičem in skupino okoli »Primorskega lista*, leta 1900 je sicer vse kazalo, da se bo tudi ta spor rešil, toda obe skupini sta v dokaz svoje nepopustljivosti kar naprej izdajali lastni glasili.
BRANKO MARUŠIČ
(Nadaljevanje sledil
OB POMEMBNI POBUDI DOLINSKE OBČINE ZA OVREDNOTENJE DOLINE GLINŠČICE
Pogled na dolino Glinščice z raglednega stolpa pri Jezeru
POGOVOR Z OBČINSKIM ODBORNIKOM STOJANOM SANCINOM
Mednarodni seminar le eden prvih korakov na poti k načrtnejši zaščiti naravnih in kulturnih vrednot
Velikega pomena je udeležba strokovnjakov z obeh strani meje, kar je tudi prispevek k boljšemu sožitju
V soboto. 21., in v nedeljo, 22. 3., torej čez teden dni, bo v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu mednarodni seminar o dolini Glinščice. Prireja ga dolinska občina pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine. 0-brnili smo se zato na občinskega odbornika dr. Stojana Sancina in ga vprašali, kdaj se je pri občinskih upraviteljih porodila in iz česa je vzklila zamisel o takem strokovnem posvetu.
Zamisel za seminar se je porodila prejšnjo jesen, kako bi najboljše zaščitili in našim ljudem o-hranili dolino Glinščice pa smo razmišljali vedno. Seminar je zato samo eden od inštrumentov, kako to doseči. Opazili smo in še opažamo, da v dolino zahaja veliko število ljudi, ki v sedanjem trenutku presega njeno zmogljivost. Ti
KAJ MISLIJO LJUDJE O SEMINARJU, KI BO V SOBOTO IN NEDELJO V BOLJUNCU
«Domačini se moramo angažirati in sodelovati da ovrednotimo naš naravni zaklad Glinščice»
Kakšen je odnos domačinov do doline Glinščice? Kaj jim pomeni ta naravna lepota? Kako gledajo na seminar, ki ga bo občinska uprava priredila čez teden dni?
»Glinščica je nekoč pomenila predvsem naravno bogastvo, ki je nudilo vodo, drva in drugo* pravi DRAGO OTA iz Boljunca, občinski odbornik v prejšnji man datni dobi. »Po mojem mnenju pa jim danes pomeni še vedno veliko bogastvo, do katerega pa niso mogli nikoli priti. Zmeraj so čutili, da »so prav tujci, bolj kot oni sami, gospodarji Glinščice. Prav zaradi tega je pobuda občinske uprave izrednega pomena, postala pa bo še važnejša, če bodo k njej pristopili tudi domačini, ne samo iz Boljunca, ampak tudi iz Drage, Botača, Jezera, Boršta in od drugod. Tako se ne bodo zbali tega bogastva, saj se mu bodo približali in ga skušali na svoj način ovrednotiti, da bi se ne govdrilo le o zaščiti favne in se pozabljalo na človeka.*
Res, da je pokroviteljstvo nad seminarjem prevzela tudi Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo, ki postavlja v prvo vrsto predvsem človeka* pravi še Drago Ota, «jaz pa mislim predvsem na človeka kot manjšinca, na človeka.
ki živi na svoji zemlji, kjer se večkrat čuti kot tujec. Zato je treba imeti pred očmi to plat vprašanja: ljudi je treba pritegniti k tem pobudam, da se bodo zavedali tega, da če bomo nekaj naredili, bomo res začeli sami upravljati in imeti glavno besedo pri vsej tej stvari. Zato je potrebna široka kampanja, ljudi je treba sensibilizirati, jim dati določene odgovornosti, da bodo lahko prispevali pri reševanju tega vprašanja. Obrniti se bo treba do vsakogar in ga vpra šati za njegovo mnenje.*
Množični obiski so dolino Glinščice v zadnjem času precej spremenili. Marsikateri izletnik jo je zamenjal za mestno ulico, ali za tak prostor, kjer mu je vse dovoljeno. »Tako stanje bi lahko spremenili in dolini vrnili prvotni videz* ugotavlja Drago Ota »z večjo prisotnostjo doma činov. Jasno je, da če nas ni zraven, pride kdo drugi in dela. kar se mu zljubi. Lahko bi bili organizirano prisotni, saj i mamo kulturna, športna in re kreacijska društva ter zadruge. Sicer pa smo tudi na občini že večkrat pomislili, da bi namestili čuvaje, ki bi skrbeli za red in podobne zadeve. Kaj malega bi se dalo narediti: pred leti je na pr. naša šola postavila dvo jezične table o favni, nekaj so
Na dvodnevnem zasedanju vrsta zanimivih poročil
Po pozdravu in uvodnem poročilu župana dolinske občine Edvina Švaba se bo za govorniškim odrom mednarodnega seminarja o dolini Glinščice zvrstila cela vrsta govornikov. Posegli bodo predsednik tržaške pokrajine Gian-jr.anco Carbone, predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin ter predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Boris Race; glavni poročili bosta imela deželni odbornik 7JK za načrtovanje in proračun Sergio Coloni, ki bo go-
Predsednik KGS Budin: ^Glinščica simbol za širši prostor»
»Seminar o dolini Glinščice, ki ga prireja dolinska občinska u-prava, je nedvomno zanimiva pobuda, tako zaradi aktualnosti tematike, kot zaradi strokovne rav ni protagonistov zasedanja. Že sama zastavitev pobude kaže, da so jo sprožili javni delavci in strokovnjaki, ki pojmujejo Kras kot celoto, v kateri je človek s svojo kulturo povsem spojem z naravnim okoljem.
Te npravne dobrine — ta se mi zdi ena vodilnih idej seminarja — pa bodo pridobile na svoji vred nosti, če jih bo človek znal primerno pojmovati in uživati, kot tudi če jih bo znal za te potrebe primerno urediti. Osnovne smer nlce za to bi moral prispevati-seminar sam, potrebna sredstva pa potem pristojne javne uprave.
Soočanje, oziroma sodelovanje »miselnih šol* iz Italije in Jugo slavije na področju načrtovanja teritorija in vrednotenja odnosa človek narava, je prav gotovo jamstvo za uspeh in naj velja, še posebno tu pri nas, kot zgled tudi za druga delovna področja.
Dolina Glinščice, ki je v vsej svoji naravni lepoti ena in ista nedeljiva celota kljub državni meji, Je lahko tudi simbol za šir šl prostor, ki ga ne more in ne sme ločiti politična meja na področju kulturnega hi gospodarskega pretakanja, vsesplošnega sode tavanja in življenjskega razveja.*
voril na temo »Zaščita narave in okolja ob valorizaciji krajevnih u-stanov v sodelovanju s sosednjimi deželami» ter članica IS Skupščine SR Slovenije dipl. gr. inž. Marija Zupančič - Vičar, ki bo govorila na temo cNekateri pogledi na sodelovanje pri varstvu okolja ob jugoslovansko-italijanski meji*.
Tem posegom bo sledila vrsta strokovnih sporočil, med katerimi zasluži posebno mesto tako imenovani projekt MAB. ki ga je Organizacija združenih narodov na vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO) zasnovala že leta 1971. Kaj pa je pravzaprav projekt MAB (*Man and the Biosphe-re»)? Na kratko bi lahko rekli, da ta načrt predstavlja nov in dopolnilen način pristopanja k na ravni in družbeni stvornosti. Temelj tega načrta predstavlja pri znanje osrednje vloge zakonitih in osnovnih potreb človeka; zato išče model družbenega razvoja, ki bi bil v harmoniji z ohranitvijo naravnih in kulturnih virov bogastva. Zategadelj se loteva vpra šanja o *kakovosti živlien!a» s pomočjo različnih metodologij poseganja v različne stvarnosti; te metodologije stremijo po združitvi smotrov za uporabo in ohranitev vrednot okolja.
Projekt MAB (Človek in biosfe ra) predvideva ustanovitev rezerv, ki naj bi predstavljale različne situacije okolja v planetar nem sistemu. Kar pa je nai bolj važno je to, da projekt MAB poudarja osrednjo vlogo človeka in družbenih skupnosti, kot se stavnih delov ekosistemov.
Možna ustanovitev take rezer ve v dolini Glinščice — za kar se zavzema zadruga za prouče vanje okolja — se bo morala začeti z močnim poudarkom na proučevanju človekovega stika s kraškim ekosistemom, na prouče vaniu možnosti posegov, ki so vezani z obnovljivimi področji in viri. na proučevanju prostega časa in na proučevanju podobnih vprašani.
Na dvodnevnem seminarju pa bo sicer govor o raznih vprašanjih. ki so tesno povezana t o-vrednoteujem doline.
jih medtem podrli, nekaj pa jih je še ostalo. Ni treba, da je človek vedno osebno prisoten, svojo prisotnost kaže tudi s takimi pobudami. Če pa je njegova odsotnost predolga, ima zmeraj manj jusa, kot bi se temu reklo po domače.*
«Mislim pa. da se premalo govori o človeku, ki je skozi stoletja delal, popravljal, skrbel in branil Glinščico. Vse steze, ki sedaj obstajajo, je nekdo naredil, ker so mu služile: gotovo jih niso uredili nedeljski izletniki. Še enkrat pa bi ponovil, da bi se moraia vsa naša društva angažirati okrog dveh vprašanj in konstruktivno pristopiti k tej zadevi, če bomo vsi prisotni in bo vsakdo kaj povedal, bo pobuda obrodila pozitivne sadove. Seveda pa je pobuda kot taka veiikega pomena tudi s političnega vidika, z vidika obmejnega sodelovanja, kjer igra občina važno vlogo. Ob koncu bi še
Coloni: ^Hvalevredna pobuda občine Dolina»
»Dežela je prevzela pokroviteljstvo nad seminarjem o Glin ščici iz več razlogov. Prvič, ker podpira krajevne avtonomije iii zato je pobuda občine Doiina hvalevredna že sama po sebi in torej vredna podpore. Drugič, ker je Glinščica po deželnem urbanističnem na Črtu označena kot področje zaščite. Tretjič, ker gre za po dročje, ki meji na sosednjo republiko Jugoslavijo; že na obisku predsednika Vratuše pri predsedniku Comeiliju, sta SR Slovenija in F-JK podpisali posebni protokol, ki predvideva, da se sprožijo zaščitne akcije, ki so skupne obmejnim predelom in da se zagotovi obojestransko uživanje naravnih lepot teh obmejnih predelov.
Dežela se tudi aktivno udele žuje tega seminarja, kajti nudi se ji priložnost, da dokončno do'oči posege, ki jih po razvojnem načrtu misli uresničiti, da bi tako podprla krajevne ustanove in gorske skupnosti v zvezi z novim deželnim zakonom o parkih, ki ga misli izdati. Ko smo enkrat določili stopnje zaščite in tudi nekatere vinku-lacije, kot je na primer dežel ni urbanistični načrt, gre v tem trenutku za to, da izdamo zakon, ki bi tudi finančno podprl krajevne ustanove in njiho ve konzorcije ter skupnosti, da bi zaščitena območja lahko bi la v resnici v službi prebival stva in predstavljala tudi zelo važna kulturna središča*.
enkrat poudaril* zaključuje Drago Ota «da ljudje nekaj čutijo, ko sami kaj ustvarijo: to pa ljubijo bolj ket vse tisto, kar jim je podarjeno*
»O seminarju se bo verjetno govorilo več, ko bo že za nami* nam Dravi IGOR PETAROs iz Boršta, i\i vsekakor ocenjuje pozitivno pobudo občinske uprave, istočasno pa ugotavlja, «da domači ljudje ne kažejo prevelikega zanimanja za Glinščico, ker služi boli namenom specialistov. Vsekakor pa pričakujem, da bi dolina ponovno postala to kar je bila enkrat, da bi se v njo vr nili ljudje, ki jo resnično ljubijo. Via bi odgovorni popravili ceste, kar je tudi žel;a gasilskega dru štva Breg ter da bi v duhu me dnarodnih sporazumov dokazali, da je na tem območju mogoče živeti v sodelovanju in v prijateljstvu.*
»Meni pa se zdi* ugotavlja VOJKO SLAVEC iz Boljunca »da
večkrat gledamo, na primer na Triglavski park, kot na nekaj važnejšega od naše Glinščice. I-mamo .jo takorekoč pred vrati, zaradi česar ni čudno, da se zanjo zanimajo, s strokovnega vidika, predvsem ljudje, ki prihajajo od zunaj, ki niso domačini. Po tolikih pogovorih med nami in tudi s strokovnjaki pa gre tokrat za pobudo, ki nam bo odprla pot v širšo diskusijo o celotnem vprašanju Glinščice.*
»Obiski Doline so dobri* pripovedujeta MARIJA in PEPI ŽERJAL iz gostilne v Botaču, istočasno pa potarnata, da je »cesta slaba in bi jo kazalo popraviti. Naša želja je tudi ta, da bi do Botača prepovedali dostop osebnim vozilom. V zadnjem času beležimo precej obiskov, k nam prihajajo predvsem iz Boljunca. iz Bazovice in iz Lonj.-r-ja. pa tudi skupine Ljubljančanov se večkrat pomudijo pri nas. Pobuda o seminarju je gotovo dobra, če pa bi si pred leti že kdo kaj izmislil in kaj naredil, bi bilo še boljše »ugotavljata Pe-pi in Marija Žerjal, člana ene od dveh družin, ki še stalno bivata v Botaču in ki rade volje obujata spomine o njuni življenjski poti. ki je tako tesno povezana z življenjem in dogajanjem v Glinščici. «Če bi jo zapustila? Nikakor ne; tukaj je najlepše, zato ne bi šla nikamor.*
ljudje imajo vrsto lepih in dobrih pobud: če pa se le-te neusklajeno uresničujejo na tako majhnem področju, lahko pride do velike škode, ki je v tem primeru nepopravljiva. Kot občinska uprava smo zato sklenili najprej vprašati za
Soglasno sprejeti dokument občinske uprave o Glinščici
Občinska uprava občine Dolina se zaveda, da je vselej z odgovornostjo in s primernimi sredstvi reševala vprašanja svojega družbenega, gospodarskega, kulturnega in področnega dogajanja. Rešena so bila tako vprašanja, ki so zadevala industrijski razvoj in stanovanjske potrebe. Čas je, da se načne tudi vprašanje, ki zadeva življenje skupnosti in naravno ravnovesje, to je aktivna zaščita doline Glinščice. Skupnost se zaveda, da ji je izročena naravna kulturna dobrina, katere vrednost priznavajo tudi izven državnih meja in to zaradi njenih fizičnih, antropič-nih, florističnih in favnističnih značilnosti. Skupnost je tudi ponosna nad tem. da ji je u-spelo obdržati nedotaknjeno to dobrino in da jo je razprla — pa čeprav s precejšnjim žrtvovanjem — tildi vsem prebivalcem, ki so prihajali iz drugih krajev.
Postavlja se torej politični problem, kako si priskrbeti sredstva za pravilno upravljanje tega področja in za njegovo ohranjevanje. Toda finančna sredstva, ki so občini na razpolago, ne zadostujejo pri u-resničevanju teh potreb. Neob-hodno potreben je torej izreden finančni poseg tako s strani države, kot dežele.
Občinska uprava je pripravljena poseči v sestavo takega splošnega plana posegov, vendar pri tem zahteva finančno in tehnično podporo, ki ji jo bodo morali zagotoviti primerni zakonski ukrepi.
mnenje vse tiste, ki hodijo v Glinščico, od strokovnega svetovnega slovesa do zadnjega izletnika, ki se zadovolji s lem, da se po Glinščici le sprehodi. Začetni namen seminarja je bil prav ta, priprava nanj pa je spremenila prvotno zamisel. Dolino Glinščioo deli meja na dva dela, narava pa ni deljiva z mejo. Glede na dejstvo, da imamo dobre odnose s sosednjima občinama Sežano in Koprom in v duhu osimskih sporazumov, ki o-mogočajo razvoj teh odnosov, se
nam je porodila zamisel, da bi povabili k sodelovanju tudi strokovnjake iz Slovenije; s tem se je povečala tudi politična važnost seminarja. medtem pa se je za to pobudo začela zanimati tudi dežela F-JK. Na sestanku predstavnikov naše občine, F-JK in SR Slovenije, na katerem sta obmejni deželi sklenili sodelovati na visoki strokovni ravni, se je tudi porodila misel, da bi na dan seminarja, v nedeljo popoldne, odprli mejo v Botaču, da bi omogočili prehod samo z osebnimi dokumenti, tako da bi si ljudje lahko ogledali celo dolino.
Povedali ste, da je pobuda naletela na pozitiven odziv pri političnih oblasteh. Kako pa pri strokovnjakih? So še radi odzvali vašemu vabilu?
Z zadovoljstvom moram reči, da je bil njihov odziv tem večji, čim višja je njihova strokovna raven. Gre za problem, ki ga .ljubitelji ‘ nara\e močno občutijo, zaradi česar so nam rade volje priskočili na pomoč; praktično bomo gostovali vse strokovnjake, ki so se na kakršenkoli način ukvarjali's problematiko doline Glinščice.
Kako pa je bilo na Občinski ravni? Kakšen odziv je imela vaša pobuda pri sežanski občil*., ki je neposredno zainteresirana s to problematiko?
Ves gornji del Glinščice sodi v sežansko občino, ki jz bila kot vedno pripravljena navdušeno sodelovati pri vseh pobudah, ki imajo za cilj odprto mejo in medsebojno sodelovanje. Zato bo poskrbela, da bo teren od Botača do Beke v nedeljo popoldne najbolje urejen, ko bo mogoče čez mejo le z osebnim dokumentom.
Na seminarju bo tekla razprava predvsem o treh temah: o ovrednotenju, o odprti meji in o objektih in službah. Bi se lahko podrobneje zaustavili ob posameznih temah, začenši s prvo, z ovrednotenjem?
Predvsem gre povedati, da trije naslovi niso slučajni, temveč so sad našega premišljevanja o tem, kaj z dolino Glinščice: ovrednotenje pojmujemo v tem smislu. Kot sem že omenil, je človeški pritisk na dolino zelo velik. Zato je po eni strani potrebno, da se dolina zavaruje pred veliko izrabo, po drugi strani pa da se izletnikom omogoči, da bi pridobili čimveč od sprehoda po njej. Zamišljamo si nekako nakole: pred dolino nekje v občinskem kulturnem centru, ki naj bi se razvil okrog sedanjega gledališča, naj 1' postavili etnografski muzej in prirejali občasne razstave, kjer bi slučajni obiskovalec lahko spoznal glavne značilnosti dolne. Treba bo urediti parkirišča. ki bi razbremenila ceste do gornjega konca Boljunca; zamislili smo si, da bi bilo treba primerno urediti določeno število uč-

V poletni sezoni privabi Glinščica veliko kopalcev
nih poti: najenostavnejše bi bile primerne za vse, druge pa samo za ozke specialiste, število obiskovalcev bi se tako lahko povečalo, realen pritisk in škoda pa bi se znatno zmanjšala.
Druga tema seminarja je odprta meja.
Odprta meja je eden od bistvenih. nosilnih momentov našega političnega mišljenja. V tem primeru se povezuje tudi z. naravoslovnim momentom, saj si ni mogoče zamišljati narave, ki bi jo meja delila na dva ločena dela. To vprašanje je posebno važno pri nas v Trstu, kjer imamo pravcato dezinformacijo, pravcato izkrivljanje dejstev: imamo ljudi, ki mislijo, da se Kras končuje z državno mejo, medtem ko je v resnici nedeljiva celota, ki se razteza po dobršnem delu zapadne Slovenije. Prav zato smo bili mnenja, da je za napredno občinsko upravo, ki ima dobre odnose s sosednjimi občinami. nujno pripomoči k lej odprtosti, da bodo vsi prebivalci ne samo naše občine, ampak iz vse pokrajine spoznali, da mednarodni sporazumi in dobro sosedstvo ne omogočajo le gospodarskega razvoja, ampak tudi ekološkega.
Kot tretjo temo seminarja pa ste izbrali vprašanje objektov in služb.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM SEŽANSKE OBČINSKE SKUPŠČINE BORISOM BERNETICEM
«Tudi na ostalih področjih skupnega interesa bi morali prirejati čim več podobnih pobud»
Pobuda dolinske občine, kateri gre vsa pohvala, je še en prispevek k še večjemu zbliževanju in sodelovanju med ljudmi na obeh straneh meje - Skupna skrb za reševanje skupnih nalog
Ves zgornji del doline Glinščice leži na jugoslovanskem ozemlju, na območju sežanske občine. Zato smo se obrnili na predsednika skupščine Sežana Borisa Bernetiča in ga vprašali, kako so sprejeli pobudo dolinske občine o mednarodnem seminarju, na katerem bodo podrobneje proučevali vprašanja doline Glinščice.
Najprej bi rekel, da je pobuda izredno pozitivna, navsezadnje je to le sestavni de' skupne želje po sodelovanju, po skupnem delu, ki ga želimo dosegat na vseh področjih. Eno takih področij je seveda tudi to, mislimo pa, da bo ta pobuda pomenila še en prispevek k še večjemu zbliževanju in k še večjemu sodelovanju med ljudmi na obeh straneh meje. Poleg tega je to tudi skupni pristop pri reševanju pravzaprav skupnih nalog; to pobudo v bistvu smatram v dveh smereh; ena je skrb za prostor, ki ga ta mejna črta ločuje, če je prostor na eni strani naravno zanimiv, je seveda tudi na drugi. Skrb za čuvanje tega prostora je gotovo skupna skrb za varstvo naravne lepote cele doline Glinščice. To je prvi vsebinski vidik, drugi vsebinski vidik pa je gotovo tudi to nadaljevanje ob tem srečanju odprte meje; prav gotovo je že sam akt izredno dobra ideja, da bi ta meja morala biti in je pravzaprav meja na papirju. ki naj ne ločuje ljudi, ampak pravzaprav meja, ki naj bi ljudi vedno bolj združevala.
To mejo, oziroma prehod pri Botaču bodo v nedeljo popoldne odprli, da bo prehod državne meje možen le z osebnim dokumentom. Za obiskovalce bo lepa priložnost, da si ogledajo celo dolino, od Boljunca do Beke. Ali so možne tudi
v bodoče podobne oblike takega medsebojnega sodelovanja?
Vsebina ideje o odprti meji je prav v tem smislu. Gotovo pa bo to veljalo samo za ta dan, za ta trenutek; v tem trenutku je to neka simbolika in tudi nakazana pot; takih primerov, ko bi ljudje šli čez mejo brez formalnosti, ki jih morajo sicer opraviti, bi moralo biti vse več, v bodočnosti pa naj bi to postalo vsakodnevna praksa. Gre torej za enkratno zadevo, ki pa bi bilo zelo dobro, ko bi postala večkratna in bi vodila v bodočnost odprte meje; pravzaprav bi lahko rekli meje, ki je dejansko le na papirju, ki v bi-
stvu ljudi povezuje in združuje in jih ne ločuje.
Imate kakšne načrte za zgornji del doline, za tisti del, ki leži na območju vaše občine?
Zgornji predel je izredno prirod no zanimiv in lep. Sicer pa nima mo kakšnega posebnega programa. kako naj bi tam varovali naravo, ali kaj naj bi tam naredili. Bistveno pa je to, da želimo varovati del okrog naselja Beke in v spodnjem delu Ocizle v taki pri-rodni obliki kot je in kot je včasih bil. To je vse kar nameravamo; mislimo torej tisti predel obdelati, kolikor sr ga pač da obdelati, ostalo pa naj v tej prirod
ni vsebini in obliki ostane tako, kot je.
Seminar bo seveda priložnost za okrepitev medsebojnega sodelovanja in utrditev dobrih odnosov. Je po vašem mogoče razviti tako sodelovanje tudi na drugih področjih?
Mnenja sem, da bi moralo biti vedno več podobnih pobud ne samo na tem področju, ampak tudi na vseh ostalih področjih, kjer je le kaj skupnega, več kot jih bo, bolj bo to odprta meja. Zato je treba dati vso pohvalo dolinski občini, da je šla v to realizacijo; vsekakor mislim, da je treba nadaljevati v tej smeri.

Na železniški postaji % Ricmanjih let« 1957
Nekaj sem že omenil pri prvi točki o ovrednotenju. Dolina Glinščice je dolina, v kateri je človek živel že iz časa pračloveka; ne gre za kakšno odročno in od človeka zapuščeno področje; vse kar je v dolini, je sad posrednega ali neposrednega dela človeka, zaradi česar so objekti nujno potrebni. Zamisel o Glinščici kot rezervatu je nesmiselna, ker bi se na tak način le zagradila. Prav objekti pa sp tisti, ki bi človeku omogočili, da bi se posluževal te dobrine; omenil sem že predpark v Boljun-cu, ki naj bi zrastel v bližini gledališča. Mislilo pa se je tudi na razvoj Botača, ki je praktično skoraj izpraznjen; kot uprava smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi Botač ne postal kraj za tržaške izletnike. Tudi tej vasi pa je treba zagotoviti realne perspektive; realna perspektiva pa je v sedanjem trenutku v tem, da bi Botač postal nekakšen študijski center, v katerega bi zahajali ljudje, ki se posvečajo globlji problematiki doline, študijski center pa bi postal le na tak način, da bi ga upravljali njegovi prebivalci.
Omenili ste, da je človeški pritisk na dolino zelo velik. Mestnih obiskovalcev gotovo ne manjka. Kaj pa domačini? Kako gledajo na vsa ta vprašanja? Kot zunanji gledalci ali pa kot neposredno zainteresirani?
