Leto VI., £1.94.
Poftnlne pta€sna v g©t«<»!*!.
V UuM&nši, ^ s^€i© 2@* aprila 1®Ž2a
@»osam, it, K p,
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. SOCIALISTIČNA IZOBRAZBA.
Z naraščanjem socializma postaja vprašanje socialistične izobrazbe organiziranega delavstva od dne do dne bolj pereče. Komurkoli je na bodočnosti izobrazbe in delavskega gibanja sploh kaj ležeče, mora priznati, da brez temeljitega socialističnega znanja ne dobimo podlage, na kateri bi bil mogoč trajen razvoj. Tako enostaven socializem vendar ni, da bi ga mogel delavec dovolj temeljito spoznati in razumeti brez nauka. Saj objema socialno vprašanje vse panoge življenja in to polje je tako obsežno, da ga ne more nihče objeti s samim čutom.
Nihče ne more biti prepričan socia-nst, qq ne pozna socializma. In da nam zelo manjka talcih prepričanih socialistov, da vsled tega tudi vsi naši uspehi niso taki, kakršni bi lahko bili in kakršni bi morali biti, je pač tako gotovo, da ni treba posebnih dokazov za to.
Delavec, ki res pozna in razume socializem, bo vedel, da za njegov razred ni rešitve brez socialnega preobrata. Njemu bo jasno, da je razredni boj neizogiben, da se morajo za ta boj zbrati vse delavske moči. Jasno mu bo, da mora delavstvo zmagovati le, če more dograditi svojo organizacijo na političnem strokovnem in gospodarskem polju. In če bo iniel to spoznanje, ga ne bo nič na svetu nioglo odvrniti od edine prave poti.
Nasprotno pa bo delavec brez dobrega socialističnega znanja vedno nezanesljiv. Vsaka demagogija mu lahko Postane nevarna. Če mu more nasprotnik postreči z lepšimi frazami kakor socialist — in to res ni težko — ga bo lahko odvedel v drug tabor, tako razdejal
delavsko enoto, uničil delavsko bojno moč in tako z delavsko pomočjo osleparil delavstvo.
Lahko se pravi, da socialistov brez znanja sploh ni. Kdorkoli si domišlja, da je socialist, pa ne pozna socializma, se moti sam o sebi. Lahko je član strokovne ali gospodarske organizacije, lahko je prijatelj ali pristaš stranke, toda socialist še ni. Stranka še ne more vedeti, kateri veter ga odpihne.
Kakor demagogija nasprotnikov, tako tudi osebne simpatije ali antipatije ne bodo mogle premotiti resničnega socialista. Kajti vedel bo, da so načela nekaj drugega kakor osebe. V organizaciji ne bo, ker so mu oči ali brk tega ali onega sodruga všeč, pa tudi ne bo uhajal iz organizacije, če mu obleka ali manire enega ali drugega sodruga ne ugajajo. Njegova disciplina bo utemeljena v spoznanju, ki ga bo varovalo vsake zmote temperamenta.
A še le kadar bomo imeli dovoij takih sodrugov, bomo lahko napredovali.
Kako naj jih pridobimo?
To je vprašanje, kateremu se ne smemo na noben način več izogibati. Kajti čim več imamo pristašev, tem važnejše in aktualnejše je to vprašanje.
Težave so res velikanske. Zlo ni samo med delavstvom, ampak ima globoke korenine v slovenskem narodu sploh. Med buržuazijo ni nič bolje. Le da nas to ne sme tolažiti. Delavstvo mora skrbeti zase, ker ne bo nihče drug skrbel zanj. In posebno socialistične izobrazbe mu ne bodo podajali ne liberalci, ne klerikalci, ne le zatQ, ker je sami nimajo,
Izhaja razen poudeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica G-L Stane mesečno 2{h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ampak tudi zato, ker niso tako na glavo padli, da bi sami vzgajali nasprotnike. Kakor se mora delavstvo osamosvojiti na vsakem pclju, tako tudi v izobrazbi.
Edino sredstvo delavske izobrazbe, o katerem smo že neštetokrat govorili, ie časopisje. Temu je pri nas trdo postlano in sicer največ zaradi tega, ker izpolnjuje svojo pravo nalogo in ker je med našim ljudstvom premalo socializma. Odtod tiste večne tožbe, da so socialistični časopisi pretežki. Bila bi pa vendar največja nesreča, če bi se socialistični list hotel ravnati po teli tožbah, kajti tedaj bi ne smel biti več socialističen. Za vsakovrstne marnje in čenče bi bila škoda vseh velikih žrtev, ki jih zahteva izdajanje socialističnega časopisja. To je itak že preobilno preskrbljeno v drugih časopisih. Socialističen list pa mora vzgajati socialiste. To je njegova naloga.
Od tod pa sledi, da morajo delavci podpirati svoj list. Med slovenskimi delavci vrši to nalogo »Naprej«. Kdor je za socialistično izobrazbo, ga veže dolžnost podpirati list ne samo s svojo naročnino, ampak gledati, da se naroče nanj tudi drugi.
