"“'“'Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
kha* vuk d:•trt«k pop.| ▼ »in£a}u praznika	it	Ponniini št«Tilka Din 1*—. ~ Canai sa 1 mata«	|i	Opiati, reklamacij« in naročnina na uprav*
dan popraj — Uradniltvoi Ljubljana, Miklofti-	||	Din 5'—, ica čatrt lata Din 15'—, sa pol lata Din 30*—j ca	||	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad.
••▼a c, — Nalrankirana piama aa na «pr«j*ma)o	I!	boi«maivo Din 7'— (m«s«^no) — Oglaaii po dogovor«	»■	T«l«fon 2265 — Stav. čekovnega računa 14.900
Dete v jaslih
Zopet praznujemo praznik Sveto noči. Eni ga bodo praznovali v izobilju in razkošju, ob prazničnih večerjah in penečem vinu, drugi v pomanjkanju in revščini, lačni in v mrzlih sobah. Leto za letom so prazniki premnogim le še spomin na boljše čase, bed« je vsako let« hujša in prazniki gredo mimo nesveča-no, duša ostaja strta in prazna.
Ali more spomin na Dete, rojeno v hlevu, modernemu človeku današnjih dni sploh še kaj pomeniti? Današnjemu človeku uživanja in zatiranja? Ljudem, katerih hrepenenje, stremljenje in udejstvovanje pozna le še dobro službo, dober dobitek, dobiček in še enkrat dobiček? Ljudem, ki hite od ene zabave do druge?
Ali more pomeniti kaj drugim, ki so strti, ki jih vsak dan, vsako uro življenja težje tare in omagujejo ped (ežo današnjih dni? Oni, ki so fakorekoč pahnjeni iz družbe, ki brez dola i<> brez strehe ter brez lepih misli obupani tavajo na praznične večere po lepo razsvetljenih ulicah naših mest in trgov in še toliko nimajo, da bi m (igli reči, da imajo svoj dom?
Kako je bilo takrat, ko se je Dete rodilo v hlevu in je bilo v jasli položeno? Ali ni bil takrat svet enak današnjemu, poln nečloveškega razkošja in sredi propada vseh moralnih zakonov mod vladujočinu krogi? Ko so se bogatinko kopale v bazenih, polnih oslič-joga mleka in so so milijoni zbirali pri izbranih, redkih posameznikih ter jim omogočali uživanje, kakor si ga more domišljija komaj izmisliti? Ko so v arenah tulili bogataši in meščani v poganskem sadizmu, kadar je kri brizgala iz raztrgainih človeških in živalskih teles? Ko je peklenska sila družabno plasti zmagoslavno vladala nad ljudmi?
Nepopisljiva revščina je vladaila v ncnie-ščanskih delih Rima in Jeruzalema. Suženjstvo, nečloveško izkoriščanje in izrabljanje, ljudi so mesarili v svojo zabavo.
Tedaj se jo božje Doto rodilo v hlevu! Pri volu in osličku! V največ ji revščini, brez doma, brez premoženja, brez pravice! Zaničevano od vseh, kot: se rodi proletarsko dete. IJboga in izgnana sta bila oče in mati. Revno Dote in vendar božji Sin! Odrešenik človeštva in stoletij.
In to Dote so preganjali mogočniki toga sveta. Velesila Rima, je postala njegov sovražnik! Pismouki in farizeji so se ga bali, vsa takratna oblast »pravovernih«! Z zakonom in postavo, ki jim je bila samo še mrtva črka brez vsebine in življenja, so ga hoteli uničiti!
Toda Kristus ni iskal zaščite in zaslombe pri njih. Zbral je okrog sebe dvanajst delavcev, proletarcev, ubožnih in neznanih ljudi. In
ti so pustili vse in so šli za njim: Kdor očeta in mater bolj ljubi kot mene, ta mene vreden ni! Ni šel k bogatinom iu od družbo spoštovanim ljudem, šel je k cestninarjem in grešnikom in prcšiištnicam ter jih blagoslavljal. In dal jo novo zapoved; Da naj se ljubijo med seboj!
In tisti, ki so šli za Kristusom, niso bili iz palač. Bili so iz revnih predmestij, iz bornih in razpadlih koč. Med delavci, ki so delali kopeli, katero je naročil Pilat, jih je našel. Mod sužnji, ki so vsak dan krvaveli pod bičem. Moil temi jo rastlo njegovo kraljestvo. In njegovi učenci se niso strašili smrti, urni-
! BLAGOSLOVA POLNE j BOŽIČNE PRAZNIKE
|	/elita	vsem	naročnikom,	|
čitateljeni in sotrudnikoan
UREDNIŠTVO IN UPRAVA \
rali so na križu! Nov duh jo oživil in prerastel takratne ljudi in ko so jih pogani videli, so rekli: »Poglejte, kako se ljubijo med seboj!«
In danes po skoraj dva tisoč lotih? Ali bi bilo drugače, če bi sc Dete danes spet rodil« v hlevu? In bi prišlo k onim, ki pravijo, da so njegovi? Ali bi no bilo danes spet pre-ganfano, zaničevano in križano, enako kot takrat? Ali ne bi Dete spet prišlo med vas, revne, ponižane in razžaljeno, od družbe zavrženo, obupane? In prineslo hi novega upanja, nov mir. Ali ne bi tudi danes šel ftristus mimo onih, ki so polni naukov in besed, v katerih ni življenja, ter oznanjal svojo ljubezen iu mir zaničevanim in obupanim?
Toda vedeti moramo:	Kristus se rodi
visak.ii leto, rodi so vsak čas, če ga kličemo! Toda rodi se v naš, v naših srcih, v dobrih ljudeh, v ljudeh, ki so blage volje! Rodi v srcih onih, ki hrepene iz današnjega propada moralnih sil k novemu življenju, ki neustrašeno mečejo raz sobe vse neresnično, zlagano in priučeno, ki stremo za novi m človekom, iskrenim in otroškim, polnim zaupa, nja in vere, da more rešiti ljudi le preroditev v duhu in očiščenju srca, ne pa nauki iu postave!