Težko je odgovoriti na to vprašanje: Trst ima tristo tisoč prebivalcev, naša občina pa le šest tisoč; tudi v primeru, da bi vsi zahajali v Glinščico, bi vedno bili v veliki manjšini. Zanimanje za dolino pa je med našimi ljudmi precejšnje, toda še vedno premajhno. Vtis imam, da ljudje dosti bolj cenijo, kar je tuje, kakor pa gotovo vrednejše domače stvari. Zaradi tega je resničnih pobud, to je pobud, ki bi imele večji odziv in ki bi bile na določeni ravni, z naše strani, relativno malo.
Iz programa je razvidno, da bo seminar zelo pester. Bi lahko kaj povedali o predavateljih in o temah. ki se jih bodo dotaknili in obravnavali na dvodnevnem zasedanju?
Že iz bežnega pregleda programa bomo videli, da so teme zelo zanimive. S hidrološkega vidika je Glinščica malo znana; glede ptičje favne bi rekel, da so zadnje čase opazili, da so se ponovno naselile nekatere ptice roparice, ki so že skoraj izginile. Z zgodovinskega, oziroma prazgodovinskega vidika pa je dolina zelo znana, saj so na pr. v jamah našli ostanke pračloveka; nestrokovno izkopavanje pa je ostanke skoraj popolnoma uničilo, tako da o prvotnih prebivalcih vemo zelo malo. Zelo malo vemo tudi o mlinarjih, ki so tukaj živeli, o naših ljudeh, ki so tukaj delali; s tega vidika nam bo seminar gotovo veliko povedal, saj se ni doslej nihče veliko ukvarjal s temi vprašanji. Kot radovednost bi povedal še to, da j« tudi ime doline Glinščice sporno, tako italijansko, kot tudi slovensko. Glede italijanskega se je naziv Val Rosan dra pojavil zelo pozno in tudi v raznih inačicah: prej je bila dolina znana kot Valle del Moccč. Glede slovenskega imena pa so razne interpretacije; domačini jo imenujejo Klinč'ca, iz česar je prišlo do Glinščice: ni jasno torej, ker še ni razčiščeno, kako bi se morala dolina pravilno pisati v slovenščini. Sicer pa je vsa toponomastika doline, ki je v glavnem slovenskega izvora, v glavnem še neraziskana.
Pripravila
Teksti: ALEKSANDER SIRK Fotografije; MARIO MAGAJNA
UBRANO V DVANAJSTO POMLAD
Spet je tu Primorska poje. Tokrat že dvanajsta. Postala je vsakoletni nepogrešljiv praznik zborovskega petja, kulturne dejavnosti, ki združuje ljudi, ki jim odkriva nove razsežnosti človekove bitnosti v današnjem vedno bolj odtujajočem svetu in jim odpira pogled na vrednote, ki se vse bolj odmikajo današnjemu človeku. Zborovsko petje je v naši zamejski in sploh vseslovenski stvarnosti tudi pomemben utrjevalec zavesti o narodni in kulturni pripadnosti. *Kid-tura slehernega naroda,» je v e-nem svojih govorov dejal Edvard Kardelj, «je predvsem kultura vsakega človeka tega naroda, ni kultura samo v sprejemanju kulturnih vrednosti, ampak predvsem ustvarjanju teh vrednosti. In zborovska pesem je prav Usta oblika kulturnega u-stvarjanja, ki lahko zajema največ ljudi*. Vse to je Primorska poje, kot najvidnejši izraz pestrosti, prožnosti in množičnosti tovrstnega kulturnega udejstvovanja tostran in onstran meje. Revija je postala vsakoletno merilo, ki nam kaže v kakšnem obsegu se ljudje, starejši in mlajši, vključujejo v pevske zbore, in kakšna je kakovostna rast našega zborovskega petja. Za Slovence v zamejstvu pa je še dodaten pokazatelj narodnoobramb ne zavzetosti in težnje po eno-tenju slovenskega kulturnega prostora.
če naj letošnjo revijo tPrimor-ska poje 81» ocenjujemo po odzivu pevskih zborov, moramo najprej reči, da je udeležba zborov letos, kot je bila že lani in predlanskim in vsa prejšnja leta. spet rekordna. Za letošnjo revijo se je namreč prijavilo kar 138 zborov, kar je prav gotovo izreden skok, če upoštevamo, da se jih je lani prijavilo 113 in nato pelo 109 zborov. Nedvomno je to dokaz, da se je zanimanje za zborovsko udejstvovanje silno razbohotilo. Zanimiva je tudi primerjava s prvo revijo pred dvanajstimi leti, ko je pelo 48 zbo-
rov. Od takrat se je njihovo število potrojilo. In to je pomemben in pomenljiv podatek.
Večina novih zborov je nastala v matični Primorski, vendar narašča v sorazmerju tudi število zborov v zamejstvu. Letos jih je prijavljenih kar 50 s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine, medtem ko jih je bilo lani 38. Skupno bo nastopilo 28 pevskih zborov s Tržaškega, 17 z Goriškega, 3 iz Beneške Slovenije in 2 iz Kanalske doline. Naj navedemo nekaj tdkih, ki bodo prvič na reviji. To so ženski pevski zbor «Ivan Gerbec» iz Skednja, Tržaški mladinski zbor, ki ga vodi Tomaž Simčič, nabrežinski zbor -algo Gruden» bo prvič pel v mešani zasedbi, pevci iz Saleža bodo prvič v moški in mešani zasedbi, po nekaj letih se bo spet oglasil Tržaški oktet, prvič bodo peli moški pevski zbor Danica z Vrha, mešani zbor Rupa-Peč, Mladinski oktet ^Primož Trubar» iz Gorice in novost bo tudi zbor iz Rablja. Prav tako
bosta letos prvič pela na reviji dva koroška pevska zbora.
Rekordno je tudi število posameznih nastopov v okviru letošnje revije. Primorski pevski zbori se bodo zvrstili kar na dvanajstih odrih, od katerih je pet zamejskih (lani je bilo vsega deset nastopov). Revija se bo pričela v petek, 20. marca, v Pivki in zaključila 12. aprila v Trbižu (prvič bo segla v ta predel zamejstva). Vmes bodo še etape v Gorici (21. marca), v Trstu (22. marca), v Portorožu (27. marca), v Prvačini (28. marca), v Kobaridu (29. marca), na Opčinah (3. aprila), v Sežani (4. aprila), v Liesi (5. aprila) in v Ajdovščini (10. aprila).
Kakovost revije bodo strokovnjaki ocenjevali pozneje in upati je, da bomo iz njihovih ocen lahko razbrali, da naše zborovsko petje raste tudi v kakovostnem pogledu in da je tudi letošnji «pevski tour» skratka dosegel vse svoje namene.
D K
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiitiiiiiiiiiiimoiiiiiiiHiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiii
10 let PD «Kraški dom» iz Repna
Med najpomembnejšimi dogodki na kulturno - prosvetnem področju v preteklih dneh je bilo proslavljanje 10. obletnice ustanovitve repentabrskega društva (Kraški dom*, ki se je odvijalo z vrsto zanimivih in uspelih kulturnih pobud. Posnetek je s četrtkove otvoritvene prireditve v Domu Albina Bubniča v Repnu
Primorska poje
’81
RAZPORED REVIJ IN ZBOROV
PIVKA, PETEK, 20. MARCA, OB 20. URI V DOMU JLA
1. Moški zbor «K. K. Vipava* - Šempeter, 2. Moški zbor (Zarja - Budanje. 3. Moški zbor gasilskega društva - Ponikve, 4. Mešani zbor finančnih delavcev - Nova Gorica, 5. Moški zbor ZŠAM -Idrija, 6. Moški zbor «Peter Jereb* - Cerkno, 7. Ženski zbor «0-ton Župančič* - Štandrež, 8. Tržaški oktet - Trst, 9. ženski zbor (KUD Jože Pahor* - Sežana, 10. Moški zbor (Valentin Stanič* -Levpa, 11. Mešani zbor Divača.
GORICA, SOBOTA, 21. MARCA, OB 20.30 V AVDITORIJU
1. Ženska pevska skupina «Stu ledi* - Trst, 2. Mešani zbor «Rečan» - Liesa, 3. Dekliški zbor (Danica* - Vrh, 4. Mešani pevski zbor štmaver, 5. Moški zbor (Kogoj Justin* - Dolenja Trebuša, 6. Mešani zbor (Topničar* - Trnovo, 7. Moški zbor (Dragotin Kette*
-	Ilirska Bistrica, 8. Mešani zbor (Rupa* - Peč-Rupa. 9. Tržaški mladinski zbor - Trst. 10. Učiteljski ženski zbor - Tolmin, 11. Moški zbor (Valentin Vodnik* - Dolina.
TRST, NEDELJA, 22. MARCA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU
1. Dekliški zbor «Vesna» - Križ, 2. Moški zbor Košana, 3. Mešani zbor (Venček* - Dutovlje, 4. Mešani zbor (Primorje* - Ajdovščina, 5. Moški zbor (France Bevk* - Šmarje pri Kopru, 6. Mešani zbor (Primorec* - Trebče, 7. Sovodenjski nonet, 8. Mešani zbor (Slavec* - Ricmanje, 9. Oktet (Simon Gregorčič* - Kobarid, 10. PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana, 11. Mešani zbor (Drago Bajc* - Vipava, 12. Moški zbor (Vasilij Mirk* - Prosek-Kontovel.
PORTOROŽ, PETEK, 27. MARCA, OB 20. URI V AVDITORIJU
1. Ženski zbor (Tabor* - Opčine, 2. Mešani zbor (Božidar Kolarič* - Hrvatini, 3. Moški zbor društva upokojencev - Koper, 4. Moški zbor Postojna, 5. Mešani zbor (Tomos* - Koper, 6. Oktet (Bori* - Pivka, 7. Dekliški zbor Glasbene matice - Trst, 8. Moški zbor Divača, 9. Mešani zbor (Bazovica* - Reka, 10. Komorni zbor (Zorko Prelovec* - Idrija, 11. Ženski zbor (Anton Možina* - Brje, 12. Moški zbor (Tabor* - Opčine.
PRVAČINA, SOBOTA, 28. MARCA, OB 20. URI
V	KULTURNEM DOMU
1. Moški zbor (Lijak* - Vogrsko, 2. Moški zbor Brda, Krmin, Plešivo, 3. Moški zbor (Planika* - Pečine, 4. Moški zbor (Zarja* -Bilje, 5. Mešani zbor (Rdeča zvezda* - Salež, 6. (Lovski oktet* -Postojna, 7. Moški zbor (Fantje izpod Grmade* - Devin. 8. Mešani zbor Studeno, 9. Moški zbor Kobarid, 10. Moški zbor (Mirko Filej*
-	Gorica, 11. Komorni mešani zbor Nova Gorica.
KOBARID, NEDELJA, 29. MARCA, OB 16. URI
V	KULTURNEM DOMU
1. Oktet (Janko Premrl Vojko* - Spcxlnja Idrija, 2. Ženski zbor (Ivan Grbec* - škedenj, 3. Moški zbor (Triglav* - Trenta, 4. Ženski zbor Postojna, 5. Mešani zbor (France Prešeren* - Bolju-nec, 6. Ženski zbor (Slovenijales* - Spodnja Idrija, 7. Moški zbor (Svoboda* - Anhovo, 8. Mešani zbor Štandrež, 9. Moški zbor (Vesna* - Križ, 10. Mešani zbor (Ivan Rijavec* - Idrija, 11. Moški zbor Miren, 12. Mešani zbor (Obala* - Koper.
OPČINE, PETEK, 3. APRILA, OB 20.30 V PROSVETNEM DOMU 1. Mladinski oktet (Primož Trubar* - Gorica, 2. Mešani zbor (KS* - Bertoki, 3. Moški zbor «Rdeča zvezda* - Salež, 4. Moški zbor (15. februar* - Komen, 5. Mešani zbor Mačkolje, 6. Moški zbor (Janko Premrl - Vojko* - Dvori nad Izolo, 7. Moški zbor (Venček* - Dutovlje, 8. Mešani zbor (Jože Srebrnič* - Deskle, 9. Moški zbor (Meblo* - Nova Gorica, 10. Moški zbor (Karol Pahor* -Piran, 11. Dekliški oktet Koper, 12. Moški zbor (Ciril Silič* -Vrtojba.
SEŽANA, SOBOTA, 4. APRILA, OB 20. URI V ŠPORTNI HALI
1. Moški zbor (Danica* - Vrh, 2. Mešani zbor (Pod Lipo* - Bar-nas, 3. Ženski zbor (Triglav* - Bukovica, 4. Moški zbor (Bratov Vodopivec* - Pivka, 5. Mešani zbor Šempas, 6. Lovski zbor Dekani, 7. Mešani zbor (Triglav* - Bukovica, 8. Mešani zbor (Lipa*
-	Bazovica, 9. Moški zbor «Kras» - Opatje selo, 10. Moški zbor (Fran Venturini* - Dom jo, 11. Mešani zbor (Marij Kogoj* - Trst, 12. Moški zbor «Franc Zgonik* - Branik.
LIESA, NEDELJA, 5. APRILA, OB 15. URI V TELOVADNICI 1. Oktet (France Bevk* - Otalež, 2. Moški zbor (Šimen Golja* -Kneža, 3. Moški zbor (Soča* - Nova Gorica, 4. Mešani zbor (Jadran* - Milje, 5. Moški zbor «Briški grič* - Števerjan, 6. Mešani zbor (Slovenec* - Boršt, 7. Primorski študentski oktet, 8. Lovski zbor «Zlatorog» - Vipava, 9. Mešani zbor (Hrast* - Doberdob, 10. Oktet (Javor* - Pivka, 11. Mešani zbor (France Bevk* - Rrvačina, 12. Mešani zbor (Igo Gruden* - Nabrežina.
AJDOVŠČINA, PETEK, 10. APRILA, OB 20. URI V DOMU KULTURE
1. Primorski oktet Ajdovščina, 2. Dekliški zbor (Kogoj Justin* - Dolenja Trebuša, 3. Moški zbor Štmaver, 4. Moški zbor (Srečko Kumar* - Repen, 5. Moški zbor «Razpotje» - Col, 6. Ženski zbor (Valentin Vodnik* - Dolina, 7. Zgomjevipavski mešani zbor - Podnanos, 8. Moški zbor Bukovje, 9. Briški oktet, 10. Mešani zbor (Svoboda* - Renče, 11. Dekliški zbor (Sloga* - Črni vrh, 12. Mešani zbor (Bojan* - Dornberk.
IDRIJA, SOBOTA, 11. APRILA, OB 19. URI V ŠPORTNEM CENTRU
1. Moški zbor (France Prešeien* - Novaki, 2. Dekliški zbor (Slovenski šopek* - Mačkolje, 3. Ženski zbor (Franc Zgonik* - Branik, 4. Mešani zbor (Svoboda* - Pridvor, 5. Mešani zbor (Oton Župančič* - Štandrež, -6. Moški zbor (Jezero* - Doberdob, 7. Dj-kliški zbor (Igo Gruden* - Nabrežina, 8. Mešani zbor (Soča* -Kanal, 9. Moški zbor «Igo Gruden* - Nabrežina, 10. Tržaški partizanski pevski zbor (Pinko Tomažič*.
TRBIŽ, NEDELJA, 12. APRILA, OB 15. URI V KINU CRISTALLO
1. Mešani zbor «Planika» - Ukve. 2. Moški zbor (Nediški puabi*
-	Podbonesec, 3. Mešani zbor (Podjuna*, 4. Moški zbor (Andrej Paglavec* - Podgora, 5, Mešani zbor (SPD Zarja* - Železna Kapla, 6. Dekliški zbor Devin, 7. Mešani zbor - Rabelj, 8. Mešani zbor (F. B. Sedej* - števerjan, 9. Moški zbor (Golobar* - Bovec, 10, Mešani zbor «Marij Kogoj* - Solkan, 11. Moški zbor (Srečko Kosovel -Ajdovščina.
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
Kulturno-prosvetno društvo Dol-Poljune
V doberdobski občini deluje več društev, med njimi tudi kulturno društvo «Kras», ki združuje prosvetne delavce iz Dola (sestavljajo ga zaselki: Boneti, Ferleti, Brni, Hišarji, Mikoli, Pal-kišče, Vižintini, Devetaki in čukišče) in Poljan.
O začetkih prosvetnega dela v teh krajih imamo le malo podatkov. Leta 1910 je tu obstajalo Kmetsko izobraževalno društvo «Skala», ki je delovalo do leta 1915. Po prvi svetovni vojni pa sta bila zelo aktivna Ljudski oder ter godba na pihala.
Podružnica Ljudskega odra v Dolu je bila ustanovljena v začetku leta 1922. Za predsednika je bil izvoljen Avgust Vižintin, tajnik pa je bil Ivan Peric. V podružnico je bilo včlanjenih približno 40 članov. Že septembra istega leta so pod vodstvom učitelja Ernesta Brumata iz Renč naštudirali igro Hajduk Vol-kašin».	Na	krstni	uprizoritvi, ki je bila na Palkišču, je	nastopila	tudi	godba	iz Križa pri Trstu. Številnim domačim	gle-
dalcem so se pridružili tudi člani podružnic Ljudskega odra iz okoliških vasi.
Spomladi leta 1924 so za glasbo vneti Doljani ustanovili godbo na pihala, ki naj bi poživila vaške veselice. V Trstu so kupili inštrumente,	vadili	pa so z učiteljem Antoničem iz Brestovice.
Godba je štela 16 članov. Prvič so se predstavili domačemu občinstvu na veselici pri Devetakih. Temu uspelemu nastopu je sledila vrsta drugih po bližnjih vaseh pa tudi v Postojni, Go rici, Mirnu . . . Doljanska godba je kmalu postala zelo priljubljena in je veliko nastopala do razpusta leta 1936. Fašistične oblasti	so namreč	vedno pogosteje zahtevale nastop godbe	na
svojih proslavah z italijanskimi in pogosto fašističnimi motivi, zato so zavedni Doljani ;rrenehali z vajami in z nastopi.
Ko so leta 1941 jugoslovanski narodi začeli oborožen boj proti nacifašističnemu okupatorju, so se temu gibanju pridružili tudi Slovenci na skrajnem zahodu narodnostne meje. Tudi prebivalci Dola in Poljan so se množično priključili NOB. Krvni davek je bil	v obeh vaseh	zelo velik.	Na spominski plošči na	Poljanah
je	vklesanih 11 imen padlih,	na spomeniku v	Dolu pa	13 imen
padlih domačinov. To so visoke številke, če upoštevamo, da sta Dol in Poljane relativno majhni vasi. Ploščo na Poljanah so vaščani postavili v prvih povojnih letih. V Dolu pa so na pobudo VZPI Dol - Jamlje postavili leta 1977 veličasten spomenik, ki stoji na Palkišču. Od odkritju spomenika 25. 9. 1977 je kulturno društvo tKras* izdalo zajetno brošuro o zgodovini vasi.
Prosvetno delo	v vaseh se je obnovilo že	oktobra	1943, ko
so pod okriljem OF ustanovili partizansko šolo.
Takoj po osvoboditvi so vaščani obnovili godbo na pihala, ki pa	je delovala le	nekaj let.	V letih petdeset	je bilo prosvetno
življenje na Goriškem v polnem razmahu. Ni bilo vasi, ki ne bi imela pevskega zbora ali dramske skupine. Tako so tudi va ščani Dola in Poljan ustanovili na pobudo Viktorja Vižintina in Mirka Perica pevski zbor. Društvo si je nadelo ime «Kras».
Ker niso imeli lastnih prostorov, je zbor vadil po zasebnih sobah zdaj pri enem zdaj pri drugem članu društva. Vodstvo zbora je prevzela pevovodinja Pavlina Komel. Zbor je prvič nastopil na ljudskem taboru v Štandrežu 30. septembra 1951.
Temu nastopu je skozi leta sledilo še mnogo drugih, naj naštejemo le pomembnejše: maja 1952 nastop v Zgoniku, zbor je bil ojačan s pevci s Peči in Vrha; novembra 1952 nastop na koncertu pevskih zborov v Nabrežini; 4. aprila 1955 je zbor imel samostojen koncert v občinski dvorani v Doberdobu. Leta 1957 je zbor snemal za radio Trst in radio Koper ter imel samostojen koncert v Gorici. 14. septembra 1958 je društvo priredilo izlet r Beneško Slovenijo, kjer je zbor imel kratke nastope v raznih krajih. Leta 1962 je zbor z uspehom sodeloval na Prešernovi proslavi v Trstu ter v Gorici. Aprila 1963 je zbor sodeloval na otvoritvi sedeža prosvetnega društva «f. Trinkoz v Čedadu. Tudi v letu 1964 je društvo imelo več uspelih nastopov — januarja v Čedadu, maja v Mirnu pri Gorici, julija v Klodiču in Ljesi, oktobra v Šempetru pri Gorici itd. 24. aprila 1966 je zbor priredil ob svoji 15-letnici jubilejen koncert v prosvetni dvorani v Gorici. Program koncerta je obsegal kar 21 pesmi. Ob tej priložnosti je društvo izdalo brošuro, kjer so kronološko prikazani vsi datumi nastopov, oziroma prireditev.
Pevci se radi spominjajo uspelih nastopov v Kromberku in Komnu (leta 1967), v Vipavi (1968). Novembra 1971 je bil občni zbor društva, katerega se je udeležilo veliko mladih. Ob tej priložnosti so predstavniki Slovenske prosvetne zveze podelili Gallusove značke trinajstim zaslužnim domačinom. Dništvo je popestrilo svoje delovanje z raznimi predavanji in filmskimi večeri. Leta 1972 so začeli prirejati, skupaj z vaško sekcijo VZPI poletni praznik, katerega dobiček je bil namenjen postavitvi spomenika padlim v NOB. Društvo vsako leto, proslavlja važnejše obletnice, prav tako je zbor kar devetkrat sodeloval na reviji pevskih zborov Primorska poje. 5. junija 1976 je društvo slavnostno praznovalo 25-letnico obstoja. Prireditev je bila v prosvetnem domu v štandrežu. Februarja 1978 so pod okriljem društva ustanovili fotografski odsek. Takrat so si tudi preuredili dve sobi v stari hiši pri Bonetih, ki jima služita za sedež. Na žalost društvo še ne razpolaga s svojimi prostori. Zato so na občnem zboru aprila 1980 ustarurvili 30-člansko zadrugo, s pomočjo katere bodo skušali postaviti svoj kulturni dom. Julija 1980 je društvo priredilo zelo uspel odbojkarski turnir za memorial Bernarda Frandoliča. V kroniko delovanja v' prejšnjem mesecu beležimo že tradicionalno Prešernovo proslavo, ki jo je društvo priredilo v prostorih osnovne šole na Palkišču. ■ Naj zaključimo s čestitkami zboru, ki bo letos praznoval 30-letnico obstoja ter z željami za vedno plodnejše in uspešnejše delo.
Sestavil
Odsek za zgodovino - N.ŠK
VESTI Z GORIŠKEGA
Kristina Brenkova med goriškinii šolarji
Kristina Brenkova, priljubljena mladinska pisateljica in pesnica, se je, na povabilo ZSKD, mudila v ponedeljek in torek na Goriškem ter se srečala z nekaj sto učenci slovenskih osnovnih šol in ponekod tudi vrtcev. Obiskala je tudi nekatera naša prosvetna društva, saj ni bilo mogoče ugoditi željam vseh v vseh krajih samo v dopoldanskih urah. Naša ZSKD tako nadaljuje z že pred leti začeto tradiciio, da vabi v naše zamejstvo mladinske literarne ustvarjalce in jim nudi mož-. nost, seveda v sodelovanju s šolo ter učiteljstvom, da pridejo v stik z našo mladino.
Naši otroci seveda take pisate-: lje in pesnike poznajo, saj bere-' jo njih dela v šolskih čitankah, ali v raznih mladinskih mesečnikih. Kristino Brenkovo so že poznali iz njenih del in zato so povsod padala vprašanja, kdaj je napisala to ali ono stvar, kako piše, kdaj piše, kakšni so drugi slovenski pisatelji in Desniki, če je bila pridna, ko je hodila v šolo. Povsod so jo učitelji in otroci lepo sprejeli, _ pokazali so, da poznajo to ali ono delo, peli so in ji ponudili povsod veliko cvetja, v Števerjanu pa še lešnike.
Kristina Brenkova je bila s tem dvodnevnim obiskom zelo zadovoljna, čeprav je morala, v spremstvu zastopnikov ZSKD, iz enega kraja v drugega, ne da bi se pri tem lahko oddahnila. Obiskala je j tako našo mladino v Doberdobu,
| " Sovodnjah, v Gorici, štandrežu in Števerjanu. V vse te kraje pa so prišli tudi otroci iz drugih krajev, zahvaljujoč se tudi sodelovanju občinskih uprav, ki so nudile na razpolago šolske avtobuse.
Takšnih obiskov si na Goriškem naša mladina seveda še želi.
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
Oskar Kjuder - Kultura nam ne sme biti kot plamen, ki pojenja*
Oskar Kjuder
«Skoraj ga ni pomembnejšega glasbenega dogodka pri nas, da ne bi morali v zvezi z njim orne njati Oskarja Kjudra, profesorja na šoli Glasbene matice. Predvsem pa je njegovo ime najtesneje povezano z nastankom Komornega godalnega orkestra, ki je v zadnjih letih tako pomembno obogatil in popestril naše glasbeno življenje. S tem orkestrom smo namreč dobili glasbeno telo, ki nam lahko nudi samostojne ali kombinirane koncerte, dobili pa smo tudi temeljno osnovo za prirejanje glasbenih predstav... Velika zasluga Oskarja Kjudra in njegovega orkestra je, če so tudi pri eminentno komornih nastopih naše dvorane dostojno zasedene. Toda Kjuder se istočasno tudi dobro zaveda, da je za popularizacijo glasbe med našim ljudstvom treba od časa do časa narediti, prav s stališča čiste glasbe, tudi kakšno koncesijo poprečnemu o-
kusu. in tako se je porodila zamisel za uprizarjanje operet, za katere imamo z nastankom orkestra na razpolago vse potrebne elemente®.