GOSPODARSKI NERED.
Na konferenci za oboroževanje so bili sprejeti sldepi, da se zniža oboroževanje na morju. Posledica teh sklepov je bila, da je bilo v raznih _državah odpuščenih več tisoč delavcev, ki so delali v mornariških arzenalih. Odpuščene delavce pa čaka trpljenje, ker se v sedanjem go-soodarskem redu. nihče ne briga, da dobe zopet delo. Delavci so na cesti, kakšna je njih usoda, ali kaj bodo počeli, ko pojdejo
FR. SlMANOVSKY:
Brezbožne misli.
Osel.
Ne vem, zakaj sem vedno zavidal mrtvece na našem pokopališču. Tako sladko tam spijo! Sredi gozda na nizkem griču, obdanem od hrastov, brez in bo-rovic, v tej gozdni tišini so našli svojo Poslednjo posteljo. Od spomladi do jeseni pa jim pojejo slavčki, kosi in drugi Ptički svoje pesmi. Samo takrat, kadar se Priseli zopet nov najemnik, razlegajo se barbarske pesmi in glasno žalovanje Živih...
Drugače vlada tam vedno tajinstven >nir. Poleti, ko je solnce neusmiljeno pripekalo, sem po cele ure posedaval pod brezami blizu pokopališča. In nekoč sem bil neprostovoljna priča posebnega do-kodka.
Pri pokopališkem plotu se je ustavil osel in trgal in grizel zadovoljno cvetoče grmičevje. Nedaleč od tam pa sta se Pogovarjali dve žabi. Stara žaba je poučevala mlado:	»Vidiš, kako je tu vse
krasno! Bog nebeški je ustvaril vse to, kar tu krog in krog vidiš — drevesa, ptiče, travo, rože; to lužo, muhe in komarje pa je ustvaril za nas, da bi mi imele vedno zadosti hrane in zabave. Moramo torej biti Bogu hvaležni in za to ga tudi z našim petjem vsako noč hvalimo, Njega, Stvarnika vsega dobrega, ki nam radodarno daje vsega, česar mi potrebujemo.«
»Ampak, mama« — se je oglasila mlada žabka — samo tistih štorkelj in kač bi ne smel Bog ustvariti! To je grozno! Še včeraj sem na lastne oči videla, kako je gad požiral mojo sestrico — kako je revica jokala!«
»Draga moja« — je rekla stara žaba — »vse na svetu gre po božji volji, proti kateri nihče ne sme godrnjati, kajti, kar Bog stori, dobro stori. Tvoja sestrica se je gotovo nekaj pregrešila, da jo je zadela taka kazen! Ne smeš pozabiti, da smrt ni še konec vsega. Na sodni dan zopet vstanemo k novemu življenju, v katerem bodo pravični uživali večno blaženost. Zapomni si, da je naša duša nesmrtna.«
»O, ti klepetulja, ti nesramna« — se je vmes oglasil osel »ti da imaš nesmrtno dušo? Kar tiho bodi in izgubi se, da ti ne stopim na glavo, tako, da ti tista tvoja nesmrtna duša odleti- Navsezadnje imajo po tvojem tudi muhe. katere požiraš, nesmrtno dušo? Zapomni si, čenča ti neumna: Nesmrtno dušo imajo samo dovršenejša in inteligentnejša bitja, kakor sem jaz, konj, slon in najbrže tudi človek. Ah so taki nestvori, kakor ste ve žabe, vredni, da jim Gospod Bog vdihne nesmrtno dušo? Sodrga zabita.«
»Ali mi ne greš domov!« je zavpil hlapec in udaril z bičem po oslovem hrbtu.
Žal mi je bilo, da je bii zanimivi pogovor na tak način pretrgan, kajti poslušal sem z živim zanimanjem. In mrtvi so spali mirno dalje, nc da bi se zanimali za razgovor osla in žabe, ker oslov so v svojem življenju med ljudmi dosti slišali.
Čudež.
O skoro neverjetnem čudežu mi je pripovedoval gozdni Čuvaj Hulava. In res bi v to storijo ne verjel, če bi mi te-
njJli zg.dn.ii prihranki, za to se nihče ne briga.
Kadar bodo delavci in kmetje zmagali in upostavili drugačno gospodarstvo '*— socializem, se bo tudi zgodilo, da bo več tisoč delavcev premeščenih iz ene v drugo industrijo. Takrat pa ne bo treba premeščenim delavcem stradati z družinami vred, tudi skrbeti jim ne bo treba, kje dobe denar, da plačajo stanarino.
Danes vlada v gospodarstvu nered, ker ne proizvajamo zaradi ljudskih potreb. Podjetniki proizvajajo dokler jim proizvajanje nosi dobiček. V socialistični družbi pa ne bodo proizvajali zaradi dobička. temveč zaradi ljudskih potreb. In tako bo bodoča družba skrbela tudi za tiste delavce, ki bodo premeščeni iz ene v drugo industrijo. Kajti naloga socialistične družbe bo, da skrbi za vse svoje člane.