Noben program, nobeno društvo ne bo prineslo odrešenja za ljudi. Noben voditelj, no kulturni ne gospodarski, ne državnik ne bo postal odrešitelj ljudi, če ne bo postal tudi nov človek. Nov človek najprej pri sebi samem, nato v občestvu, v ljudstvu! Dete v jaslih je
| Mir littdem na zemlji
I
Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! j se glasi božična pesem, katero leto za letom prepevajo cerkveni pevci pri božičnih cerkvenih obredih, pojejo pa jo tudi doma božično razpoloženi ljudje. Mir ljudem, ki so dobre volje. Ne tisti, ki so dobre voljo v gostilni ali pri posrečenih kupčijah, ampak tisti, ki so dobrega hotenja in vneti za vsako dobro stvar.
Kako malo je danes takih, kako malo ljudi uživa dušni mir. Stremljenje po uživanju, po nasladah, neukrotljivo stremljenje po čim večjem dobičku, po nezasluženih dividendah, honorarjih, nagradah je velikemu številu ljudi vzelo mir srca. Vse njihovo življenji1 in stremljenje je usmerjeno le na tostranstvo in morda svoje verske dolžnosti izpolnjujejo le zgolj iz formalnosti ali da se na videz oddolžijo svoji notranji zahtevi in potolažijo svojo vest. Toda božičnega miru, kakor pravi pesem, tistega božičnega miru, ki velja ljudem dobre volje, nimajo in ga ne poznajo.
Brezposelnost, revščina, pomanjkanje tare dandanes ogromno večino človeštva. Neprestan strah pred izgubo dela, pred znižanjem plač kali božični mir neštetim skrbnim očetom in materam. Ko bi kdo mogel skrivnostno pogledati v srca ljudi v rudarskih revirjih, viničarskih rajonih, po obsežnih gozdnih parcelah itd., ta bi nam mogel podati natančno sliko božičnega razpoloženja. To bi bila najbolj sigurna statistika in socialna slika.
Dvakrat gorje pa. tein velikim revežem, ako so izgubili iz svojega srca božični mir. Gorje jim, ako tudi njim razjeda srce nevoščljivost, maščevanje, jeza iu strašna zagrenjenost do vsega. 0 kako daleč je od njih notranji mir. Prek linje vanjo stalno spremlja njih življenjska pota, sla po maščevanju je njih edino stremljenje. Nikakega veselja ni v njih, nikakega upanja. V svojem strašnem
naznanilo nov boj! Vsem narodom, vsem ljudstvom volja danes: Cesar niste storili enemu mojih najmanjših, niste meni storili! Ali vemo dovolj, da je t o neizprosen izrek, trd in neusmiljen?
Da jo to zapovedujoč: ali — ali! Boj vsemu, kar danes ubija ljudi! Boj vsemu, kar danes kakorkoli izžema in izrablja ljudi in pomaga »izbranim«, da žive od znoja svo-joga brata v nečloveškem razkošju. Boj »pravici«, ki vlada le na sovraštvu med narodi! Boj malikom, ki so danes omamili tiste, ki imajo, in tiste, ki bi radi imeli: zlato tele, denar, marnon, oblast! Boj za nov rod, za nov mir, za novo občestvo! Ali — ali!
Vsem tovuHHem. zaupnikom in sodcla vceni želi
N AČKLS H C)
|l GOSI.OV ANSki: STROKOV\K Z VEZ K
SREČNE
IN
i;i \COSI ()\ IJ E N K BOŽIČNI] PRAZNIKE
r;
v vti ^
V - ' V	t	•• -t’-;r •
t' £ i u i,^ s’
Plenum obratnih isniipiiikov.
Jesenic«;, V četrtek 14. t. m. se je vršila plenarna seja obratnih zaupnikov z dnevnim redom: C' i l a nje in odobrenje zapisnika zadnje seje; poročilo glavnega zaupnika; volitve obratnih zaupnikov in razno. Seji se je odzvalo veliko število zaupnikov. Takoj po odobritvi zapisnika je glavni zaupnik podal precej dolgo in izčrpno poročilo o svojih m-tervencijah. Tako je poročal med drugim, da nekateri delavci brez vednosti svojih obratnih zaupnikov in celo organizacij sklepajo z obratovodjii zasebne pogodbe in akordne postavke. Sicer se je lo onemogočilo, vendar so zaupniki soglasno sklenili, da takim delavcem v bodoče odpovedo vsako pomoč. Če se čutijo dovolj močne, da v tako važnih stvareh prezrejo zaupnike im celo organizacijo, potem laki pač ne rabijo obratnega zaupnika. Za ce-varno so se vršili razgovori za akordne postavke na novih strojih in ostalih neurejenih zadevah. Re-zullat razgovorov je bil predložen direkcijii v odobritev. — Po poročilo so dobili besedo posamezni zaupniki, ki so vanjo jako živahno posegali. Skoraj iz vseh oddelkov so se čula poročila, katera zahtevajo takojšnje ureditve. Na Javorniku ne dobivajo delavci predpisane' obleke, obratovodja jo je sicer naročil, pa so na Savi črtali. Zaradi zaposlitve Nemcev na Javorniku v oddelku za fino pločevino se je storil sklep, naj se Delavsko zbornico obvesti, da je vsako podaljšanje dovoljenja za bivanje oziiroma zaposlitev nepotrebno. Vsa dela bodo lahko opravljali domači delavci. Tovarna naj samo pazi, da bodo Nemci naše delavstvo učili. V obratih na Savi je ponekod cel nered. Nezadostna kurjava, zanemarjenost stranišč, umivalnikov, nadurna dela, nepotrebne šikane itd. Ako bi h otelil naštevati vse pomanjkljivosti in napisali zraven zakon o zaščiti delavstva, tedaj bi bilo na dlani, da bo potreba še mnogo dela, da se zakon izvaja. Mnogo se je plenum pečal z nadurami. Ugotovilo se je, da je pred kratkim nekdo delal nepretrgano 32 ur, več drugih pa 24 ur. Tem naduram bo zaupniški zbor odslej posvečal več pažnje, ker to postaja že kar vsakdanje in morda celo brez vsake odobritve. Gospod inšpektor je osebno izjavil glavnemu zaupniku, da je o svoji inšpekciji v podjetju že poslal zahteve
glede hiigijene in varnostnih naprav, toda ostalo je vse pri starem, nikjer nikake izpremembe. Sklenilo se je takoj pri direkciji načeti vprašanje radi skupnega prostora za delavstvo na prostoru. Sedaj se potikajo v	opoldanskem odmoru	okrog in	iščejo,
kje bi lahko	v mitru zaužili	svoje	kosilo in	se po-
greli. Tak skupen prostor je zlasti sedaj v zimi delavcem na prostem nujno potrebno. Da se to takoj urediti, če je dobra volja, in to z majhnimi stroški.