Tako smo zapisali v »Primor-skem dnevniku® že pred slabim desetletjem. No, Oskar Kjuder je po 41 letih požrtvovalnega in zaslužnega dela stopil 1. januarja letos v pokoj, v resnici pa še vedno deluje — navdušeno in temperamentno, kot mu je pač prirojeno — kot dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Želeli smo mu zastaviti nekaj vprašanj, odgovarjal nam je kar s postelje doma, na katero ga je bila pribila visoka mrzlica.
Kako vam je kaj pri srcu po 25 letih dela pri Glasbeni matici in kako ocenjujete njeno zdajšnjo de javnost?
Upokojitev je važna prelomnica, še zlasti v življenju človeka, ki ga je neprestano gnalo naprej hrepenenje, da bi koristil zamejskim bratom. Seveda ni sedaj več tistega nekdanjega mladostnega poleta, treba se je znati omejiti in prepustiti mesto mlajšim. Vseeno pa, čeprav v drugačni obliki; bom še naprej dal za družbo vse, kar bom le mogel; ne samo v petju in glasbi tudi z delom na socialnem in političnem področju.
Kot dirigent — in predsednik — TPPZ, torej, o katerem vsi vemo, da opravlja dragoceno narodnoobrambno in siceršnje politično poslanstvo za uveljavitev načel o pomiritvi na svetu ter sodelovanju med narodi v prijateljstvu in bratstvu?
Tako je in v tem imam neprecenljivo zaslombo v slehernem članu ansambla. Malo je takih,.ki bi že devet let s tako neuklonljivo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo obiskovali prav vse vaje ter se udeleževali vseh koncertov na
domačih in tujih tleh. Hvala jim, torej, toplo zahvalo pa sem dolžan tudi podpornim članom, brez katerih bi naša dejavnost ne mogla biti tako prodorna.
Povrniva se h Glasbeni matici. Kot mi je znano, orkestra ni več.
Vsi dobro vemo, kakšne težave tarejo slovenske ustanove, tako tudi našo osrednjo glasbeno. Kljub temu sem prepričan, da bo do njene ustrojne izpopolnitve le prišlo. Jamstvo v tem smislu tudi je, saj imamo nekaj res obetavnih študentov, ki obiskujejo šolo za godala v Ljubljani. Lepo bi bilo, ko bi te in še druge mlade smotrno uporabili za ustvaritev popolne celote z orkestrom vred, saj razpolaga danes GM s celovito paleto glasbil, zbori itd.
Ko smo že pri zborih: kako gledate na našo zborovsko dejavnost?
Mnogi slovenski zbori so po kakovosti prekosili same sebe. «Pri-morska poje® je zadnja leta pokazala ogromen napredek, res pa je tudi, da imamo mlajše zbore, ki delujejo na nehvaležnih ter narodnostno manj občutljivih področjih in tem je treba pomagati.
Še pred uradnim nastankom TP PZ se je razvila polemika, češ da bo ta ansambel odtegnil marsikaterega pevca drugim zborom. Kako je s tem? Menim, da TPPZ ne le drugim zborom ni škodoval, temveč jim je morda le še vlil novega zagona.
Res je. Nedavno sta se nam predstavila dva mlada pevca z željo po vstopu v TPPZ. Ko smo zbrali ustrezne informacije ter u-gotovili, da sta že člana drugega zbora, smo ju s težkim srcem, vendar odločno prijazno odslovili. Tako je edino prav in tako je tudi zapisano v posebni klavzuli našega statuta. Pripomnim naj, da smo se v tem smislu obvezali že I od vsega začetka. Drugih torej ni-
kakor nismo oškodovali, kakšen zbor pa kvečjemu še okrepili, kot je to primer bazovske »Lipe®.
Toda TPPZ potrebuje mladih?
Seveda jih potrebuje, in še kako, pa ne samo pevcev, temveč tudi svežih sil za orkester. Tak ansambel je veromer potreben pomlajevanja. Toda Slovenci v teh krajih imamo več kot dovolj mladine, iz katere lahko črpamo osvežilne elemente tako za Tržaški partizanski pevski zbor kot za vse druge naše zbore. Treba jih je le poiskati. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z Glasbeno matico, zlasti, kar zadeva seveda orkestriranje in v primeru TPPZ harmonikarje.
Kako pa ocenjujete ljudskopro-svetno delo v naših krajih?
Menim, da na tem področju še nismo dovolj dali od sebe z menoj vred. Prav je, da imamo o-
srednji kulturni hram in okoliške domove ter društva, toda po mojem nam primanjkuje »celic kulture®. Manjka nam «baza», ki nam edina lahko kaže, kdo bo jutri vodil našo krajevno kulturo. Kultura nam ne sme biti kot »plamen, ki pojenja®, biti mora živa in se trajno razživljati. V ta namen mora vztrajno delati sleherni prosvetni delavec in sleherni Slovenec, kajti vsakdo izmed nas je lahko soustvarjalec kulturnega razvoja. Propadli sicer ne bomo, toda brez požrtvovalnega dela na bazi bo naša prosvetno - kulturna rast počasnejša.
D. GAŠPERLIN
Prilogo pripravil DUŠAN KALC
Foto
MARIO MAGAJNA
Z nedavnega občnega zbora TPPZ: Davide Maniglia Ootrr;'k: ki zaradi mutacije ne more več nastopati v ansambluj prejema iz rok Oskarja Kjudra pozebo« priznanje
l
'š
RAZMIŠLJANJE OB MANJŠIH, A POMEMBNIH RAZSTAVAH
Pogled v svet slikarjev-amaterjev
IZ NASE FOLKLORNE DEJAVNOSTI
V
Zenska skupina «Stu !edi» posredovalka ljudske pesmi
Ženska pevska skupina »Stu ledi*
Že nekajkrat smo ugotovili, da je delež slovenskih likovnih u-stvarjalcev v bogati likovni stvarnosti Trsta in Tržaškega velik in kakovostno tako pomemben kot ni bil še nikoli in da smo zato lahko nanj ponosni. In vendar ni to edina likovna ustvarjalnost slovenskega človeka v našem zamejstvu. Kot marsikje drugod, smo tudi pri nas priče zanimivemu pojavu, da se veliko ljudi loteva likovnega izživljanja v najrazličnejših oblikah, seveda prvenstveno in pri nas skoraj izključno slikanja, ker smo doslej naleteli le na zelo redke poskuse plastičnega likovnega izražanja. Čeprav še nimamo dokončnega in podrobnega seznama, smemo reči, - da je samo na našem področju, predvsem na podeželju kakih 30 likovnikov ali kot se sami imenujejo slikarjev - amaterjev.
Najprej besedo, dve o amaterstvu. Kot v vseh dejavnosti, je slikar - amater tisti likovnik, ki od slikarstva ne živi ali vsaj nima od njega večje materialne koristi. Če pa to pravilo jemljemo strogo in zares, so slikarji - amaterji malone vsi zamejski likovniki, razen treh ali štirih, to rej tudi tisti obilen ducat na-
Zbiranje dokumentacije o PD cOton Župančič*
Prosvetno društvo «Oton Župančič* v štandre/.u namerava v najkrajšem času prirediti fotografsko in dokumentacijsko razstavo o društvenem delovanju od novembra 1945 do današnjih dni. Razstava bo v Domu Andreja Budala ob priliki podelitve priznanj vsem dosedanjim predsednikom. Tako bodo najbolje počastili priznanje Svobode, ki ga je društvu podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani pred kratkim.
Odbor društva vabi zato vse, ki imajo doma kakšno dokumentacijo o društvenem delovanju, fotografije, vabila in podobno, da jih čimprej izročijo odborn'kom. Vsi ti dokumenti bodo seveda razstavljeni.
ših likovnikov, ki jih ne štejemo med amaterje morda zato. ker jih pogosto srečujemo po mestnih galerijah, ko se s svojimi deli predstavljajo občinstvu in torej zahtevnejši in tudi uradni kritiki. To pa vsaj posredno pomeni, da so veljavnejši, raje bi rekli strokovno bolj usposobljeni. In tudi če ne upoštevamo nekaterih vrhunskih mojstrov, ki imajo za seboj dolgoletno resno, rekli bi a-kademsko šolanje, drži, da gre še vedno za slikarje — amaterje, vendar pa za take likovnike, ki so se več ali manj potrudili in se še vedno trudijo, da bi se čim bolj usposobili, da bi svoja nagnjenja lažje izražali.
Večina tistih 30 slikarjev z našega podeželja, ki se smatrajo za slikarje - amaterje in jih v tem smislu tudi jemljemo, pa se s siikarstvom ukvarja le sporadično in pri svojem tovrstnem izživljanju uporablja le svoje, reki bi, prirodne darove, torej prirojeni smisel za lepo ter še smisel za opazovanje. In zato kar najbolje prenašajo na platno ali papir to, kar pritegne njihovo 'pozornost. In to neredko ni malo. Nasprotno, včasih se dosežejo na tak način tudi neverjetni uspehi. Zgodovina umetnosti nas namreč uči. da nekateri vrhunski mojstri v svetovnem slikarstvu niso nikoli videli slikarske šole ali akademije, pač pa so njihove «de lavnice» postale šole, akademije. Toda tolikšne mojstre bi lahko na šteli na prstih ene roke. Res ie, človek se rodi z večjim ali manjšim čutom za lepo. Toda ta čut, to nagnjenje je treba negovati, treba ga je šolati. In prav v tem vidimo šibkost teh številnih naših slikarjev amaterjev Hkrati pa je v tem tudi še ena prfožnost tistih slovenskih zamejskih organizacij, ki se ukvarjajo
z razvijanjem in dviganjem kulturne ravni našega človeka, da namreč pritegnejo k delu nove U' stvarjalne sile, nove talente, ki sicer ne bodo postali Michelangeli ali kaj podobnega, ki pa bodo zelo verjetno prispevali kaj več k našemu zamejskemu kulturnemu bogastvu.
Nekatera slovenska kulturna in prosvetna društva že več let zbirajo slikarje - amaterje na vsakoletne razstave. To je lepo in pozitivno, vendar menimo, da bi ne smeli ostati pri tem. Še posebej ne zato, ker je med slikarji -amaterji izredno veliko mladih ljudi, torej potencialnih, svežih talentov, ki bi se ob premagovanju ali celo obvladanju osnovnih kanonov mogli hitreje razvijati. Pri tej misli vztrajamo tudi zato, ker kolikor toliko poznamo razmere «na terenu* kot temu rečemo. Glede tega le nekaj besed:
V Dolini je bilo doslej in sicer v »Torkli* že več razstav breških slikarjev amaterjev. Od Ricmanj do Prebcnega je kakih 10 mladeničev in deklet ki jim je likovno izživljanje že dolgo let več ali manj uspešen hobi. Nekateri so namreč dosegli že dobre rezultate. Opensko kulturno društvo »Tabor* prireja že več let v Prosvetnem domu velike razstave domačih slikarjev - amaterjev. Zadnja leta povabi v goste tudi slikarje z onstran meje iz Sežane. Divače in Senožeč. Te razstave se je lani udeležilo kakih 15 domačih slikarjev in gostov. Pred leti so tudi v Nabrežini pri-
rejali podobne pa čeprav nekoliko manjše razstave domačih slikarjev v nabrežinski stari šoli. Letos pa so v začetku februarja podobno pobudo povzeli v Saležu, kjer so v prostorih domačega prosvetnega društva razstavili dela šestih slikarjev - amaterjev iz zgoniške občine. V Križu pa se je zaključila razstava domačih slikarjev - amaterjev, ki so .jo organizirali v prostorih kulturnega doma Albert Sirk.
Kot vidimo, je pobud na tem področju veliko. Če bi še malo «postrgali» po predmestjih, bi verjetno zbrali vse slovenske zamejske slikarje - amaterje. Bilo bi jih veliko, toliko, da bi zaslužili večjo pozornost.
FRANC UDOVIČ
ZBOR «FR. VENTURINI* JE GOSTOVAL V KISOVCIH
Pevski zbor «Fran Venturini* je 21. februarja gostoval v Kisovcih na povabilo društva Svoboda. Pevski zbor od Domja je pobraten s pevskim zborom »Loški glas* iz Zagorja ob Savi in prav ta zbor je pripravil srečanje z društvom Svoboda.
Na kulturnem večeru so najprej nastopili moški zbor »Loški glas*, nato sta nastopila basist Ladko Korošec in sopranistka Sonja Hočevar.
Za zaključek je nastopil moški zbor Fran Venturini.
Če lahko na osnovi povpraševanja in priljubljenosti sklepamo o upravičenosti nastanka neke skupine, potem lahko mirno tečemo, da je bilo rojstvo ženske pevske skupine »Stu ledi» več kot zaželeno.
Za kulturno dejavnost pri nas je bila ustanovitev skupine prijetna novost, predvsem zaradi načina petja in sestave repertoarja, medtem ko na poživitev njenih nastopov prikupno vpliva narodna noša, ki nadomešča žgala obleko».
okviru tržaškega folklornega ansambla zStu ledi*, zato da bi zapolnili očitne vrzeli v programu, kajti celotni ansambel je dejansko v svojem rednem programu nudil samo plesne točke in nekaj solo glasbenih, medlem ko je bilo pevsko področje navadno pomanjkljivo.
Vendar pa se je ženska pevska skupina kmalu, če že ne takoj, osamosvojila, že prvo leto obstoja — tega še ni tri leta — je nastopila na prireditvi Primorska poje, na kateri je bila edina s tovrstnim načinom petja.
Pevke *Stu leda namreč ne gojijo zborovskega petja, temveč skušajo na najbolj neposreden in preprost način posredovati ljudsko pesem, tako kakor so jo nekdaj povsod poznali.
Zato se lahko včasih zdi, zlasti ljubiteljem tako imenovanega lepega, zborovskega negovanega petja, da so pevke *Stu ijedv neuglašene, nekoliko kričeče. Vendar jih v to sili — morebitnih spodrsljajev seveda ne bomo branili — mjrava ljudske pesmi, ki se za uglajenost in blagoslavje večkrat ne zmeni.
Drugačen od običajnega je tudi izbor pesmi. Gre seveda predvsem za pesmi, ki tako ali drugače zadevajo ženske, njihovo u-sodo ali pa vse to, kar je sodilo v vsakodnevno življenje neke skupnosti.
Zato ne pojejo o junaških dejanjih, ta so bila od nekdaj v zakupu moških, temveč o veselih ali žalostnih dogodkih, ki so označevali njihov vsakdan, pa še o čustvih, seveda predvsem o ljubezni, in končno še o raznih drobnih utrinkih, ki so težili ali lajšali njihovo življenje.
Pesmi — vodja skupine Nadja Kriščak jih zaenkrat črpa tz slovenskih pokrajin — so zdaj o-tožne posebno ko govorijo o raznih nesrečah, ki jih ljudska pesem tako rada opeva, zdaj bolj vesele ali razposajene, ko se iz teh nesreč lahkotno norčuje ali pa na vse skupaj nekoliko prešerno pogleda.
Posebno pozornost skupiva posveča slovenskemu ljudskemu pevskemu izročilu v Furlaniji Julijski krajini in večkrat tudi nastopa izključno s tem izborom. Največkrat gre za pesmi, ki so o takšni ali drugačni izvedbi že znane, le da jih pevke *Stu ledi» izvajajo brez posebnih priredb, ker včasih povzroča določene težave, kajti najbolj naraven način je lahko tudi najtežje osvojiti.
Takšno izvajanje pa je zanimivo. kakor so zanimive in pogosto zelo posrečene tudi vsebine posameznih pesmi, zato je ženska pevska skupina *Stu ledi» svoj repertoar skoraj v celoti tudi posnela. Pred nekaj meseci na tržaški radijski postaji pred kratkim va na koprski, vmes seveda nastopa na raznih prireditvah. Poleg nastopov s plesno skupino «Stu ledh pa jo v kratkem čaka ponovna preizkušnja na Primorski poje, na kateri je še redno nekakšna, vo našem mnenju pri-■ jetna izjema, (bp)
Skupino so seveda osnovali v
•llimMIIIIIIIIMnillMIIIMIIIIIIIIMMIlilMIlUmMIIMIMHlIlIlllllinillMIUIHIIMMIIIIHIMIHIIimilMIIIIiniinillllllllinillllMIIIIIIIIIHIIIIimillllllllMirillllllllUUIlIlMI«
Ženske iz Brega se predstavijo
Ženska ustvarjalnost — to je pojem, o katerem se zadnje čase veliko razpravlja. Strokovnjaki na splošno ugotavljajo, da se lahko le malo žensk uvršča v vrhove človeške kreativnosti, ženske pa zavračajo te trditve, češ da je njihova ustvarjalnost drugačna po obliki in vsebini, da se je ne more meriti, vsaj množično ne, z istimi ustaljenimi merili, da končno ženska ustvarjalnost prinaša nekaj novega, nekaj, kar je bilo dolgo zakrito in zdaj počasi, a vztrajno buta na dan.
Merila so torej vprašljiva, še težje jih je določiti, ko gre za žensko ustvarjalnost ali skromneje za kulturno delovanje take narodnostne skupnosti, ki se še kot celota mora boriti za to, da lahko neokrnjeno in polnokrvno izrazi svojo bitnost.
O slovenski ženski ustvarjalnosti v Italiji bi zato težko pisali poglobljeno in podrobno analizo, kar pa še zdaleka ne pomeni, da Slovenke v Furlaniji - Julijski krajini ničesar ne ustvarjajo. Nasprotno: v zadnjem času nastopajo v večji meri in bolj odločno kakca- v preteklosti, oziroma svoje delo predstavljajo v prvi osebi.
Med najbolj zanimive pobude prav gotovo sodi odločitev žensk dolinske občine, da bi strnile v nekakšno celoto raznovrstne kulturne iniciative, ki so jih zasnovale razne skupine ah posameznice.
V okviru raznih vaških kulturnih društev, sekcij Zveze žensk Italije ali tudi čisto iz osebne pobude, so namreč ženske iz Brega že za lanski osmi marec pripravile in tudi prikazale marsikatero zanimivo točko, kjer je seveda posredno ali neposredno izstopala ženska problematika, obravnavana iz ženskega zornega kota. Tem, ime-nujo jih žensko bolj angažirane točke, so se pridružile še take, kjer nastopajo ženske predvsem kot izvajalke, kar sicer ni kakšna posebna novost; toda zgovoren je na primer že podatek, da na Tržaškem ni veliko ženskih zborov in še ti sodijo med mlajše.
Ženske iz Brega so svojo pobudo zgovorno naslovile »Ženske se predstavimo*. Predstavile so se že večkrat v raznih društvih in to večkrat na nekoliko različne načine.
Občinstvo po mnenju pobudnic ne sme predstave samo pasivno sprejemati, temveč skušati deumeti njen namen. Pomembno vlogo igra tudi eder, ki daje celotnemu dogajanju slovesnejši pečat, kakor je bilo na primer na Opčinah, medtem ko manjša dvorana brez odra vpliva bolj domače in neposredno
Openski nastop, odvijal se je na vabilo domačega kulturnega društva «Tabor» in openske sekcije žensk Italije, je bil med drugim tudi vsebinsko bolj zaokrožen, saj je skušal prikazati raznovrstne dejavnosti ženske v dolinski občini in predočiti tista vprašanja, ki so za ideatorke večera trenutno pomembnejša.
Tokratna tema, ki jo je skušala čim prepro šteje, a dovolj izčrpno prikazati Nerina Švab. je bil odnos moški ženska, tema, o kateri se danes veliko in skoraj povsod zavzeto razpravlja. O tem, je prepričano pripomča'a Nerina Švab mora vsakdo razmišljati; najlepše pa se ta odnos
prikaže skozi prizmo ljubezni. Izbrala je zato štiri ljubezenske poezije, ki jih je ob sodelovanju hčere Mojce tudi podala. Vsebinsko so pesmi zajele ves razpon ljubezenskega doživljanja in najglobljega od najiskrenejšega do površinskega, ki mu je edini cilj spolnost.
O vsakodnevni ljubezenski izkušnji, taki, ki jo v povprečju doživi največ žensk pri nas, pa je z umirjeno dozo ironije v lastni črtici pripovedovala Mirna Kapelj - Rapotec. V njej se dekle, ki je zanosilo srečno, vsaj glede na ustaljena pravila, poroči: drugačna usoda doleti protagonistko znane Prešernove pesmi »Nezakonska mati*. Ob njej se je Nerina Švab dotaknila druge velike teme današnjih dni: materinstva, spolnosti in tudi splava. Na nobeno stvar ne smemo gledati po ustaljenih kalupih, vsak se more v problem zamisliti in se nato o njem tudi izreči. Samo tako imajo referendumi (tukaj prideta v poštev seveda referenduma proti zakonu o prekinitvi nosečnosti) kakšen smisel. Še posebej pa morajo biti aktivne ženske, ki ne smejo prepustiti drugim, da odločajo o njihovi usodi.
To je bil nekakšen osrednji vsebinski moment openske predstave. Sam nastop pa je pravzaprav uvedel ženski pevski zbor dolinskega kulturnega društva »Valentin Vodnik*, ki je pod vodstvom Vihre Kodrič zapel vrsto pesmi, predvsem slovenskih narodnih.
Skupina deklet, prav tako iz Doline, je nato prikazala krajši lutkovni prizor »Gospod petelin*, ki na zelo preprost način opisuje odnos med moškim in žensko, v tem primeru izrecno med moškim kot gospodarjem in žensko kot popolnoma podrejeno. Petelin ni namreč samo gospodar kurnika. temveč celega sveta, ker naj bi s svojim kikirikanjem vsako zoro priklical sonce na nebo. Ko kokoške spoznajo, da petelin nima te magične moči, se mu uprejo in mu ne priznavajo več nikakršne oblasti. Kratko lutkovno igro je ža za lanski 8. marec pripravila Nerina Švab.
O vaških klepetuljah je nato najprej v lastni narečni pesmi povedala Mirna Kapelj Rapotec, nakar pa so članice boljunskega amaterskega odra nastopile s prvim delom narečne igre Tatjane Tur-ko »Venderigle na plači*. Igro, ki jo je Tatjana Turko tudi režirala, so pred kratkim predstavili v popolni izdaji, dodali so namreč še drugo dejanje. Venderigle so bile seveda zelo glasne, brez predsodkov so govorile o vsakodnevnem življenju, takem, ki je tvorilo in v določeni meri še danes tvori to, čemur pravimo ženska usoda.
Ob koncu pa še poklon gostitelju in domači vasi, ko je Mirna Kapelj Rapotec — po rodu z Opčin — recitirala narečno pesem Brdina.
Odziv openskega občinstva je bil nadvse topel. Openskim ženskam je bila predstava všeč: sprejemale so jo kot posrečen poskus, da «se ženske izkažejo*. Nedvomno je tudi to zelo pomemben e-lement, posebno, ker ga je večina žensk tako na-glrša^. To pa pomeni, da še nismo navadni, da bi na odru v raznih vlogah nastopale same ženske...
(bp)
v.	v!
I TOKRAT V ŽARIŠČU I
$:	$:
V.	V.
v.	v.
Prireditve v februarju 1981
1. 2. 1. 2. 1. 2.
1.	2.
1.	2.
1.	2.
2.	2.
3.	2. -
4.	2.
5.	2.
6.	2.
6.	2.
7.	2. 7. 2.
7. 2. 7. 2.
7. 2. 7. 2.
7. 2. 7. 2. 10. 2. 10. 2.
11. 2.
13.	2.
13.	2. 13. 2.
13. 2.
Nastop TPPZ na 60-letnici proslave KPI v mali dvorani gledališča Verdi Nastop TFS Stu ledi na prazniku škratov in čarovnic na stadionu I. maj Koncert ansambla Taims v Finžgarjevem domu na Opčinah PD Mačkolje: Prešernova proslava Foto Trst 80: razstava v Prosvetnem domu v Trebčah
Razstava del Roberta Hlavatyja v Prosvetnem domu na Opčinah KD France Prešeren: večer z Alenko Rebulo ob predstavitvi njene najnovejše knjige o slovenskih delavcih iz Boljunca Slovenski klub: umetniški večer ob dnevu slovenske kulture — otvoritev razstave slik Lucijana Bratuža
-	Društvo naravoslovcev in tehnikov «Tone Penko»: predavanje Aljoše Volčiča
-	ZSKD: otvoritev razstave akademskega slikarja Silvestra Komela
-	KD Vesna: otvoritev razstave umetniških lepakov Milka Bambiča
-	Koncert TPPZ v Podgradu
-	KD Primorsko: Prešernova proslava
-	Društvo Slovencev miljske občine: Prešernova proslava
-	Nastop meškega, dekliškega in mešanega zbora Igo Gruden v Ilirski Bistrici
-	OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA v Kulturnem domu v Trstu — priredila ZSKD
-	SKD Tabor: Prešernova proslava
-	KD Slovenec iz Boršta in Zabrežca: ponovitev veseloigre Dve družini v gledališču France Prešeren
-	Prešernova proslava v župnijski dvorani v Bazovici
-	Partizansko srečanje v Lipici — nastop zbora Fr. Prešeren iz Boljunca
-	Slovenski klub: srečanje s senatorko Jelko Gerbec
-	KD Rdeča zvezda, ŠK Kras v sodelovanju z osnovno šolo I. maj 1945: otvoritev razstave slik amaterjev iz zgoniške občine, nastop ženske pevske skupine Stu ledi
-	Nastop godbe na pihala iz Ricmanj ter pevskega zbora Slavec na proslavi 60-let-nice KPI v Babni hiši v Ricmanjih
-	KD Rdeča zvezda, ŠK Kras ob sodelovanju osnovne šole I. maj 1945: Prešernova proslava v Zgoniku
-	KD Lipa: lutkovna predstava Jurček in trije razbojniki v Bazoviškem domu
-	Nastop dramske skupine SKD Tabor z Opčin z Melonarjado v srenjski hiši na Gročani
-	Nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, skupine kljunastih flavt Glasbene matice na osrednji Prešernovi proslavi v Gorici
14.	2.