V PROSLAVO PRVEGA MAJA
SE VPRIZORI V NEDELJO, NA PREDVEČER PRVEGA MAJA, DNE 30. APRILA OB POL 8, URI ZVEČER V DRAMSKEM GLEDALIŠČU
»POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI«.
PRED IGRO PROLOG.
VSTOPNICE PO ZNIŽANI CENI SE DOBE V CENTRALNEM TAJNIŠTVU »SVOBODE« V LJUBLJANI, ŽIDOVSKA ULICA 1, I. NADSTROPJE.
S. D. J. Z. »SVOBODA«.
Politične vesti.
+ Razdelitev v upravne oblasti. Vladin ukaz o teritorijalni razdelitvi kraljevine v smislu ustave določa sledeče upravne oblasti: I. Bačka s sedežem v Novem Sadu. 2. Belgrajska v Belgradu. 3. Bltoiiska v Bitolju. 4. Braničevska v Požarevacu. 5. Vcbaska v Banjiluci. 6. Dubrovačka v Dubrovniku. 7. Zagrebška v Zagreba (z Varaždinom, Medjimuriem, delam zagrebške županije in delom belo-varske županije). 8. Zetska na Cetinju. 9. Kosovska v Prištini. 10. Krajiška na Sttšakti odnosno v Karlovcu. 11. Ljubljanska v Ljubljani. 12. Mariborska v Mariboru. 13. Mostarska v Mostaru. 14. Niška v Nišu. 15. Osiječka v Osijeku (z županijo virovitiško in požeško ter ostankom bplovarske). 16. Podrinska v Šapcu. 17.
ga ne povedal človek, o katerega verodostojnosti sem popolnoma prepričan —. siv starček je že. Kakor sem kupil, tako nrodam.
»Ali ste bili že v gozdu, tam, kjer stoji sv. Janez Nepomuk?« — me je nekoč vprašal Hulava. »Je tam mreža, ki se lahko odpre. Pobožni kristjani mečejo noter denar: tudi steklenice z oljem puščajo tam. Ne vem, kdo vedno to olje naliva, ker luč nikdar ne ugasne. Nekoč — bilo je zelo vroče — sem bil žejen in v žepu niti ficka. Da pa naš gostilničar ne da rad na kredo, itak veste. No, pa sem šel prosit sv. Janeza — imel je precejšnjo množino krajcarjev. Ti, sv. Janez, ti si imel vedno za reveže odprte roke, vedno si bil radodaren. Ali bi mi dal za steklenico piva? Strašno sem žejen — sem prosil svetnika. — In olja, da bi čevlje namazal, bi tudi potreboval.
»No, no, le vzemi« — je dobrohotno rekel sv. Janez — »saj jaz tega denarja ne potrebujem. Stanovanja ne plačujem, ne jem pa tudi nič — in s tem oljem mi itak vedno smradijo pod nos ...«
»Od tega časa sem blagajnik sv. Janeza«, je dodal Hulava.
Potiska v Bečkereku. 18. Pčinska v Ku-manovem. 19. Raška v Novem pazaru. 20. Sarajevska v Sarajevu. 21. Splitska v Splitu. 22. Skopska v Skoplju. 23. Sremska v Vukovaru. 24. Tuzlanska v Tuzli. 25. Šumadijska v Kragujevcu. 26. mesto Belgrad.
+ Izvolitev preiskovalne komisije za Zečevičeve grehe. Narodna skupščina je po dolgem obotavljanju izvolila komisijo za preiskavo znane afere generala Zeče-viča. Čeprav je bil podan 'asen dokaz, da ie zakrivilo vojno ministrstvo, ki ga je vodil omenjeni .general, smrt 300 vojakov-rekrutov in obolenje 6000 rekrutov, ga ni pustila vlada takoj izročiti sodišču, temveč ie poverila zadevo preiskovalni komisiji. V to preiskovalno komisijo so dobili radikalci tri člane, demokrati tri. zem-ljoradniki enega, klerikalci enega, socialisti in republikanci tudi enega. V komisijo so izvoljeni od radikalov Matič, S. Jankovič in Ivkovič, od demokratov Magov-čjc, Stevčič in Stevančič, od zemljprad-nikov Jeremič, od klerikalcev Šimrak in od socialistov Etbin Kristan. Volitev so izvedli z uporabo d’ Hontovega sistema. Glasovalo je 187 poslancev s, šestimi listami.