Pri točki volitev obratnih zaupnikov je bil izvoljen volivui odbor sestoječ iz glavnih zaupnikov na Siivi, Javorniku in Dobravi, tajnika zaupniške-ga zbora im po enega zastopnika od vsake organizacije. takoj	ko Inšpekcija	dela	ta volilni	odbor
potrdi, lio stopil v lunkcijo.
Pri slučajnostih se je od strani zaupnikov, članov odbora krajevne bratovske skladnice, sprožilo načelno vprašanje glede amortizacijskega sklada. Zaradii tega se bodo v sredo dopoldne sestali zastopniki vseh orgnizacij, kjer bodo povedali mnenje svojega članstva odnosno svojili zaupnišlcih zborov.
Jesenice, h pisarne. Lelo se bliža koncu, obe-| nem pa tudi poslovno leto skupine. Odbor sil je na svoji zadnji seji osvojil stališče, da se vrši občni zbor šele po volitvah obratnih zaupnikov, t. j. koncem januarja, vendar bodo poslovne knjige kljub teinu zaključene za tekoče leto z 31. decembrom. Zaradi tega upravni odbor naproša vse one člane, Ki so i/. kakršnegakoli vzroka s svojimi prispevki v zaostanku, naj skušajo le še pred zaključkom meseca poravnati. Oni pa, ki bi tega kljub dobri volji ne mogli uredili, naj lo sporoče med uradnimi urami v pisarni. To pa radi tega, da more odbor zavzeli! jasno stališče. Uradne ure v pisarni bodo v nedeljo kakor običajno. Na božič in na dan sv. Štefana pa bo pisarna zaprta.
VESELE B02IČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO želi vsem svojim cenj. gostom ter se nadalje priporoča	M.	M	E	Ž	A	N
brivski, damski salon, Jesenice, Gosposvetska cesta
Rudarji
Trbovlje. Rudarji bodo zaposleni. V mesecu decembru so rudarski delavci, dobili več zaposlitve, kar je povzročila zima. Gotovo je, da je večji zaslužek teh delavcev razveseljivo dejstvo in seveda tudi skrajna potreba. Skoraj leto dni se je pri TPD delalo le po 3—4 dni v tednu, dostikrat pa tudi samo 2 dni. Delavci in njiih družine so tako izčrpani, posebno z obleko, da v svojih službah sedaj v hudi zimi prezebujejo. Še hujše pa je s šoloobveznimi otroci, ki nimajo potrebne im zadostne obleke, da bi mogli obiskovati šolo. Dobri ljudje so poslali na našo občino nekaj oblek za to mladino, ali za kraj, v katerem je toliko siromašnih otrok, je nemogoče, da dobe vsi.
Kakor je zima za rudarje na eni strani razveseljiva, na drugi pa celo obupna, ker jih je mnogo, ki nimajo kaj obleči. Dobro pa bi bilo, če bi rudarji res delali vsaj toliko kot v tem mesecu, I. j.
trpljenju so obupali nad vsem, in le se živijo, ker morajo živeti.
Kako strašno razdejanje v milijonih dušah je napravil moderni kapitalizem, ta največji krivec vsega hudega in povzročitelj slutene bodočnosti. Kani jadramo? To je vprašanje, ki že danes stopa v ospredje najvažnejših družabnih vprašanj, ki pa ho v bližnji bodočnosti edino vprašanje, katero bo pred odgovornost postavilo vse, po katerih krivdi se je družabni ustroj človeštva tako zaostril.
Kljub vsemu temu strašnemu razdejanju pa so še pastirci na betlehemskih poljanah, ki oznanjajo hlagovest ljudem in mir ljudem na zemlji. To so delavci, ki kot drugi njihovi tovariši delajo trdo za svoj vsakdanji kruh od zore do mraka, ki prav tako trpijo pomanjkanje in jim srce razjedajo skrbi za svoj vsakdanji kruh in za svoje družine, toda polni so notranjega veselja in prepričanja v zmago nad krivico. Ti oznanjevalci božičnega miru so si še vedno ohranili Kristusa v svojem srcu. Dobro vedo, da se jim godijo krivice,
da po zaslugi človeške družbe veliko trpijo, vedo pa tudi, da za to trpljenje niso bili ustvarjeni, ampak za blagostanje, za srečo in v veselje svoji družini. Zato iz njih božični mir ni izginil. Prav ta božični mir, ki ni zastrupljen ne s sovraštvom, ne z maščevanjem in jezo, jim daje novega poguma, da vztrajajo z dvignjeno glavo in mirnim srcem v boju za pravico in dostojanstvo človeka. V tem boju ne vidijo le sebe in se ne bore zgolj zase, ampak tudi za svoje tovariše v najbližji in daljni okolici.
Iz teh vrst delavcev prihaja resnična hlagovest, V teh vrstah ni preračunanega stremljenja na čisti dobiček in dividende, ker jih nimajo od kje pričakovati. V njih je pogonska sila čisti idealizem, ki izvira iz tajne božične noči. O, da bi jih delavci čimbolj razumeli in se jim pridruževali eden za drugim, popustili pa krive preroke in špekulante v ovčjih oblekah. Le strnjena sila delovnega ljudstva, prežeta v srcu božičnih misli, je edino poroštvo srečne bodočnosti.	,
po pet delavnikov v tednu. Rudarji kljub mrazu pravijo, naj bi zima dolgo trajala in bo tako nekaj več zaslužka. Če bo zaslužek, se bomo že oblekli in nam ne bo treba vedno prositi za obleko in drugih podpor.
