Izvirni znanstveni članek UDK 37.01:316.75 Ekspertni pogled na vlogo vrednot v vzgojno izobraževalnem sistemu JANEK M USEK Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: janek. musek@ guest, arnes. si KRISTIJAN MUSEK LEŠNIK Inštitut za psihologijo osebnosti SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Z eksploratorno raziskavo smo želeli ugotoviti ekspertna stališča o vrednotah in vlogi vrednot v vzgoji in izobraževanju. Izsledki raziskave so pokazali, da po mnenju ekspertov oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema med vsemi sestavinami vzgoje največ prispeva k najvišjim vzgojnim ciljem in da je zelo pomembno za osnovne civilizacijske in eksistencialne standarde človeštva. Večina ekspertov meni, da je vrednote treba v večji meri vključevati v vzgojno izobraževalne vsebine, pri tem pa še posebej poudarjajo osebnostno-izpolnitvene, oko-Ijevarstvene, socialne, življenjske, multikulturnostne, demokratične, zdravstvene, tradicionalne moralne in intelektualne vrednote. Eksperti menijo, da imajo starši in družina največji vpliv na oblikovanje vrednot, potem pa sledijo šola, vrstniki, druge ustanove, mediji in cerkev, vendar želijo, da bi bil vpliv šole na oblikovanje vrednot večji, kot je dejansko. Ključne besede: vrednote, vrednotna usmeritev, vrednotni sistem, vzgoja, izobraževanje, ekspertna ocena abstract EXPERT VIEW ON THE ROLE OF VALUES IN EDUCATION An exploratory study was designed in order to establish expert opinions about the role of values in the education. According to the expert judgements, the formation of values and value systems contributes to the accomplishment of highest educational goals more than any other component of education. It is also very important in relation to basic existential and civilizatory standards of humanity. The majority of experts share the opinion, that the values should be more thoroughly integrated into the educational and schooling system. In this respect, the experts especially stressed the integration of the values of personal growth, environmental concern, social welfare, dignity of life, multiculturality, democracy, health, traditional ethics and intelectuality. The experts further shared the opinion, that the formation of values is influenced by parents and family in the first place, and after this by educational institutions, peers, other institutions, media and cliurcli. Nevertheless, the experts expressed the need for more intensive influence of educational institutions in relation to the value system formation of the individual. Key words: values, value orientation, value system, education, expert judgement "Laže seje boriti za principe, kot živeti v skladu z njimi" Alfred Adler Uvod Sodobni raziskovalci družbe in kulture vse bolj ugotavljajo, da so vrednote najpomembnejše določilo bistva družbe in kulture. So identifikacijski znak različnih dob in kultur. V nasprotju z mnogimi psihosocialnimi pojavi, ki so bistveno bolj spremenljivi, so vrednotne usmeritve in vrednotni sistemi razmeroma stabilni. V njih se navadno zrcali duh dobe in kulture vse dotlej, dokler se tudi sam bistveno ne spremeni. Šele ob velikih družbenih spremembah lahko pričakujemo večje spremembe tudi v vrednotnih usmeritvah. Zato ni presenetljivo, če si od raziskovanja vrednot obetamo pridobiti nekak "rentgenski" vpogled v anatomijo določene družbe, kulture ali zgodovinskega obdobja. Tega se npr. dobro zavedajo najprominentnejši raziskovalci kultur in kulturnih razlik. Po Smithu in Bondu (1998, str. 69) "je najboljši pojmovni okvir za medkulturno primerjalno raziskovanje, s katerim razpolagamo danes, prav raziskovanje vrednotnih razlik". Za osemdeseta in devetdeseta leta bi lahko celo rekli, da je proučevanje vrednot resnično eminentno zastopano v psiholoških medkulturnih raziskavah (Bond, 1988, 1991; Bond, Leung & Schwartz, 1992; Chinese Culture Connection, 1987; Fiske, 1991, 1992; Hofstede, 1980, 1983; Hofstede & Bond, 1988; Hui & Triandis, 1986; Kagit-?ibasi, 1970, 1996; Leung & Bond, 1989; Leung, Bond & Schwartz, 1995; Sagiv & Schwartz, 1995; Schwartz, 1994; Smith & Schwartz, 1997; Smith, Dugan & Trom-penaars, 1996, 1997; Smith, Trompenaars & Dugan, 1993, 1995; Triandis, 1990, 1995; Triandis et al., 1972). Sodobno znanstveno raziskovanje vrednot tako ponovno spoznava vlogo, ki so jo vrednotam pripisovali prvi pomembni raziskovalci človekove narave in družbe. Platon in Aristotel sta filozofsko utemeljila sistem vrlin (starogr. vrlina arete, lat. virtus), na katerem naj temeljita človekovo obnašanje in družba (Musek, 2000). Tako se je oblikovala trojica antičnih vrednot, dobro, resnično in lepo (bonum, verum, pulehrum), kiji je Sveti Avguštin, vodilni zgodnji krščanski filozof dodal še tri, namreč upanje, vero in ljubezen. Vse do Nietzscheja (1871) je v filozofiji človeka in družbe ostajal pomen vrednot nedotaknjen, sam Nietzsche je v zvezi s svojo vizijo novega človeka in nove družbe govoril o "prevrednotenju vrednot". Nasprotno pa se je psihologija s častno izjemo pionirskih raziskovalcev (Spranger, 1924; Allport, Vernon in Lindzey, 1951) le obotavljivo dotikala problematike vrednot. Šele v zadnjih desetletjih so raziskovanja Rokeacha (1973, 1975), Hofsteda, Schwartza in drugih (Hofstede, 1980, 1984; Schwartz in Bilsky, 1987, 1990; Smith in Schwartz, 1997), pa tudi naše raziskave (Musek, 1991, 1993, 2000; Pogačnik, 1986, 1987) odprle novo poglavje v raziskovanju vrednot. V teh raziskavah so avtorji izhajali iz koncepta, ki postavlja vrednote na sam vrh človekovih motivacijskih in kognitivnih meril, pojmuje jih namreč kot življenjska vodila (Musek, 2000, str. 8-12). To pa je v popolnem nasprotju z modernistično, pa tudi post-moderno miselnostjo, ki vrednote nekako polaga na stranski tir. Še vedno kar pogosto slišimo mnenja, da vrednote nimajo posebnega pomena in vpliva v našem življenju in da je govorjenje o vrednotah in njihovem pomenu bolj moralistična in politična floskula kot kaj resnega. A nič ni bolj napačnega od takšnih mnenj. Raziskovanja so več kot potrdila staro življenjsko izkušnjo, da so vrednote naša vodila. Izkazalo se je (Musek, 1998, 2002a, b), da so vrednote med najpomembnejšimi prediktorji vsega, kar je najpomembnejše v našem življenju: to še zlasti velja za naše življenjske cilji in odločitve, npr. odločitve o izbiri šole, poklica, o izbiri življenjskega partnerja, o družini, rojstvu in številu otrok, naše odločitve o verski, politični in filozofski orientaciji, življenjskem nazoru, o odnosih med spoloma, o odnosih do nacionalnosti, manjšin, priseljencev, do vojn, kriminala, pravnega in zakonskega reda, do splava in prav gotovo tudi ne nazadnje velja za naše odločitve o vzgoji in vzgojnih prijemih. Ni družbe, družbenega sistema in kulture brez značilnega sistema vrednot. Ta sistem usmerja in osmišlja ohranjanje, reprodukcijo in napredek družbe ali kulture. Na eni strani usmerja ta sistem družbene in kulturne dejavnike in ustanove (starše, šolo...), da pri posamezniku oblikujejo sebi skladen individualni vrednotni sistem. Na drugi strani usmerja vrednotni sistem posameznike v njihovem ravnanju in medsebojnih odnosih tako, da bo to ustrezalo temeljnim vrednotam in omogočilo reprodukcijo družbe in kulture iz ene generacije v naslednjo. Vrednotni sistem tako posreduje med družbo (kulturo) in posameznikom. Vzgojni in izobraževalni proces je pomemben del tega odnosnega dogajanja med družbo in posameznikom. Na podlagi vrednot poteka socializacija, vzgoja in izobraževanje posameznika, na podlagi vrednot prispeva posameznik svoj delež k reprodukciji, ohranjanju in napredku družbe. V tem ne more uspeti, če sam ne oblikuje svojega vrednotnega sistema. In tega ne more oblikovati brez vzgoje in izobrazbe. Na žalost se prav na področju vzgoje premalo odločno prebija spoznanje o pomembnosti dejavnejše integracije vrednot v življenje in delovanje posameznika. To svojevrsten paradoks, kajti vzgoja, ki naj bi pomagala oblikovati posameznika in njegovo osebnost, je že