H- Na bliž’75 razpust c novske konference so že pripravili čamikarje. Preteklo nedeljo, 23. t. m. so priredili laški časnikarji v vili Basti. bank d na čast časnikarjem vseh držav na svetu. Pozdravil jih ie laški minister Schanzer, ki je po-vdarjal. da se še nikdar ni zbralo skupaj toliko časnikarjev kakor ravno v Genovi. Časnikarji so sotrudniki politike in ravnotako njeni sodniki, zato pa so tudi polni odgovornosti. Časnikarji in politiki so si tovariši in igralci igre, ki spreminja svet. Schanzer je zaključil svoj govor s pozivom, naj stvarno poročajo o poteku genovske konference, posebno pa sedai, ko preti konferenci razpust v najkrašem času. Govoril je med drugimi govorniki tudi predsednik konference de Facta, ki ie. pozdravil predstavnike svetovnega tiska in naglasil veliko pripravljenost Italije sodelovati pri gospodarski obnovi Ev-rone. Banket ie imel poslovilni značaj.
+ Brezglava politika imperialistične Franeiie. Takoj po seji podkomisije, lci je obravnavala položaj-, ki je nastal zaradi rusko-nemške pogodbe, je poslal francoski delegat Barthou predsedniku konfe-
3X1 = 1.
To, kar vam sedaj povem, se je zgodilo pred nekako tisoč leti na Arabskem. (Arabci so bili takrat imenitni matematiki. Saj imajo naše arabske številke po njih svoje ime.)
Torej —■ neki učeni Arabec je naenkrat začei javno dokazovati, da je trikrat ena ena.
Proti tenm se je dvignil seveda takoj ves učeni svet, in kako bi ne bil, saj se je temu — naravno — ljudski razum upiral! Disputacije in učeni spori so končali s tem, da so nesrečnega učenjaka sežgali. —
Nedolgo nato so prišli na Arabsko krščanski misionarji, odposlanci nekih pobožnih oblastnikov, z jezuiti. Le-ti so začeli naglašati enega »pravega« Boga. J »Kako pa se zove tisti vaš Bog?« so vprašali neverni Arabci.
»Bog Oče, Sin in Sv. Duh«, se je glasil odgovor.
»Toda — to je vendar troje bogov, pa ne eden,« so ugovarjali Arabci.
»Ne, to je eden Bog v treh osebah, i Vsi trije pa so zopet samo eden!«
renče Facfi spomenico, v kateri izjavlja, da odgovor ruske kakor tudi nemške delegacije ne zadovoljava francoske delegacije. Francoski delegati so se prepričali, da Le rusko-neniški dogovor uničil rned-seboino zaupanje prizadetih držav in pozivajo zaraditega predsednika konference. naj pozove šefe delegacij, ki so podpisali spomenico z dne 18. t. m. na posvetovanje o nastalem položaju. Takoi po prejemu tega pisma, je sklical de Facta sejo delegatov velike in male antante v »Palazzu Reale«. Poročevalec je bil francoski delegat Barthou, ki je izjavil, da ne more sprejeti Francija predvsem nemške tri točke, in sicer sledeče:. 1. Nemška delegacija je izjavila, da je člane zavezniških delegacij večkrat obvestila v rusko-nemških pogajanjih. O teh pogajanjih pa ni bilo Franciji ničesar znanega do objave rusko-nemške pogodbe. 2. Nemška delegacija trdi. da so sklepali zavezniki ves čas genovske konference kako bi oškodovali nemške koristi. Vse to ie nesramna laž, ki jo morajo Nemci preklicati.
3.	Nemška delegacija ie izjavila, da se ne bo udeleževala posvetovanj o ruskem vprašanju v kolikor ga je že rešila v pogodbi s sovjetsko Rusijo, Tako tolmačenje ie pregrešno in mora konferenca doseči. da bo postala nemška delegacija drugega naziranja. Po. Barthoujevem izvajanju je govoril angleški delegat Lloyd George, ki je povdaril, da nijna nemški odgovor vseh teh osti v sebi in da so Francozi vsekakor preveč občutljivi. Njemu se je pridružil še de Facta, ker pa ja Barthou le vztrajal pri svojih trditvah in zahteval, da nemško delegacijo sploh izključijo od posvetovanj o ruskem vprašanju, so se zavezniški delegati slednjič udali, da bodo sestavili tozadevno spomenico. To spomenico so predvčerajšnjem sestavili s pomočjo Llovd Georga, ki ie izjavil, da je Anglija sicer velika prijateljica zvese med veliko in malo antanto, da pa vbodoče ne bo šla s tistimi, ki ogrožajo genovsko konferenco. Ta izjava je važna, ker dokazuje, da ne obstojajo nič več tesni prijateljski stiki Anglije s Francijo. Nastali položaj skušajo rešiti tudi še ministrski predsedniki male antante, katerim se polagoma odpirajo oči.
+ Intrige proti francoski delegaciji. Pariški časopisi poročajo- da je prejel Barthou od ministrskega predsednika na-
No, in misionarji, ne samo, da niso bili zato sežgani, še pridobili so pristašev in vernikov, dasiravno so isti nezmisel učili kakor nesrečni učenjak...
Učen spor.
V gostilni se rešujejo včasih vprašanja kakor na kakem vseučilišču.