Mi pa pristavljamo: Delavcu delo in zaslužek. Z dvigom kupne moči delavslva bo gospodarska kriza izginila in prav tako brezposelnost.
Anketa se bo vršila! Kakšna pa? Za omiljenje bede v rudarskih revirjih, katero sklicuje akcijski odbor v Ljubljani. Na lej važriii anketi se bodo pretresali predlogi za celokupno pomožno akcijo rudarjev pri TPD. Predloge in nasvete je izdelal sam akcijski odbor v Ljubljani. Započeto delo pozdravljamo in bomo z veseljem po svojih močeh tudi sodelovali.
Zagorje. Težko zaželjeni in pričakovani novi gosp. župnik Markež je prišel v soboto nazaj med nas rudarje. Zvonjenje v cerkvah po vsej župniji je naznanilo njegov prihod. Že okrog pol 3 so se začeli zbirati ljudje, zlasti mladina, kil je bila tako navezana nanj.'
l očno ob pol 4 se pripelje g. župnik v Zagorje, kjer je bil sprejem. Prvi ga je pozdravil v imenu vse župnije gosp. Janko Hrastelj, nato v imenu skupine rudarjev JSZ in mladiiriskega odseka JSZ lov. Vinko Ustar in za Marijino kongregacijo go-spodična Cilka Železnik. Pri sprejemu so biii tudi navzoči za TPD višji nadzornik inž. g. Franc Lapornik, upravitelj Topliške šole gosp. Matija Pelko in za gasilce gosp. Hočevar. Gasilci so tvorili špalir. Nadalje so tvorili špalir nadvse ljubljenii mu borci Morske zvezde z zastavo, Marijin vrtec in Marijina družba tudi z zastavami. Po sprejemu je krenil sprevod v cerkev. Občina ni poslala zastopnika.
Zvečer so priredili cerkveni pevci podoknico z baklado. Poslovili so se od njega s pesmijo in sprejeli zopet s pesmijo. Potem je imel g. župnik krasen in pomemben nagovor. S trdimi zaupanjem v presvelo Srce Jezusovo bom delal kot dušni pastir za vse vernike moje župnije,« le besede so bile glavna misel njegovega pozdrava.
Odšel je od nas, težko smo ga pogrešali. Prav posebno ga je pa pogrešala naša mladina, liožja previdnost ga je pa poslala nazaj med rudarske revirje, ker pozna težnje našega rudarja, da tukaj med nami zlasti med rudarskim delavstvom širil in uči besedo božje resnice. Težko delo ga čaka. Zato zaupamo v božjo polnoč in želiiuo, da bi njegova beseda bila zrno, vsejario v plodovita polja, ki bodo rodila obilo uspeha in sadov. S teni mu tudi čestitamo, in mu želimo obilo božjega blagoslova!
Nova upmvo Delavske zborniške na delu
Na plenarni seji Delavske zbornice, ki se je vršila dne 10. decembra, je bil izvoljen 12 članski upravni odbor. Od teh pripadajo trije člani Jugoslovanski strokovni zvezi, štirje narodnim socialistom, 5 pa Strokovni komisiji. Dne 14. decembra se je vršila prva seja novo izvoljenega upravnega odbora pod predsedstvom začasnega predsedniika g. Sedeja. Seji je prisostvoval zastopnik ministrstva za soc. politiko gospod dr. Karlin, kateremu so vsi člani predložili predpisano prisego. Glavna točka dnevnega reda je biila volitev predsedstva zbornice. Gospod Čelesnik je predlagal, da naj se dosedanje predsedstvo, ki obstoji iz predsednika, podpredsednika in blagajnika razširi na pet članov tako, da bo v predsedstvo prišel še po en član kluba kršč. socialistov in en član narodnega kluba. Predsednik in blagajnik naj pripadata klubu Strokovne komisije kot najmočnejšemu klubu. Podpredsednik pa privatnim nameščencem iz vrst narodnega kluba. Narodni klub in klub krščanskiih socialistov pa bi imela po enega člana v predsedstvu. Narodni klub se s teni predlogom ni strinjal in je zahteval zase mesto podpredsednika in blagajnika. Ta zahteva pa je bila odklonjena, nakar je narodnj klub na predlog g. Kosma zapustil sejo. Seja se je kljub temu nemoteno nadaljevala. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. čobal. Gospod Čobal se je za zaupano mu mesto zahvalil in izjavil, da lega mesta ne sprejme in da ga odr stopa mlajšim močem. Nato je bil za predsednika soglasno izvoljen dosedanji podpredsednik g. Sedej, za blagajnika pa g. čelešnik. V predsedstvo je bil dalje izvoljen i/. kluba kršč. socialistov tov. Lombardo. Mesto podpredsednika in enega člana, ki je bilo namenjeno narodnim, je ostalo prazno, j ker je bili upravni odbor prepričan, da je bil sklep i narodnih prenagljen in nepremiišljen.
Upravni odbor je nato reševal razdelitev podpor brezposelnim v mejah razpoložljivih sredstev. Upravni odbor si je osvojil način podpiranja, in siicer, da bo ves razpoložljivi denar razdelil na občine oziroma institucije, ki podpirajo brezposelne. Po končani seji se je vršila seja finančne kontrole, kateri je prisostvoval ludi član narodnega kluba g. Štruc s pridžkom, da ga prisostvovanje pri teh sejah veže na sklepe svojega kluba.