po definiciji brez vsakega smisla, če ne temelji na vrednotah. Če vzgoja ne temelji na vrednotah, potem je ni. V sodobnem svetu se pomena dejavne integracije vrednot temeljito zavedajo delovne organizacije in institucije: najučinkovitejše in najuspešnejše so prav tiste, ki jim je uspelo izoblikovati jasno poslanstvo, utemeljeno na vrednotah (Adams, 2003; Blanchard in Stoner, 1997; Collins, 1996; Collins in Porras, 1991, 1995, 1996, 2002; Elizur in Koslowsky, 2001a, b; Griseri, 1998; Hitchcock, 1996; Kuczmarski in Kuczmarski, 1995; Mauro, Natale in Libertella, 1999; McDonald in Gandz, 1994; McNamara, 2002a, b; Musek Lešnik, 2003; Nanus, 1992; Peter Wildblood Consultants, 2000a, b; Peters in Waterman, 1982; Scott, Jaffe in Tobe, 1993; Talbot, 2003; Tarnow, 1998; Terez, 2002; Testa, 1999; Tracy, 2003; Wallace, Hunt in Richards, 1999). Upravljanje, ki temelji na vrednotah, je postalo geslo sodobnega organizacijskega duha (Anderson, 1997; Elizur in Koslowsky, 2001a, b; Musek Lešnik, 1998, 2003; Turner, 2002). Skrajni čas je, da (ponovno) postane tudi merilo sodobne vzgoje. Danes se mnogi strokovnjaki zavedajo, da so vrednote premalo prisotne v sodobni vzgoji, ki je kljub številnim opozorilom in kritikam še vedno močno zaznamovana s permisivno in post-niodernistično miselnostjo (Leming, 1996; Owen, 2001; Quong, Walker in Stott, 1998; Renchler, 1991; Senge, 1990, 2000; Snyder, Acker-Hocevar in Snyder, 2000). Relati-viziranje morale in razblinjanje odgovornosti je nujen spremljevalec tega trenda. Čeprav Je oblikovanje značaja od antičnih časov temeljni cilj vzgoje (Aristotel, 1962; Teofrast, 1971), imajo težnje po bolje organizirani vrednotni in značajski vzgoji danes ponovno zelo aktualne razsežnosti (Allman, 1999; Arthur, 2003; Damon, 2002; Elam, Lowell in Gallup, 1993; Himmelfarb, 1995; Jensen, 1996; Lickona. 1992, 1997; McClellan, 1992; Murphy, 2002; Otten, 2000, 2002; Rusnak, 1998; Ryan, 1996; Schaeffer, 1999; Wynne in Ryan, 1997). Kot da danes še posebno pomenljivo odmevajo besede Martina Luthra Kinga izpred desetletij (King, 1947): "Razum in znanje nista dovolj. Intelekt IN značaj -to je cil j prave vzgoje." Strokovnjaki in raziskovalci upravičeno opozarjajo, da seje v zadnjih desetletjih ob ekonomskem napredku in razvoju v glavnem povečevala tudi stopnja negativnih pojavov, zlasti kriminala in nasilja v medsebojnih odnosih, pa tudi v vzgoji (naraščanje vseh vrst zlorabe otrok). Zato so marsikje začeli temeljiteje razmišljati o možnostih dejavnejše integracije vrednot v vzgojni in izobraževalni sistem in vrednotna vzgoja brez indoktrinacije je postala že kar nekakšen recept za najsodobnejši sistemski vzgojni pristop. Značilne so npr. ugotovitve strokovnjakov, ki so vodili projekt integracije vrednot v šolstvo in vzgojo na Novi Zelandiji (Heenan, 1996, 2000); "Od 1960 je naše prebivalstvo naraslo za 33 odstotkov; nacionalni dohodek se je več kot podvojil, vladne naložbe v vzgojo in zdravje so dramatično narasle. Živimo dlje, zdravi smo bolj, kot smo bili kdajkoli, verjetno smo bogatejši in tehnološko naprednejši kot večina narodov. Toda v istem obdobju je za 400 odstotkov naraslo kriminalno nasilje, za 700 odstotkov je naraslo število rojstev zunaj zakona, potrojilo se je število otrok, ki živijo doma z enim samim staršem; število samomorov med najstniki se je povečalo štirikrat, na eno ločitev leta 1960 jih imamo zdaj šest... V tem obdobju je zabeležen tudi močan porast spolnih zločinov in zlorabe otrok." Podobne ugotovitve bi lahko zapisali tudi za mnoga druga razvita okolja, nedvomno veljajo podobni trendi tudi za naše razmere. Stanje vzgoje je po drugi svetovni vojni v razvitem demokratičnem svetu najbrž postalo res kritično, vendar v drugačni smeri, kot je bilo kritično v času prevladujočih avtoritarnih in tudi totalitarnih vzgojnih indoktrinacij. V enem in drugem primeru pa zadeva vrednotno in moralno zrelost ter odgovornost posameznika ter družbe. Če seje človek moral v imenu svobode in odgovornosti postavljati zoper avtoritarno vzgojo in indoktrinacijo, mora danes spet v imenu svobode in odgovornosti reševati vrednote same. Črtanje neutemeljenih avtoritet (beri indoktrinacije) iz vzgojnih načrtovanj je pomembno, črtanje avtoritete samih vrednot pa je nedopustno. A zakaj si lahko od dejavnejše vrednotne vzgoje obetamo izboljšanje? Razlog je preprost. Če bi se ljudje v svojem obnašanju ravnali v skladu z vrednotami, potem bi bilo vseh omenjenih in drugih negativnih pojavov (tistih namreč, ki izhajajo iz obnašanja, ki ni usklajeno z vrednotami) bistveno manj. Pomanjkljivost vrednotne vzgoje je v tem, da ne spodbuja dovolj odločenosti (vedenjskih namer), da bo posameznik ravnal v skladu s svojo vrednotno usmeritvijo. Danes dokaj dobro poznamo psihološke razloge, zaradi katerih nastaja neskladje med vrednotami in obnašanjem (Musek, 1993, 2000). Povsem jasno je torej, da bi na podlagi tega znanja lahko z ustreznejšim oblikovanjem dejavnih vrednot (k temu pa lahko prispeva ustrezna vrednotna vzgoja) vplivali na obnašanje in zmanjšali obseg negativnih pojavov v družbi. Za začetek se lahko vprašamo, ali je in kako daleč je pri nas dozorelo spoznanje o integraciji vrednot v našo vzgojno in izobraževalno prakso. V ta namen smo izvedli obsežno eksploratorno raziskavo pri večjem številu oseb, ki jih lahko označimo kot eksperte na področju vzgoje in izobraževanja v širšem pomenu besede (gre predvsem za pedagoge in psihologe ter dodiplomske in podiplomske študente pedagogike in psihologije). Namen raziskave je bil večstranski: želeli smo ugotoviti ekspertna stališča o vrednotah in vlogi vrednot v vzgoji (ne nazadnje tudi njihove lastne vrednotne orientacije), stališča o potrebnosti integracije vrednot v vzgojne cilje in vsebine (za vrednote nasploh in za posamezne vrednotne kategorije ter vzgojno izobraževalne cilje), pa tudi njihove ocene o tem, kateri so ključni agensi vrednotne vzgoje tako nasploh kot pri posameznih pomembnih kategorijah vrednot. Metoda Udeleženci V raziskavi je bilo zajetih 150 oseb, ki se študijsko ali profesionalno ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja (predvsem pedagogi, učitelji in psihologi vključno s študenti pedagogike in psihologije). Večina med njimi je bila ženskega spola (125), starostni razpon pa je bil od 19 do 56 let, s povprečjem okrog 23 let, kar kaže na prevlado študentskega segmenta v vzorcu. Instrumenti Posebej za namen raziskave smo oblikovali obsežen vprašalnik, ki je obsegel 16 kompleksnih vprašanj (nekatera so vključevala tudi ustrezne ocenjevalne lestvice in celo celovite merske instrumente, npr. lestvico vrednot). Izmed teh vprašanj smo za to raziskavo izbrali prvih 11. Obravnavanih 11 točk vprašalnika je navedenih v dodatku kot posebna priloga. Postopek Udeleženci so prejeli vprašalnik osebno ali po pošti hkrati z daljšim besedilom ki je vključevalo prošnjo za sodelovanje, utemeljitev in pojasnilo potrebe po tovrstnem raziskovanju ter navodilo za izpolnjevanje vprašalnika. Udeleženci so nato izpolnili vprašalnike, njihovi odgovori pa so bili obdelani s statističnimi analilzami. Rezultati in diskusija Izsledki raziskave bodo prikazani v skladu s strukturo vprašalnika, na katerega so odgovarjali eksperti. Zaradi lažjega sledenja in razumevanja je vprašalnik v celoti prikazan na koncu besedila v posebni prilogi. Kot že rečeno, se je vprašalnik nanašal predvsem na ekspertna stališča o vlogi vrednot v vzgoji in izobraževanju, na stališča o potrebnosti integracije vrednot v vzgojne cilje in vsebine (tako za vrednote nasploh kot za posamezne vrednotne kategorije ter vzgojno izobraževalne cilje), pa tudi na ocene ekspertov o tem, kateri so ključni agensi vrednotne vzgoje in kakšna sta njihov dejanski ter zaželeni vpliv na oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema pri posamezniku. 