14.	2. 14. 2.
KD Fran Venturini od Dom ja ob sodelovanju celodnevne šole pri Domju: Prešernova proslava v šolskem centru pri Domju Nastop zbora Primorec na proslavi 60. obletnice KPI v Trebčah
15.	2.
15.	2. 18. 2.
19. 2.
20.	2.
20.	2.
20.	2.
V izvedbi lutkovne skupine KD Valentin Vodnik premiera lutkovne predstave Trdo-glavček
Skupna Prešernova proslava v Bregu PD Mačkolje: koncert ansambla Galebi Ponovitev predstave Sneguljčica in sedem palčkov v izvedbi slovenskega dijaškega doma iz Trsta v Prosvetnem domu na Opčinah
Mladinski dom Boljunec: predvajanje diapozitivov Toneta Bedenčiča o potovanju po ZDA
Občni zbor TPPZ
20.	2.
20.	2.
21.	2.
21.	2.
21.	2.
21.	2.
21.	2.
22.	2.
22.	2.
24.	2.
25.	2.
25. 2.
25. 2.
27.	2.
28.	2.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol: občni zbor SKD Tabor: gostovanje pevskega zbora V. Vodnik, lutkovne skupine V. Vodnik, dramskega odseka KD France Prešeren z veseloigro Venderig’le na plači KD Slavko Škamperle in KD Union: Prešernova proslava
V Prestranku: Tržaški večer — nastop ženske pevske skupine Stu ledi KD Vesna: otvoritev razstave slik amaterjev iz Križa
KD Prosek - Kontovel: Prešernova proslava
Pevski zbor Fran Venturini od Domja gostuje pri društvu Svoboda v Kisovcih Nastop dramske skupine France Prešeren z veseloigro Venderig’le na plači v srenjski hiši na Gročani
Slovenski kulturni klub: predstavitev knjige Alojza Rebule «Duh velikih jezer*
KD Igo Gruden: kulturni praznik v spomin na Stanka Devetaka
KD Primorsko: gostuje dramski odsek KD France Prešeren z veseloigro Venderig’le na plači, nastop zbora Fr. Prešeren Slovenski klub: Verovanja na Slovenskem Nastop ženske pevske skupine Stu ledi na predstavitvi «5. trofeje ZSŠDI»
Nastop dramskega odseka KD France Prešeren z veseloigro Venderig’le na plači v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK Narodna in študijska knjižnica v Trstu: predavanje prof. dr. Giulia Cervanija «Ko-zmopolitizem in sožitje narodnosti v Trstu v XVm. stoletju*
Občni zbor KD Primorec
ŠD Kras in KD Rdeča zvezda: otroško pustno rajanje v kleti Marčela Doljaka v Samatorci

ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE NAJ SPREMLJA ČLOVEKA SKOZI VSE NJEGOVO ŽIVLJENJE
Pred kakim poldrugim letom smo v domala vseh časopisih in revijah brali zgodbo, ki je presenetila svet. Resnična zgodba o resničnem japonskem vojaku, vojaku imperija Vzhajajočega sonca, ki ni nehal biti svoje druge svetovne vojne, ampak je v gozdovih nekega daljnega otoka še vedno lovil severnoameriške vojake, da bi potrdil čast in moč svojega cesarstva. Več kot 35 let se je donkihotovsko vojskoval z mlini na veter — v temi in nevednosti. Ko se je tpredal» sovražniku in se je znašel v, popolnoma drugačnem svetu, svetu nebotičnikov, industrije, avtomobilov, v svetu 1980. leta, ie osupnil. Še skoraj novodobne govorice ni poznal in sploh se ni mogel sprijaz-nitt z resničnostjo, kajti ta je bila preveč presenetljiva in nova.
Zgodbica je lahko dovolj zgovorna. V njej se morebiti zrcali Trst. njegova sodobna zgodovina in ker je ta rubrika namenjena kulturni problematiki, tudi kultura. Kultura zaprtosti, teme in nevednosti. nostalgična kultura propadajočih avstro-ogrskih palač, kultura političnega narcisizma in samozrcaljenja, ki bo morala po vsej sili in naravni poti umreti. In to ne velja samo za italijansko kulturo, ampak tudi za predeli slovenske kulture, predvsem pa za njeno delavnico — šolo. Naša šola se v bistvu boji resničnosti, ki jo obdaja, noče stopiti v areno življenja in noče biti sooblikovalec slovenske narodnostne skupnosti. Noče biti pomemben kulturni ventil, ki sproža energijo in dejavnost, ki u-stvarja močne osebnosti in zavedne Slovence, kajti boji se vsakršnega zunanjega vpliva — in če je ta vpliv izražen v drugem jeziku, je še toliko huje. Zapira vrata soočenju posameznih kultur, še več, boji se celo soočanja z last-
IZREDNI OBČNI ZBOR ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev bo imela v ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu izredni občni zbor. Ob tej priložnosti bo članstvo, ob prisotnosti notarja, formaliziralo sklep o poimenovanju organizacije, ki se je pred zadnjim občnim zborov imenovala Slovenska prosvetna zveza. Na ponedeljkovem izrednem občnem zboru se bo tudi pravno legaliziralo več društev, včlanjenih v zvezo.
no kulturo in slovensko gledališko govorico. Ah bo postala kot tisti japonski vojak?
Primer proslave 8. marca, mednarodnega dneva žena, je dovolj zgovoren in je vzdignil tudi precej prahu. Italijanščina ne sme na naše šole, kot da bi na naših šolah ne poučevali italijanščine in gledališče ne sme na naše šole. To bi najbrž kvarno delovalo na našo mladino, morebiti bi jo po-hujšalo, saj je naša mladina čista, lepa, svetniško bleda, ne po-
zna psovk in tržaškega narečja, ki ji je žal! pogovorni jezik.
Zakaj ta bojazen? Po mojem sploh ni razloga za strah, ko smo mladini na šolah posredovali trdne estetske, etične in moralne vrednote, ko smo zgradili močne osebnosti. V tem trenutku lahko postane šola tisti povezovalec kultur, o katerem toliko govoričimo in lahko pusti tudi enkraten prodor italijanske pevske skupine in enkratno (ne v smislu dobre ali vzvišene) predstavo SSG tženski na podeželju». Če smo znali dijaku vcepiti trdne in veljavne vrednote, '>o plevel sam odstranil in sežgal, njegova notranjost pa bo še bolj močna in o-čiščena, njegova življenjska izkušnja obogatena, slovenstvo potrjeno.
Naša šola ima točno začrtane vzgojne naloge, bori pa se tudi za svojo osamosvojitev. Osamosvojila pa se ne bo z begom v polževo lupino, ampak z odpiranjem, z iskanjem podpore tam, kjer ji lahko to podporo nudijo. In če smo samo zaprti, ne moremo zahtevati odprtosti od drugih. Skratka, v ničemer ne bi izgubili, če bi tržaška italijanska kultura pokazala nekaj svoje u-stvarjalnosti v našem svetišču. Ako bi bila ta ustvarjalnost slaba. bi bili potešeni, da smo boljši, če pa bi bila dobra, bi nam to dalo novih vzgibov, da jo prerastemo. Sicer pa je ta ugotovitev zelo poenostavljena in jo je tepko pokazati v zgorajšnji konfliktnosti, čeprav je res, da mo ramo svoje delo primerjati tudi z okoljem, v katerem živimo. Živeti po načelu daj-dam ne pripelje nikamor, zgpiranje pa je še hujše. In da bo stvar jasna: sem proti stalnemu prodiranju tuje kulture v naše ustanove, periodično pa se moramo le seznanjati tudi z nečim drugim. Zakaj pa ne sme v naš prostor prodirati niti vseslovensko ustvarjanje in poustvarjanje? To je drugo vprašanje, o katerem bomo spregovorili prihodnjič.
MARIJ ČUK
Pred približno dvema mesecema je bil ustanovljen krožek za rekreacijsko udejstvovanje, ki ima svoj sedež na stadionu «1. maj* in je namenjen ljudem nad £0. letom starosti. Krožek je nastal iz potrebe, da r.e tudi pri nas končno uveljavi nek nov koncept športa, po katerem šport ni več le a-gonizem, tekmovalnost, medsebojno primerjanje, ampak tudi telesna kultura, družabnost, družbena vez, neka osnovna celica družbe in rasti človeka. Pr: nas se je namreč vsa ta leta vodila skoro izključno takšna športna politika, ki je gojila le tekmovalnost in videla le v takem športu način za uveljavljanje Slovencev v Ita-
liji. Treba je bilo gojiti talente in se z njimi postavljati pred italijansko javnostjo, šport je bil i-stoveten z narodno zavestjo. Tako so v športnih društvih gojili predvsem mladince in mladinke od 12. do 20.-25. leta starosti. Drugače niso imeli naraščaja, kot niso mogli nuditi starejšim ljudem nekega primernega rekreacijskega delovanja. Istočasno je takšna miselnost privedla do nekaterih anomalij. Slovenska društva, ki niso imela dovolj uspešnih i-gralcev, so začela vključevati v ekipe italijanske igralce. Slovenske ekipe so se tako bolj ali manj poitalijančile. Takšen sistem je privedel v slepo ulico. Mnoga športna društva so zašla v krizo in jo še doživljajo.
Športno društvo Bor je bilo pred dvema letoma v zelo kritičnem stanju. Ponekod se je celo šušljalo, da se bo moralo društvo razpustiti. Izhod iz krize pa je bil dokaj enostaven. Treba je bilo le opustiti tradicionalni koncept športa, ki poveličuje a goni-zem. Treba je bilo podreti prepričanje, za katero je šport le stvar mladine. Potrebno je bilo torej ustanoviti takšno športno društvo, ki lahko zadovoljuje potrebe širšega prebivalstva. V takšnem sklopu postane šport neka o-snovna celica družbe, ki goji človeka kot takega, ne le kot športnika, ki stremi po rekordih. Šport postane tudi družabnost, stik z drugimi in uveljavljanje osebnih teženj. V ta okvir spada seveda
še vedno tudi tekmovalnost pri mladincih, vendar tudi vzgajanje otrok in rekreacija starejših, človeku je treba torej slediti in skušati ustreči njegovim potrebam od njegovega rojstva do smrti.
Na tak način je nastala pobuda za rekreacijski krožek za starejše ljudi (KRUT). Morda je bila ravno ta plat programa najbolj problematična. V naši družbi se starejši čutijo emarginirane, nekoristne. Potrošniška družba zahteva od posameznika uspeh, rezultate, konkretne koristi. Za to je potrebna dinamičnost, zdravje, neskaljena moč. In tako živijo večkrat starejši ljudje ob rodu družbe. opazujejo življenje mladih, svojih otrok, sami pa živijo monotono, vedno enako, brez interesov. In to se dogaja predvsem zato, ker jim družba ne nudi alternative. Družba je zgrajena za mlade, za tiste, ki so vključeni v produktivni -proces in tako večkrat zapostavlja in pozablja na tiste, ki zaradi starosti niso več produktivni. Rekreacijski krožek naj bi ne bil torej samo gojenje športa v zdravstvene namene, ampak tudi družabnost, medsebojno spoznavanje, začetek novih interesov, ki bi osvetlili samoto starejših. Tak krožek postane v določenem trenutku startna točka v oživljanju neke osebnosti Zato se je tudi za ustanovitev krožka združilo več ustanov. Te so Društvo slovenskih upokojencev, Zveza vojnih invalidov. Združenje aktivistov OF, Zveza partizanov in nazad-
nje športno društvo Bor, ki je pobudo sprožilo. Da se vse te organizacije med sabo povežejo, je bilo potrebno tudi zato, da gre krožek v širšo javnost. Vsaka organizacija določi iz svojih vrst odbornike za KRUT, ti sestavljajo in vodijo program KRUT. čeprav deluje krožek le nekaj mesecev, je že opaziti veliko navdušenje in zanimanje, da se organizatorji že sprašujejo, kako bo vse to mogoče voditi v prihodnosti.
Doslej sta bili vpeljani 2 aktivnosti, to sta tečaja telovadbe v dveh skupinah in tedenski plavalni dan v bazenu s Strunjanu. Vendar se delovanje ne bo omejilo le na te aktivnosti. Krožek se bo skušal vključiti v leto invalida, v razne manifestacije, organizirati razne obiske in razstave, udeleževal se bo raznih tekmovanj in u-vajal specializirano zdravstveno telovadbo. Na žalost pa obstajajo precej veliki problemi, kje najti specializirane ljudi, ki bi takšno delovanje vodili.
Kot vidimo, je program kar precej obširen, volja do dela je tudi velika, zlasti starejši si prav za to veliko prizadevajo. Takšne pobude bi se morale vedno bolj širiti in zajeti vedno širše plasti. Emargi-niranim osebam je treba pomagati, da najdejo svoje mesto v današnji družbi in zato je krožek, ki je nastal pred nekaj meseci, hvalevreden.
BARBARA GRUDEN
V Slovenskem kluba je v torek gostoval zbor iz Ponlkev. Na večera je sodeloval tudi pesnik Ciril Zlobec
GOSTOVANJIl DRAME SNG IZ LJUBLJANE^ V TRSTU IN GORICI
Izvirno branje Cankarjevega teksta in igra vrhunske umetniške vrednosti
«Hlapci» z neizbrisnim znamenjem Korunove režije in trajne aktualnosti Cankarjeve družbene analize
Predstava Cankarjevih Hlapcev, ki jo je v režiji Mileta Koruna uprizorila Drama SNG iz Ljubljane, pomeni izvirno branje Cankarjevega teksta in igro vrhunske in umetniške vrednosti. Pri ocenjevanju in analizi predstave pa moramo za trenutek odpisati naše razumevanje Cankarjevega teksta in se , poglobiti v samo i-gro, skratka, v Korunovo režijo, v sceno Mete Hočevarjeve in v posamezne stvaritve igralcev. To seveda še ne pomeni, da Cankarja na odru ni, gledamo pa ga v luči konkretne gledališke i-gre, ki nosi v sebi neizbrisno režiserjevo znamenje, šele po analizi igrp bomo lahko razmislili, če gre za Korunovo samovoljo pri uprizarjanju teksta, ali pa če je vse to, kar smo gledali, možnost, ki nam jo tekst odpira.
2e od vsega začetka predstave, ko se dvigne zavesa in vidimo stilizirano in prav nič realistično-opisno sceno* nam je jasno, da
Priznanje Palčiču za stenski koledar na temo «Ikarus»
Društvo oblikovalcev Slovenije je tudi letos ocenilo in nagradilo najboljše grafične izdelke v decembru in januarju. V poštev so prišli predvsem stenski koledarji različnih delovnih organizacij ter novoletne voščilnice.
Med nagrajenimi stenski koledarji je bil po sklepu žirije, v kateri so bili tako grafični oblikovalci kot umetnostni kritiki, fotografi in drugi, tudi stenski koledar Založništva tržaškega tiska z risbami na temo Ikarus, ki ga je izdelal in tudi grafično oblikoval naš priznani likovni umetnik Klavdij Palčič. Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: »zaradi kvalitetne risbe in izvirnih grafičnih domislic v koledarskem delu.»
Klavdij Palčič je izdelal in grafično oblikoval že nekaj stenskih koledarjev naše založniške hiše, njegove pa so v zadnjih letih tudi vse platnice Jadranskega koledarja kakor tudi opreme številnih naših knjižnih izdaj.
ne bomo gledali predstave, ki sledi nekim realističnim kalupom. Prostor, kjer prevladuje belo-si-va barva, je tako razdeljen, da se izogiba ilustraciji ampak odpira možnost za individualizirano analizo posameznih likov in stanj. Ko stopijo na oder igralci, je naš prvotni vtis podkrepljen, ne gledamo namreč tipiziranih likov, ampak individualne osebe, ki jih režiserjev čopič karikira z barvami, ki dajejo vtis zatohlosti in boleče plitvine. Komar, nadučitelj, Geni, Minka in drugi nas, kljub svojim individualno izrisanim potezam, privedejo do nekega nelagodnega občutja, njihove besede so kot oblaki pred nevihto. Osebe se pomikajo v skupini, kot da jih veže temna nit. Ko stopi na oder Jerman, se znajde sam sredi scene, oziroma daleč od skupine ostalih, tako, da je že od vsega začetka začrtana meja dvojne usode, to je Jermanove usode in usode Hlapcev. Kar nas pri Jermanu pre-
seneti, je tudi to, da se zdi nekam zbegan, prepuščen mrzličnemu iskanju. Tu pa je že razbita slika, ki nam predstavlja Jermana kot romanesknega junaka, ki ponosno vihra z zastavo idealov, dokler ga pač deziluzija ne vrže s prestola. Tudi zbor učiteljev in vaških intelektualcev, ki pričakujejo volilno zmago liberalcev, ne diši po sociološkem opisu. Posamezne osebe nosijo v sebi grotesko in tragiko, ki je ne moremo meriti z nekimi stanovskimi kalupi. Prizor se do kraja izostri, ko vaški liberalci izvejo, da je na volitvah zmagala klerikalna stranka. Nastopi župnik in trikotnik se sklene: na eni strani tava iščoči in negotovi Jerman, na drugi tabori zbor učiteljev, ki groteskno odkrije svoje hlapčevstvo, v špici trikotnika pa je žup-nik-obiast, ki želi manipulirati z ostalimi ljudmi. Iz te sheme zrastejo potem tudi posamezne u-sode, odkrivajo se nam zapletene osebe kot sta na primer Hvastja in Lojzka.
Da bi bila naša analiza jasnejša, bomo sledili trem dramam, ki pomenijo jedro igre, to je drami hlapcev, oblasti in Jermana. Pričeli bi pa kar pri hlapcih. Znana karakteristika učiteljev iz Hlapcev je, da niso značajni, svoje prepričanje spremenijo v hipu, rekli bi da se sučejo, kot piha veter. Vrh takšnega neznačajnega vedenja je Komar, ki se po zmagi klerikalne stranke poniža do skrajne mere in poklekne pred Hvastjo. Tu bi seveda lahko pričeli z dolgo razpravo o vlogi in značaju nekdanjega slovenskega učiteljstva, problem, ki ga je predstava nakazala, pa je bolj splošen in zato tudi bolj aktualen. Komar je ekstremen primer neznačajnosti, ta lastnost pa temelji v skrajni človeški plitvini. Vrednot ni več, ni več idealov, ni več nekega bistva, ki o-svetljuje ljudem pravo kot. Razmerja med posamezniki so razmerja koristi in moči. Ko Komar poklekne pred Hvastjo je jasno, da ga to toliko niti ne boli, prizadelo bi ga le, če bi ga kdo videl.
Komarjeva podoba je torej jasna samo v odnosu do oblasti, saj samo poslušnost do oblasti giblje našega klavrnega junaka. 0-stali zbor učiteljev sledi z nekaterimi manjšimi odkloni Komarjevim korakom. Rahel odklon, ki pa bistva stvari ne premakne, je na primer nekoliko grenka zavest učiteljice Geni, ki ob zaključku predstave razodene, da je pač morala izbrati pot hlapčevstva, ker je to neizbežno. Hlapci pa niso samo učitelji, saj se večina vaščanov ogrne z najbolj mračnim plaščem klerikalizma, skratka, kot krute ovce sledijo župnikovim diktatom in so skrajno nestrpni do Jermana; tavajo v praznini, ki je nikoli nista zapolnili kultura ali neka jasnejša zavest. Vaščani so temne sence, danes bi rekli zločesta tiha večina, ki se izostri v sovraštvu do Jermana. Hlapčevstvo, ki ga prikazuje igra, je vsekakor globoko zasidrano v skupni praznini ljudi in ni samo socialno, ali stanovsko opredeljeno, niti ni več vezano na čas, v katerem je Cankar živel.
Drugi problematični pol je vprašanje oblasti. Korun je župnika razumel kot nosilca oblasti kot take. Župnik lahko nastopi tudi brez talarja in črne suknje, lah-
ko je čisto navadno oblečen in ostane v bistvu nespremenjen nosilec oblasti in moči. Važno je, da je njegova oblast vseobsegajoča in zato je za župnika bistven problem Jerman. Ne gre tu za neke medčloveške odnose, konec koncev župnik kot človek lahko razume Jermanov upor, kot o-blast pa mora skušati Jermana najprej prepričati, po neuspehu ga pa stre. Za župnika je moč tista, ki ureja svet. zato sam pravi, da od svojih podložnikov ne zahteva nekega posebnega moralnega obnašanja, ne šteje jim kruha, ki so ga milostno dobili. Za župnika je važno, da vsi prepoznajo v njem gospodarja. To v bistvu zahteva tudi od Jermana in ga nagovarja, da je prepričanje samo ozka meja v luči oblasti in moči. Ta aspekt oblasti je Korun dobro analiziral, opredeljeval pa ga ni samo socialno. Jasno je torej, da oblast ni ka-
tegorija, ki jo do kraja opredeljujeta prostor in čas.
Med hlapci in oblastjo se giblje učitelj Jerman. Poudarili bi besedo «med», ker Korun ni Jermana postavil nad dogodke, nad hlapce in oblastjo, ampak med njiju. Jerman je res že od prvih korakov osamljen, osamljen pa je zato, ker mora svoje ideje in svojo značajnost primerjati s hlapčevstvom in oblastjo. Jerman je intelektualec, ki ve marsikaj, po znanju presega srenjo učiteljev, ni pa junak, ki lahko živi brez opore. On ve za globino hlapčevstva, kot pozna tudi temelje oblasti, njegovo poznanje in spoznanje pa mu ne dajeta dovolj moči. Nasprotno, zaplete se v strahovite dileme, ki samo otežkočajo njegov položaj. Intelektualec je nekje obsojen na stisko in na raz-
ACE MERMOLJA
(Nadaljevanje v sredo)
Stojan Colja in Alojz Milič v Mrakovi »himnični tragediji* Proces, ki jo uprizarja Slovensko stalno gledališče po cerkvah
PRED LETOŠNJO TRIDESETLETNICO SMRTI
LOUIS ADAMIČ - GLASNIK RESNICE O NOVI JUGOSLAVIJI V ZD AMERIKE
Pripravljajo simpozij o Adamičevem književnem, političnem in socialnem delu, izdajo več njegovih knjig, literarni večer itd.
Louis Adamič
Slovenska in jugoslovanska kulturna javnost se v letošnjem letu spominjata obletnice smrti (4. septembra 1951) velikega rojaka, pisatelja, politika, družbenega delavca med Slovenci v ZDA, publicista Louisa Adamiča. Adamič je osebnost, ki ne pripada samo slovenskemu narodu in jugoslovanski skupnosti, marveč je s svojim aktivnim posegom v družbeno-po-litično delo in razmere v Združenih državah Amerike postal e-
• MllilliiiiliiiimHilllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIlIftIHIIIIIIIIMMmilllllllllMIIIimillllllllMlIHIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllHIlUI
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Risbe in grafike Carla Carraja razstavljene v Umetnostni galeriji
Imeniten koncert orkestra Slovenske filharmonije s poljskim dirigentom Stanislavom Wislockim
Ob razstavi italijanskega sli-slikarja, grafika in umetnostnega teoretika Carla Carraja v mariborski Umetnostni galeriji, je ljubitelje likovne umetnosti pretresla vest o smrti nestorja mariborskih likovnih umetnikov, akademskega slikarja Ivana Kosa. Vodstvo Umetnostne galerije je ob tej priložnosti razstavilo v spodnjih prostorih dragoceno galerijsko zbirko Kosovih umetnin. Spet so ob spominu nanj zaživela priznana dela. ki smo jih občudovali že na dveh retrospektivnih razstavah v Mariboru ob njegovi šestdesetletnici leta 1955 in °b umetnikovi osemdesetletnici leta 1975. Na spominski razstavi so predstavljena njegova najbolj priznana umetniška dela, ki uvrščajo Ivana Kosa med najznačilnejša imena slovenskih slikarjev. Izredna, usmiljenje vzbujajoča, je Podoba Berača ali klasična, pla stično izoblikovana Deklica z o-ranžo in lastni portreti, ki zro v nas s kritičnim pogledom in nešteto blagih portretov cvetličnih tihožitij in mehkih pokrajin zlasti z mariborskega področja v Vseli tehnikah umetniškega izra-
žanja risbe in barv. Figuralno o-blikovanje je ustvarilo poleg že imenovanega Berača podobe s socialno kritično tematiko kot so Človek s ceste. Opoldan, Utrujen od dela in predvsem ciklus risb s čopičem z naslovom Berači.
Plodoviti ustvarjalec se je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo razda jal tudi študirajoči mladini, spod bujal jo k ustvarjanju in ljubezni do umetnosti, katerega pedagoške sledi so rodile tudi širše kulturne vrednote.
V zgornjih prostorih je razgrnil svoje risbe in grafike Carlo Car-rA eden izmed umetnikov, ki so ustvarjali temelj italijanskega in evropskega slikarstva 20. stoletja. Na ogled je bilo 157 risb, lito grafij, jedkanic in originalnih ba krenih ploščic iz obdobja 1910 do 1947.
Kljub njegovi avantgardni u-smerjenosti k nekdanjemu, sicer kratkotrajnemu specifičnemu futurizmu in kasneje metafizičnemu slikarstvu, s katerima je bil u-metnik tesno povezan, priča razstavni material nagnjenje k Izredno preprosti a prefinjeni ustvarjalnosti metafizične samote,
h kateri se je zatekel v času tišine v ferrarski bolnišnici, kar se značilno zrcali zlasti na upodobitvah Rojstvo Venere, Hči zahoda, Ovalna slika privida, Eva, Človek, ki sedi. Svojevrstna je zato tematika osame, nekakšne človeške izgubljenosti v grafikah, ki očjtujejo veliko mojstrstvo.