»Kaj, da se bolhe ne izležejo iz nesnage? Le poskusite to! Dajte v zaboj nekaj žaganja in poškropite z neko vodo in videli boste, koliko bolh se zaredi tekom par dni. Vse bo mrgolelo.«
»To vendar ni mogoče« — rečem jaz — »potlej pa se morajo nahajati v žaganju jajčka. Iz nič ne more biti nič! Že grški modrijan Aristoteles je pred Kristovim rojstvom učil, da omne vivum ex ovo, to je: vsako bitje se rodi iz jajca.«
»Da ne? Postavimo! Jaz vam takoj dokažem, da je to možno. Liter vina — velja?« »Velja«, sem rekel brez premišljevanja, dobro vedoč, da imam prav.
»No, in devica Marija? Ni li spočela brez moža? He?« Izgubil sem — seveda, če imamo neke §§...!
voifila, in sicer v obsegu 2000 besed. V j tem navodilu je vse polno nasprotstev, pa sodijo parlamentarni krogi, da bo to navodilo porabil Barthou za akcijo proti Poincareju. Poročila pariških časopisov dokazujejo, da so pričeli v Parizu z intrigami proti francoski delegaciji v Genovi, ker sumijo, da je premalo odločna. Baje bi Poincare takoj odpotoval v Genovo, toda je zadržan zaradi odsotnosti predsednika republike. Krmilo francoske republike vodijo sedai možje, ki prav gotovo ne plovejo s tokom časa. ker bi bili sicer previdnejši v svojih političnih sklepih. Iz interpelacije poslanca Messiera je razvidno, da so francoski državniki prežeti nacionalnega in z njim v zvezi imperialističnega šovinizma.
4- Preprečen atentat na sovjjefske delegate. V Genovi so aretirali pet Rusov, ki so osumljeni, da so nameravali izvršiti atentat na sovjetsko delegacijo. Poizkusili so za ta svoj načrt pridobiti šoferja, ki vodi Čičcrinov avtomobil, kar pa se iim je ponesrečilo. Vodja te zarote je Sa-vinkov, ki se mu je posrečilo vrniti se v Genovo vkljub temu, da so ga pred prihodom sovjetske delegacije izgnali z njegovimi tovariši vred. Pri zarotnikih so našli natančen načrt hotela »Imperial«, kjer stanuje ruska delegacija.
-r Zaključek genovske konference v torek 2. maja. Lloyd George je sporočil de Facti, da mora koncem tega tedna zapustiti Genovo, ker mora biti navzoč pri obisku angleške kraljeve dvojice v Belgiji. Po dališi debati sta se delegata spo^-razumela. Qa se konča genovska konferenca v torek 2. maja. in sicer s svečanim aktom. Baje bo prisostvoval ceremonijam sam Poincare in še celo Ljenin, ki je že odpotoval iz Moskve. Iz Genove poročajo obenem, da so se vse države, zastopane na konferenci sporazumele, da bo vsak napad Katerekoli države na ozemlje druge države naletel na odpor vsega sveta.
-r Velikanski dvoboj med delodajalci in delavci na Angleškem. V Dublinu so se razbila pogajanja med delodajalci in med delavci bombažne industrije. Kapitalistični mogotci so ustavili obratovanje v vseh svojih tovarnah, delavci pa so proglasili splošno stavko v 24 grofijah zapadne Irske. Delavstvo na Angleškem kakor tudi v Ameriki ni še nikdar vodilo tako orjaških borb kakor jih vodi ravno v zadnjem času. So to borbe na. življenjn in smrt. ki bodo brezdvomnonaklonile zmago stavku" jočim delavcem. To pa bo mogoče samo zaradi tega, ker so dobro organizirani in solidarni.
Dnevne vesti.
Hrastnik. V petek, 28. t m. ob 3. popoldne se bo vršila diskusiia za rudarje in ob 5. popoldne za kemične delavce.
Popravek iz uredništva. V odgovoru Ivo Meznariča stanovanjskemu uradu v »Napreju« z dne 25. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Namesto »pač pa so se obrnili na policijo, naj poizve, kako sodi o meni delavsko društvo, kjer sem usluž-ben«. se mora pr.avilno glasiti: »pač pa so se obrnili na policijo, da poroča, kakšne cilje da zasleduje delavsko društvo, kjer sem uslužben.«
Slaba vest Jih vznemirja. V Zagrebu je bil pretekli teden aretiran bančni uradnik Ivan Markaš, ker je po Zagrebu razpečaval razglednice s podobo obešenega atentatorja Alije Alijagiča, opremljene z napisom »Narodni mučenik«. V Markaše-vem stanovanju je našla policija več tisoč takih razglednic.
Llufeffana.
Zapuščina ameriških rojakov. Poživljajo se vsi oni. ki imajo pravico do zapuščine ali premije zavarovanja svojih rojakov v Ameriki, da vpošljejo mestnemu magistratu pismene prijave s sledečimi podatki: Ime in poklic osebe, ki ie umrla: 2. kraj in datum smrti; 3. vzrok smrti (bolezen, nezgoda); 4. sorodstveno razmerie s prosijcem; 5. ime in naslov prosilca; 6. približni znesek zapuščine. —-Podrobnejše je razvidno iz obiave. ki je nabita na mestni deski.