1-3. Vpliv kulturne tradicije, socialno ekonomskega in političnega konteksta na oblikovanje našega vrednotnega prostora Prva tri vprašanja ekspertnega instrumenta (glej prve tri točke vprašalnika v dodatni prilogi) so se nanašala na: - kulturno civilizacijske korenine našega vrednotnega prostora, - socialno ekonomski kontekst našega vrednotnega prostora in - politično sistemski kontekst našega vrednotnega prostora Večina ekspertov meni, da opredeljuje naš vrednotni prostor skupna helenistično-krščansko- novoveška kulturna tradicija Evrope in Zahoda (37,5 odstotka), po več kot četrtina jih meni, da ga opredeljuje krščanska kulturna tradicija (27,8 odstotka) oziroma katoliška kulturna tradicija (29,2) in le 5,6 odstotka jih meni, da opredeljuje naš vrednotni prostor laična novoveška meščanska kultura. Eksperti dalje v približno enakem odstotku menijo, daje glavni gospodarsko sistemski dejavnik vplivanja na vrednote tržni sistem (48,6 odstotkov) in mešane prvine tržnega 'n preteklega planskega sistema (46,5), razmeroma malo, le 4,9 odstotka jih meni, da na naš vrednotni prostor še vedno vplivajo predvsem ostanki prejšnjega planskega socia- lističnega sistema. Glede na dejstvo, da so se elementi tržnega gospodarstva v našem prostoru uveljavljali vsaj od druge polovice šestdesetih let, ti odgovori ne presenečajo. Glede politično sistemskega okvirja velika večina ekspertov (80,6 odstotka) prisoja vplivno vlogo v pretežni meri že sistemu demokratičnega političnega pluralizma, slaba petina (18,7 odstotka) pa jih vendarle meni, da se naš vrednotni prostor s političnega aspekta še oblikuje pretežno pod vplivom ostankov socialističnega enopartijskega sistema. 4. Končni (najvišji) cilji vzgoje Pri četrtem vprašanju so eksperti rangirali končne oziroma najvišje cilje vzgoje. Odgovarjali so na vprašanje, kaj so po vašem mnenju končni in najvišji cilji vzgoje in jih razvrščali po pomembnosti (glej preglednico 1). Preglednica 1. Povprečni rangi pomembnosti končnih vzgojnih ciljev (nižje povprečje pomeni višji rang pomembnosti). Končni vzgojni cilji Povprečni rang uresničevanje osebnih zmožnosti in potencialov 2,9586 boljša družba in boljši odnosi med ljudmi 3,2897 oblikovanje življenjskega smisla in poslanstva 4,0000 duhovna rast in modrost 4,2276 uresničevanje talentov in sposobnosti 4,3931 vsestranski napredek človeštva 6,2552 ohranjanje in preživetje človeštva 6,8333 vključevanje v naravni in kozmični red 7,5448 oblikovanje dobrega državljana 7,7517 vrhunski ustvarjalni dosežki 7,9514 odrešitev, zveličanje 10,1181 maksimalna moč in veljava v družbi 10,2897 Kot kažejo podatki s preglednice I so eksperti v povprečju za najvišji cilj vzgoje ocenili uresničevanje osebnih zmožnosti in potencialov (povprečni rang 2,96), v gornji del rang lestvice pa sodijo še cilji boljša družba in boljši odnosi med ljudmi (3,29), oblikovanje življenjskega smisla in poslanstva (4,00), duhovna rast in modrost (4,29) ter uresničevanje talentov in sposobnosti (4,39). Najnižji rang imata cilja maksimalna moč in veljava v družbi (10,29) in odrešitev, zveličanje (10,12). Ta cilja naj bi po mnenju ekspertov ne bila toliko v ospredju vzgojnih prizadevanj. Ta sodba se nekako ujema s splošnim prepričanjem, da so religiozni in politični smotri bolj stvar osebnega odločanja kot pa predmet splošne vzgoje. Ostali cilji so po ocenjeni pomembnosti nekje med obema navedenima skupinama ciljev, vendar med njimi ni velikih razlik. Ob četrtem vprašanju nas je tudi zanimalo, ali lahko iz rangov ekspertov razberemo latentne kategorije, v katere le-ti (nezavedno) razporejajo navedene najvišje vzgojne cilje. Povedano z drugimi besedami, nas je zanimalo ali obstaja latentna struktura teh ciljev. V ta namen smo analizirali odgovore ekspertov na četrto vprašanje s pomočjo multivariatnih analiz, ki nam razkrivajo bodisi latentne dimenzije (FA in MDS), bodisi taksonomsko (klasifikatorno) strukturo prostora najvišjih vzgojnih ciljev. Pri tem naj opozorim, da imajo rezultati faktorske analize le zelo aproksimativno vrednost, saj se rangi izključujejo. Preglednica 2. Rotirana faktorska matrika najvišjih vzgojnih ciljev. Faktor 1 2 3 4 vključevanje v naravni in kozmični red ,808 -,126 ,174 boljša družba in boljši odnosi med ljudmi ,788 ohranjanje in preživetje človeštva -,645 ,135 -,112 ,128 uresničevanje osebnih zmožnosti in potencialov -,473 -,U7 -,328 ,288 maksimalna moč in veljava v družbi ,214 ,791 ,227 oblikovanje življenjskega smisla in poslanstva -,135 ,735 ,232 odrešitev, zveličanje ,369 ,638 -,352 ,114 oblikovanje dobrega državljana -,264 ,494 -,336 duhovna rast in modrost ,136 ,820 vsestranski napredek človeštva -,378 ,354 -,580 vrhunski ustvarjalni dosežki ,170 ,155 ,846 uresničevanje talentov in sposobnosti ,331 -,628 Iz preglednice 2 lahko razberemo, da je faktorska analiza izločila štiri latentne dimenzije (faktorje) z večjo lastno vrednostjo kot 1,00. Ti štirje faktorji skupaj pojasnjujejo 60,69 odstotkov celotne variance spremenljivk. Vsi štirje so dokaj "močni", tudi zadnji pojasnjuje še vedno več kot 10 odstotkov celotne variance. Prvi faktor lahko interpretiramo kot bipolarno dimenzijo vzgojne usmerjenosti k osebnostni (individualni) rasti nasproti usmerjenosti k družbeni rasti: s to dimenzijo •niajo najvišja pozitivna nasičenja cilji uresničevanje talentov in sposobnosti, uresničevanje osebnih zmožnosti in potencialov in - v manjši meri - vrhunski ustvarjalni dosežki (vsi zadevajo uresničevanje osebnostnih potencialov), medtem ko so najvišja negativna nasičenja pri ciljih ohranjanje in preživetje človeštva, boljša družba in boljši odnosi med ljudmi in vsestranski napredek človeštva (vsi zadevajo človečansko in družbeno napredovanje in blagostanje). Druga latentna dimenzija ni tako bipolarna, najvišja nasičenja pa najdemo pri ciljih maksimalna moč in veljava v družbi, odrešitev in zveličanje, vrhunski ustvarjalni dosežki in vključevanje v naravni in kozmični red. Dimenzija ima očitno zelo kompleksno psihološko vsebino, ki je ni mogoče enostavno opredeliti. Nekako združuje usmerjanje k družbenemu uveljavljanju z usmerjenostjo k transcendentnim, eshato-loškim ciljem, oboje pa z vrhunsko ustvarjalnostjo in integriranjem v red narave in kozmosa. Morda je skupni imenovalec ciljev, nasičenih s to dimenzijo, preseganje osebnega in usmerjanje k transpersonalnim ciljem. Pogojno bi jo torej lahko označili kot usmerjenost k transpersonalnim smotrom. Tretja dimenzija je spet bipolarna, z njo je najbolj pozitivno nasičen cilj oblikovanje življenjskega smisla in poslanstva, najbolj negativno pa cilj vsestranski napredek človeštva. Dimenzija očitno razlikuje med vzgojno usmerjenostjo k osmišlje-Va"ju življenja in usmerjenostjo v dobrobit človeštva. Dimenzija morda zajame eksistencialno, vertikalno oblikovanje osebnosti na eni strani ter človečansko, horizontalno na drugi. Podobno velja za četrto latentno dimenzijo, ki najbolj pozitivno korelira s ciljem oblikovanje dobrega državljana, najbolj negativno pa s ciljem duhovna rast in modrost. Lahko bi jo označili kot dimenzijo vzgojne usmerjenosti k državljanskim vrlinam nasproti usmerjenosti k duhovnim vrlinam. 