Po letu 1920 je umetnik CarrA začutil potrebo po stiku s prirod-no stvarnostjo in ustvaril odlične marine mest in primorskih pejsa-žev.
Izčrpen prerez risarskega in grafičnega opusa nudi dobršen vpogled v razvojne faze umetnikov raznih modernih smeri, s ka terimi se je bil družil Carra. Kljub temu je ostal svet individualnemu raziskovanju preprostega predmeta in spojil v svojih stvaritvah tradicijo in moderno, kar ljubko približuje njegove miniature našemu času.
V novih, modernih razstavnih prostorih Razstavnega salona Rotovž. vzbuja mrd razstavami v zadnjem času prirejenimi v teh EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 10. strani)
den najbolj radikalnih glasnikov resnice o novi Jugoslaviji, še prej, pred vojno pa aktiven sooblikovalec kulturno-prosvetnega dela med ameriškimi Slovenci, aktivist ameriškega delavskega gibanja, posrednik slovenske literature, prevajalec, časnikar in izvirni književnik.
Louis Adamič (21. 3. 1898 v Blatu pri Grosuplju) je odšel v ZDA leta 1913. Jugoslavijo je nato obiskal v letih 1932/33 in 1949. Svojo časnikarsko pot je začel v newyorškem Glasu naroda in časnikarskemu peresu o^al zvest tudi kasneje kot književnik. S svojo vsestransko razgledanostjo, s širino umetnika in politika, prodornim razumom in idealizmom, je v iskanju resnice znal te vrline združevati. Kot prevajalec je Adamič začel s prevodom Cankarja v angleščino, poleg njega pa je prestavil v angleščino tudi F. S. Finžgarja, Zofko Kvedrovo, Prežihovega Voranca, Vladimirja Nazora in vrsto drugih naših pisateljev.
Med okupacijo Jugoslavije se je Louis Adamič v ZDA aktivno vključil v razna gibanja za pomoč domovini. Na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu decembra 1942 so ga izvolili za predsednika skupine, ki je postavljala načela gibanju ameriških Slovencev v drugi svetovni vojni, izvolili pa so ga tudi za častnega predsednika Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Na njegovo pobudo so ameriški Slovenci pošiljali delegacije k najvišjim predstavnikom ameriške vlade. Z Rooseveltom je imel stike in tako najbolj odločujočim krogom v ZDA razkrival resnico, kdo se v Jugoslaviji bori proti okupatorjem. Adamič je bil prvi predsednik Združenega odbora južnoslovanskih Američanov, organizacije, ki je povezovala vse jugoslovanske Američane v ZDA, zainteresirane za moralno, politično in materialno pomoč stari domovini. NOB je pomagal s politično akcijo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno.
Louis Adamič je bil kot človek in pisatelj predstavnik ameriške družbe, njenih naprednih in svobodoljubnih sil, borec za boljšo prihodnost te družbe, v kateri imajo zelo pomembno vlogo priseljenci z vsega sveta — od tu njegova odmevna knjiga »Nation of Nations* (Narod narodov), s temo zgodovine ameriških etničnih skupin. Bil je tudi funkcionar organizacije, ki se je zavzemala za pravice priseljencev »Common Council for American Unity» in urednik njenega glasila «Common Ground».
Med literarnimi deli Louisa A-damiča naj omenimo Vrnitev v rodni kraj, Dinamit, Smeh v džungli, Boj, Vnuki, Večerja v Beli hiši in Orel in korenine, slednje nemara najbolj pomembno spričo svoje dokumentarnosti, prepričljivosti, navdušujočega poleta. Adamič v bistvu ni bil «pravi» literat; prej esejist, zgodovinar, o-sebnoizpovedni in doživljajski kronist, politik, aktivist, borec na strani delavskega razreda, narodnostnih manjšin, zatiranih. Adamiča so odlikovali izreden pogum in odkritost, izostren občutek za socialno pravičnost in enakopravnost narodov: zelo poučno je njegovo pričevanje o predvojni in povojni Jugoslaviji (Boj, Vrnitev v rodni kraj in Orel je korenine), kot o ameriški družbi. Adamič se je kot pogumni mladi priseljenec v ZDA in kot samouk s trdim delom in študijem povzpel v ameriškega književnika in publicista, borca za mir in napredek in tudi borca za boljšo podobo ameriške družbe. Obenem pa
je bil za vse jugoslovanske na rode in narodnosti izredno pomemben tudi zato, ker je bil med najvišjimi izseljenci našega porekla, ki je utiral prve poti novih odnosov med ZDA in Jugoslavijo.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je spričo Adamičevega jubileja (njegova smrt je še do danes zavita v skrivnost — zlasti okoliščine) že lani spomladi imenovala poseben odbor (vodi ga Vida Tomšič) za obeležitev pomembnega jubileja. Na univerzi Edvarda Kardelja so ustanovili odbor za znanstveni posvet o Adamiču (od 16. do .18. septembra 1981 v Ljubljani), naši znanstveniki pa bodo sodelovali tudi na posvetu na univerzi v Minnesoti. V dneh ljubljanskega posveta pripravljajo tudi o-srednjo slovensko jubilejno prireditev z gosti iz republik, pokrajin, federacije in ZDA (16. septembra v Cankarjevem domu).
V Grosuplju so lani novembra ustanovili občinski odbor za Adamičevo proslavo, odbor naj bi poskrbel tudi za obnovo in zavarovanje pisateljeve rojstne hiše ter ureditev dveh muzejskih sob. 0-beležitev dneva smrti bo 4, septembra v Grosuplju.
Slovenska narodna podporna jednota bo osrednji organizator proslav v ZDA (simpozij na univerzi' v Minnesoti — maja, v Enon Valleyu — Pennsylvania- — junija). SNPJ bo v širšem smislu zadolžena tudi za poglobljeno raziskovalno delo o Louisu Adamiču, o izseljeništvu, svo.š t^iJovi-ni (potrebno bo urediti zgodovinsko dokumentacijo in muzej). K sodelovanju bodo pritegnili tudi predstavnike drugih etničnih skupin. Posebno pozornost pa bodo posvetili popularizaciji vloge in
pomena Adamiča za izseljeništvo v ZDA, za ameriško družbo in za odnose s staro domovino, kar je še posebej pomembno za mlajše generacije.
Slovenska kulturna javnost bo Adamičev jubilej počastila delavno, bolj raziskovalno-znanstveno kbt manifestativno. Za simpozij je že izoblikovan predlog kar 39 referatov in razprav, ki bi Adamičevo delo razgrnili celostno, problemsko, analitično in sintetično, memoarsko in primerjalno. Naj omenimo le nekaj predvidenih referatov: Drago Druškovič napoveduje temo «Louis Adamič in Prežihov. Voranc*, Helga Glušič «Adamičev roman in sodobna slovenska proza*, Mile Klopčič «Moji stiki z Adamičem*, Stane Kolman »Spomini na Adamiča ob njegovem drugem obisku v Jugoslaviji leta 1949». Boris Kuhar »Rojstni kraj Louisa Adamiča (etnološka podoba)*, Andrej Kurent ■(Adamičeva pomoč slovenskemu gledališču 1. 1949», Janko Lavrin «Moji stiki z Adamičem*, Vasilij Melik »Zgodovinsko ozadje Adamičeve izselitve v ZDA». Boris Paternu «Formiranje Adamičevega sistema vrednot ob Ameriki in Jugoslaviji*, Jerneja Petrič »Sprejem Louisa Adamiča v slovenskem časopisju*, Ana Praček Krasna »Moji spomini na Adamiča*, Jože Prešeren «Adamič kot časnikar (Common Ground)*, Mojca Ravnik »Izseljenstvo in način življenja v Adamičevem rojstnem kraju*, Marija Stanonik «Louis A-damič in jugoslovanska slovstvena folklora*, Joža Vilfan »Adamič in povojni svet*, France Zadravec »Oton Župančič ter Adamič* . .. Okvirne teme simpozija v Min-MARIJAN ZLOBEC ———————■■ —
(Nadaljevanje na 10. strani)
PO IZIDU MERKUJEVE KNJIGE PRI ZTT (3)
Slovenska plemiška pisma
družin Marenzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja
EMC/št. 2.
Moja perserčna luba gospa hči,
jest se lepu zahvalem za tu, kar ste me poslali: Buh Ione}! Gospa (grofuka?) no jervalterca se lepu perporoču no se tude lepu zahvaleju za artičoke. Serce, moja luba, jest nimam zdej kej poslat ino na more nosit: iz tem malo za dobro vzemi ino tudi pošlem 2 kosca platno	za pas za Turkinja.	Sem zdej	bušca na	denarjeh
inu vsem. Moja luba dete, me želiš k tvoje otročje postele. Buh otu, da be bila zdrava, dabe mogla jezdet. Iz serca rada, ali moj Buh, ta ve, da nisem od Male maše iz hiše bila koker 2 krat per maši, ko so me sestre nesle, ker od pasa doli ne morem nič. Jest malo mesa pa	videt ne	morem: iz	artičokam	zdaj	živim.	Buh ti
lonej! Pa pride ti k meni, moja luba serce! Kokr se pisala toku pošljem konje, pa lepu prosem, ne dršte furman(a) dougu nazaj, zakaj jest čelu	na morem	po štengah	hodet, držim se	žleht.	Mojškra
je še dobra do	sedaj, kej	še pa bode?
Še ob Svet Filip Jakobe sem gospude Vidav? Cra.denarie za mez-lan poslala za naša nuna: ni mezlana, ni denarja. Sem spet dones poslala. O, obeden neče se pomujat zabston, pa ni kej poslat.
Gospud Buh ve, od obeniga ktej nič ne pride. O, Buh plačej Rigona, oni so me prov pustili. Da bi vse enaku ne trosila. Nimam s tistega kraja še moje. Jutros mi ne. dajo, da živim koker ena petlerca. Še jar mi je posodu sam devet goldinarju.
Aku ... ali za živlenje tako me glihaja, da si vsaka ura smrt prosem. Moja luba dete, aku kej per meni veš, kar premorem no v hiši imam, rada čem služit. In s tem se lepu perporočim vse kupej no vas taužent krat kušnem, posebej mojga lubiga Gabrijelca ino ostanem zvesta mati do smerti.
Op.. Grofuka no fervalterca: najbrž grofica in oskrbnica iz Ribnice. iz tečn malo za dobro vzemi: to malenkost za dobro vzemi. Turkinja: gospa Ester je posvojila mlado Turkinjo. Cra denarie: Kranjske denarie (Fiorini - Craniolini). Mala maša: Mali Šmaren. Naša nuna: hči Tereza je bila nuna v Trstu. Uboga Ester je imela revno življenje v Koči vasi. Vse dohodke je pobral Rigon, živela je kot «petlerca» in si je želela, da bi Bog plačal dolgove in da bi se rešila Rigona.
EMC/št. 1.
Moja perserčna gospa hči, sem per jela tuja luba pisma iz vi nam ino (v)sem, kar so me poslali. Buh ' vam taužent krat lonej.
Sej (z) moja žela, vam grešna :iz ribam, artičoki na dobrem Vinam, vem, da se bom zamerla, da tulilfaj name spendaste. Sej na bo dougu, da bom (v)se pustila. Jest na vehi, aku gospud barone dopade. ta černi konj, aku jim dopade, so patron. 1), da bi ga le ne zapustili, ko nimaste hlabca. Kadar jožefe (V) roke pride, ga oče udart kakor sujega, saj vam je pu senu iznosu. 2) Malo prida, ta Jožof! Gospud Krištof 3) je eni ga človeka prdobivau, da be ž nim damu šu. Mi je sram, da nimam nič poslat. .Buh ve, da se nič na more dobit, voda je zelo velika za rake. Pošlem tega zajca ino Ga-brijelce maja klobuk. 4), šest biškote. Prosem, aku kej veš per meni, zašafaj iz tem. Se tebi ino tuojmu lubimo, gospa, lepu perporočim ino vas no mojga lubiga Grabrijelca taužent krat kušnem.
Ostanem do smrti tuoja zvesta mati.
L o ž, tega 7. junija 1691.
1)	so patron (paron): lahko vzame konja.
2)	sej van je pol sena pokradu.
3)	Gospod Krištof (duhovnik).'
4)	Gabrijele, Marenzijev prvorojenec.
EMC/št. 21.
Moja perserčna gospa hči, voščem tebe ino tuojme gospude ino tem malem ene zdrave, vesele velikonočne praznike ino (tOse kar od Buga želiste. Jest navem, kej je'tu, da tvoja perje proti meni je tako mutasta 'ratala. Kar se od mene Šla, niše me pisala ko enkrat. Mora en velik uržah bit. Jesti scer dost morem slišat, da doste terpiš ino več zavolo mene. Buh potroštaj vseh razžalenih, dokler, moja luba dete, na lem svete namorema kupej bit, da sem (v)saj ves moja trošt na tebi imela. Dej gospud Buh, da bi na velkem veselje. skupaj prebivate (v nebesih). Jest sem ena taka marternca, da bi se imu en kamen smilt. Ne samo na mojem telesu, ampak na mojem serce	narveč zapuščena	od	vsega sveta. Zdrava nikole	na
bom, kar je	od	pasu doli, saj	me	vse žuli, ni drugo ko kost	no
koža ino žile pod kolenom se mi vse krčijo. Kadar očem gori (v)stal, na morem koleni stegnit. O, nesrečna pristava, da sem se lesem obernila, vse k moje nesreče! O, Bogu bode perporočena moja križ no terplenje. Moja luba, perporoče me tuojemu gospude. Se lepu zahvalem za ribe ino za njih dobruta. Kar mi store, jest namorem odvrnet. Sem ena boga sruta, da na morem sebi oli drugim k nuci bit. Stran križa ni treba se pomujat, zakaj bi eden dosti denarja i mu za ene glažove kamne ino eno malo srebra tulkej zavreč. Ali jest do-bru zastopem, kaku. to gre, so zgol mortifik.acije. Nič na /ali, luba moja! Veliko	te	prosem: ta škatlca,	prediva, noter en guldinar	ino
poleg dva jeziki,	dej naši nuni.	Jest	nimam ena nit platna zdej	per
hiše, Špeha bi otla poslat, pa na vem. kulku oče.
Mezlana ob S. Filip Jakobe ga očem kupet no poslat. Jest na morem vsemu kej. ležim na postele. na morem sama k stali bit. Jeseni, kadar je Jožof le tu biu, sem noter v em škaleli poslala 1 vol Stike (kosec volne) 1 guldinar prediva ino 2 kosca tenko platno. Merebit, da je ni dau, zakej on je celo malo prida. Nam je na m ust(t)ovži en tebih (prt) iz mize zmankal. Kočjence prave je. da ga je on (s) svojo Regino, (ukradu). Je uzeu (tudi) tiste faconetl, k e ga nja lubi nazaj (spet) dau. O, tu je en žleht človek! K moje hiše mi le nikar (naj) ne hodi, sem ga sita! Luba moja. na zameri, da nimam nič taciga poslat, sem bošca! Is tem malem za dobro vzemi. Is tem vas Bugu perporočim ino te milionkrat kušnem. Do moje smerti ostanem zvesta mati.
Prosi Boga zame, da me reši (v)en krej ali drugi.
Op. v 14. tuoja perje: takrat so imeli gosja peresa za pisanje.
v 56. ne morem sama sebi k štati bit: si ne morem sama sebi pomagat (leži na postelji bolna).
v. 57. volštike: košček volnenega blaga. Beseda tudi v pismu EMC/23.
v. 23. .. . tebi 2 volštiklca.
Koča vas je bila včasih Kočja vas — tako jo tudi Valvazor piše: »Kozhia vas* in prebivalci vasi so bili Kočjenci, zato pravi g. E-ster: »Kozhienci praveje, da ga je Jožof uzeu*.
«pomujat»: skrbeti, se ni treba preveč truditi!
Delavsko gibanje v Labinšeini 1921-1941
Resnično znanstveno, demokratično in dvojezično. Tako bi lahko na kratko označili potek simpozija o »Delavskem gibanju v La-binščini v letih 1921 - 1941 s širšim poudarkom na Istro*, la je potekal 3. in 4. marca 1981 v Rab-cu, mišljenim kot proslavitev ter obeležje 60-letnice .Labinske republike in Proštinskega upora’. To pomembno znanstveno srečanje je v imenu In pod pokroviteljstvom večine družbenopolitičnih organizacij Istre, organizacijsko pripravila Delavska univerza — Narodni muzej Labin, ki je k sodelovanju pritegnila znane znanstvene inštitucije iz vse Jugoslavije, ki se ukvarjajo s problematiko delavskega gibanja. K uspehu manifestacije so tako pripomogli: Arhiv Hrvatske - Zagreb, Centar za historiju radničkog pokreta i NOR-a Istre, Jlrvatskog primorja i Gorskog kotara - Rijeka. Cen tro di ricerche storiche - Rovinj, Historijski arhiv'- Pazin, Historij-ski arhiv - Rijeka, Institut za sa-vremenu istoriju - Beograd, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja - Ljubljana. Istituto regio-nale per la stpria del movimento di liberazione nel Friuli - Venezia Giulia - Trst.. Zavod za povijesne i društvene znanosti Istraživačkog centra Jugoslavenske akademije -Rijeka. Katedra Čakavskog sabora - Pazin, Muzej narodne revolucije Istre -' Pula in Muzej revolucije - Rijeka.
Vsa ta heterogena sestava, tako organizacijskega odbora, kot večine referentov ižhaia iz neke premišljene metodološke predpostavke, da se integrirajo lokalna zgodovinopisna prizadevanja z vsedr-
žavnimi raziskavami in to na kompleksnih kronoloških in vsebinskih problemih obravnavanega obdobja in obravnavane tematike. Tako sta se na izredno zanimivem in historijsko pomembnem vzorcu La-binščine srečali lokalno in državno zgodovinopisje, v ovrednotenju revolucionarnih dogodkov izpred 60 let, ne da bi zanemarili tako jugoslovanski kot italijanski in tudi evropski okvir. Izredno posrečeni in Skrbno pripravljeni seznam predavanj je poslušalcu omogočal primerjanje znanstvenih izsledkov s področja NARODNE (Djukič, Gombač, Apih, Ostrič), MEDNARODNE (Milak, Trampuž, Giuri-ern, Strčič,' Flego, Paoletič), LOKALNE (Martinčič, Vorano, Mo-horovič, Budicih, Miculian, Bur-sič. Bon Gherardi, Mandič, Cmo-bori), GOSPODARSKE (Milotti, Millo, Vaneilo, Vinci) in PRAVNE ZGODOVINE (Jurkič) ter arhivistike (Jelinčič). Referenti so, vsak v svojem jeziku in brez simultanega prevajanja, kar pred postavlja da vsak udeleženec pozna oba jezika, ob sekvenci raznih sklopov povedanega, primerjali lastne izsledke in znanstvene izkušnje drugih kolateralnih zna nosti v pravi - politehnični usmeritvi.
čeprav je bilo srečanje izrazito osredotočeno na revolucionarne dogodke iz leta 1921, ko so rudarji vzpostavili Ladinsko republiko, so mnogi referati posegli v kompleksnejši kronološki in problemski prikaz širšega zgodovinskega istrskega okvira. Mnogo pozornosti so referenti posvetili gospodarstvu Istre, predvsem njenemu kmetijstvu od polovice prejšnjega
stoletja do leta 1940. študije o migraciji istrskega prebivalstva ter razslojevanja kmetij v prejšnjem in v tem stoletju, so dopolnjevale zgoraj omenjene raziskave in bile povezava s sklopom referatov, ki so obravnavali industrializacijo in premogovništvo v Istri.
Na te socio - demografsko - gospodarske študije so se navezovali prispevki, k! so obravnavali organiziranje delavskega gibanja v Istri od delavsko podpornih društev 70. let prejšnjega stoletja, do organizirane socialne demokracije v začetku tega stoletja, pa od ustanovitve KPI, do obravnave partijskih organizacij med obema vojnama in do »stopa istrskih komunistov v KPH in s tem v sklop Komunistične partije Jugoslavije. Podrobno so bile Obdelane tudi vse stavke, ki so pretresale Istro in še posebej Labinščino in to od prejšnjega stoletja do leta 1940. Prav podrobno je bila obdelana stavka labinskih rudarjev iz leta 1921, saj iz povedanega lahko sklepamo, da j? bila ta stavka specifikum tako po svoji vse bini. kot po svojih ciljih, od dru gih tovrstnih delavskih protestov v tem času. Celoten Istrski polotok je bil namreč z Rapalsko po godbo 12. XI. 1920 mednarodnopravno priključen Kraljevini Italiji. V Proštinskem okraju, šir šem agrarnem okolju Labinščine, so se kmetje odločili, da se zaradi naraščajočega fašističnega te rorja, samoobrambno organizirajo v obliki kmečkih oboroženih formacij in vaških svetov.
V istem času, torej 2. marca 1921, so labinski rudarji oklicali
v znak protesta proti vse večjemu izkoriščanju, splošno stavko. Rudarji so zasedli vse rudnike ter vse naprave in imenovali za ves Labinski bazen rudarske komiteje, ki so skrbeli za red. ter za nemoten izkop in produkcijo premoga Vse te komiteje, ki so bili dislocirani po vsej Labinščini m Proštini. je vodil skupni Centralni komite stavke. Na dohodih v Labinski bazen so stavkajoči postavili oborožene delavske straže (t. im. Guardie rosse), ter začrtali meje lastne oblasti v nasprotju z gospodarji in civilnimi predstavniki rimske okupacijske oblasti. V vsem času obstoja Labinske republike, torej od 2. 3. do 8 4. 1921, so rudarji nadaljevali z izkopom, skrbno upravljali s premoženjem in napravami ter utrjevali svojo oblast na načelu demokratičnosti. solidarnosti in m-ternacionalizma.
Čeprav ni bila Labinska republika nikdar formalno proglašena, niti ni bila tako organizirana, lahko rečemo, da je ta pojem izraz takratnega časa in je obstajal v zavesti ljudi, ki so se z orožjem v roki borili za svoje razredne pravice. Tako rudarji Labinščine. kot kmetje Proštine, so bili nosilci velikega družbenega nezadovoljstva, ki je izbruhnilo ob vse večji represiji italijanskih ob'asti, ter ob vse večjem izkoriščanju lastnikov raških premogovnikov. Neposredni povod vstaje in zasedbe rudnikov, je bil fašistični napad na tajnika sindikalne federacije rudarjev Ivana BORIS GOMBAČ
(Nadaljevanje na 10. strani)
Iz umetnostnih galerij
Kraljevi akvareli
L)a bi repensko kulturno društvo Kraški dom, dalo proslavi 10-let-nice svoje ustanovitve daljši odmev, je vključilo v njen program tudi razstavo 'akvarelov Atili ja Kralja. Skoro neverjetno je, kje ta mnogostransko udejstvujoči se kraški kulturnik, znan narečni pesnik in humorist najde poleg poklicnega dela geometra še tcliko časa, da nam je pripravil novo in to že devetnajsto osebno razstavo svojih del. To pot po lanski tržaški razstavi spet samih akvarelov. Če smo mu na prejšnjih razstavah priznali mojstrstvo slikanja v temperi, mu jo moramo sedaj po teh zadnjih razstavah priznati tudi v akvarelu. Potemtakem ni dvoma, da bo Kralj vredni naslednik že nad 80-letnega Roberta Hlavatpja.
Ostaja pa med obema akvareli-stoma bistvena in važna razlika. Hlavatp je prvenstveno lirični pesnik kraške prirode, beline kamenja in videza gmajn v barvah vseh letnih časov, če mm v vsem tem Hlavatp ohranja krasoto Krasa, ki bo. Upajmo, prežwela še mnogo mših rodov, pa nam Kralj skuša ohraniti mnogo manj obstojno lepoto, ki jo neizprosni zob časa že pričenja uničevati. Ohranja nam namreč lepoto razgledov starih vasi tržaškega zaledja. Tako je v slike m belih polah, ki jih
obilm razstavlja, zajel slikovitost kmečkih hiš, njih borjačev in dvorišč in vaških ulic z marsikomu že. neznanimi prijetnimi skritimi kotički. Mojstrsko podano v pro-storninsko opredeljivi iluziji trepetanja svetlobe in migotanja o-zračja.
Vrste se pred nami hiše starega dela Proseka in Kontovela v žaru barv vročega poletja, ko se temne sence porajajo ob slepljivi luči sonca. Vrste se pod belino snega obtežene strehe vasi v mraku zimskega večera. Iz jutranjega hlada pa vstaja repentabrska cerkev itd. V vsaki sliki zanimiv motiv, ki ga Kralj smatra vrednega svojega čopiča, da njegov videz ohrani zammcem.
Večim slik je mstala v preteklem letu. So pa najnovejše tiste iz Repm, prav odlično naslikane nalašč za obogatitev društvene proslave. Menimo, da bi naš prvi povojni umetnostni kritik pokojni Zorko Jelinčič tudi o Kraljevih akvarelih napisal, kot je to pred leti nekomu, Milku Bambiču namreč, če bi visele njegove slike po naših lepih domovih, kjer strašijo tirolske in holandske pokrajine in interjerji, razstavljene v rajelegantnejših mestnih trgovskih izložbah, te pokrajine bi gotovo mnogo pridobile na svoji vrednosti, ki stoji daleč kot nebo nad rečenim kičem.
MILKO BAMBIČ

NADALJEVANJA Z DRUGIH STRANI
Glasnik resnice
(Nadaljevanje z 9. strani)
neapolisu bodo: Adamič in ameriška družba, Adamič in izseljenci ter Adamič in literatura. Ob tem simpoziju pripravljajo tudi druge prireditve, med drugim projekcijo filma o Adamiču, nastop folklorne skupine tgr razstavo fotografskega gradiva o A-damiču.