Krščanski socialisti v Delavski zbornici ne iščemo nikakega vidnega mesta. Sprejeli smo mesto v predsedstvu zgolj zaradi tega, da imamo točno kontrolo nad delom zbornice. Tudi nismo z nikomur vodili nikakih razgovorov o kakem vidnem ali tihem sporazumu. Zato imamo popolnoma svobodne roke, da delamo v zbornici tako, da bomo vsak čas lahko ilajali odgovor za svoje delo onim, ki so nas v naš stanovskii zastop poslali. Podpirali bomo vsako pozitivno delo, ki bo v popolnem skladu z halogami zbornice in interesi delavstva. Tisti, ki se bo igral z usodo te važne socialne institucije, bo nosil tudi odgovornost, ki pa je z ozirom na težke razmere, v katerih se delavstvo nahaja, zelo velika.
obrtiSaih zaupni iov
Samo nekaj dni nas še loči od novega lela. Ponovno smo že naglašali, da se morajo v mesecu januarju 1934 izvršiti volitve obratnih zaupnikov. Uverjeni smo, da se povsod vrše že sedaj predpriprave in bo tako mogoče takoj v začetku meseca izvesti volitve po vseh obratih. Opozarjamo naše skupine, zveze in društva, kakor tudi dosedanje zaupniike na važnost leh volitev in še posebej na važnost zaupnikov samih. Volitve zaupnikov so odrejene z zakonom in nima nihče pravice delavstva pri tem motiti ali mu celo izvolitev zaupnikov onemogočili. Vsak tak primer je treba prijaviti organizaciji, ki bo zadevo polom pristojnih inštane uredila. Volitve so lajne in svobodne in naj se pri tem delavstvo ne da od nikogar inoliiti. Za zaupnike naj delavstvo postavlja povsod najboljše, razumne, vplivne in neoporečne delavce. Zaupniki so delavstvu v veliko pomoč, če znajo uveljaviti svojo avtoriteto in pravilno vršiti predpisane jim naloge. — Podjetniki, ki spoštujejo red in zakon in razumejo delavske težnje, ne bodo ovirali volitev in tudi ne bodo Lzvajali kakih konsekvenc. Le tam, kjer vlada reakcija in protizakonitost, bo imelo delavstvo ležje stališče. Toda delavstvo mora v vsakem primeru svoje zakonite pravice branili in ohraniti. Teh pravic ne dajmo teptati, niti tistim, ki mislijo, da so vsemogočni. 7,ato brez strahu na delo, da bo delavstvo v vsakem podjetju imelo svoje zakonito izvoljene zaupnike.
Vprašanje brezposelnih podpor sezonskemu delavstvu
V	uredbi za podpiranje brezposelnega delavstva, katero je izdal minister za socialno politiko leta 19‘>7., je določeno, da mora vsak delavec oziroma delavka plačevali določen prispevek za borzo dela. Isto toliko kot plača delavec, plača za vsakega delavca tudi delodajalec. Pri plačevanju prispevkov ni nobenih izjem, najsi bo pril sezonskih ali pri redno zaposlenih delavcih. Vsakdo, ki je v zavarovanju obvezanem delu, mora plačevati prispevke. V lem pa še ni nikake krivice, če bi. vsak uslužbenec imel tudi enako pravico do podpor po isti uredbi. Pri podporah pa je sezonsko delavstvo popolnoma izključeno. Mi smo opetovano javno, kakor tudi na tozadevnih razpravah poudarjali krivico in zahtevali, da se enakim dolžnostim da enaka pravica. Končno so ludi na merodajnih mestih spoznali, da je treba to vprašanje na kak način urediti. Strokovne organizacije so prejele nalog, da dajo svoje mnenje, kako naj bi se uredilo to vprašanje. Mi stojimo na stališču, da se sezonskemu delavstvu v času brezposelnosti da ista pravica do podpor, kakor vsem ostalim. In to iz sledečih dejstev: 1. Ker sezonski delavec tudii v času sezone ne pride na eksistenčni minimum in mu je nemogoče kaj prihraniti za čas, ko ne dela. ‘2. Ker vsled gospodarske krize tudi sezonska podjetja zelo omejujejo delo in krajšajo sezono. !!. Ker je vsled velike brezposelnosti mnogo nesezonskih delavcev prisiljeno delati sezonsko delo.
lo stališče smo zastopali tudi na anketi, ki se je pred nekaj dnevi vršila pri Delavski zbornici. Zal, da so bili ostali strokovni sindikati drugačnega mnenja. Vsi sindikati so bili sicer v tem, da je treba krivico popraviti, enotnega mnenja. Pri načinu pa je bilo oddvojeno mnenje, ker so bili marksisti in narodni mnenja, da naj se podpiranje sezonskih delavcev uredi ločeno s posebnim pravilnikom. Načeloma naj bi se-podpore delile kot izredne
Žena in pokiici
Veliko se letos govori po vsem svetu, naj bi se žena zopet vrnila samo v družino. — V Italiji, Nemčiji in Poljski že odpuščajo poročene žene iz državne službe. Tudi pri nas so nekateri že povedali podobne želje. Precej odkrit je bil g. L. P. v Slovencu 12. t. m. Kam z žensko mladino . Samo na dve točki bi opozorila naše delavke.
t. Z odpustom poročenih žen iz javnih služb bo rešena brezposelnost med moško inteligenčno mladino.
'2. Ko razvija svoj načrl o bodočem ženskem šolstvu, pravi, naj bi se mladina delila po premoženju pri šolanju. Tista dekleta revnih staršev, ki morajo biti pozneje opora svojim staršem, naj gredo v ženske poklicem, dekleta premožnejših staršev pa v višjo dekliško šolo, kjer se bodo učila jezikov, gospodinjstva, godbe in spioh pridobile listo višjo izobrazbo, ki je potrebna danes za mestne žene.
Ta načrt je vsekakor čuden. Pokaže pa dobro kulturo dvajsetega stoletja, ki z denarjem kupuje izobrazbo. Brezposelnost bo rešena torej, kadar se prepove ženi obiskovanje gimnazije in sploh srednje in višje šole, kii je vendar namenjena samo moški mladini. Me delavke smo vesele, da ni treba sprejemati lake učenosti, ki bi nas morda po 15 letih šolanja privedla do talcih spoznanj. Kdor vidii lešitev brezposelnosti samo v tem, ne gleda jasno. Zakaj pa ne vidi tistih gospodov, ki imajo po tri službe in mastne plače im tislih ravnateljev, ki porabijo na mesec 50 delavskih plač. Žena se vendar trudi poleg moža za družino. In če ima svojo javno službo, je študirala in zahtevajo od nje prav toliko
kot od moža. Torej je to prav slaba rešitev brezposelnosti.