5. Najpomembnejše vsebine (sestavine) vzgoje Pri petem vprašanju (točka pet dodatne priloge) so eksperti rangirali tiste sestavine vzgoje in vzgojnih ciljev, ki po njihovem mnenju največ prispevajo k najvišjim vzgojnim ciljem. Preglednica 3. Povprečni rangi pomembnosti prispevanja vzgojnih sestavin k najvišjim vzgojnim ciljem(nižje povprečje pomeni višji rang pomembnosti). Povprečni rangi Standardni odklon oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema 2,7639 2,85546 oblikovanje dobrega značaja 3,7586 2,67518 splošna izobrazba 3,8819 2,31594 učenje osnovnih spretnosti za preživetje 5,5208 3,50019 spoznavanje naravnih zakonitosti 6,1655 3,34584 usposabljanje za uveljavljanje v življenju 6,7887 3,56665 disciplina 6,8276 3,03073 priprava za družinsko življenje 7,5379 2,88199 priprava za poklic 7,9021 2,85646 spodbujanje telesnega razvoja in telesnih spretnosti 8,2690 3,10523 spodbujanje umetniškega izražanja 8,2708 7,33344 oblikovanje svetovnega ali verskega nazora 8,5241 3,42799 Iz preglednice 3 vidimo, da je po mnenju ekspertov prav oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema sestavina vzgoje, ki največ prispeva k najvišjim vzgojnim ciljem, lemu sledita oblikovanje dobrega značaja in splošna izobrazba. Zanimivo in morda presenetljivo je, da eksperti prisojajo najnižji rang pomembnosti sestavinam kot so oblikovanje svetovnega ali verskega nazora, spodbujanje umetniškega izražanja in spodbujanje telesnega razvoja in telesnih spretnosti. Vrednote v odnosu do eksistencialnih in civilizacijskih standardov sodobnega sveta Naslednje, šesto vprašanje (glej točko 6 v prilogi) seje nanašalo na vlogo vrednot v odnosu do civilizacijskih in eksistencialnih osebnostnih ter družbenih standardov sodobnega sveta. Eksperti so ocenili, da so vrednote pomembne za te cilje, na ocenjevalni lestvici od I (povsem se strinjam) do 5 (povsem se ne strinjam). Preglednica 4. Povprečna ocena pomembnosti (1-5) oblikovanja vrednot za civilizacijske in eksistencialne standarde (ničle pred decimalno vejico so izpuščene). N Povprečje Standardni odklon oblikovanje osebnosti in značaja 145 4,6414 ,54868 duhovni napredek posameznika in človeštva 145 4,2000 ,76920 medsebojno sožitje in mir med ljudmi 145 4,1931 ,76645 odpravljanje negativnih pojavov v družbi 145 4,1241 ,91956 večja kakovost življenja 144 4,0069 ,90451 boljša perspektiva človeštva 145 3,9724 ,83287 očuvanje naravnega okolja 145 3,9241 ,93603 odpravljanje negativnih pojavov pri posamezniku 145 3,9103 ,91982 nadaljnji razvoj demokracije 145 3,2966 ,91381 Politična stabilnost 145 3,0138 1,00683 i^ospodarska stabilnost 145 2,9172 ,93172 Treba je poudariti, da se eksperti v povprečju povsem do vsaj srednje strinjajo (ocena 3), da oblikovanje vrednot prispeva k navedenim civilizacijskim in eksistencialnim standardom oziroma ciljem. Po mnenju ekspertov so vrednote najbolj pomembne za oblikovanje osebnosti in značaja, za duhovni napredek posameznika in človeštva in za medsebojno sožitje in mir med ljudmi. Najmanj so pomembne za gospodarsko stabilnost, politično stabilnost in nadaljnji razvoj demokracije. Pravzaprav bi lahko dejali, da so povprečne ocene za vse postavke, razen prve, ki odstopa navzgor in zadnjih treh, ki odstopajo navzdol, dokaj izenačene. Dokaj presenetljiva je ocena ekspertov, da oblikovanje vrednot ni ključnega pomena za razvoj demokracije, saj nas zgodovina in civilizacijske deklaracije prepričujejo o nasprotnem. Ker podobno menijo tudi o politični in gospodarski stabilnosti, lahko domnevamo, da naši eksperti morda Podcenjujejo societalni pomen vrednot na račun individualnega. Potreba po večjem vključevanju vrednot v vzgojo in izobraževanje Z našega raziskovalnega vidika je pomembno sedmo vprašanje, kjer gre za presojo, ali je potreba, da se v razvitem demokratičnem svetu vrednote v večji meri vključijo v vzgojni in izobraževalni proces. Več kot polovica (56,5 odstotka) ekspertov meni, da obstaja potreba po večjem vključevanju vrednot v vzgojni in izobraževalni proces. Ostalih 35,5 odstotka meni, da obstaja ta potreba vsaj delno, le 8,1 odstotek pa, da te potrebe ni. 8. Pomembnost glavnih področij vrednot in potreba po njihovem vključevanju v vzgojo in izobraževanje Pri osmem vprašanju (glej točko 8 v prilogi) so eksperti ocenjevali najprej pomembnost najpomembnejših področij vrednot (z ocenami od 1 do 10) nato pa tudi potrebo po vključevanju teh področij v vzgojni in izobraževalni proces (1-5). Preglednica 5. Povprečna ocena pomembnosti vrednotnih področij. Vrednotna področja Povprečje Standardni odklon življenjske vrednote (spoštovanje življenja) 9,5448 1,0068 družinske vrednote (družinska sreča, ljubezen do partnerja, do otrok, do 9,3586 1,1883 staršev) soeialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, prijateljstvo, 9,1944 1,4449 solidarnost) tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, 8,9448 1,2790 spoštovanje morale in zakonov) demokratične (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, enakopravnost) 8.9310 1,5030 vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) 8,8345 1,3845 okoljevarstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto 8,8333 1,2060 okolje) individualne vrednote (osebna svoboda, osebnostna integriteta in 8,7361 1,6172 nedotakljivost, čast in dostojanstvo posameznika) intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) 8.6552 1,4971 vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, spoštovanje 8,5793 1,8807 drugih narodov in kultur) societalne vrednote (mir, pravičnost, red, napredek) 8,5139 1,6172 spoznavne vrednote (resnica, spoznavanje, znanost) 8,1586 1,5753 duhovne in kulturne vrednote (duhovna rast, modrost, kulturno življenje) 8,1111 1,5470 delovne vrednote (delavnost, marljivost, storilnost) 7,7917 1,5185 značajske vrednote (redoljubnost, disciplina, urejenost, čistost, 7,6736 1,7851 skromnost) estetske vrednote (lepota, harmonija, umetnost, glasba) 7,6154 1,5651 hedonske vrednote (veselje, sreča, udobje, zadovoljstvo, telesno 7,3194 2,4082 uživanje) vrednote doseganja (ustvarjalni dosežki, uspešnost, prekašanje drugih) 6,2500 2,1304 patriotske vrednote (ljubezen do domovine, nacionalni ponos) 6,0347 2,4903 krščanske vrednote (ljubezen, upanje, vera) 5,8958 2,8865 ekonomske vrednote (dobro gospodarjenje, varčnost, smisel za dobiček, 5,8056 2,1557 naložbe in trženje) vrednote podjetništva (podjetništvo, podjetnost, vodenje, upravljanje) 5,1250 1,9643 vrednote reputacije (priznanost, ugled, renome, veljava, slava) 5,0490 2,1041 lukrativne vrednote (imetje, bogastvo, denar, luksuzne dobrine) 4,1528 2,2480 verske vrednote (spoštovanje Boga in religiozne dimenzije življenja, 3,7431 2,5136 razodete resnice, izpolnjevanje verskih dolžnosti) Očitno je, da - gledano v celoti - eksperti prisojajo apolonskim vrednotam večjo pomembnost kot dionizičnim. S pomočjo faktorske analize smo preverili latentno strukturo dobljenega prostora vrednotnih področij. Faktorska analiza je izločila 6 faktorjev z lastnimi vrednostmi nad 1, ki skupaj pojasnjujejo nekaj manj kot 64 odstotkov celotne variabilnosti manifestnih 25 spremenljivk (preglednica 6). Glede na scree-test se zdijo posebno pomembni prvi trije faktorji, ki pojasnjujejo nekaj pod 40 odstotkov variabilnosti pri šestfaktorski soluciji. Ekstrakcija, omejena na te tri faktorje (trifaktorska solucija), pojasni kar 47,649 odstotka celotne variance. Preglednica 7 kaže rotirano trifaktorsko solucijo za 25 vrednotnih področij. Glede na našo teorijo vrednot (Musek, 2000) bi lahko prvi izločeni faktor interpretirali kot centralno dimenzijo apolonskega področja vrednot s poudarkom na družbenih (demokratične, societalne, multikulturne, družinske in socialne vrednote), zdravstvenih in okoljskih področjih vrednot. Dimenzija zajema glavne vidike apolonske harmonije z drugimi, z okoljem, naravo in zdravjem. Ta dimenzija nasiča predvsem naslednja vrednotna področja: - demokratične vrednote (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, enakopravnost) - societalne vrednote (mir, pravičnost, red, napredek) - vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) - vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, spoštovanje drugih narodov in kultur) - okolje varstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto okolje) - družinske vrednote (družinska sreča, ljubezen do partnerja, do otrok, do staršev) - socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, prijateljstvo, solidarnost) Z naslednjo, drugo latentno dimenzijo, ki jo lahko interpretiramo kot dimenzijo dionizičnih vrednot, najbolj korelirajo naslednja vrednotna področja: - vrednote podjetništva (podjetništvo, podjetnost, vodenje, upravljanje) - ekonomske vrednote (dobro gospodarjenje, varčnost, smisel za dobiček, naložbe in trženje) - lukrativne vrednote (imetje, bogastvo, denar, luksuzne dobrine) - vrednote reputacije (priznanost, ugled, renome, veljava, slava) - vrednote doseganja (ustvarjalni dosežki, uspešnost, prekašanje drugih) - hedonske vrednote (veselje, sreča, udobje, zadovoljstvo, telesno uživanje) - intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) Tretja dimenzija nasiča naslednja vrednotna področja: - krščanske vrednote (ljubezen, upanje, vera) - verske vrednote (spoštovanje Boga in religiozne dimenzije življenja, razodete resnice, izpolnjevanje verskih dolžnosti) - patriotske vrednote (ljubezen do domovine, nacionalni ponos) - tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, spoštovanje morale in zakonov) - delovne vrednote (delavnost, marljivost, storilnost) - značajske vrednote (redoljubnost, disciplina, urejenost, čistost, skromnost) - estetske vrednote (lepota, harmonija, umetnost, glasba) - duhovne in kulturne vrednote (duhovna rast, modrost, kulturno življenje) V ospredju te dimenzije so predvsem verske, patriotske in tradicionalne moralne vrednote. Lahko bi jo interpretirali kot dimenzijo tradicionalnih vrednot. Preglednica 6. Pojasnjena varianca 6 faktorjev z lastnimi vrednostmi nad 1. Lastne vrednosti Rotirane vsote kvadratnih nasičenj Faktor 9 h variance kumulativni % 9 'o variance kumulativni % 1 6,333 25,330 25,330 4,112 16,447 16,447 2 2,955 11,818 37,149 3,438 13,753 30,199 3 2,625 10,500 47,649 2,401 9,606 39,805 4 1,533 6,133 53,782 2,390 9,560 49,365 5 1,336 5,342 59.124 1,855 7,421 56,786 6 1,195 4,780 63,904 1.780 7,118 63,904 Preglednica 7. Trije najpomembnejši faktorji (rotirani po Varimax metodi). Faktor demokratične (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, 1 ,774 2 ,198 3 enakopravnost) societalne vrednote (mir, pravičnost, red, napredek) ,759 ,210 ,141 vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) ,737 ,111 vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, ,704 ,176 spoštovanje drugih narodov in kultur) okoljevarstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto ,698 ,205 okolje) družinske vrednote (družinska sreča, ljubezen do partnerja, do otrok, ,695 ,136 do staršev) socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, prijateljstvo. ,686 ,188 solidarnost) vrednote podjetništva (podjetništvo, podjetnost, vodenje, upravljanje) ,164 ,786 ,124 ekonomske vrednote (dwbro gospodarjenje, varčnost, smisel za ,148 ,769 ,138 dobiček, naložbe in trženje) lukrativne vrednote (imetje, bogastvo, denar, luksuzne dobrine) ,734 -,142 vrednote reputacije (priznanost, ugled, renome, veljava, slava) ,692 ,107 vrednote doseganja (ustvarjalni dosežki, uspešnost, prekašanje -,160 ,623 ,326 drugih) hedonske vrednote (veselje, sreča, udobje, zadovoljstvo, telesno ,218 ,595 -,239 uživanje) intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) ,403 ,568 krščanske vrednote (ljubezen, upanje, vera) -,134 ,686 verske vrednote (spoštovanje Boga in religiozne dimenzije življenja, -,230 ,684 razodete resnice, izpolnjevanje verskih dolžnosti) patriotske vrednote (ljubezen do domovine, nacionalni ponos) ,184 ,668 tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, ,142 ,599 spoštovanje morale in zakonov) delovne vrednote (delavnost, marljivost, storilnost) ,447 ,575 značajske vrednote (redoljubnost, disciplina, urejenost, čistost, ,143 ,264 ,542 skromnost) estetske vrednote (lepota, harmonija, umetnost, glasba) ,151 ,277 ,406 duhovne in kulturne vrednote (duhovna rast, modrost, kulturno ,268 ,110 ,392 življenje) spoznavne vrednote (resnica, spoznavanje, znanost) ,488 ,455 individualne vrednote (osebna svoboda, osebnostna integriteta in ,242 ,354 nedotakljivost, čast in dostojanstvo posameznika) življenjske vrednote (spoštovanje življenja) ,463 -,191 Zanimivi so odgovori ekspertov na drugi del vprašanja, koliko je namreč potrebno večje vključevanje navedenih vrednotnih področij v vzgojno izobraževalni proces. Odgovori ekspertov (preglednica 8) dokaj jasno kažejo na precejšnje korelacije med prvim in drugim delom vprašanja. To pomeni, da eksperti v splošnem menijo, da so bolj potrebna vključevanja v vzgojno izobraževalni proces prav tista vrednotna področja, ki so pomembnejša. Vendar pa to ujemanje seveda ni popolno in kar nekaj področij vrednot je po mnenju ekspertov premalo vključenih v vzgojo in izobraževanje. To nedvomno velja za tista področja, kjer je povprečna ocena nad 4, kar pomeni veliko ali zelo veliko potrebo po vključevanju: - okoljevarstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto okolje) - socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, prijateljstvo, solidarnost) - življenjske vrednote (spoštovanje življenja) - vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, spoštovanje drugih narodov in kultur) - demokratične (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, enakopravnost) - vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) - tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, spoštovanje morale in zakonov) - intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) Preglednica 8. Rang vrednotnih področij glede na potrebo večjega vključevanja v vzgojo in izobraževanje. Povprečna Standardni ocena odklon okoljevarstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto okolje) socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, prijateljstvo, solidarnost) življenjske vrednote (spoštovanje življenja) vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, spoštovanje drugih narodov in kultur) demokratične (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, enakopravnost) vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, spoštovanje morale in zakonov) intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) družinske vrednote (družinska sreča, ljubezen do partnerja, do otrok, do staršev) societalne vrednote (mir, pravičnost, red, napredek) duhovne in kulturne vrednote (duhovna rast, modrost, kulturno življenje) spoznavne vrednote (resnica, spoznavanje, znanost) značajske vrednote (redoljubnost, disciplina, urejenost, čistost, skromnost) individualne vrednote (osebna svoboda, osebnostna integriteta in nedotakljivost, čast in dostojanstvo posameznika) delovne vrednote (delavnost, marljivost, storilnost) estetske vrednote (lepota, harmonija, umetnost, glasba) patriotske vrednote (ljubezen do domovine, nacionalni ponos) 4,3611 ,9724 4,3542 ,9786 4,3448 1,0566 4,3172 1,0455 4,2069 1,0131 4,1379 1,0777 4,2621 1,0343 4,0345 1,0828 3,9655 1,2157 3,8966 1,0848 3,8611 1,1069 3,7517 1,3465 3,7361 2,7684 3,7241 1,2719 3,6479 1,0532 3,5833 ,9859 2,8611 1.2325 hedonske vrednote (veselje, sreča, udobje, zadovoljstvo, telesno 2,8462 1,3443 uživanje) vrednote doseganja (ustvarjalni dosežki, uspešnost, prekašanje drugih) 2,5139 1,1281 ekonomske vrednote (dobro gospodarjenje, varčnost, smisel za 2,5000 1,0511 dobiček, naložbe in trženje) vrednote podjetništva (podjetništvo, podjetnost, vodenje, upravljanje) 2,3958 2,7665 krščanske vrednote (ljubezen, upanje, vera) 2,3889 1,2353 vrednote reputacije (priznanost, ugled, renome, veljava, slava) 1,8741 1,0337 verske vrednote (spoštovanje Boga in religiozne dimenzije življenja, 1,5417 ,8352 razodete resnice, izpolnjevanje verskih dolžnosti) lukrativne vrednote (imetje, bogastvo, denar, luksuzne dobrine) 1,4583 ,8010 9. Pomembnost 65 vrednot, njihova prisotnost v šolanju in potreba po vključevanju v šolski proces Pri devetem vprašanju (glej točko 9 priloge) so eksperti ocenjevali pomembnost posameznih vrednot (gre za vrednote, ki so vključene v lestvico vrednot MLV in še 11 dodanih vrednot; iz kontrolnih razlogov se ena izmed njih, modrost, pojavlja dvakrat). Ocenjevali so tudi, koliko so te vrednote dejansko prisotne v šolski situaciji in ali bi jih bilo treba vključiti v večji meri v šolski proces. Preglednica 9. Povprečna pomembnost 65 vrednot. Vrednote Povprečje Standardni odklon zdravje 9,5903 ,8643 ljubezen 9,5586 1,1419 ljubezen do otrok 9,4897 ,9939 razumevanje s partnerjem 9,4138 1,0645 mir na svetu 9,4028 1,3808 prijateljstvo 9,3448 1,2325 družinska sreča 9,2897 1,2186 spoštovanje življenja 9,1241 1,7594 sožitje in sloga med ljudmi 9,0694 1,2098 spoštovanje in ljubezen do staršev 9,0483 