Na področju založništva napovedujejo posamezni založniki izid več knjig. Cankarjeva založba pripravlja knjigi Izbrana pisma Louisa Adamiča (H. Christian) ter Svetovi Louisa Adamiča Jerneje Petrič. MK ima v načrtu izid knjige o življenju in delu L. A. v okviru zbirke Obrazi, ki je namenjena predvsem šolski mladini. Založba Borec pripravlja (po)natis nekaterih Adamičevih knjig: Dinamit, Smeh v džungli. Vrnitev v rodni kraj. Moja rod na dežela, Orel in korenine in Večerja v Beli hiši. Načrtujejo tudi knjigo, ki bi z odlomki predstavila ostale njegove knjige, tako da bi imeli v slovenščini vsaj v grobem znanih vseh štirinajst Adamičevih književnih del, V ZDA pa pripravljajo ponatis treh del: Dynaraite, The Nativeg Re-turn in Grandsons. Na letošnjem jesenskem knjižnem sejmu v Ljubljani pa bodo poleg Levstika, s priložnostno razstavo počastili tudi Louisa Adamiča.
Društvo slovenskih pisateljev, Društvo knjižnih prevajalcev in Slovenski center PEN pripravljajo literarni večer. Publikaciji Slovenske izseljenske matice — Slovenski koledar in Rodna gruda — sta Adamičevemu jublieju že za čeli posvečati pozornost.
Obeležitev 30-letnice smrti Louisa Adamiča bo imela vsejugoslovanski značaj, tako kot je bilo pisateljevo Jterarno in družbenopolitično delo pomembno za vso Jugoslavijo. Slovenpj prevzemamo, kajpada, osrednjo organizacijsko vlogo in rialogo, a kot kažejo dosedanje priprave, se nam za uspeh septembrskih proslav ni treba bati. Kajti življenje m delo Louisa Adamiča je vtkano tudi v našo kulturno zgodovino, čeprav je na svojo domovino gledal že bolj kot izseljenec, ameriški Slovenec, a prav spričo te oddaljenosti se je staremu kraju znal približati kot le malokateri domačin.
Risbe in grafike
(Nadaljevanje z 9. strani)
prikupnih sodobnih prostorih, zlasti zanimiva razstava dinamičnih in barvitih portretov mariborskega akademskega slikarja Slavka Koresa. Portreri in avtoportreti manjših dimenzij, ki so nastali v zadnjih treh letih, predstavljajo slikarja z močno noto psihološke poglobitve portretirancev, bodisi z realistično ali fantazijsko poudar-jenostjo, naslikanimi na desko v tehniki olje tompere. Ciklus portretov razodeva mojstrsko obvladanje motiva, ki .jim je pridal svojstvene domišljijske karakteristične lastnosti, ki jih prikazuje oodisi v realistični maniri s psihološko značilnostjo, ki presegajo zgolj obrazno podobnost.
Na pestri in izredno zanimivi razstavi še posebej pritegnejo Ko-resove lastne podobe avtoportreti. S kolikšno šegavostjo modruje o lastnem obrazu! To je pravcata galerija mimusa dinamičnega človeka, kar izraža in potrjuje tudi celotna zbirka razstavljenih portretov.
Po izčrpnejšem poročilu zanimivejših likovnih rr.zstav, v katerem sicer niso zajete vse. ki so se v zadnjem času razmahnile v Ma riboru, naj z glasbenega področja tokrat omenimo vsaj še koncert Slovenske filharmonije, ki je gostovala v Mariboru z deli U-roša Kreka -Mouvements concer-tarits*. Mozartovo Simfonijo št. 40 v g molu in Brahmsovo Simfonijo št. v e-molu op. 98. Mislim, da niso odveč besede pohval o uigranosti odličnega orkestra Slovenske filharmonije, ki že dolgo žanje sloves enega najboljših jugo-slovariskih orkestrov. Tokrat je kot gost dirigiral ugledni poljski
dirigent Stanislav Wislocki iz Varšave. Koncertni program je bil zanimiv in dober. Izvedbeno ga je mojstrsko izoblikoval z notranjo dinamiko prežeto poljski dirigent Wislocki in odlični orkester se mu je podredil z zrelo umetniško izvedbo. Zlasti umetniško polno-zvcčno je zazvenela Brahmsova skladba znane 4, simfonije v trpkem molovskem izrazu vse do zmagovitega svečanega zaključka, ki jo je dirigent vodil z umirjeno globoko dinamičnostjo na pamet.
Tokrat ne smemo mimo spominskega večera ob rojstvu 85-letni-ce. ki je ni dočakal dva meseca prej umrli književnik, publicist, kritik, prevajalec Božidar Borko Umetniški večer v prostorih male galerije znanega slikarja Ivana Čobala, je ob zanimivih razstavljenih podobah slikarja Toša Primožiča, organizirala podružnica Društva prevajalcev Maribor. Na večeru so prebrali Borkove pesmi, prepolne občutene lepote in spise, ki jih je posvetil svojim so dobnikom kot Gradniku, Sovretu in drugim. Ob potišani glasbeni spremljavi sonat in menuetov dveh violin, je zaključila spoštljivi večer Borkova najintimnejša in do danes najgloblja in najlepša izpoved ljubezni do knjig: Hvala vam — knjige!
Delavsko gibanje
(Nadaljevanje z 9. stratii)
Pipana. Delavci so v odgovor na ta ponovni izpad fašističnega na silja, sklicali veliki delavski shod, kjer so oklicali splošno stavko. Rudarji, katerim so se pridružili tudi okoliški kmetje, so z orožjem v roki zasedli vse rudnike, ter neposredno okolico v dolžini cca. 20 km. Na vseh obratih so delavci izobesili rdeče zastave, stalno pa je zasedala tudi delavska skupščina ki je ob ostalih problemih, vodila tudi proiz-vcdnio premoga in organizacijo celotne stavke, ki je imela izrazito socialistični značaj V stav ki. ki je bila deklarativno in dejansko internacionalistična. so sodelovali rudarji vseh na tem pro štoru prisotnih narodnosti, predvsem pa Hrvati in Italijani. Ta veliki revolucionarni moment je s silo zatrla kraljeva italijanska vojska, ki je nastopila z izredno močnimi silami, saj se je komandni kader zavedal moči stavkajočih. Po ostrih bojih je hila Labinska republika premagana, njeni voditelji pozaprti ali izgnani. Sledila je najbolj temna reakcija in nasilje fašizma.
V ljudeh Labinščine in Prošti-ne pa je ostal neizbrisen spomin na lastno delavsko republiko. Velika revolucionarna tradicija ni zamrla v vsem medvojnem času. Partijska organizacija se ni, kljub strahovitim udarcem fašističnega režima, umaknila ali podlegla terorju in preganjanjem. Ostala je povezana z masami, z ljudmi, ki so ves medvojni čas občutili težo izkoriščanja v rudniku, ter nacionalno zatiranje na cesti, doma in v javnem živl.jenju. Na ta zd>av in kleni srž se je že leta 1941, še več pa v letu 1943, navezalo močno narodnoosvobodilno gibanje, v katerem so z enakim poletom sodelovali tako komunisti, kot antifašist’ hrvatske in i-talijanske narodnosti.
Gibanje
(Nadaljevanje s 5. strani)
kozarcev z mrzlo vodo; kar naprej ji pokajo in mora jih zaščititi. da bi si prihranila hude bolečine. «Noge pa mi kar dobro služijo, čeprav sem prehodila nič koliko kilometrov v gostilni, ki je bila središče mojega življenja. No, tu sem srečala tudi moža Pepija, -bil je Furlan iz Brd, slovensko ga nisem mogla nikoli povsem naučiti toda razumel je vse.
Spomin na starega gospodarja Maksa, gospodinjo Terezijo, ki je zmcgla toliko let sama uspešno voditi priznano goriško gostišče, živi še vedno pri mnogih gostih, ki so tako radi zahajali k «Mak-su», kjer se je odvijalo marsikaj zanimivega tudi za goriške Slovence na sploh tik po prvi svetovni vojni in še dolgo po njej.
SEZNAM NAGRAD
^NAGRADNEGA ŽREBANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1981»
ki jih bomo izžrebali med naročnike, ki so do 28. februarja t.l. poravnali celoletno naročnino
<G0
Žrebanje bo v soboto, 21. marca, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/II v Trstu.
1.	nagrada:	barvni televizor Philips
2.	»	moped Tomos
3.	»	izlet s Primorskim dnevnikom za eno osebo
4.	»	Spacalova grafika
5.	»	premierski abonma SSG za sezono 1981-82
6.	»	abonma GM za sezono 1981-82
7.	»	knjiga: TITO — ilustrirani življenjepis
8.	»	knjiga: Kardelj — Spomini
9.	»	plinska pečica Ignis
10.	»	par smuči Elan, vezi Tirolya in smučarske
		palice
11.	»	preproga Čilim
12.	»	kraški pršut
13.	»	volnena odeja Frette
14.	»	Pastamatic — Simac
15.	»	sesalec Alfatec — Bidone
16.	»	servis krožnikov za 6 oseb (porcelan)
17.	»	servis kristalnih kozarcev
18.	»	knjiga: Černigoj — Monografija
19.	»	knjiga: Spacal — Kosovel — Kras
20.	»	škatla orodja
21.	»	knjiga: Svetovne pravljice 1., 2. in 3. del
22.		električna priprava za pečenje na žaru
		Moulinex
23.	»	Krups Suzette
24.	»	knjiga: Avčin — Kjer tišina šepeta
25.	»	knjiga: Boccaccio — Dekameron 1. in 2. del
26.	»	800 gramov Mohair volne Grikid
27.	»	knjiga: Slovenska plemiška pisma
28.	»	knjiga: Kneippov priročnik
29.	»	konfekcija vina Primožič
30.	»	knjiga: Aduti dobre kuhinje
31.	»	knjiga: Zelenjavni vrt
32.	»	konfekcija vina Parovel
33.	»	mini budilka Philips
34.	»	lestev
35.	»	potovalka (skay)
36.	»	knjiga: Tomizza — Boljše življenje
37.	»	knjiga: Humar—Primož Trubar	-I,'-u\
38.	»	svetilka na plin
39.	»	konfekcija vina Komjanc
40.	y>	pribor orodja za kampiranje
41.	»	kolo sira
42.	»	servis za turško kavo
43.	»	salama
44.	»	prtiček na križce
45.	»	knjiga: Hergold — Nož in jabolko
46.	»	album 2 plošč 33 obr. TPPZ
47.	»	knjiga: Zeljeznov — Rupnikov pioces
48.	»	enoletna naročnina na revijo Zdravje
49.	»	knjiga: Dolhar — Moji kraški sprehodi
50.	»	lesena skrinjica
51.	»	knjiga: Gregorčič — Poezije
52.	»	enoletna naročnina na revijo Naša žena
53.	»	knjiga: Zupan — Minuet za kitaro
54.	»	lesen krožnik
55.	»	knjiga: Jakopin — Veronika
56.	»	enoletna naročnina na revijo Jana
57.	»	knjiga: Haley — Korenine 1. in 2. del
58.	»	tri plošče 33 obr. Čebelica Maja
59.	»	knjiga: Pregovori in reki
60.	»	lutka — narodna noša
61.	»	knjiga: Slovenske ljudske pripovedi
62.	»	enoletna naročnina na revijo Antena
63.	»	knjiga; Naša mala domovina
64.		dve plošči 33 obr.: ansambel Gorenjci in an-
		sambel Puhalj
65.	>	dve kaseti: Slovenski oktet in Pesmi
		Slovenije
Cvccio fo
Trg S.Giacomo3 . \Jh'/..
Nedelja, 15. marca 1981
10.00
10.30 11.00 11.55 12.15
13.00
13.30
14.00
14.20
14.30
16.00
17.00
19.00
20.00 20.40
21.45
21.55
10.00
11.15
11.45 1215
12.40
13.00 13.30
14.45 15.20
15.45
17.00
18.15
18.40 18.55
19.50
20.00
20.40
21.45
22.40
22.55
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Družina Patridge — TV film
Koncert
Maša
Nabožna oddaja Kmetijska oddaja Dnevnik 1 — Ob 13. uri DNEVNIK 1 - Vesti V teku nedelje... vodi Pippo Baudo - 15.50 - 18.55 Športne vesti Discoring, tedenska oddaja
0	glasbi in ploščah vodi Jocelyn
Vedno više — TV film 90. minuta
Italijansko nogometno prvenstvo A lige DNEVNIK Rdeča hiša,
4. del TV nadaljevanke Pregled sporeda za prihodnji teden Športna nedelja Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere. V teku Športne nedelje in Dnevnika Long Beach: Avtomobilizem
Drugi kanal
Risanke
Solist in orkester Dnevnik 2 — Atlas Ciao. Debbie!
Crazv Bus
DNEVNIK 2 - Ob 13. uri Colombo:
Zadnji šah mat — TV film
Supergulp
Lucio Dalla
Dnevnik 2 — Neposredni prenos športnih dogodkov Crazy Bus
Ital. nogometno prvenstvo Dnevnik 2 — Gol flash
1	Professionals:
Skok v reko — TV film DNEVNIK 2 - Vesti Dnevnik 2 — Nedelja sprint. Millemilioni
Glasbena oddaja z Raffaello Carra
Dnevnik 2 — Dossier DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Solist in orkester
Tretii kanal
17.10	Težki časi
18.00	Lo scatolone
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Kdo nas vabi?
20.40	Dnevnik 3 — Šport 21.45 Dnevi Cabirie
22.35	Poje ansambel Ricchi e Poveri
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20	Poročila 9.25 živžav
10.15	Na vrat na nos —
TV nadalj.
11.30	Narodna glasba:
Koncert ansambla Taneč
12.00	Ljudje in zemlja 13 00 Poročila
14.40	Glasba iz ateljeja
15.30	Po dolini Mlave
16.00	Odbojka
17.00	Mlinski kamen 17.20 Športna poročila
17.30	Sodnik Horton in njegova pravda — film
19.24	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Svetozar Markovič TV nadalj.
21.25	Očetje samohranilci dokumentarna oddaja
22.00	V znamenju
22.30	Športni pregled
Koper
17.30	Film
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček: Kremenčkovi
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
22.15	Velika dolina - TV film 23.05 Glasbeni nokturno
20.35	Papa ritorna da noi — film
Zagreb
10.00	Po jutru se dan pozna
14.30	Žrtev divjega vetra •
20.00	Svetozar Markovič
2L30 Labinska republika istrskih rudarjev
Švica
16.10	Jutri je že danes
16.35	La fabbrica di Topolino
TRST A
8.00,	13.00, 14.C0, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Detektivski mojster Blomkvist»; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in
13.30	Glasba po željah; 14.10 Radio klopotača; 15.00* Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Itolijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.20 Horoskop; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...: 10.32 In-termezzo: 10.45 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Popravek za nedeljski dan; 11.30 Kirn: 12.00 'pgovor s poslušalci; 12.10 Glas-■a po željah; 12.40 Pičice na i; I* 50 Nazdravimo z...; 14.30 Razni motivi; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina Pariš Casablanca;
15.30	Koncert na trgu; 16.00 Popevka tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih; 18.15 Pojeta Gabi Novak in Arsen Dedič; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.30, 13.30 Poročila;
7.00	Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored •— objave; 8.00 Kmetijski nasveti;
8.30	- 9.00 Nedeljski spored zabavne glasbe; 8.33	8.40 lz na-
šega življenja; 9.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev — najava sporeda; 13.05 Sosednji kraji in ljudje: 13.40 Glasbeni notps; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku: 15.15 Poje Majda Sepe;
15.30	Programi tedna; 15.55 Zabavna glasba — objave; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pe\ka Linda Clifford; 17.00 Za vsakogar nekaj; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje;
6.30	Miška v diskoteki; 7.00 Glasba za praznični dan; 10.13 Plesne vaje; 11.00 Black-out: 12.30 Prosta pot; 14.00 zgodovina jazza; 15.50 Športni dogodki; 19.55 Gospod Bruschino; 21.03 La scala di seta; 22.40 Prijetno poslušanje.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 7.55 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 II baraccone; 11.00 Koncert Franka
Sinatre- 12.15 Tisoč popevk; 12.45 Hit parade: 13.41 Sound-Track; 14.30, 15.00, 15.50 in 17.45 V nedeljo z nami; 19.50 Novejše ital. zgodbe: 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Glasba za lahko noč.
LJUBLJANA
6.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.03, 15.00, 17.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo. tovariški vojaki!; 8.07 Radijska igra za otrojk|; ,8.07. Indijanski bratec: 9.05 še pomnite, to-
Mlada tržaška znanstvenica dr. Alenka Rebula bo jutri v’ ponedeljek. sodelovala v razširjeni oddaji Radia Ljubljana. Val 202. Pripovedovala bo o svoji raziskavi o -Narodnostni zavesti in pričevanjih slovenskih delavcev», s katero je doktorirala na tržaški univerzi ter jo potem izdala tudi v posebni knjigi: Avtorica je v pogevoru za Radio opozorila, da se je lotila problema, ki je bil neznan ter zanj med t.žaškimi znanstveniki oziroma profesorji celo ni mogla dobiti mentorja. Tako je mentorja dobila iz Turina.
Dr. Alenka Rebu’' je nadalje povedala, da so slovenski delavci narednostno ogroženi in prizadeti predvsem zaradi nezainteresi-ravn-esti svojih sodelavcev, pripadnikov večinskega naroda. Ti pogosto ne iščejo in ne žele informacij o Slovencih pri nas, kar povzroča tudi njihovo brezbrižnost glede manjšinskega vprašanja ob meji. Pogovor z avtorico omenjene raziskave oziroma knjige — pripravil ga je tržaški dopisnik RTV Ljubljane Marjan Drobež — se bo začel oko! 9.40 na drugem radijskem programu.
variši!; 10.05 Kar znaš, to veljaš; 11.00 Pogovor s poslušalci;
11.10	Naši poslušalci čestitajo;
13.10	Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska — Marjan Kolar: Z avtom in peš; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa, 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 - 18.45 Zabavna radijska igra: Glav’ca, glav’ca; 18.45 Po zgornji polici; 19.00 Radijski dnevnik; .9.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih — Skupni program JRT Zagreb: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 0.05 -4.30 Nočni program — glasba
Ponedeljek, 16. marca 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Kinoteka:
Študije in raziskave
13.00	Vse o knjigah
13.30	DNEVNIK
14.00	A kot Andromeda — 7. del
14.30	Posebnosti iz parlamenta
15.00	Italijani in drugi
15.30	Boljše od variety
16.30	Happy days — TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05 3., 2., 1. ... Kontakt!
Kapitan Futuro Toda zakaj?
18.00	Anton Bruckner
18.30	Antologija vlakca
18.50 Osmi dan
19.20	Zdravniki ponoči — TV film
20.00	DNEVNIK
20.40 Noč generalov — film
Igrajo Peter 0'Toole, Omar Sharif, Juliette Greco Film Noč generalov je dramatično delo iz 1967. leta. Zgodbo je posredoval nemški pisatelj Kirst in govori o «podvigih» generala Tan-za, ki ga smatrajo za enega največjih junakov tretjega rajha. V Varšavi se je Tanz z dvema svojima kamera-toma vpletel v umor mlade ženske. Tako vsaj zatrjuje in prisega major Grau iz nacistične policijske službe, kateremu je bila poverjena naloga, naj zadevo razčisti. Toda edino, kar je v svojem spopadu z mnogo močnejšimi ljudmi in funkcionarji dosegel je to, da so ga službeno premestili v Pariz. Toda tudi Tanz mora v Pariz. In tudi tu pride do umora, ki je podoben varšavskemu. In tedaj, ko Grau odkrije dokaze proti Tanzu, ga umorijo. Vendar smo že ob koncu vojne in na procesu proti Tanzu, ki ga obsodijo, se praktično zaključi druga svetovna vojna, vendar pa ..,.
Ob kpneu DNEVNIK in Vremenska napoved Drugi kanal
12.30	Jedilnik za letni čas
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Tresei
14AfJ športni ponedeljek
16.30	Popoldan
16 50 Glasbeni kotiček
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05 Popoldan
17.05	Mišljenje Antonia Ghirellija
17.10 Korak v dveh v
17.20	Ljubezenska pisma
17.30	Program za otroke;
Bia — risanka
18.00	Prijatelj človeka
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne VČsti
18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer z...	’
Supergulpi
19.45	Dnevnik 2 — Vesti
20.40	MLxer
22.25	Programi pristopanja
22.40	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
20.05	Ime in priimek
20.40	Italija:
R cuore e la memoria
21.35	Šolska knjižnica JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45. 10.00 in 14.55 TV v šoli Naše igrišče, Sunčana Škri-njarič. Slovenščina, Zemljepis, Materinščina
16.15	Kmetijska oddaja
17.15	Poročila
17.20	Vrtec na obisku:
Ko sije sonce
17.35	Vampir, poljudno — znanstveni film
18.05	Narava in človek: Sredozemske zdravilne rastline
Zdravilne rastline, ki v Sredozemlju ali bujno uspevajo med bogato obmorsko floro ali trdoživo poganjajo na skopih krpicah kraške zemlje. so do starega preko srednjega veka sem pravcata zgodovina zdravilstva in ohranjevanja telesne čilo-sti. Koliko vse to drži in katere bilke so resnično čudodelne*, najbolje vedo v farmacevtski industriji. Mi pa, strokovno slabo podkovani smrtniki, jih lahko u-porabljamo in gotovo nam utegnejo olajšati prenekate-ro manjše zlo ali zboljšati telesno počutje. Prastare vednosti "ne gre podcenjevati, če se je ohranila v tradiciji tisočletja.
18.35	Obzornik
18.45	Zdravo, mladi
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
20.00	Pusta zemlja — TV drama
20.40	Ali se med seboj dovolj
21.40	V znamenju
Kooer
17.30	Film
19.00	Baletna oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanka
20.35	Stičišče
20.15	Hiša ob reki — film
22.00	Danes
22.10 Ljubezen in bes — film
Zagreb
17.45	Pravljica
20.00	Pusta zemlja — TV drama
21.20	Glasbeni trenutek
21.25	Življenje filma
22.25	En avtor en film
ŠVICA
18.50 Svet, v katerem živimo
20.40	Medicina danes
21.30	Glasbena tema
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenski v miljskem o-kolišu; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jug. avtorjev: 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Gogolj: «Mrtve duše*, 4. del; 15.C0 Glasbeni ping pong; 17.10 Pianist Aleksander Rojc v našem studiu. 18.00 Kulturno pismo.
KOPER
fItalijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 19.30 Po ročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 9.00 štirje koraki, 9.15 Zbor in orkester Quincy Jones; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.45	Nasvidenje	jutri;	11.00 Kirn;
11.32	Horoskop;	12.00	Na	prvi
strani; 12.05 Glasba po željah;
14.33	Izbrani za	vas;	15.00	Živ-
ljenje v šoli; 15.20 Glasbeni moment; 15.45 Popevke; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.55 Pismo iz-; 17.00 Jug. pop scena; 17.32 Na vrsti je opera; 18.15 Orkester Duke	ElUngton;	18.32	Jug.	po-
pevkarji; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	- 7.30 Otvoritev, glasba za
dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Na java sporeda:	7.30 Zaključek;
13.00	Otvoritev: pregled dogodkov, navaja sporeda; 13.05 Stoji, stoji lipica; 13.40 Izbrali smo za vas;
14.00	V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30. Primor ski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.C0, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz: 14.03 n Pazzariello; 15.03 Rally:	15.30 Errepiuno;
16.30	Alicino potovanje; 17.03 Patchvvork; 18.35 Šolski vzgojni program: 19.30 Zgodovina jazza:
20.00	Troilo e Cressida: 21.18 Glasbena pavza; 21.25 Lepa resnica; 22.00 Objektiv Evropa.
RADIO 2
1.30, 8.30, 9.30, 11.30, T.30, 13.30. 16.30, 17.30, 19.31 Poročila; Od
6.00	do 8.45 Dnevi; 9.05 Trije u-mori za inšpektorico Rovetto: 9.32, 10.12, 15.00 in 15.42 Radio-due 3131; 11.56 Tisoč popevk; 12.45 Zvok in misel; 13.41 Sound-Track, 16.32 Disco club; 17.32 Stari mali svet; 19.57 Puritanci — radijska priredba; 23.10 Samo glasba.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 DobrO jutro, otroci; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9 05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalnp godbo; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam ..; 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio due, radio ju tri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 0C: 18 00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radij ski dnevnik; f 19.35 Lahko noč, o troci!; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 21. MARCA 1981
TOREK, 17. marca LJUBLJANA
9.00, 10.00, 16.15 TV šola; 17.15 Poročila; 17.20 Lolek in Bolek; 17.30 Ptuj 80; 18 00 Zvok tišine; 18.40 Mostovi - Hidak; 18.55 Knji ga:	N. Mendelštam:	Spomini;
19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik;
20.00	Stabilizacija samoupravno;
21.15	Zgodba o vitezu Des Grieuxu in o Manom Lescaut; 22.10 V znamenju; 22.25 Koncert.
KOPER
17.30 Film; 19.00 Odprta meja;
20.15	Otroški kotiček; 20.15 Stičišče: 20 35 Concho Vardad - film;
22.00	Danes; 22.10 Narodna glasba; 22.40 Trnova pot - TV nadalj.
SREDA, 18. marca LJUBLJANA
9.20. 10.00 TV v šoli: 17.45 Peli
so jih mati moja; 17.55 Velike razstave; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Amaterski studio; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Ljubica - film; 21.30 Miniature: Livec Franc Roban.