Kar se pa tiče šolanja po premoženju, lo ni jasno. Kdo pa je danes premožen? Kdo sploh sme biti, če jih stotiisoče strada? Torej nekak sejem za neveste hočejo zopel. Zopet bodo sedele doma, pletle nogavice, igrale klavir in hodile, na plese pri-čakovat svojih izvoljencev. Torej fantje, inteligenti, povejte, si želite takih žen?
Kakšni bi bili pa tisli ženski poklici za revnejše sloje, tega pa gospod L. P. ni povedal. Menda je to služkinja, prodajalka, tovarniška delavka in še uradnica? Dekleta, matere, ki delajo po tovarnah že nad (50 let, za te se pa malokdo oglasi, da ni žensko delo. l isti prah in ropot v tovarni, ne vpliva najbolje na zdravje bodočih mater. Tu sem pridite kavalirji in rešujte brezposelnost. Samo to je težko, da žena-tkalka ni nadomestljiva za kapitalistični red, žena-učiteljica pa je.
Je še veliko žen, ki bi danes najrajše ostale samo v družini, kakor je tudi veliko mož, ki se brigajo samo za svoje telesno delo in kos kruha. Tem naj se da možnost, da ne bodo prisiljeni delati v tovarni. Gotovo ni lahko in dobro za ženo dvojno delo, družina im poklic? A na gornji način ne bomo tega reševali.
To pa pravimo tudi delavke: žena ne sme iz, javnosti, pa četudi puste nekatere službe. Nov družabni red bo tudi ona ustvarjala, četudi ne dela vsak dan novih programov in se ne prepira za vsako priznano in nepriznano okrožnico. Morda bolj trezno, gotovo pa bolj realno gleda v življenje, kakor marsikateri naučeni izobraženec«.
Delavka.
Sličice božičnega, ledna
Težko je nesla dve uri daleč poln jerbas naprodaj. Vratu vsled teže skoraj ni čutila in noge so se skoraj vlekle za njo. Pa vendar je hitela, da bo ja med prvimi, saj se pred prazniki dobro in lahko proda, ('e bo dober kup, bom dobila 150 Din, več pa ne, ker bo gotovo tudi veliko prodajalk. Držala se pa bom do zadnjega, saj moram še Anici kupiti kapo, Tončku čevlje in kolikor bo ostalo, je Ireba sladkorja, pa kave in nekaj stvari za potico.
*
V	podstrešnem stanovanju je bilo mrzlo. Še ob desetih niso vstali, da niso tratili ognja in kuhali zajtrka. Oče je sicer šel iskal že ob šestih kakega zaslužka, pa če bo kaj, bo pravi .čudež . Mali, poštama žena, izdelana in slaha, se je kar opotekala, ko je vstala. Morani na trg, mogoče dobim še kakšno mleko prav poceni, si je mislila. Moj Nog, pa božični teden, kako je bilo vendar včasih! Človek se peha in dela vse življenje, zdaj, na stare dni, pa še kruha ni. Res ne vem, če sem si res vse to zaslužila. Molila sem, delala vse življenje, na Boga nisem nikdar pozabila in ga tudi ne bom. Mama so me tako učili in verjamem v Njega, pa če mii vsi pravijo, da ni res. Potrpela bom, četudi včasih res ne morem sama pomagati, če mi pridejo take misli.
Počasi se je opravila in lezla na trg. Tam je prehodila ves Irg, da bi našla mleko po (> kron in jajca vsaj dva za 1 Din. Pa jajca so bila predraga, saj še za kruh ne bo. On pa tudi že dva meseca ni prinesel pare domov. Če bi v resnici ne bili poleti
podpore. V poštev za podporo naj bi prišel le tisli sezonski delavec, ki bi bil zaposlen manj kot osem mesecev v enem letu. Za sezonskega delavca naj bi se smatral vsak, ki dela v sezonskem podjetju, lo-rej v podjetju, ki delo prekinja ne glede na delavčev poklic.
Za prehodno dobo naj bi se razdelil kredit, kii je na razpolago pri posameznih borzah dela za zimske mesece na poedine mesece. Določilo naj bi se, koliko prosilcev naj bi prišlo v teh zimskih mesecih z ozirom na razpoložljivi kredit za podpore v poštev in potem naj bi se sestavljali kriteriji za dodeljevanje podpor. Pozneje pa naj bi se na podlagi tega sestavil končnoveljavni pravilnik za podpiranje sezonskih delavcev.
Nam ti predlogi ne ugajajo iz razloga, ker je poslovanje pri borzah dela glede dajanja podpor brezposelnim že ilak preveč birokratično. Stojimo na stališču, da naj se vsaj to malo, kar imamo, da onim, ki se nahajajo.v težkem položaju vsled brezposelnosti, in to čim krajšim potom.
pristradali nekaj dinarjev, bi bili že zdaj na cesti. Človek pač ne sine nikdar pozabiti na jutri.
Vrnila se je domov z litrom mleka, vsa prezebla in lačna. Doma je sedel za mizo mož, podpiral si glavo in strmel čez okno. Vedela je, nikjer dela, nikjer zaslužka. Tiho je zakurila, skuhala mleko, pogrela par žgancev od sinoči, razdelila na pol in postavila na mizo.
.laz, jaz ne moreni bili več brez dela, kaj naj začnem ves dan v tej bajti, saj se še stegnili ne morem.«
Jej zdaj, potem pa pojdii tja k Smrekarjevim drva sekat. Med potjo me je ona prosila, ker ni moža doma.
Pospravil je zajtrk ter šel ves vesel na delo. Žena se je pa zgrudila na posteljo: -Moj Bog, daleč smo prišli, da človek, ki hoče delati., ki ne more živeti brez dela, nima del a.«
Po kratki molitvi je oblekla star plašč, vzela vrečo in šla v bližnji gozd po drva. Da nam bo vsaj loplo za praznike, si je mislila.