1,1805 enakost med ljudmi 8,9862 1,5678 poštenost 8,9724 1,4286 znanje 8,9241 1,3441 izpopolnjevanje samega sebe 8,9034 1,6680 zvestoba 8,8403 1,5719 enakopravnost med narodi 8,8276 1,6847 pravičnost 8,8138 1,2527 strpnost 8,7793 1,4836 solidarnost in tovarištvo 8,7310 1,3553 izobrazba 8,7241 1,3254 prosto gibanje 8,7172 1,5666 dobrota in nesebičnost 8,5586 1,4283 upanje v prihodnost 8,5310 1,6459 ohranjanje in varstvo narave in okolja 8,5310 1,5945 modrost 8,4414 1,5894 spoštovanje drugih kultur 8,4207 1,7024 ANTHROPOS 2003 1/4, str. 97-142 modrost 8,4056 1,6065 spoznavanje resnice 8,3793 1,4817 dobri spolni odnosi 8,3586 1,7187 duhovna rast 8,3357 1,7996 zdrava prehrana 8,2828 1,6146 telesna kultura 8,2345 1,6500 družabno življenje 8,1724 1,6217 delavnost 8,1379 1,3261 uspeh v poklicu 8,0483 1,5782 prosti čas 8,0207 1,7339 sožitje z naravo 8,0000 1,7678 ustvarjalni dosežki 7,9862 1,8408 osebna nedotakljivost 7,8690 2,0792 veselje in zabava 7,8345 1,5724 napredek 7,8276 1,5427 polno in vznemirljivo življenje 7,7569 1,8671 udobno življenje 7,6483 1,6772 spoštovanje zakonov 7,6414 1,7308 mir in počitek 7,6250 1,6551 čistost 7,5000 2,1998 uživanje v umetnost 7,3310 1,5858 smisel za kulturo 7,2897 1,5852 veliki dosežki v življenju 6,9241 2,0786 skromnost 6,8759 1,9539 znanstveni dosežki 6,8690 2,0691 ljubezen do domovine 6,7724 2,3116 dolgo življenje 6,6667 2,2345 varčnost 6,6069 1,7090 dobro gospodarjenje 6,3241 1,9253 dobra hrana in pijača 5,8897 2,0787 voditeljske sposobnosti 5,8414 2,0367 ugled v družbi 5,7172 2,0673 smisel za podjetništvo 5,5586 1,9253 denar in imetje 4,9793 2,2313 moč in vplivnost 4,3793 2,0919 Prekašanje in preseganje drugih 4,3517 2,1458 vera v Boga 4,2759 3,0788 slava in občudovanje 3,8125 1,9964 Izpolnjevanje verskih dolžnosti 3,6667 2,7329 Zanimivi in poučni so pogledi ekspertov na prisotnost vrednot v šolskem sistemu (preglednica 10) Med vrednotami, ki so po njihovem mnenju najbolj prisotne v šolanju so poleg najbolj pričakovanih (izobrazba, znanje, uspeh v poklicu, spoštovanje zakonov) zlasti storilnostne in druge potenčne vrednote. To lahko pomeni, da eksperti soglašajo z oceno, daje naša šola dokaj storilnostno naravnana. Preglednica 10. Povprečna ocena dejanske prisotnosti vrednot v šolanju. Povprečje Standardni odklon izobrazba 4,3333 ,9312 prekašanje in preseganje drugih 4,2000 ,9690 znanje 4,1310 ,9373 delavnost 3,7241 ,9241 spoštovanje zakonov 3,5347 1,2055 moč in vplivnost 3,5310 1,2079 uspeh v poklicu 3,4375 1,1691 ugled v družbi 3,3724 1,2745 družabno življenje 3,2483 1,1698 prijateljstvo 3,2431 1,1046 denar in imetje 3,1862 1,3070 slava in občudovanje 3,0828 1,3150 napredek 3,0764 1,0247 telesna kultura 3,0139 1,0773 ustvarjalni dosežki 3,0138 1,1666 znanstveni dosežki 2,9653 1,3349 spoštovanje in ljubezen do staršev 2,9514 1,2252 solidarnost in tovarištvo 2,9375 1,0592 zdravje 2,9241 ,9795 veliki dosežki v življenju 2,8819 1,2031 mir na svetu 2,8690 1,1134 spoznavanje resnice 2,8681 1,1900 ohranjanje in varstvo narave in okolja 2,8681 1,1172 pravičnost 2,8299 1,1590 ljubezen do domovine 2,8229 1,2730 spoštovanje življenja 2,7917 1,3109 spoštovanje drugih kultur 2,7569 1,1297 voditeljske sposobnosti 2,7500 1,1125 strpnost 2,7431 1,0887 enakopravnost med narodi 2,7310 1,0291 modrost 2,7292 1,1839 modrost 2,7254 1,2270 sožitje in sloga med ljudmi 2,7241 ,8778 veselje in zabava 2,7172 1,3055 enakost med ljudmi 2,7103 1,0201 poštenost 2,6897 ,9168 prosto gibanje 2,6552 1,1079 čistost 2,6525 1,2011 zdrava prehrana 2,6111 1,0585 izpopolnjevanje samega sebe 2,5759 1,1701 ljubezen 2,4722 1,0574 ljubezen do otrok 2,4476 1,1487 upanje v prihodnost 2,4236 ,9935 smisel za kulturo 2,4000 ,8851 prosti čas 2,3889 1,0452 osebna nedotakljivost 2,3403 1,1537 ANTHROPOS 2003 1/4, str. 97-142 dobro gospodarjenje 2,3403 1,0589 smisel za podjetništvo 2,3333 1,0774 varčnost 2,2847 1,0555 uživanje v umetnost 2,2759 ,9241 sožitje z naravo 2,2483 1,0242 družinska sreča 2,2292 1,0559 udobno življenje 2,1944 1,0985 dobrota in nesebičnost 2,1931 ,8684 skromnost 2,1806 1,3621 polno in vznemirljivo življenje 2,1458 1,0443 dobra hrana in pijača 2,1181 1,1062 zvestoba 2,1111 1,0249 razumevanje s partnerjem 2,0140 ,9493 dolgo življenje 2,0069 1,0806 duhovna rast 1,9653 1,0866 mir in počitek 1,8828 ,8780 dobri spolni odnosi 1,6458 1,0205 vera v Boga 1,4861 ,7843 izpolnjevanje verskih dolžnosti 1,4545 ,8369 In kaj menijo eksperti o tem, katere izmed navedenih potreb je treba bolj vključevati v šolanje? Njihovi odgovori se dopolnjujejo z odgovori za posamezna širša vrednotna področja, o katerih smo že govorili. Preglednica 11 nam kaže range posameznih vrednot glede na potrebo po večjem vključevanju v šolanje. Kot vidimo, so pri vrhu vrednote kot izpopolnjevanje samega sebe, spoštovanje življenja, ohranjanje in varstvo narave in okolja, enakost med ljudmi, strpnost, mir na svetu, pravičnost, sožitje •n sloga med ljudmi, poštenost in zdravje. Najmanj potrebe po večjem vključevanju v šolanje vidijo ocenjevalci pri statusnih, čutnih in verskih vrednotah. Preglednica 11. Povprečna ocena potrebe po vključevanju vrednot v šolanje Povprečje Standardni odklon izpopolnjevanje samega sebe 4,4207 ,7516 spoštovanje življenja 4,4097 ,9039 ohranjanje in varstvo narave in okolja 4,2639 ,8609 enakost med ljudmi 4,2276 ,9982 strpnost 4,1875 ,9892 mir na svetu 4,1724 ,9814 pravičnost 4,1667 ,9084 sožitje in sloga med ljudmi 4,1586 ,9330 Poštenost 4,1310 ,8917 zdravje 4,1310 1,0623 Prijateljstvo 4,0868 1,0517 spoštovanje drugih kultur 4,0625 ,9403 solidarnost in tovarištvo 4,0556 ,9664 dobrota in nesebičnost 4,0276 ,9048 zdrava prehrana 4,0208 1,0274 enakopravnost med narodi 4,0207 1,0373 ljubezen 4,0138 1,0407 duhovna rast 3,9720 1,1066 ustvarjalni dosežki 3,9586 1,0598 izobrazba 3,9583 1,2283 ljubezen do otrok 3,9514 1,0988 znanje 3,9379 1,2760 sožitje z naravo 3,8483 1,0296 spoštovanje in ljubezen do staršev 3,8333 1,1031 modrost 3,7639 ,9894 upanje v prihodnost 3,7517 1,0771 telesna kultura 3,7431 1,1266 modrost 3,7394 1,1024 spoznavanje resnice 3,7361 1,0902 družinska sreča 3,7034 1,1494 uživanje v umetnost 3,6552 ,8770 zvestoba 3,5694 1,2552 razumevanje s partnerjem 3,5694 1,2496 delavnost 3,5448 1,2075 smisel za kulturo 3,5347 ,9601 prosti čas 3,5278 1,0508 veselje in zabava 3,4690 1,0142 napredek 3,4583 1,0701 družabno življenje 3,4345 1,1044 prosto gibanje 3,4276 1,1164 spoštovanje zakonov 3,3958 1,1898 osebna nedotakljivost 3,3750 1,2453 uspeh v poklicu 3,3125 ,9998 polno in vznemirljivo življenje 3,2292 1,0625 ljubezen do domovine 3,2153 1,2299 znanstveni dosežki 3,1806 1,1009 mir in počitek 3,1310 1,0882 čistost 3,0493 1,2623 dobri spolni odnosi 3,0208 1,3194 dobro gospodarjenje 3,0000 1,0511 skromnost 2,9861 1,2117 varčnost 2,9792 ,9786 veliki dosežki v življenju 2,8542 1,0171 udobno življenje 2,6806 1,1746 voditeljske sposobnosti 2,6389 1,0283 smisel za podjetništvo 2,5208 ,9605 dobra hrana in pijača 2,4097 1,2539 dolgo življenje 2,3566 1,1592 ugled v družbi 1,9310 ,9254 vera v Boga 1,6828 1,0254 prekašanje in preseganje drugih 1,6483 ,7410 izpolnjevanje verskih dolžnosti 1,6111 1,0249 moč in vplivnost 1,5931 ,7592 denar in imetje 1,5448 ,7167 slava in občudovanje 1,4069 ,5464 Ob tem se porajata dve nadaljnji vprašanji. Katere so tiste vrednote, ki so po mnenju ekspertov preveč prisotne v šoli in katere so tiste, ki so premalo prisotne. Na to lahko odgovorimo s primerjavo ekspertnih ocen pri vseh treh aspektih vprašanja 9 (pomembnost, prisotnost, potreba po večjem vključevanju). Preglednica 12. Korelacije med pomembnostjo, dejansko prisotnostjo in potrebo po večjem vključevanju vrednot. ______pomembnost prisotnost potreba po vključevanju pomembnost 1,000 ,046 ,931*** dejanska prisotnost ,046 1,000 ,066 potreba po vključevanju_1.000_ *** p<0,001 Preglednica 12 nam kaže korelacije ekspertnih ocen med vsemi tremi aspekti vrednot: pomembnostjo, dejansko prisotnostjo in potrebo po vključevanjuj vrednot v šolski sistem. Vsekakor