KOPER
17.30 Film; 19.00 Visoki pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Jesensko listje - film; 22.00 Danes; 22.10 Nogomet.
ČETRTEK, 19. marca LJUBLJANA
9.00, 10.00, 16.30 TV šola; 17.30 Poročila; 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.05 Kjer ima dežela svojo zgodovino - film; 18 35 Obzornik; 18.45 Na sedmi stezi; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzor-
ja; 22.00 V znamenju.
KOPER
17.30 Film; 19.00 Odprta meja; 19.30 Eurogol; 20.00 Risanke; 20.35 Vaquero - film; 22.00 Danes; 22.10 Sarino odkritje - film.
PETEK, 20. marca LJUBLJANA
8.45, 10.00, 14.55 TV šola; 17.20 Družina Smola; 17.45 Čez tri gore;
18.15	Obzornik; 18.25 Zgodovina šaha; 18.45 Kakšen bo moj otrok, ko odraste; 19.00 Ne prezrite;
19.15	Risanka; 19.26 Zrno do zrna: 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 21.10 Zakaj ne Evans?; 22.05 V znamenju: 22.20 Zadnji tango v Parizu - film,
KOPER
17.30 Film: 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.15
Stičišče; 20.35 Nenavadno vstaje nje Zacharya Weelwrja film: 22.10 Danes; 22 20 Hokej na ledu SOBOTA, 21. marca LJUBLJANA
8.10 Lolek in Bolek; 9.30 Var stvo pri delu: 9.45 Emile Zola
10.45	Planica: Smučarski skoki; 16.55 Pesmi za Dublin; 17.40 Sneg pod nogami; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19 15 Risanka; 19 30 Dnevnik; 20.00 Revija tujih pev cev; 20.45 Modne novosti; 21.20 Smešna gospa film.
KOPER
14.30 Planica: Smučarski skoki:
15.45	Nogomet; 17.25 Hokej na le du; 19.00 Odprta meja; 19.30 Vi šoki pritisk; 20.00 Risanke; 20,15 Stičišče; 20.30 Sin Črnega orla • film; 22.00 Danes; 22.10 Film.
PORT ŠPORT ŠPORT
15. marca 1981
SMUČANJE
VELESLALOM ZA SP
SPET SOVJET NA VRHU
Za Ciganovom v smuku je drugo zmago za SZ osvojil še Žirov Stenmark «samo» tretji - Strel najboljši med Jugoslovani
FURANO — Aleksander Žirov je Sovjetski zvezi priboril drugo zmago v svetovnem smučarskem pokalu. Po uspehu Ciganova pred tednom dni v smuku je v včerajšnjem veleslalomu v Furanu zasedel prvo mesto Aleksander Žirov, njegovi zmagi pa daje posebno veljavo še dejstvo, da je bil Šved Ingemar Stenmark tretji.
Tekmovanje v Furanu je potekalo v izredno težkih pogojih, v skrajnih mejah regularnosti. Neprestano je pihal izredno leden veter, sunki pa so dosegli skoraj 100 km na uro. Veter je neenakomerno prekrival progo s svežim snegom, tako da so bili v rahli prednosti predvsem tekmovalci, ki so startali prvi.
Na prvi progi je bil najhitrejši Avstrijec Jager, kateremu so sledili Gaspoz (5/100), Žirov (19) in Stenmark (31). Phil Mahre, ki je poleg Stenmarka edini kandidat za končno zmago v svetovnem pokalu, pa je precej zaostal in je bil šele sedmi, medtem ko je bil mel Italijani najboljši Nockler (deveti).
V	drugem spustu pa je Sovjet Žirov z odlično vožnjo docela nadoknadil zaostanek in zasedel prvo mesto, medtem ko je Stenmark, čeprav ni naredil napake, v skupnem seštevku ostal na tretjem mestu za Ja-gerjem. P. Mahre pa je nazadoval kar na 24. mesto.
Jugoslovani so tudi tokrat posegli Po vidnejših uvrstitvah, in so med prvo petnajsterico uvrstili kar tri svoje predstavnike.
V	skupnem seštevku za SP ostaja še vedno v vodstvu Stenmark. Američan Phil Mahre sedaj zaostaja za 26 točk in tako potrebuje še tri druga mesta (ali pa eno prvo, eno drugo in eno tretje), da se povzpne na 266 točk, ki jih Stenmark ne more več doseči.
Danes bosta v Furanu na sporedu še moški in ženski slalom, vendar tekmovalci in prireditelji upajo, da bo vreme le ugodnejše.
Vrstni red
1. Žirov (SZ)	3'00”41
2. Jager (Av.)	3'01”54
3. Stenmark (Šved.)	3’01”63
4. Gaspoz (Švi.)	3'01"94
5. Stock (Av.)	3'02”04
6. Zurbriggen (Švi.)	3’02” 12
7. Spiss (Av.)	3'03”99
8. Liithy (Švi.)	3’04”14
9. Strel (Jug.)	3’04”45
10. Nockler (It.)	3'04”47
12. Kuralt (Jug.)	3’04”68
14 Križaj (Jug.)	3’04”96
LESTVICA ZA SP	točk 260
1. Stenmark (Šved.)	
2. P. Mahre (ZDA)	234
3. Muller (Švi.)	140
4. žirov (SZ)	138
Solidarnostni sklad za ŠD Primorec
Nekatera zamejska športna društva so podprla akcijo za obnovitev požganih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah in prispevala v solidarnostni sklad ZSŠDI. Doslej so izrali skupno 830.000, prispevali pa so: ZSŠDI 500.000, ŠD Polet 100.000, ŠK Kras 50.000, ŠD Mladina 50.000, PK Čupa 50.000, ŠZ Dom 20.000, ŠD Vipava 20.000, ŠD Juventina 20.000 in ŠD Naš prapor 20.000 lir.
ZSŠDI obenem poziva ostala športna društva, gospodarska podjetja in posameznike, naj po svojih močeh izkažejo solidarnost trebenskemu športnemu društvu.
B. S.
5.	S. Mahre (ZDA)
6.	Weirather (Av.) in Križaj (Jug.)
8.	Podborski (Kan.)
9.	Wenzel (Liecht.)
10. Orlainsky (Av.)
115
110
107
105
Italijan Foppa drugi na Popovi šapki
Na včerajšnjem slalomu za evropski pokal na Popovi šapki v Makedoniji se je odlično odrezal Italijan Foppa, ki je zasedel drugo mesto za Švedom Halverstonom, Švicar Lii-scher pa je bil tretji. Najboljši med Jugoslovani je bil tudi tokrat Cerkovnik, ki se je uvrstil na osmo mesto.
DIRKA PARIZ - NICA
Irec Slephen Koche prevzel vodstvo
ST. ETIENNE - Nizozemec Adri Van der Poele je osvojil tretjo etapo kolesarske dirke Pariz — Nica. Irec Stephen Roche pa je prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Vrstni red 3. etape (Bourbon Lan-cy - St. Etienne)
1. Van der Poele (Niz.), ki je prevozil 217 km v 5.52”12 s poprečno hitrostjo 36,968 km na uro
Beucherie (Fr.) Gauthier (Fr.) Skupna lestvica Roche (Irska)
Van der Poele (Niz.) De Wolf (Bel.)
5.5219”
13.3727” po 16” po 21”
Na sinočnjem rednem občnem zboru
Pri TPK Sirena so lahko ponosni na svoje uspehe
V Barkovljah je bil sinoči redni občni zbor TPK Sirena, ki je potekal ob velikem številu članov in g»*tov. Odborniki so v svojih poročilih prikazali bogato dejavnost tega društva in uspehe, ki jih je doseglo v enoletnem delovanju.
Občnemu zboru so prinesli pozdrave Komel za ZSŠDI, Antončič za Jadralno podzvezo Slovenije in o-balna drušWh, Race za ŠZ Bor in Hmeljak za YC Čupa.
Pred občnim zborom so nagradili najuspešnejše tekmovalce v pretekli sezoni, in sicer so priznanja prejeli: Aljoša in Davorin Starc, Peter Sterni, Lo^gnco in Adrijana Bogateč, Igor in David Poljšak, Franko Husu, Erik Cigerle in Tomaž Ban.
O občnem zboru bomo obširneje poročali v prihodnjih dneh.
ODBOJKA
V 2. ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Po petih setih igre slavje nabrežinskega Sokola
Nabrežinke so z dobrim servisom in napadom premagale Don Bosco - Visok poraz Bora Intereurope - V moški B ligi Bor JIK Banka klonil v Mantovi - Podvig Kontovelk proti CUS
Sokol — Don Bosco 3:2 (7:15, 15:8, 9:15, 15:9, 15:8)
SOKOL: Škrk, Capolicchio, Lozar, Pertot, V. Legiša, Kralj, Mervič in Chemelli.
Proti petouvrščenemu Don Boscu so sokolice dosegle drugo zaporedno zmago in potrdile, da so v sklepnem delu prvenstva odlično priprav ljene. Z izredno požrtvovalno igro in dobrimi servisi so v zelo enakovredni in zanimivi tekmi strle odpor sicer solidnih nasprotnic. K uspehu so tokrat odločilno pripo mogli tudi navijači, ki so v najbolj dramatičnih trenutkih burno spodbujali varovanke trenerja U-šaja.
Po slabem začetku so se domačinke opomogle in vzpostavile ravnotežje na igrišču. Zlasti učinkoviti so bili servisi, zelo dober pa je bil tudi napad. Pred tekmo so bili v domačem taboru precej zaskrbljeni zaradi odsotnosti prve poda-jačice Lie Legiša, vendar jo je Mer-viceva odlično nadomestila. Daleč najboljša na igrišču pa je bila prav gotovo Cirila Kralj, ki se je odlikovala v vseh elementih igre. zlasti pa v napadu. S sinočnjo zmago je Sokol še za korak bližje obstanku v ligi. (s.u.)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMuiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
ZA PRESTOP V C-l LIGO
Jadranova ekipa nepremagana končala prvi del prvenstva
Jadranovci so sinoči v Dolini premagali še odlično moštvo Elmitexa iz Vicenze - Od naših Marko Ban (trideset točk) daleč najboljši
Jadran — Elmitex 88:81 (40:41)
JADRAN: Ban 30 (8:12), Valter Sosič 6 (2:2), Adrijan Sosič 3 (1:1), Kraus 6. Klobas 4, Ivo Starc 4 (2:2). Vitez 15 (3:4). Žerjal 2, Daneu 12 (4:5), Klavdij Starc 6.
ELMITEX VICENZA: De Nicolao 8 (4:3).. Samistraro 15 (1:1), Za-Varesco,. Della Vecchia, D'Alba, Della Chiara 2 (2:2), Costantini 2. Bortoli 2, Merlini 28 (4:5), Mascel-
larn 94
SODNIKA: ' Picone in De Vito (oba iz Riminija).
PM: Jadran 20:26, Elmitex 13:19.
ON: Jadran 26: Elmitex 25.
PON: Costanti (35). Bortoli (39).
TEHNIČNA NAPAKA: Žerjal (12).
Jadranovi košarkarji so tudi sinoči v Dolini v sedmem, oz. zadnjem kolu prvega dela sklepnega turnirja za prestop v C-l ligo premagali še moštvo Elmitcxa iz Vicenze in so tako brez poraza na vrhu lestvice. Našim košarkarjem tako manjkata še dve točki, da si matematično zagotovijo napredova nje v C-l ligo.
Sinočnja tekma je bila gotovo ena najkakovostnejših, kar smo jih gledali v tem prvenstvu. Gostje so se predstavili kot telesno zelo močno, uigrano in visoko moštvo. Že od uvodnih minut je bilo jasno, da bodo morali jadranovci dati vse od sebe, da bodo lahko ugnali odlične nasprotnike, med katerimi je bil še zlasti nevaren Merlini, ki je dosegel kar 28 točk.
»»MlIlllllllilllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIHIimillllllllllltlllllMIIIUIIIII
AVTOMOBILIZEM
VN ZAHODNIH ZDA
Patrese presenetil na poskusnih vožnjah
Dosegel je najboljši čas in bo danes slarlal kot prvi
LONG BEACH - Na uradnih kvalifikacijskih vožnjah v Long Beachu, za VN zahodnih ZDA, ki bo na sporedu danes (ob 23. uri Po italijanskem času), je prišlo do velikega presenečenja: Italijan Ric-oardo Patrese, ki je bil na neuradnih kronometriranih vožnjah dopoldne šele na tretjem mestu, za Jonesom in Reutemannom, je dosegel najboljši čas.
Najboljši tekmovalci so imeli nam-reč v uradnih poskusnih vožnjah take čase:
I Patrese (It.) arrovvs 2- Jopcs (Avstral.)
'villiams
*• Reutemann (Arg.) williams
* Piquet (Bra.) brabham Dopoldanske vožnje so '' dokaj razgretem vzdušju, ker je 'irija prepovedala nastopiti Italijanu De Angelisu na lotusu 88. Konstruktor tega avtomobila, Chapman, ja kljub prepovedi poslal svoje vo-z'lo na progo, vendar so ga komi-sarji proge že po nekaj krogih u-^tavili in izločili. Chapman je vlo-*d uradni protest. (Njegov lotus je dosegel šele 18. čas).
ri9"399
1T9'408
1'20”149 1’20”289 se začele
Connors In Gottfried finalista
BRUSELJ — Američan Connors in Gottfried sta se uvrstila v finale •nednarodnega teniškega turnirja v
Bruslju. Connors ja v polfinalu premagal rojaka S. Mayerja s 6:2, 6:2, medtem ko je Gottfried odpravil zahodnega Nemca Gehringa s 6:2, 6:4.
ATLETIKA
Po tekmovanju za slovenske nižje srednje šole na Kolonji
«S. Gregorčie» iz Doline še vedno v vodstvu
Na včerajšnjem atletskem tekmovanju za slovenske nižje srednje šole na Kolonji je nastopilo približno 100 tekmovalcev in tekmovalk: V posameznih panogah so zmagali: deklice (letnik 1969):
Veronika Gerdol (Cankar) dečki (1969):
Jaro Kozlovič (Gregorčič) deklice (1968):
Ingrid Gulič (Erjavec) dečki (1968):
Fabrizio Korošec (Cankar) deklice (1967);
Sara Umari (Cankar) dečki (1967):
David Pupulin (Erjavec)
V ekipni lestvici še naprej vodi šola «Simon Gregorčič* iz dolinske občine. O tekmovanju bomo še poročali.
K. B.
Jadran je začel z dokaj neobičajno postavo* (Valter in Adrijan Sosič, Ban, Kraus ter Klobas). Naši fantje pa so odlično začeli in si takoj priigrali zanesljivo prednost (v 6. min. 19:10); In že iz teh u-vodnih minut je bilo tudi jasno, da bo tokrat Marko Ban igral odločilno vlogo. Ban je namreč zadeval nasrotnikov koš od vsepovsod in tudi v obrambi je polovil veliko število odbitih žog. Odlični Ban je v tem slogu nadaljeval skozi vso tekmo in njegov doprinos je bil nato tudi odločilen. Dosegel je namreč kar 30 točk in je bil daleč najboljši v Jadranovih vrstah.
Sicer za sinočnjo zelo pomembno zmago imajo zaslugo tudi vsi ostali košarkarji, ki so se v tem srečanju zelo požrtvovalno borili.
Če je bil prvi polčas dokaj izenačen, pa so si Jadranovi košarkarji v nadaljevanju priigrali rahlo prednost, ki so jo tudi (čeprav v nekaterih trenutkih s težavo) obdr žali vse do konca tekme.
«Jadranovci so zasluženo zmagali, moram pa pristaviti, da sta nas sodnika večkrat oškodovala. Od Jadranovih košarkarjev me je najbolj presenetil Ban. nekoliko več sem pričakoval od Klavdija Starca, očitno pa ni bil telesno povsem nared,* je po srečanju dejal trener gostov.
Tudi za Jgdranovega trenerja Splichala je bil Marko Ban najboljši. Splichal pa je še pristavil: «Zadovoljen sem z igro svojih fantov in mislim, da smo zasluženo zmagali.*
Tekmo si je ogledal tudi Servo-lanin trener Porcelli, ki je bil z igro zelo zadovoljen. Porcelli je takole ocenil Jadranov nastop: «Tudi v tem srečanju so jadranovci s hitro igro premagali nasprotnika. Tokrat je izredno dobro igral, sicer odlični Marko Ban.*
B. Lakovič
— Bor
In-
3:0
(0:1). Strelci: Ilič (21), Jovin (63) in Janjanin (72).
Na Reki pa sta po zelo slabi igri Rijeka in Zagreb igrala neodločeno brez zadetkov.
Ljubljanska Olimpija bo danes gostovala v Zagrebu, kjer se bo spoprijela z Dinamom.
Današnji spored (15.00',
Dinamo - Olimpija; Vardar - Hajduk; Radnički - Partizan: Borac -Sarajevo: Željezničar - Napredak; Velež - Budučnost; Sloboda - Beograd.
ATLETIKA
DETROIT — Na mednarodnem atletskem mitingu v Detroitu je Anglež Keith Connor dosegel najboljšo dvoransko znamko v troskoku z rezultatom 17,31 m in je s tem za centimeter izboljšal prejšnji dosežek Sovjeta Abjasova (17,30).
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Iskra Olimpija zmagala. Jelovac dosegel 53 točk
V včerajšnjem, zadnjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Olimpija doma premagala Zadar. Junak tega srečanja je bil Vinko Jelovac, ki je dosegel kar 53 točk. Dobro je igral tudi Subotič (26). Od gostov sta največ pokazala Popovič (29) in Skro-če (24).
Naj omenimo, da se je državni prvak Partizan poslovil od prvenstva z nepričakovanim visokim porazom in z dokaj slabo igro.
IZIDI 22. KOLA Iskra Olimpija - Zadar Radnički LMK - Partizan Kvarner - Šibenka Jugoplastika - Budučnost Cibona - Bosna
Danes: Crvena zvezda nički.
107:99
117:105
92:111
92:86
105:87
Rabot-
KOLESARSTVO
DIRKA TIRRENO - ADRIATICO
Moser naj hitrejši
RIM — Italijan Francesco Moser je osvojil predetapo na kronometer na dirki Tirreno - Adriatica. Komaj 4 km in 300 metrov dolga proga, ki se je odvijala v rimskem zgodovinskem središču ob Koloseju, seveda ni bila preveč zahtevna. Moser je le za štiri sekunde prehitel Knetemanna, za šest sekund pa svetovnega prvaka Hinaulta.
Mogliano Veneto
tereuropa (15:9, 15:7, 15:8)
BOR INTEREUROPA:	Bolčina,
Kus. E. in L. Maver, Fičur. Cergol, Glavina, Rauber in Zupančič.
Borovke so sinoči izgubile drugo zaporedno tekmo s 3:0. Kljub solidnemu sprejemu servisa, jim proti odličnim domačinkam nikakor ni šlo od rok. Gostinj se je polastila res neutemeljena živčnost in vsa prizadevanja so bila zaman. Ob bloku, ki je že od nekdaj šibka točka ekipe, je tokrat povsem odpovedal tudi napad, ki je bil skrajno neučinkovit. Če k temu dodamo še nepogrešljiv sprejem in odlično obrambo domačink, je slika popolna.
Po tem porazu se varovanke trenerja Grudna ponovno nahajajo v dokaj nevarnih vodah. V prihodnjem kolu jih čaka morda odločilen nastop s Spineo, proti kateri bo potrebno igrati veliko bolj odločno in umirjeno.
MIG
MOŠKA B LIGA Mantova - Bor JIK banka 3:1
ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel — CUS Trst 3:2 (-11, -12, 10, 7, 8)
KONTOVEL: Ban, Tatjana in Val-nea Cibic, Černjava, Mariza in Nataša Daneu, Prašelj in Rupel.
SODNIK: Mavris.
Kontovelke so po zelo izenačeni in napeti tekmi nepričakovano,, toda povsem zasluženo premagale tržaški CUS. Srečanje se je odvijalo vseskozi na dokaj visoki tehnični ravni. Kontovelke so že v začetku zaigrale zelo zbrano in zagrizeno in so v prvih dveh setih stalno vodile. Zaradi nekaj zgrešenih servisov prav v končnici pa so morale prepustiti oba seta Tržačanom, ki so tako povedle z 2:0. Kontovelke niso po tem delnem porazu popustile, nasprotno, zaigrale so še bolj zagrizeno. Odlično so branile vse žoge in z učinkovitim napadom spravile na kolena nasprotnice, ki so se jim sicer zelo dobro upirale. Za to zmago je treba pohvaliti vso ekipo, saj so vse igralke zaigrale svojo daleč najboljšo letošnjo tekmo.
T. C.
Sloga — Virius	3:1
(15:4, 14:16, 15:9, 15:9)
SLOGA: Tiziana Križmančič, Milena Križmančič, Mira Grgič, Zdenka Hrovatin, Andric ^itlič "irt-Macri Milič.
Kljub zdesetkani ekipi zaradi odsotnosti obolele Ražmove in Neve Grgič, ki je bila za eno kolo izključena, je Sloga brez večjih težav premagala Virtus iz Lauzacca in tako osvojila nadaljnji dve točki. Mlajše igralke so zaigrale zelo sproščeno, tako da se odsotnost standardnih igralk tokrat ni preveč poznala. Tekma s tehničnega vidika ni veliko pomenila. Virtus namreč ni nudil prevelikega odpora. Najbolj zagrizen je bil drugi set, ko je Virtus dal vse od sebe in niz osvojil s 16:14. Na vsak način igra Virtus slabše kot v prvem delu prvenstva, Sloga pa je dokazala, da je četrto mesto na lestvici povsem zasluženo, saj je bila vsaj za razred boljša. Dober nastop mlajših igralk pa daje tudi dobro upati za bodoče nastope.
INKA
Rivignano — Breg	1:3
(15:5, 2:15, 3:15, 7:15)
BREG: F. in D. Žerjal, Slavec,
Martinelli, Stepančič, Olenik, Trenta, Sancin, K. Kocjančič.
S sinočnjo zmago v San Vitu so Doiinčanke ponovno dohitele tržaški CUS na drugem mestu prvenstvene lestvice. Brežanke so v Furlanijo odpotovale, brez standardne podajačice Salvijeve. Odsotnost tehničarke je še zlasti pogojevala igro v prvem setu, ko je bila spremenjena postava Brega skrajno neuigrana. V nadaljevanju pa so si gostje znatno opomogle in zaigrale tako kot znajo, tekme pa r je bilo tedaj praktično konec.
MRS
MOŠKA D LIGA
II Modulo — Juventina 1:3
JUVENTINA:	Juren, Plesničar,
L. in M. Černič, Faganel, Petejan, Jarc, Mučič, Malič.
Juventina je končno prebolela krizo. Goriški fantje so bili za razred boljši od nasprotnika, razen v tretjem setu. ko so po izdatnem vodstvu z 2:0, nerodno izgubili niz. V odločilnem setu pa so se ponovno zbrali in prepustili nasprotniku pičlih šest točk.
Za zmago je treba pohvaliti vse igralce, predvsem pa mladega I-gorja Jurena (letnik 1963).
P. I.
1. MOŠKA DIVIZIJA Rozzol — Bor 3:0 (9, 13, 7)
BOR: Gombač, Tul, Sgubin, Batič, Škabar, Pečenko, Filipčič, Brana, Kor bo in Stančič
SODNIK: Gioppo
Odbojkarji Bora so izgubili tudi drugo srečanje z ekipo Rozzola. Ne glede na poraz pa so naši fantje tokrat zaigrali veliko bolje in samo nezaupanju v lastne moči ter bojazni gre pripisati, da niso izbojevali bolj povoljnega izida. Nekoliko spremenjena in okrnjena postava gostov je bila domačinom v prvih dveh nizih povsem enakovredna. V končnici pa se je Rozzol izkazal boljši kot ekipa.
G. F.
«UNDER 15»
2:0
Sokol — Sloga (15:13, 15:3)
SOKOL: Pertot. Svetlič. Venier, Ušaj, Jazbec, Gruden, Scriniar, Paulina.
SLOGA:	Berdon. Tanja Carli,
Tea Carli, Guštin, Carmen Križmančič, Tatjana Križmančič, Milkovič, Persi. Plesničar, Tatjana Sosič, Škerlavaj.
Na drugi tekmi istega prvenstva so morale predstavnice Sloge takrat
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiitiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiHiiuii
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Tržačani favoriti danes proti Tratu
Današnji nasprotnik Triestine zadnji na lestvici
V 24. kolu C-l lige bo Triestina igrala danes doma proti Pratu, ki je poslednji na lestvici le z 12 točkami. Tržačani so se ta teden pridno pripravili na to srečanje, ki je za Bianchijeve varovance dokaj pomembno. V tej tekmi je treba namreč odločno jurišati na zmago, saj bodo neposredni nasprotniki za vrh lestvice pred težjo nalogo od Tržačanov.
Naj omenimo, da bo prihodnji teden prvenstvo",prekinjeno zaradi rfif-stopov nekaterih- ekip te lige na «anglo-italijaask(jm» turnirju. ■
Današnji spored (15.00)
Casaie - Cremonese; Mantova -Reggiana; Modena - S. Angelo Lo-digiano; Novara - Fano; Parma -Treviso; Piacenza - Forli; Sanre-mese - Trento; Spezia - Empoli; Triestina - Prato.
A LIGA
Današnji spored 21. kola (15.00)
Ascoli - Pistoiese; Bologna - Udi-nese; Como - Avellino; Fiorentina -Brescia; Napoli Cagliari; Perugia -Catanzaro; Roma - Inter; Torino '-Juventus.
B LIGA
Današnji spored 25. kola (15.00)
Atalanta - Lazio; Foggia - Verona; LR Vicenza - Pescara; Lecce - Milan; Monza • Genoa; Palermo - Ce-sena; Rimini - Piša; Sampdoria -Catania; Spal - Bari; Varese - Ta-ranto.