I/. tovarne so se vsule delavke in hitele na vse strani. Ana je hitela še v trgovino, na pošto, na trgu je mimogrede kupila majhno smreko, da bo vsaj spomin. Potem se je umaknila živahnim ulicam in hitela po temnih domov. Sama bi bila rada, saj je lako lepo biti malo sam. Ta. večni ropot v tovarni, to govorjenje doma, potem še mož, da nimam nikdar miru. Edino la pol v tovarno, ki je pa, hvala Bogu, precej dolga, la je njena. Danes je lako mož pri otroku, bom še v cerkev malo stopila. I’ak lep mir je tu notri, kar zadovoljna sem, če sedem in malo pomolim. Zalo se vedno veselim praznikov in posebno še Božiča, ker je tak lep mir doma. Takrat sem vsaj spočita in se lahko mirno pogovorimo.
V	topli, lepi sobi je pripravljala gospa božična darila za moža in hčerko. Kaj bom neki jaz dobila, si jo mislila. Nekaj sem govorila o prstanu napram možu, mogoče se pa le spomni. Če bi. potem že modernega kupil s podolgastim kamnom, to bi me še edino veselilo. Otrok, no, ona bo prir nesla kakšno ročno delo, toliko da se izkaže. Sicer pa kaj jo pravzaprav vse skupaj; človek se vsega naveliča. Zunaj je pozvonilo. Ah, že zopet ti berači, lo je že strašno. Pa saj so menda vrata zaklenjena. Služkinja je javila:	Vlasta	je prišla iz
šole.	No, zdaj pa še ta, da ne bo miru pri
delu!
Za naš delavske tisk
Še nekaj dni na« luči od zaključka lula 1933. Za našo delavstvo to leto ni bilo dobro. Redukcije in znižanja plač so bile na dnevnem redu. Še to malo, kar je delavstvo imelo, tako počasi izgublja. To je bilo leto gospodarske krize — deloma prave — največ pa umetno narejene. Kajti kdo more danes verjeti, da je vse enako zadela gospodarska kriza, kot to nekateri trdijo. Saj vendar vemo, da jih je mnogo, ki iz besede »kriza« kujejo ogromne dobičke. Niso jim mar tisoči mož, ki brez upa čakajo na skorjo kruha za svoje gladnc družine. — Gospodarski principi so tu merodajni in kaj zato, če potem umira ua tisoče mladih src, ki so komaj začela utripati. Ta pogrešila ideja gospodarskih principov sc širi in leze dalje kot nalezljiva bolezen. Vedno globlje sega v vse sloje naroda in nihče ni več varen pred njo.
Krog onih, ki imajo še delo in kako skorjo kruha, je vedno manjši. Vedno večje pa je število onih, ki so brez dela. Izmučeni od skrbi in izstradani so naprodaj za vsako ceno. Tako so nehote orodje v rokah onih, ki po mili volji to strašno delavsko bedo izrabljajo v svoj prid. f!e delavec zahteva to, kar mu gre, mu pravijo: Ako ti ni prav, lahko greš, saj jih je dovolj na ulici, ki gredo delat za vsako ceno. In to je danes, kar jemlje vsakemu pogum, da radi borne skorje kruha, ki jo še ima, trpi in molči.
Ali je pa tudi res, da moramo molčati in trpeti za vse krivice? Ali res ni sredstva, s katerim bi se mogli boriti proti takemu nemoralnemu izkoriščanju delavstva? So sredstva in prav tako (udi možnosti, s katerimi je mogoče boriti se proti krivicam in nasilju! To je neodvisen delavski tisk. Kadar vse odpove iu nihče ne more, najmanj kak posameznik, zaradi težkih razmer, v katerih se nahajamo, izraziti svojih zahtev, je tu neodvisen delavski tisk, ki govori in biča krivice ter žarko osvetljuje vso bedo, v kateri živijo oni, ki jih je gospodarska kriza popolnoma razorožila.
Tiskana beseda pa je le tedaj jaka, če ima zbran okrog sebe dovolj velik krog naročnikov. Važno je to iz dveh ozirov. Vsi tisti, ki trpe krivico, vedo, da niso sami in imajo v tiskani besedi močnega zagovornika. Ostale, ki delajo krivico, pa ta beseda živo zadeva in jim izprašuje vest. Zato je naša dolžnost, da krog naročnikov in čitateljev naše »Delavske 1’ravice« podvojimo. Le tedaj, če bomo imeli močen delavski tisk, bodo upravičene zahteve tistih, ki trpe krivico, vsaj nekoliko popravljene.
Sedaj o praznikih pojdite na delo in agitacijo za »Delavsko Pravico«. Ne nehajmo prej, dokler ne bomo imeli naročnikov v vsaki vasi in bo naročena na naš list vsaka delavska družina. Vsi smo poklicani, da delamo, ker le s sodelovanjem na« vseh bo naš glas jak in močan in le tako bo mogoče vsaj nekoliko korigirati te nevzdržne gospodarske razmere.
Uresničiti-gornje naročilo, bodi naša dolžnost!
*
Da bomo mogli čim uspešneje agitirati in širiti našo »Delavsko Pravico«, je uprava sklenila, da bo znašala naročnina za »Delavsko Pravico« v I. 1934 40 Din za vse leto, 20 Din za pol leta. 10 Din ca četrt leta in 4 Din za mesec.
Za tiskovni shladi
»Delavske Pravice« so ob priliki zasedanja plenuma Delavske zbornice v nedeljo 10. decembra 1933 darovali delegati kluba krščanskih socialistov znesek 174 Din. Želimo, da bi se našlo več takih, ki bi to posnemalii.
Pee>h ic
Podpisana Jože in Marija Zupan, tovarniški delavec in žena, Jesenice, Kosova ulica 7, obžalujeva in preklicujeva žaljive neresničnosti o g. Prek Leo-poldini, ženi tovarniškega delavca, izrečene okrog <5. decembra 1933 o njej, in se ji zahvaljujeva za odstop od tožbe. — Jesenice, 14. decembra 1933.
Jože Zupan 1. r., Marija Zupan I. r.