je korelacija med pomembnostjo in potrebo po vključevanju pričakovana in ta korelacija je skoraj popolna (r = 0,931) in samoumevno skrajno statistično pomembna. To seveda pomeni, da eksperti absolutno menijo, da je potrebno vključevati v šolski sistem vrednote, ki jo najpomembnejše. Zanimivi pa sta preostali korelaciji. Med oceno pomembnost in oceno prisotnosti vrednot ne le, da ni pomembne korelacije, ampak je korelacija ničelna (r = 0,046)! To pomeni, da po mnenju ekspertov, to, katere vrednote so prisotne v šolskem sistemu, ni odvisno od njihove pomembnosti! Res je, da korelacija ni negativna (kar bi seveda pomenilo, da so v šolskem sistemu bolj Prisotne manj pomembne kot bolj pomembne vrednote), a vendarle je kar presenetljivo, da gre za tolikšno neujemanje, za katerim lahko slutimo, da eksperti močno pogrešajo ustrezne vrednotne usmerjenosti in izpolnjenosti v dejanskem šolskem sistemu. Potemtakem je razumljivo, da je tudi korelacija med dejansko prisotnostjo in potrebo po večjem vključevanju vrednot praktično ničelna (r = 0,066). Katere so torej tiste vrednost, ki so po mnenju ekspertov pomembne, a premalo Prisotne? To so očitno predvsem tiste vrednote, ki so najvišje ocenjene glede potrebe po vključevanju v šolanje (glej preglednico 11): izpopolnjevanje samega sebe, spoštovanje življenja, ohranjanje in varstvo narave in okolja, enakost med ljudmi, strpnost, mir na svetu, pravičnost, sožitje in sloga med ljudmi, poštenost, zdravje, prijateljstvo, spoštovanje drugih kultur, solidarnost in tovarištvo, dobrota in nesebičnost, zdrava prehrana, enakopravnost med narodi in ljubezen. Prav na vrhu je po oceni ekspertov izpopolnjevanje samega sebe, kar je torej najbrž resnično nekam pozabljena vrednota našega in ne samo našega vzgojnega in ■zobraževalnega sistema. Ker so eksperti predvsem pedagogi in psihologi je razveseljivo, da vsaj oni ne pozabljajo na ta vrednotni cilj. Sicer pa po mnenju ekspertov prevladujejo življenjske, naravno-okoljske, demokratične (societalne), socialne, značajske (poštenost!) in zdravstvene vrednote. To je precej drugačna slika, kot jo kažejo ocene, katere vrednote so dejansko prisotne v našem šolstvu (glej preglednico 10). To podobo samo potrjuje dejstvo, da so potenčne in storilnostne vrednote, ki so po ocenah ekspertov v samem vrhu dejansko prisotnih vrednot, na repu ekspertne lestvice vrednot, ki jih je potrebno v večji meri vključevati v šolski sistem. Vsekakor lahko sklepamo, da so vsaj nekatere izmed njih premočno prisotne v tem sistemu. Zanimiv pa je podatek, da sta znanje in izobrazba med vrednotami, ki jih je po mnenju ekspertov potrebno močno vključevati v šolski sistem, čeprav ocenjujejo, da sta med prvimi, ki so v njem že pri- šotni. To prav lahko pomeni, da daje naša šola kljub svoji usmerjenosti v izobraževanje, še premalo znanja in izobrazbe (premalo usmerja npr. tudi v kreativnost). Kako rešiti ta problem, ne da bi šolo prenatrpali z izobrazbenimi vsebinami? Edina sprejemljiva možnost se zdi preusmerjanje iz kvantitativnega v kvalitativno znanje, torej v kvalitativno strukturacijo izobrazbe, ki omogoči, da si posameznik pridobi ob manjši časovni porabi tudi bistveno več kvantitativnega znanja. Faktorska analiza 65 vrednot je po Kaiserjevem kriteriju izločila 17 latentnih dimenzij vrednotnega prostora (faktorjev). Teh 17 faktorjev pojasnjuje 72,58 odstotkov celotne variance 65 manifestnih spremenljivk. Kar 32 odstotkov (31,98) variance pa pojasnjujeta prva dva faktorja, ki sta za nameček še zelo izenačena med seboj (16,41% in 15,57%). Tudi scree test priporoča dvofaktorsko solucijo in potem eventualno še pet-faktorsko. Preglednica 13 kaže rotirano faktorsko matriko za oba glavna faktorja, ki naj nam pomaga pri njuni psihološki vsebinski interpretaciji. Za dvofaktorsko in petfak-torsko solucijo smo se odločili tudi zato, ker je razmerje med številom spremenljivk in udeležencev zelo daleč od povsem neproblematičnega (denimo 1 proti 5); omenjeni soluciji sta zanesljivo bistveno robustnejši od ekstrakcije po Kaiserjevem kriteriju. Kljub temu pa spričo omenjene omejitve lahko dobljene rezultate faktorske analize interpretiramo le z dodatno previdnostjo. Preglednica 13. Rotirana faktorska matrika za dva glavna faktorja v prostoru 65 vrednot. Faktor 1 2 sožitje in sloga med ljudmi ,738 ,156 enakopravnost med narodi ,705 ,244 solidarnost in tovarištvo ,704 ,131 enakost med ljudmi ,639 ohranjanje in varstvo narave in okolja ,620 ,170 mir na svetu ,610 dobrota in nesebičnost ,595 spoštovanje drugih kultur ,581 ,247 spoštovanje in ljubezen do staršev ,572 ,290 zdrava prehrana ,567 ,286 sožitje z naravo ,551 strpnost ,551 prijateljstvo ,547 ,182 prosto gibanje ,527 ,283 pravičnost ,525 telesna kultura ,519 ,331 skromnost ,513 delavnost ,505 ,296 spoštovanje zakonov ,481 ,218 smisel za kulturo ,477 ,357 poštenost ,443 znanje ,432 ,323 spoznavanje resnice ,431 uživanje v umetnost ,417 ,234 ljubezen do otrok ,410 ,180 zdravje ,407 ,224 družinska sreča ,401 ,106 mir in počitek ,313 ,286 izpopolnjevanje samega sebe ,394 ,272 razumevanje s partnerjem ,380 ,270 osebna nedotakljivost ,327 ,200 izpolnjevanje verskih dolžnosti ,125 ljubezen ,316 duhovna rast ,320 vera v Boga ,125 spoštovanje življenja ,124 moč in vplivnost -,350 ,744 veliki dosežki v življenju ,737 slava in občudovanje -,281 ,726 ugled v družbi -,119 ,709 prekašanje in preseganje drugih -,236 ,691 denar in imetje -,270 ,691 smisel za podjetništvo ,109 ,628 voditeljske sposobnosti ,620 dobro gospodarjenje ,218 ,609 Prosti čas ,325 ,608 uspeh v poklicu ,123 ,595 udobno življenje ,239 ,586 Polno in vznemirljivo življenje ,220 ,563 dobra hrana in pijača ,558 družabno življenje ,264 ,548 napredek ,395 ,546 veselje in zabava ,334 ,543 dobri spolni odnosi ,330 ,527 ustvarjalni dosežki ,228 ,494 znanstveni dosežki ,220 ,454 dolgo življenje ,165 ,431 varčnost ,330 ,429 izobrazba ,391 ,404 ljubezen do domovine ,338 ,368 čistost ,306 ,365 upanje v prihodnost ,292 ,330 zvestoba ,312 ,314 modrost ,213 ,268 modrost ,147 ,266 Iz preglednice 13 je razvidno, da lahko prvi velefaktor vrednot interpetiramo kot faktor apolonskih, drugega pa kot faktor dionizičnih vrednot. Nekoliko šaljiv preskus naše interpretacije da primerjava vrednot zdrava prehrana in dobra hrana in pijača. Prva je jasno nasičena s prvim, druga pa z drugim faktorjem. Če pogledamo zdaj še petfaktorsko solucijo (preglednica 14), ki je po scree testu Primernejša kot denimo štirifaktorska, dobimo nekoliko razširjen seznam vrednotnih kategorij višjega obsega (vrednotnih tipov). Vseh pet faktorjev pojasnjuje 44,825 odstotkov celotne variance v izvorni korelacijski matriki. Po vrsti lahko interpretiramo pet latentnih dimenzij kot: 1. Potenčna dimenzija vrednot, s katero so nasičene predvsem naslednje posamezne vrednote: moč in vplivnost, slava in občudovanje, prekašanje in preseganje drugih, ugled v družbi, veliki dosežki v življenju, denar in imetje, voditeljske sposobnosti, smisel za podjetništvo idr. S to dimenzijo so nasičene tudi hedonske vrednote. 2. Societalna dimenzija vrednot, s katero so nasičene vrednote spoštovanje drugih kultur, sožitje in sloga med ljudmi, enakopravnost med narodi, ohranjanje in varstvo narave in okolja, enakost med ljudmi, strpnost, smisel za kulturo in druge. 3. Moralna dimenzija vrednot, s katero so nasičene vrednote delavnost, dobrota in nesebičnost, ljubezen do domovine, spoštovanje zakonov, pravičnost, skromnost, poštenost, varčnost, izpolnjevanje verskih dolžnosti in druge. 4. Dimenzija vrednot harmonije (socialne, družinske, osebne...), s katero so nasičene vrednote družinska sreča, zdravje, ljubezen, ljubezen do otrok, razumevanje s partnerjem, mir in počitek ter druge. 