KOŠARKA
Danes «play-off»
Danes bo start poslednjega dela
v prvi italijanski košarkarski ligi. Igrali bodo prva srečanja osmine finala «play-off».
Današnji spored (18.15)
Sinudyne - Brindisi; Grimaldi -Liberti: Ferrarelle - Superga; Re-coaro - Carrera.
NOGOMET
V PRVENSTVU KADETOV
Brežani najprej Izenačili in nato šc povedli
Breg 1:2 (1:0)
Stock
BREG: Smotlak, Kofol, šavron, Zobin, Grizonič, Sergio Kraljič. Sancin, Fabian Kraljič, Korošec in Pavletič.
Včeraj so Brežani zasluženo zmagali proti ekipi Stock. V prvem polčasu so stalno napadali in ustvarili mnogo izrednih priložnosti, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti, medtem ko so nasprotniki povedli v protinapadu.
V drugem polčasu so Brežani še naprej napadali in z odličnim Kraljičem remizirali in tudi povedli.
Franko Korošec
V petek sestanek za «revival 81»
Sestanek predstavnikov rekreacijskih ekip, ki bodo sodelovale na odbojkarskem prvenstvu «revival ’81»,-bo v petek ob 19. uri (namesto v torek).	B. S.
Prvo zamejsko balinarsko prvenstvo za trofejo ZSŠDI
prepustiti zmago nabrežinskim dekletom. Prvi set srečanja je bil precej izenačen, v nadaljevanju pa so domačinke zaigrale z večjo gotovostjo in srečanje zaključile v svojo korist.
T.Kr.
Sloga - Bor 0:2 (3:15, 1: 15)
BOR: V7. Klemše, Ciacchi, M. Klemše. Godina, Ukmar, B. Ferlu-ga, Ferluga.
SLOGA:	Ban,	Carli, Filipovič,
Gorkič, Gregori, Guštin, Križmančič, Persi, Dunja Sosič, Tatjana Sosič, Škerlavaj, Tavčar.
V	prvem kolu prvenstva «under 15* je ekipa Sloge naletela na premočnega tekmeca. Dekleta Bora so namreč z veliko lahkoto odpravile slogašice, ki so v tem srečanju opravile prvi uradni nastop.
T. Kr.
Sokol — Kontovel	0:2
(2:15, 6:15)
SOKOL: Pertot, Svetlič, Venier, Ušaj, Jazbec, Gruden, Scriniar, Paulina.
KONTOVEL: Regent, Ban, R. in N. Daneu, Danieli. Pertot, Starc.
V	svojem krstnem nastopu so mlade domačinke gladko prepustile točki boljšim Kontovelkam, ki so spretno izkoristile neizkušenost in živčnost nasprotnic.
Delovanje ZSŠDI
Seja odbora
V torek ob 20. uri se bo na sedežu ŠD Polet na Opčinah sestal na redni seji odbor ZSŠDI, ki bo razpravljal o reorganizaciji in o obisku telesno-kultumih delavcev z obalno kraške-ga območja, ki bo v četrtek.
OBVESTILA
1-B LIGA
IZIDA ZADNJEGA KOLA Borac - Slovan	85:83
Sloboda - Beograd	93:90
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija danes v Zagrebu
Včeraj so igrali dve anticipirani srečanji 20. kola v • rvi jugoslovanski ligi. V Beogradu je Crvena zvezda z dokajšnjo težavo premagala Vojvodino iz Novega Sada z 2:1
Predstavniki sedmih balinarskih društev s Tržaškega so se v četrtek na balinarski komisiji ZSŠDI dogovorili o pravilniku in tekmovalnem razporedu 1. zamejskega balinarskega prvenstva, ki ga bodo letos prvič priredili z namenom, da bi še bolj poživili to zdravo rekreacijsko dejavnost. Pravilnik izgleda takole:
1.	Balinarska komisija ZSŠDI organizira 1. zamejsko balinarsko prvenstvo 1981.
2.	Namen tekmovanja je še večja popularizacija in propagiranje balinanja, družabnosti in sploh rekreacije med zamejskimi Slovenci.
3.	Na prvenstvu sodeluje naslednjih sedem društev: Gaja, Kras, Kraški dom, Opčine, Polet, Sokol in Zarja z eno štiričlansko ekipo.
4.	Vsaka ekipa je lahko sestavljena iz največ šestih igralcev, nastopajo pa četverke. Kapetan ekipe lahko med igro zamenja največ dva igralca. Vsi igralci se morajo predstaviti na igrišče v športnih dresih.
5.	Vse ekipe se bodo srečale po dvakrat me dseboj, tako da bo skupno 14 kol, vsakokrat pa bo ena ekipa počivala. V vsakem kolu bosta ekipi odigrali po dve medsebojni srečanji do 13 točk: v primeru rezultata 2:0 bo zmagovita ekipa osvojila dve točki, poražena pa nobene; če pa bo končni izid neodločen 1:1, bosta ekipi osvojili vsaka po eno točko. Na končni lestvici bo v primeru enakega števila osvojenih točk odločala razlika v točkah v vseh srečanjih.
6 Tekme bodo na sporedu vsako sredo zvečer od 22. aprila dalje s pričetkom ob 19.30. Če ena izmed ekip zamudi, je po desetih minutah ob eno točko, nato še
vsakih nadaljnjih pet minut ob eno točko, ko preteče 35 minut, se srečanje zaključi brez borbe z izidom 13:0. V tem primeru se drugo srečanje prične ob 21. uri z enakim postopkom, če srečanje odpade zaradi slabega vremena ali po dogovoru obeh ekip iz tehničnih razlogov, morata ekipi o-digrati srečanje po dogovoru v teku naslednjih šestih dni pred naslednjim kolom, v nasprotnem primeru bosta ekipi ostali brez točk.
7 Vsa društva morajo najkasneje do 22. aprila dostaviti na ZSŠDI seznam igralcev, ki bodo nastopili na prvenstvu. V primeru, da dve in več društev uvrstijo v svoj seznam istega igralca, je odločilnega pomena prvi nastop in od tedaj dalje ne more braniti barv drugega društva.
8.	Zmagovita ekipa prejme v začasno last za dobo enega leta prehodno trofejo ZSŠDI, ekipe in posamezniki pa prejmejo pokale in druge nagrade. Ob zaključku prvenstva bo na prostem praznik za nastopajoče z nagrajevanjem in piknikom.
9.	Prvenstvo se odvija v skladu z mednarodnimi pravili in pravilnikom balinarske zveze UBI. O vseh spornih zadevah odloča balinarska komisija, ki lahko sprejme disciplinske ukrepe in po uvidevnosti spremeni ta pravila.
10. Organizator si ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe med tekmovanjem.
Tekmovalni razpored pa je naslednji:
1.	KOLO (22. aprila): Opčine -Polet, Kraški dom - Zarja, Sokol - Kras, počiva Gaja
2.	KOLO (29. aprila): Opčine -
Kraški dom, Polet - Sokol, Zarja - Gaja, počiva Kras
3.	KOLO (6. maja): Zarja - Opčine, Kras - Polet, Gaja - Kraški dom, počiva Sokol
4.	KOLO (13. maja): Sokol - Opčine, Kraški dom - Kras;- Polet -Gaja, oočiva Zarja
5.	KOLO (20. maja):	Opčine -
Kras, Polet - Zarja, .Gaja - Sokol. počiva Kraški dom
6.	KOLO (27. maja): Gaja - Opčine, Sokol - Kraški dom, Kras -Zarja, počiva Polet
7.	KOLO (3. junija): Kraški dom -Polet, Zarja - Sokol, Kras -Gaja, počivajo Opčine
8.	KOLO (10. junija); Polet - Opčine, Zarja - Kraški dom, Kras -Sokol, počiva Gajr
9.	KOLO (17. junija): Kraški dom-Opčine, Sokol - Polet, Gaja -Zarja, počiva Kras
10.	KOLO (24. junija); Opčine -Zarja, Polet - Kras, Kraški dom - Gaja, počiva Sokol
11.	KOLO (1. julija): Opčine - Sokol, Kras - Kraški dom, Gaja -Polet, počiva Zarja
12.	KOLO (8. julija): Kras - Opčine, Zarja - Polet, Sokol - Gaja, počiva Kraški dom
13.	KOLO (15. julija); Opčine - Gaja, Kraški dom - Sokol, Zarja -Kras, počiva Polet
14.	KOLO (22. julija): Polet - Kraški dom, Sokol - Zarja, Gaja -Kras, počivajo Opčine
Zaključni praznik bo 29. julija.
-bs-
DEŽELNO PRVENSTVO V KROSU
Tudi Adriini atleti
Danes se bo na vojaškem letališču pri Proseku odvijalo deželno prvenstvo v krosu za A in B kategorijo
dečkov in deklic. Pravico za r stop na tem tekmovanju .ma prvih 30 uvrščenih na raznih pokrajinskih prvenstvih iz vsake kategorije. Hud boj se bo gotovo odvijal predvsem v A kategoriji dečkov in deklic, saj bodo imeli le prvi trije pravico nastopa na državnem finalu.
Med našimi društvi bo nastopila lonjerska Adria s sedmimi atleti, od katerih ima Sandra Roveri gotovo največ možnosti za dobro uvrstitev. Po dveh drugih mestih na MI ter na pokrajinskem prvenstvu je upati, da bo tokrat ijjemagala tremo pred startom in se bolj samozavestno pognala v boj za boljša mesta. Za njo ima možnosti za uvrstitev med prvo deseterico še Marko Saksida, ki ima letos neljubo nalogo braniti drugo mesto, ki ga je na lanski izvedbi zasedel klubski tovariš David Gregori. Ostali adrievci, ki bodo še tekmovali so: Metka Žerjal, Tanja Rakovič, Maks Viller, Daniele Giacomini ter Ro-dolfo Madotto.
Razdalje v posameznih kategorijah so za deklice A 1400 m, za B pa 1000 m, dečki A bodo nastopili na 2500 m, B pa na 2000 m. Zbor tekmovalcev je predviden za 10. uro.	R. F.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
Prosečani igrali neodločeno
V včerajšnji anticipirani tekmi predzadnjega kola 3. amaterske lige je Primorje na Proseku igralo neodločeno proti ekipi Sant’ Andrea 1:1 (1:1).
Zadetek za Primorje je dosegel Milič.
TPK Sirena
poziva člane in prijatelje, da se udeležijo tekme v veleslalomu «Kanin 81», ki ga priredi SPDG na Nevcjskem sedlu, 29. marca.
r * «
Avtobusni izlet na Nevejsko sedlo prireja ŠD Polet v nedeljo, 29. marca ob smučarskem tekmovanju «Kanin 81».
Prijave na sedežu Poleta ali pa pri Marčetu Malalanu, telefon 212136, in sicer do četrtka, 19. t.m. V kolikor do tega dne ne bo avto-bns polno zaseden, bo izlet odpovedan.
* * •
ŠZ Jadran
vabi navijače na prvenstveno tekmo s Pachero v S. Bonifacio, ki bo v soboto, 21. marca. Odhod avtobusa, ob 16. uri z Opčin in ob 16.30 s Proseka.
Vpisovanje do torka na sedežu ZSŠDI, pri Marčelu Malalanu na Opčinah in Srečku Sedmaku na Devinščini. Če avtobus do torka ne bo zaseden, bo izlet odpovedan.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 15. MARCA 1981
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici: Zarja - Super-caffe; 15.00 v Križu: Vesna - Kras; 15.00 v Dolini: Breg - Rosandra
3.	AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Ca ve - Gaja;
15.00	v Trstu, Ul. Flavia: S. Luigi For You - Primorec; 15.00 v Štan-drežu: Juventina - Isonzo; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Repnu: Kras - Primorec;.
12.00	na Proseku: Primorje - Stock; 12.15 v Trstu, Ul. Flavia: Inter TS
-	Vesna
NAJMLAJŠI
11.45	v Trstu, «1. maj»: Triestina
-	Primorje; 13.00 na Opčinah: CGS-Zarja
ZVČETNIKI
10.30	na Padričah: Gaja - Ponzia-na B; 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij: S Luigi For You - Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
16.00	v Dolini: Polet - Kontovel;
11.00	v Gorici, Rojce: Edera - Dom
MLADINCI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Stel-la Azzurra - Bor B
DEČKI
8.30	v Trstu, «1. maj»: Bor - Fer-roviario; 9.30 na Opčinah: Jadran -Don Bosco
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
15.00	v Trstu, športna palača: Ju-lia - Bor
«UNDER 15» - ŽENSKE
10.00	v Trstu, Petrarca: OMA Za-nardo - Kontovel
ATLETIKA
DEŽELNI KROS
10.00	na Proseku: nastopa tudi Adria
SMUČANJE
1. SREČANJE SMUČARJEV
9.00	na Mašunu: sodeluje tudi ŠD Mladina
JUTRI
PONEDELJEK, 16. MARCA 1981
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.45	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggto 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 12	15. marca 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul <š!r. 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzdaiaL. J
in tiska fr ^
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
V spomin na Zorana Zlobca daruje Rudi Vremec z družino 10.000 lir. V isti namen daruje Marija Wilhelm 5.000 lir.
Obvestilo za poslušalce Radia Koper
Zveste poslušalce Radia Koper opozarjamo na današnjo oddajo »Sosednji kraji in ljudje*, ki je na sporedu kot vsako nedeljo ob 13. uri in ki bo posredovala razgovor s predstavniki kulturnega društva »O-ton Župančič* iz Štandreža o občutkih članov tega društva ob sprejemu zlatega odličja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za njegovo uspešno in plodno delovanje. Temu bo sledil tudi posnetek iz Doberdoba, kjer so tamkajšnje žene in dekleta z uspehom zaključile kuharski tečaj. Oddajo bosta zaključili tudi tokrat priljubljeni Marika in Pepa, vendar na drugačen način, kot so ga poslušalci sicer vajeni. Vsi zvesti poslušalci zamejskih oddaj radi prisluhnejo simpatičnima klepetuljama, ne vedo pa, da se za imeni Marike in Pepe skrivata dolgoletni zvesti sodelavki teh oddaj Leli Nakrstova in Meri Rojc. No, tokrat bosta spregovorili prav o tem svojem sodelovanju in seveda ob koncu povedali še kaj veselega.
Vsak torek ob 18. uri je na Radiu Koper tudi prav tako že utečena oddaja »Sotočje*, ki jo skupno delajo in vodijo uredniki radijskih hiš iz Kopra, Ljubljane, Maribora in Murske Sobote. Oddaja govori o pro blemih in življenju Slovencev v Italiji, na Koroškem in na Madžarskem ter tako neposredno povezuje Slovence v zamejstvu s poslušalci v matični domovini. Poslušalci lahko sledijo oddaji po valovih Radia Koper, pa tudi po prvem programu Radia Ljubljana.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	spomin na Luciana Gustinčiča daruje družina Cekvenič 10.000 lir.
SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Ob I. obletnici smrti dragega moža Ivana Grgiča in ob 3. obletnici smrti sestre Zore daruje Lojzka Grgič (Gropada) 10.000 lir.
Ob priliki pustovanja in veselja po Repnu je mladina nabrala 132.000 lir, ki jih daruje za Skupnost dru žina Opčine.
V	spomin na pok. Licia Otella daruje družina Čok 10.000 lir.
Ob 17. obletnici smrti dragega Ferdinanda Škabarja darujeta družini Škabar in Rebek (Repen) 15.000 lir.
V	spomin na pok. Ignazija Metliko darujeta Franc Metlika (Ul. Verdi 77, Ronke) 50.000 in Enriko Loprest (Ul. Conti, Ronke) 5.000 lir.
V	spomin na po. Ignazija Metliko darujejo prijatelji iz Trsta in prijatelji gostilne Mahnič (Bazovica)
50.000	lir.
Namesto cvetja na grob tete Johane darujeta družini Bessarione in Križmančič 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Gigija Ermana darujejo družine Calzi, Hrast, Višini in Taučer 40.000 lir.
Ob obletnici smrti Franja Puntarja daruje družina 25.000 lir.
* * *
V	spomin na Mileno in Avguština Kalca daruje Sveta s Katinare 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta daruje Egon Bukavec 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na dragega očeta Vla-dimira Luxo daruje sin Marino z družino 120.000 lir za ŠD Primorje.
Ob 5. obletnici smrti nepozabne mame daruje Milena Kravos 20.000 lir za TPK Sirena.
Fabio Plisca daruje 5.000 lir za TPK Sirena.
Ob 4. obletnici smrti mame daruje Mitja Pertot 50.000 lir za TPK Sirena.
Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani Boris Pertot 10.000, Cvetka Benčič 20.000, Bruno Malalan 6.000, Claudio Crisman 10.000 in Benedikt Žerjal (Boršt 74) 10.000 lir.
V	spomin na Emila Regenta darujejo Franc, Danica, Nada in Dejan
20.000	za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel in 20.000 lir za ŠD Primorje.
MARIO BEVILACQUA @S©M
TRST — Ul. Conti 9 — tel. 793071
VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO
V našem skladišču Imamo tudi veliko Izbiro rabl|enlh etro|ev In nadomestnih delov.
OB SOBOTAH ZAPRTOI
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavaii. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU	naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 798-490	vsak četrtek
t SESUANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197	v torek, 17. 3. 1981
v BOLJUNCU	Lekarna Val Rosandra tel. 228-124	v sredo, 18. 3 1981
v ZGONIKU (Božje polje)	Lekarna dr. Budin tel. 225-596	v četrtek, 19. 3. 1981
V	spomin na dragega Pavla darujejo kotalkarji ŠD Polet 140.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na moža, oz. očeta Ignacija darujeta žena Angela in hči Ivica 30.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. tov. Zorana Zlobca daruje Vladimir Berginc 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za Glasbeno matico in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 1. obletnici smrti Lojzeta Kralja iz Slivnega daruje Bruno Škerk (Nabrežina postaja) 5.000 lir za pev ski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Ladita Luxo darujeta Elvira in Slavko Bucavelli
10.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Alojza Kralja da rujeta Eugenija Kralj in Nerina Vremec 10.000 lir za obnovo požganih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah. V isti namen daruje Jože Pertot (Za-brežec) 10.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Ladija
Luxe darujejo za Kulturni dem Prosek-Kontovel: Vera in Rado Sta rec 15.000 ter Lidija in Marijo Ba-dalič 20.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Emila
Regenta darujeta Gabrijela in Josip Ferfolja 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Siljeta Ražma.
Ivana Marca (Čuka)	in Ignacija
Metlika daruje Edvard Grgič z dru žino 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Ignacija Metliko da rujejo njegovi prijatelji iz Trsta in Bazovice 30.000 lir za KD Lipa.
Namesto	cvetja	na	grob	Ivane
Počkaj vd. Križmančič darujeta Marija in Silko Grgič 10.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici.
Emil Furlan daruje 10.000 lir za ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja.
Za Zvezo žena Mačkolje daruje Salvina Gherbassi 20.000 lir.
Za KD Primorsko-Mačkolje daruje T.M. 50.000 lir.
V	spomin na Luciana Gustinčiča daruje družina Cerkvenič 10.000 lir za TPPZ «Pinko Tomažič*.
V	spomin na prijatelja Emila Regenta daruje Andrej Starc (Konto-vel 65) 5.000 za ŠD Kontovel in
5.000	lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel.
V	spomin na Emila Regenta daruje Vida Gerlanc-Mennucci 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ženske s Proseka-Kontovela, zbrane na praznovanju dneva žena darujejo: 60.000 za F.C. Primorje,
60.000	za ŠD Kontovel, 60.000 za Godbeno društvo Prosek, 60.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 60.000 za Amaterski oder Jaka Štoka, 60.000 za popravilo dvorane na Kontovelu,
100.000	za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 40.000 za ZŽI, 40.000 za otroški pevski zbor, 40.000 za novoustanovljeni ženski pevski zbor, 40.000 za harmonikaški ansambel Glasbene matice in 40.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel.
Ob priliki praznika žena darujejo žene iz Lonjerja in Katinare 28.000 za KD Lonjer Katinara in 28.500 lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujejo za Kulturni dom Prosek-Kontovel Marija Kale 15.000, Marija Bukavec 10.000 ter Marija, Ernesta in Dragica 15.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Uršule Sancin daruje hčerka Wilma 25.000 lir za dom Jakoba Ukmarja v Skednju.
Franko Marchesan daruje 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drage starše darujeta Olga in Mara Pupis 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Emila Regenta darujeta družini žužič.in Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Vladija Luxo darujejo Segeriščevi 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Stanka Pertota in Emila Regenta darujeta Štefka in Nereo Veljak 15.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
V	spomin na Štefana Lovrečiča daruje Milan Bolčič 10.000 lir za D jaško matico.
V	spomin na dragega očeta Angela Požara daruje hči Elvija 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Angela Požara daruje družina Miroslava Pe-čenika 10.000 lir za KD Ix>njer-Ka-tinara.
Namesto cvetja na grob Alojza Kralja daruje Bogomil Kralj (F*ro-sek) 30.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Emila Regenta daruje žena Danica 20.000 za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 10.000 za spomenik padlim v NOB s Proseka,
20.000	za popravilo dvorane na Pro seku, 10.000 za Društvo slovenskih upokojencev, 10.000 za Mladinski krožek Prosek-Kontovel, 10.000 za Skupnost družina Opčine, 10.000 za ŠZ Bor in 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
ftiejncalltL
PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVF 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos z 12 odst. popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja. Naročila v društvenih pro štorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure.
PRODAM glasbeni instrument fli-corno bariton ali bombardino. Cena 350.000 lir. Telefonirati 824-451.
OSMICO je odprl Anton Grdina v Ricmanjih št. 139. Toči belo in črno vino.
MAJHEN bar - pizzeria v Slivnem išče delavko za vsak dan. Telefonirati na št. 200-640.
NOVO dvosobno stanovanje z balkonom v Ljubljani zamenjam za manjšo kmetijo. Berlič, Žoletova 3, 61000 Ljubljana.
KUPIM hišico — največ 100 kv. m na kraški planoti ali v Miljah. Telefonirati v opoldanskih urah na št. 772-986.
ŠTIRI članska družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobno opremljenem gospodinjstvu. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 761 302.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
NUJNO iščem prostor primeren za urad velik približno 70 kv. m. v okolici Trsta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 226-369.
IŠČEMO osebe, ki bi se hotele dodatno zaposliti nekaj ur dnevno. Javijo naj se v gostilni Drevored postaja 27, Nabrežina od 15. do 18. ure.
KUPIM hišo ali stanovanje v Trstu, okolici ali na Krasu. Tel. 228-390.
PRODAM fiat 127 letnik 1975. Telefonirati v večernih urah na št. 826 527.
PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo, dvoriščem in vrtom Stojan Glavina, Boljunec 140.
OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo (začasna zaposlitev). Telefonirati n: št. 228-127 od 8. do 14. ure.
IVAN Antonič - Cerovlje je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM jahto izdelano iz steklene smole (vetroresina) letnik 1970. Jahta je izdelana v Angliji, dolga je 12,70 m, ima en jambor, sedem ležišč, motor perkins shop in je oovsem opremljena s krovno opremo za dolge plovbe. Ogled je možen pri LTnternational klubu v Zeleni laguni pri Poreču. Cena okrog 50.000.000 lir. Vprašajte po Ravari Marku.
SLOVENSKA zadruga išče mlado delovno silo, ki se želi specializirati pri gojenju cvetlic. Zainteresirani naj se osebno javijo na sedežu Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/b, ali telefonirajo na št. 62-754.
OSMICO je odprl Ignacij štrajn — Križpot 84 (Mačkolje). Toči belo in črno vino.
16-LETNA hitra strojepiska išče zaposlitev. Telefon štev. 228318.
bor
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI
CESTA
NABREŽINA-ŠEMPOLAJ
100mPO
ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tilu
foto-kino
kontaktne leče
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
Ulica Buonarotti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-2fF9€
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OVREDNOTENO OBVEZNOSTNO POSOJILO 1974-1981 ZA 400 MILIJARD LIR NOMINALE
V smislu člena št. 5 pravilnika posojila bodo s 1. junijem 1981 vnovčljive skupno s poviškom, ki bo javljen v prvih petnajstih dneh meseca maja, pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih oseminpetdeset oštevilčenih «serij»:
2 -	11 -	13	- 19	-	22	- 24	-	34	- 35	-	37 -	40 -	41	- 42	-	58-
61 -	63 -	69	- 81	-	85	- 93	-	105	- 109	-	113 -	116 -	129	- 139	-	146 -
150 -	151 -	160	- 166	-	168	- 179	-	181	- 190	-	207 -	208 -	215	- 217	-	223 -
227 -	244 -	262	- 270	-	281	- 296	-	304	- 319	-	332 -	335 -	337	- 339	-	342 -
367 -	371 -	372	- 376	-	380	- 391
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
izplačljive v smislu amortizacijskega sklada.
kuta hihm ht»emi mhm ubkižl kašni} pvF-no&i
S «£&***?	^
LsS.aSr. ..
, apisirup j apisirup: l apisirup

Novo! Naravno!
apisirupU
timijan-bronhialni
Pripravek timijana, sleza, propolisa in medenega sirupa lajša bolezni dihal, blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč

				mM
	liil	mrnimm		'
	[fr ipi		Wm
		»Ib	s/a. f ,(Ji
ir*		§gJT ^ '<v	
	*		*		
					
		£2!	ijjMappMsi s ,	■		
•/. .V*					
Za oblikovanje svojega stanovanja potrebujete:
•	praktično, solidno, izbrano,
•	kakovostno in poceni pohištvo
Ba
mi mm
TDCT Ul- Baiamontl 3 —- telefon: 820766 IKOI Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik sedežne garniture
BUSNELLI