Vabilo k pristopu v pevski naraščaj. Pevsko društvo »Slavec« prične v društvenem krogu zopet s pevskim naraščajem, do-katerega imajo pristop mladeniči in mladenke, vseh poklicev, ki imajo veselje do izobrazbe v zbor o vem petju in se zavežejo obiskovati pouk v pevski teoriji in pevskih vajah naraščaja. Pouk v pevskj. teoriji in zborovem petju je brezplačen in ne plačuje naraščaj pri vstopu nikakih prispevkov. — Vpisovanje se prične v torek, dne 25. aprila 1922 v »Slav-čevih« društvenih prostorih v »Narodnem domu«, I. nadstropje levo in to vsaki dan, izvzemši nedelje, od pol 20. do 21. zvečer. Termin vpisovanja je do 2. maja t. 1.
•— Odbor.
Popis psov. Lastniki psov se poživljajo, da prijavijo do 1. maja 1.1. svoie pse v mestnem popisovalnem uradu v svrho popolnitve pasjega katastra z ozirom na pleme (pasmo), barvo, spol, starost ter voorabo (pes čuvaj, lovski, policijski, luksusni pes itd.). Obenem je prinesti s seboi tudi potrdilo o plačani pasji pristojbini.	_	>	;
Udruženše jugoslovanski! inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoie člane k ciklu predavanj g. univ. profesorja ing. dr._ Milana Vidmarja o »Gospodarskih problemih iz elektrotehnike«. Prvo predavanje se vrši v petek, dne 28. aprla t. 1. ob 20. v vseučiliški dvorani deželnega dvorca. Pristop dovoljen tudi po članih upeljanirn gostom.
Vič nri Ljubljani. V soboto, 22. t. m. je priredil na Viču ljubljanskih vjsokošol-cev dramatični odsek počitniške zveze dve igri, ki sia uspeli nepričakovano dobro. Ljubljanski visokošolei so pri »Vol-kašinu« kakor tudi pri »dr. Hribarju« dokazali, da so se uživeli v posamezne ulo-ge, s čimer je pa tudi že rečeno, da so jih mogli posrečeno ustvariti. Na vsak način je razveseljivo, da so se našle med viso-košolci. katerih pretežna večina trati svoje zmožnosti v brezdelju, izjeme, ki s.e trudijo širiti med ljudstvom prosveto s tem, da prirejajo uprizoritve po podeželskih odrih. _ ..
Celje«
Slovenska republikanska stranka. Glavno glasilo srbske zemljoradniške stranke »Selo« z dne 23. t. m. je priobčilo sledečo izjavo: »Povodom resolucije zem-jjoradniške stranke za Slovenijo, ki je bila sklenjena na shodu v Celju dne 19. marca 1922 in objavljena v listu »Naša vas«, št. 19. od 23. marca, je sklenil Glavni odbor »Saveza zemljoradnikov na svoji 12. redni seji dne 30. marca, da javno izreče, da je v Celju sklenjena resolucja v nasprotju s programom in s Statuti Saveza zemljoradnikov, ki je zaradi tega tudi ne sprejme. Obenem izjavlja glavni izvršilni odbor Saveza remljoradnikov, da je celjska resolucija sklenjena brez znanja in odohrenja glavnega izvršilnega odbora, vsled česar ne more prevzeti nikake odgovornosti za sklenjeno resolucijo in. njene posledice « — Iz Celja smo dobili do-
pis, da se 5e vršil v Pristavi na štajer-sko-hrvaški meji kmečki shod, ki se ga ie udeležilo okoli 1000 ljudi. Glavni govornik ie bil seveda dr. Novačan, ki je obrazložil svoj program. Sprejeta je bila resolucija, da se prekine vsaka zveza tudi s srbsko zemlioradniško stranko in da se ustanovi »slovenska republikanska stranka«. Za načelnika so takoj izvolili dr. Novačana, ki bo sedai svoj zakotni listič »Naša vas« prekrstil v »Slovensko republiko«. Če bo pamet dr. Novačana še vbo-doče približno tako delovala kakor dose-daj, potem bo uvidel v najkrajšem času ; svoje brezplodno početje in se bo ustavil pri socializmu, ki ima v svojem programu republikanstvo n še marsikaj dobrega. o čemer se dr. Novačanu zaenkrat gotovo še ne sanja. V udejstvovanju svojega programa ni nobena stranka pri nas v Sloveniji tako dosledna in energična kakor ravno socialistična.