KLOBUKE
najboljše in naj lepše, ter razne športne in zimske čepice dobite pri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in čepic, Ljubljana, Stari trg št. 14 Cene nizke! Sprejemam klobuke v popravilo
Ocene fcriflg v „Oel. Prav ci“
Nekaterii naši čitatelji želijo, da bi »Delavska Pravica« prinašala strokovne ocene o knjigah, ki izhajajo zadnje čase o papeževih socialnih okrožnicah in o socialnem vprašanju sploh. Vsem tem bodi odgovorjeno, da bi srčno radi prinašali strokovne ocene o knjigah, ki se načelno dotikajo našega gibanja, ii. pr. Aleksič: Stanovska država, Gosar: Za nov družabni red, razprave v »Času« itd., toda, kdor pogleda obseg »Delavske Pravice« bo razumel, da nam v tem listu za take stvari ne dostaja prostora, pač pa nanje opozarjamo svoje čitatelje s kratko registracijo, da so tako o teh važnih pojavih informirani. Več ne moremo, saj nam prostora primanjkuje celo za strokovne zadeve, katerim moramo zlasti v sodobnem času posvečati vse svoje moči. Namen imamo itak priobčevati okrožnico Quadragesimo anno« s potrebnimi pojasnili, v kateri bomo odgovorili na vsa tozadevna vprašanja in zavzelit stališče do vseli teh publikacij. Ker nam pa za izdajo te zelo potrebne knjige manjka finančnih sredstev, zato prosimo one, ki se za to zanimajo, naj skušajo uresničiti našo željo s teni, da agitirajo za »Delavsko l’ravico'< in Krekovo knjižnico, da bo ta čimprej zmogla to denarno žrtev.
To in ono
Domžale. Pri nas v Domžalah je vedno kaj novega. Ker je dela bolj malo, se ljudje ukvarjajo z raznimi izumi za preganjanje delavstva. V podjetjih se postavlja princip, da se protežiirajo oni delavci, ki so pristaši nacionalne fronte. Vse druge pa je treba ugonobiti, pa četudi podjetje propade. Ne glej ga, kaj zna in koliko koristi podjetju in gospodarstvu, ampak glej, kaj misli in koga voli. To je geslo naših delodajalcev. Zdi se nam, da je ta princip s strani podjetnikov zelo zgrešen in da bo gospodarstvu zelo škodoval, politiki pa prav nič koristil. Delavstvo je v splošnem nacionalno zavedno. Delavstvo ljubi svojo državo in vladarja. V podjetjih pri delu pa vidi delavec samo delo in dolžnosti, pa tudi pravice, ki izvirajo ie dela. Čudimo se, da so se podjetja postavila v službo politike in s tem zgrešila svoj pravi smoter.
Pa še nekaj. Kakor smo informirani, je domžalski trgovec g. Menart, doma nekje iz ribniške doline, izjavil, da je skupina oblačilnih delavcev, ki pripada Jug. strok, zvezi . farška organizacija«. Ne sramujemo se tega, kakor se ta gospod ne sramuje kaj takega govoriti in sprejemat« denar, ki mu ga prinese kak »farški«. Delavstvo spoštuje svoje dobre duhovnike, ker ve, da so spoštovanja vredni. Svojo stanovsko strokovno organizacijo pa vodi delavstvo samo. Gospodu Menartu priporočani, da naj se naroči na »Delavsko Pravico«, da bo znal ločiti resnico od laži. Pa še nekaj! Temu gospodu tudi ni prav, da so po njegovem mnenju v domžalskih tovarnah zaposleni veleposestniki iz drugih občin. Gospod Menart je v tem pogledu zelo skromen, ker vidi v navadnem bajtarju kar veleposestnike. Dobro je, da je agrarna reforma v likvidaciji. Resno pa moramo povedati g. Menartu,
da bi marsikateri delavec v prejšnjih časih lahko prišel do skromnega lastnega doma, če bi ne bilo toliko tistih, ki na vsakem vogalu ponujajo alkohol in s tem uničujejo zdravje in premoženje delavstva samo zato, da samil živijo v izobilju. Sicer pa, kaj bi počela domžalska občina, če bi vsi domžal-čani, ki so zaposleni drugod, prišli domov. No, in kaj bi rekli tam v Ribnici, če bi vsi ribniški trgovci prišli v Ribnico. — Vsak naj se praska tam* kjer ga srbi, pa bo dobro.
Socialna m gospodarska polšiiha
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v mesecu oktobru 1933.
V	mesecu oktobru 1933 je bilo pril Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 549.401 delavcev in nameščencev. Napram prejšnjemu mesecu je porušilo število zavarovanih članov za 7387. Največji odstotek porasla tvorijo zenske, in sicer za 5513 in se je tako povišal od-zeMSk‘h zavarovanih članov od ‘25.25% na £0.02/0 od celokupnega članstva.
Povprečna zavarovana dnevnica je znašala za oktober 1933 24.89 Din in je napram letu 1932 padla za 1.44 Din.
Število zavarovanega članstva v oktobru je znašalo s plačo do 8 Din dnevno (vajenci in pomočniki) 00.084, s plačo od 8—24 Din 240.589, s plačo od 24—34 Din 99.440 članov, s plačo od 34 do 48 Din dnevno 05.954 članov, s plačo preko 48 Din dnevno pa 77.394 članov.
Največji procent zavarovanega delavstva ima tedaj plačo od 8—24 Dim dnevno. Delovna sila je pri nas res zelo poceni.
Indeks cen zagrebške delavske zbornice.
Indeks cen v veleprodaji (vzelo 22 artiklov, osnova 1913 = 100) je znašal v septembru 1933 (92) napram avgustu 1933 (94). Gene v veleprodaji so v septembru 1933 napram avgustu padle za 6.39%.
Indeks cen v maloprodaji (vzeto je 57 artiklov, osnova je julij 1914 — 100). Za mesec september 1933 je znašal (115) napram (110) v avgustu 1933. Cene v maloprodaji so padle v septembru 1933 napram avgustu 1933 0.87%, napram septembru 1932 7.26%, septembru 1931 za 14.18%, septembru 23.85% in septembru 1930 za 20.02%!
Tovariši! Posvečajte čim večjo pozornost svojemu delavskemu tisku. »Delavska Pravica« mora v vsako krščansko delavsko hišo.
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«; Srečko Žumer.
ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000 000'— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev.
Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po posti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno
močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št 10533, podružnice št. 16138.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure.
amlnica