Žrtev alkohola. Prejeli srno sledeči dopis: Na Jurjevo nedeljo dne 23. aprila se je odigral ob priliki »žegnanja« v Hočah zločin, ki ga je povzročil alkohol. Ko sta sedela v gostilni popolnoma pijana kmečka fanta Lešnik in Ogrizek, ie v prepiru vrgel drugi prvemu kozarec v obraz. Ves divji je skočil Lešnik v nasprotnika in mu zadal z nožem tak sunek, da se je Ogrizek zgrudil in čez malo časa izdihnil. Ta dogodek ni edini slučaj in posledica starih .navad, da mora biti ob priliki »žegnanja« vsak fant pijanec, razgrajač in pretepač, če ne, ni »fant od fare«. Mi pa vemo. da teh običajev ne bomo .odpravili s sladkimi, niti z ostrimi besedami in pridigami, marveč je treba stvar odplaviti v korenini, in sicer, da se »žegnanja« odpravijo. Vsak pošten in občnemu blagru dobro hoteč človek bo to odobraval in priznal, da niso ta »žegnanja« nič drugega kot gola fraza za stare ljudi, za mlade pa le primerna prilika dati duška raznim svojim strastem.
Predstave češkega cirkusa Renlow
vzbujajo v Ljubljani upravičeno zanimanje. Posebno ugajajo izborno dresirani konji, ki proizvajajo naravnost neverjetne »umetnine«. Človeku nehote prihajajo misli, ali živali res nimajo pameti? Pa tudi druge točke programa, zlasti akrobatske produkcije so vredne, da si jih človek ogleda. Cirkus ostane v Ljubljani menda le še do konca tedna.
Gospodarstvo.
= Valuta. (Zagreb, 24. aprila.) Ameriški dolar 52.50 Din, čehoslovaška krona 1.27 Din, napoleondor 225 Din, 100 nemških mark 22.50 Din, italijanska lira 2.90 Din.
= Denarni trg. Že včeraj smo poročali. da se je naša valuta dvignila, kar pa je le hipni pojav. Smelo lahko trdimo, da se to nastalo denarno stanje ne bo vzdržalo trajno, ker je uprizorjeno umetno s tem, da ie naša država naiela od Atneri-kancev posojilo v znjesku 100 milijonov dolarjev. Skušnio že imamo, da se umetno napravljen in samo na oblake privezan gospodarski položaj ne obnese in da pade nato še v slabejši položaj, kot je bij prej.
= Žitni trg. (Zagreb, 23. aprila.) Kilogram pšenice 4.15—4.25 Din, kg koruze ) 3—3.25 Din, kg rži 3.42—3.52 Din, k z ječmena 3—3.12 Din, kg ovsa 3—3.0S Din. j kg moke (štev. 0) 6.12—6.25 Din.
RenerfoaT
siovenskosa mr.
Drama:
Sreda. 26. aprila .'Otok in Struga«. Proslava 701etnice dr.ia. Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava. Izven.
Četrtek. 27. aprila '»Hamlet« Izven.
0 p e r a:
Torek, 25. aprila Hoffman n ovc pripovedke«. Gostovanie. gospe Vesel-Poia iz Zagreba. D.
Sreda. 26. aprila »Lniza«. C.
Četrtek, 27. aprila »Bajaja«. D.
*
Iz gledališke pisarne. (Proslava sedemdesetletnice dr. Ivana Tavčarja.) Narodno gledališče v Ljubljani proslavi 70-letnico slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja v sredo, dne 25. aprila v dramskem gledališču. Uprizori se slavljenčeva novela »Otok in struga«, katero je dramatiziral pokojni Ignacij Borštnik. V glavnih vlogah nastopijo gospe Juvanova, Ša-rrčeva, Medvedova, Wintrova in gospodje Peček. Kralj, Plut in drugi. Režijo vodi g. Osip Sest, ki je razdelil uprizoritev v osemnajst slik. Izpremembe se vrše na odprtem odru. Odmor je le po trejjem dejanju. Cene običajne.
XXIII. Umetnostna razstava. V nedeljo, 23. t. m. so otvorili slovenski slikarji svojo razstavo, ki vzbuja splošno pozornost. Razstavila sta kolektivno brata Vidmarja, ki presenečata s svojimi izrednimi deli. s katerimi sta zavzela važno mesto v slovenski mladi upodabljajoči umetnosti. Razstavili so še M. Mušič, kipar Kos in slikar F. Zupan. Razstava je odprta vsak dan od K). dopoldne do 5. popoldne.
= Grško prrsffiib posojilo. Grška. Ki je radi ponesrečene vojpe. v Mali Aziji zabredla v velike finančne težave, ie uvedla zelo perverzno zamišljeno, še boli pa. primitivno državno posojilo. Posojilo se namreč nakaže s tem, da se morajo prerezati vsi bankovci nžf dve polovici, katerih ena ostane lastniku, druga na državi. Za drugo polovico bo. izdala država obveznice, za katere se bodo plačevale šest in pol odstotne obresti in ki bodo vračljive v 20 letih. Radi grškega posojila je prizadetih tudi nekaj naših državljanov, ki so nalagali rajše svoi denar v grških drahmah kot pa v dinarjih. — Popre! na smrt bolna finančna blagajna, se sedaj prav dobro počuti.
JAVNOSTI V POJASNILO.
Z ozirom na »Slovenčev« članek z dne 31. marca 1922, št 73., pod naslovom »Zadeva Adamič — Casagrande« in objavljen brez podpisa dr. Ant. Brecelja tudi v drugih listih, sem prosil potom »Slov. Naroda«, »Edinosti« in »Piccola« tovariše. ki so bili navzoči pri transportu tržaškega oddelka 1IS (Lasttragerabteilung %) v avgustu 1914. 1. iz Trsta v Pfemysl in ki vedo o dogodku, ki sem ga opisal na svojem predavanju v »Soči«, naj mi s svojim pričevanjem pripomorejo dokazati resničnost mojih trditev.
Takoj se mi je odzvalo 18 prič. Opiraje se nanje, zavračam prav vse, kar je citiral g. dr, Anton Brecelj v prid svojega svaka Casagrande, kar mu je pripovedoval ta o svoji »rahločutnosti«, očetovski skrbi in dobrotah ali uslugah«, ki jih je storil komurkoli iz težaškega oddelka, o
obo^ofenm otforu, o žasfuIeflS ftazuL # tržaški sodrgi itd. Skratka: ostajam v polnem obsegu pri s v olih trditvah, izre* čenih na predavanju »Soče«.
Zahvaljujem se vsem, ki so se odzvali m so pripravljeni pričati resnici na ljubo, za prijateljsko pomoč in trdno vero v mojo resnicoljubnost Zlasti pa me veseli, da. se ie toliko mojih sotrpinov zdravih in energičnih vrnilo v domovino, posebno še iz oddelka, ki je pod krutim poveljstvom svojega komandanta prestal nezaslišane krivice in nepozabljeno trpljenje. On pa se je sodil sam. Spričo smjr ti človeka, ki je ž njo izkupil vse storjeno zlo. ne morem in nočem ponavljati tega, kar je bilo že enkrat povedano. Ker pa sem dolžan braniti svojo čast in ne pustim omadeževati oddelka, v katerem sem svoj čas služil, sem pripravljen pred sodiščem s Rt variši, Jci so se mi prijavili, na zahtevo doprinesti dokaz, da je resnica vse to, kar sem govoril.	Emil Adamič.
UTRINEK.
Karel Habsburški je umrl. Izgube ni nobene. Vkljub temu pa so prinesli buržoazni časopisi debele naslove o njegovi smrti. Pozabili tudi niso omeniti Karlovih zadnjih besed: »O Bog, darujem se Ti za svoje ljudstvo.« Ljudstvo, ki je bilo nekoč »njegovo« je darovalo milijone svojih najboljših sinov, toda buržoazni časopisi niso omenjali njihovih zadnjih besed in ravnotako niso prinesli debelih naslovov o njihovi smrti.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
ia De Paelis
raj. Gopl
Jusi De Panlis
poročena.
mm-ll M. 23. H. 1922.
Kop sieimlo dosA
v 'Mariboru ali v bližini, pripravno za gostilniško ali kako drugo obrt, za lesno ali kako drugo trgovino. Ponudbe naj se pošljejo Ant. Jeršič, Mislinje.
Prodam takoi
nimam
Cena po dogovoru.
Jos. Košir,
Golzd pri Tržiču.
Or. 6to Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi „ NAPREJ*.
Vet
preddelavcev
sprejme takoj
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Sprejmejo se s l-majem
strežnik, hlapec, kuharica, in dekla.
Ponudbe na upraviteljstvo zdravilišča Golnik p. Tržič.
Opr. m. 9722/22.
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1922 ob 18. uri se proda potom javne dražbe troje barak invalidskega doma v Dolenjskih Toplicah, in sicer: dva stanovanjska objekta, 82*50 m dolga in 11*20 m široka, in gospodarski objekt, 25*30 m dolg in 6*40 m širok.
Barake so zgrajene na zidani podstavi na tujem svetu. Stene so iz lesenega predalčja, le-to pa izzidano z opeko. Za stresni krov je uporabljen eternit. V vse tri objekte sta napeljana vodovod in električna razsvetljava.
Stavbno stanje vseh treh objektov je dobro. Stavbna izvršitev je solidna.
Izklicna cena je 70.000 dinarjev.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe položiti varščino 7000 dinarjev.
Potrebna pojasnila dobe interesenti po 11. uri gori omenjenega dne pri družbeni komisiji na licu mesta (v barakah).
Oddelek za socialno politiko
pokrajinske uprave v Ljubljani, invalidski odsek.
Vabilo
na
111. redni občni zbor
Nakupovalne zadruge r, z. z o. z.
v Ljubljani,
ki se vrši
dne 30. aprila 1.1. ob 9, uri dopoldne v uradnih prostorih na Balkanu, Dunajska cesta št. 33.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Predložitev letnega računa in bilance.
3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija načelstvu.
4. Volitev načelstva in nadzorstvu.
5. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1922.
Filip Uratnik, predsednik