5. Dimenzija izpolnitvenih vrednot, s katero so nasičene vrednote modrost, duhovna rast, spoznavanje resnice, izpopolnjevanje samega sebe, vera v Boga, upanje v prihodnost in druge. Preglednica 14. Rotirana faktorska matrika za petfaktorsko solucijo. Faktorji 1 2 3 4 5 moč in vplivnost ,809 -,152 slava in občudovanje ,773 prekašanje in preseganje drugih ,736 ugled v družbi ,718 ,155 veliki dosežki v življenju ,716 ,106 ,262 denar in imetje ,715 -,125 -,141 ,182 voditeljske sposobnosti ,626 ,204 -,133 ,114 smisel za podjetništvo ,614 ,127 ,436 dobro gospodarjenje ,565 ,220 ,432 uspeh v poklicu ,530 ,113 ,199 ,226 dobra hrana in pijača ,511 ,224 prosti čas ,502 ,331 ,151 ,350 udobno življenje ,485 ,292 ,465 polno in vznemirljivo življenje ,468 ,296 -,115 ,352 ,179 družabno življenje ,453 ,361 ,357 ustvarjalni dosežki ,452 ,426 ,211 napredek ,450 ,404 ,310 ,154 znanstveni dosežki ,416 ,350 ,154 veselje in zabava ,413 ,284 ,474 ,130 dobri spolni odnosi ,404 ,307 ,449 varčnost ,353 ,201 ,498 ,118 dolgo življenje ,344 ,233 ,333 ,174 spoštovanje drugih kultur ,141 ,753 ,138 -,101 sožitje in sloga med ljudmi ,729 ,208 ,244 enakopravnost med narodi ,703 ,183 ,335 ohranjanje in varstvo narave in okolja ,669 ,250 enakost med ljudmi ,665 ,250 strpnost ,636 ,136 smisel za kulturo ,264 ,604 ,131 -,134 ,415 uživanje v umetnost ,169 ,575 ,125 -,212 ,285 prosto gibanje ,136 ,567 ,434 zdrava prehrana ,158 ,531 ,318 ,211 telesna kultura ,211 ,514 ,251 ,185 solidarnost in tovarištvo ,496 ,444 ,264 ,115 spoštovanje in ljubezen do staršev ,147 ,430 ,382 ,293 mir na svetu -,109 ,428 ,293 ,282 ,124 sožitje z naravo -,140 ,428 ,206 ,117 ,295 znanje ,213 ,408 ,179 ,148 ,210 osebna nedotakljivost ,120 ,392 ,182 prijateljstvo ,392 ,166 ,401 ,174 izobrazba ,291 ,337 ,194 ,248 ,144 spoznavanje resnice ,306 ,127 ,547 delavnost ,173 ,239 ,613 ,193 dobrota in nesebičnost ,255 ,607 ,160 ,209 ljubezen do domovine ,275 ,588 ,112 ,170 spoštovanje zakonov ,109 ,243 ,586 ,127 pravičnost ,290 ,552 ,133 skromnost ,212 ,530 ,127 ,213 Poštenost -,115 ,176 ,499 ,129 izpolnjevanje verskih dolžnosti -,204 ,464 -,111 ,356 vera v Boga -,167 ,340 ,445 zvestoba ,211 ,340 ,309 Čistost ,265 ,122 ,315 ,214 ,228 družinska sreča ,269 ,596 zdravje ,178 ,144 ,592 ljubezen -,163 ,580 ljubezen do otrok ,133 ,245 ,534 razumevanje s partnerjem ,134 ,236 ,528 mir in počitek ,148 ,134 ,489 ,304 modrost ,163 ,169 ,721 modrost ,191 ,664 duhovna rast -,119 ,277 ,578 ■zpopolnjevanje samega sebe ,128 ,183 ,118 ,327 ,503 upanje v prihodnost ,209 ,248 ,304 ,436 spoštovanje življenja -,118 ,183 -,136 ,149 Zanimivo je seveda videti, kako eksperti ocenjujejo relativno pomembnost nad-rednih kategorij vrednot. Na podlagi faktorskih vrednosti za te kategorije lahko vpeljemo enačbe za pretvorbo ocen posameznih vrednost v nadredne kategorije vrednot. Rezultate ekspertnih ocen pri nadrednih kategorijah največjega obsega in večjega obsega kaže preglednica 15. Iz nje je razvidno, da med vrednotnimi makrokategorijami apolonske vrednote eksperti ocenjujejo više od dionizičnih, med vrednotnimi tipi so najvišje ocenjeni vrednotni tipi harmonične vrednote, nato izpolnitvene, societalne, moralne in na koncu potenčne vrednote. Preglednica 15. Povprečne ocene in standardne deviacije za faktorsko definirane kategorije vrednot največjega in večjega obsega. N Povprečje Standardni odklon Apolonske vrednote 145 8,5968 ,9907 Dionizične vrednote 145 6,3457 1,2354 Potenčne vrednote 145 5,5953 1,4398 Societalne vrednote 145 8,4026 1,1604 Moralne vrednote 145 7,4339 1,1110 Vrednote harmonijeN 145 9,1592 ,7745 Izpolnitvene vrednote 145 8,5210 1,0780 Razlike v ocenah nadrednih kategorij so statistično signifikantne. To velja tako za t-test med obema kategorijama največjega obsega (p < 0,001), kot za analizo variance (model ponovljenih meritev) pri petih kategorijah večjega obsega (p < 0,001). 10. Dejanski relativni delež dejavnikov in ustanov pri oblikovanju vrednot Pri desetem vprašanju (glej točko 10 v Dodatku A) so eksperti ocenjevali delež, ki ga različni dejavniki in ustanove prispevajo dejansko k oblikovanju vrednot. Preglednica 16. Povprečni rangi deleža posameznih dejavnikov pri oblikovanju vrednot. VREDNOTE starši, družina vzgojne ustanove (vrtec, šola, vzgojitelji, učitelji) vrstniki cerkev druge ustanove in društva (npr. športna, umetniška...) mediji (knjige, časopisi, radio, TV, filmi, internet...) družinska sreča 1,1748 3,5315 4,0559 3,2378 4,6993 4,1761 poštenost 1,1888 2,6667 3,4306 3,9861 4,6389 4,9653 ljubezen do otrok 1,1888 3,2937 3,9231 3,5664 4,6364 4,1831 dobrota in nesebičnost 1,2014 2,8542 3,3264 3,5625 4,5417 5,1806 spoštovanje in ljubezen do staršev 1,3099 3,1408 4,0845 2,9437 4,6901 4,6241 ljubezen 1,3147 4,0140 2,6084 3,7203 4,6084 4,5423 varčnost 1,3451 3,0000 4,1338 3,7676 4,2042 4,5390 zdravje 1,3916 2,9371 4,2657 4,8392 3,8252 3,6056 zvestoba 1,4126 4,0490 3,0839 3,1259 4,5524 4,6268 skromnost 1,4718 3,3451 4,1408 2,5986 4,4577 4,9000 čistost 1,4789 2,9437 4,0000 3,3592 4,4437 4,5887 spoštovanje življenja 1,4825 3,2028 4,0423 2,9650 4,6014 4,3944 pravičnost 1,5105 3,0769 3,5874 3,4056 4,4615 4,7887 razumevanje s partnerjem 1,5455 4,1538 2,5664 4,3007 4,6479 3,8028 znanje 2,1469 1,3846 4,3636 5,3636 3,5734 3,8732 izobrazba 2,0211 1,5563 4,3239 5,3803 3,8521 3,5674 znanstveni dosežki 3.3662 1,5704 4,4718 5,6549 3,2254 2,8156 delavnost 1,5486 1,7917 4,3194 4,7708 3,4097 5,0000 usjieh v poklicu 2,1678 1,8531 3,7832 5,6503 3,9790 3.4225 napredek 3,1901 1.8732 4,3732 5,5915 3,3239 2,6028 modrost 2,1773 1,9504 4,4681 4.4255 3,8239 3,9929 modrost 2,1888 1,9720 4.4336 4,4615 3,8392 4,0141 ustvarjalni dosežki 2,7413 2,0070 4.0420 5,6084 2,25 17 4,0282 .spoštovanje zakonov 1,9790 2,0629 4,6923 4.0839 4,2168 3,8028 ljubezen do 2,3147 2,1469 4,7622 4,5035 4,0280 3,0563 domovine enakopravnost med 2,3986 2,1748 4,3846 4,0769 4,3077 3,4085 narodi voditeljske 3,2606 2,1761 3,3099 5,6127 3,4366 3,1702 .sposobnosti veliki dosežki v 2,1958 2,2727 3,6713 5,5315 3,7692 3,2394 življenju ohranjanje in 2,3169 2,3099 4,5634 4,9930 3,6972 2,9291 varstvo narave in okolja prekašanje in 3,9028 2,3333 2,4792 5,5486 3,2083 3,1748 J?reseganje drugih smisel za 2,9366 2,3380 3,8380 5,6127 3,3944 2,7447 podjetništvo dobro gospodarjenje 2,1408 2,3592 4,1127 5,3803 3,8239 3,1348 spoštovanje drugih kultur 2,2183 2,3592 4,4437 4.3239 4,1831 3,3929 .spoznavanje resnice 2,0070 2,3986 4,1119 3,9930 4,3287 3,9296 enakost med ljudmi 2,2308 2,4196 4,2098 3,8182 4,2867 3,8239 smisel za kulturo 2,5524 2,4685 4,7203 5,0839 2,5245 3,3873 ielesna kultura 2,3846 2,5385 3,5804 5,6294 2,9441 3,6620 sožitje in sloga med 1,9860 2,5664 4,1189 3,4336 4,2606 4,2817 Jjudmi JBlr na svetu 2,3846 2,5874 4,4545 3,3427 4,2937 3,6620 juživanje v umetnost 2,8951 2.7483 4,5175 5,0699 2,0769 3,3451 izpopolnjevanje 1,8112 2,7692 3,7832 4,4336 3,2657 4.5845 .samega sebe .zdrava prehrana 1,5775 2,8380 4,0986 5,4225 4.1338 2,9291 sožitje z naravo 2,1888 2,8392 4,5175 4,2448 3,4266 3,6197 .strpnost 1,7465 2.89441 3,6479 3,6338 4,3028 4,5177 moč in vplivnost 3,6042 2,9306 2,8611 5,1181 3,5903 2.5455 ugled v družbi 3,2708 2.99371 2,7639 5,3542 3,4514 2.8462 osebna 1,8803 3,1549 3,5704 4,0000 4,1338 4,1286 .nedotakljivost solidarnost in 2,0070 3,2606 2,2042 4,1549 4,3169 4,9149 Jovarištvo slava in 3,9301 3,4406 2,5664 5,5175 3,1329 2,1056 občudovanje dolgo življenje 1,9860 3,5105 4,0000 4,2448 4,0140 3,2394 J^cselje in zabava 3,2958 4,0629 1,2340 5,7133 2,9790 3,3592 družabno življenje 3,3497 3,5804 1,4789 5,3846 2,9580 4.0141 -Elljateljstvo 1,8944 3,5211 1,6620 4,5986 4,1761 4,8085 polno in vznemirljivo življenje 3,0420 3,9790 1,8310 5,6503 2,8671 3,3028 dobri spolni odnosi 2,8741 3,8601 1,8392 5,6154 4,2517 2,6127 prosti čas 2,5804 4.2238 1.8811 5,4266 3,3217 3,4225 prosto gibanje 2,3776 3,5874 2,3427 5.3566 3,2378 3.9437 udobno življenje 2,2378 4,1329 2,4336 5,5385 3,9161 2,7676 dobra hrana in pijača 2,0769 4.0490 2,6761^ 5,5524 4,0420 2,6690 denar in imetje 2,5594 3,5245 3,0629 5,3427 3,9441 2,3944 mir in počitek 1,9301 3,9161 3,3077 4,1399 3,9720 3,7746 upanje v prihodnost 1,6713 3,6338 3,6479 3,3287 4,2887 4,2199 duhovna rast 1.8531 3,5804 4,0420 3,2028 3,7203 4,2394 izpolnjevanje verskih dolžnosti 2,2098 4,5105 4,4225 1,4825 4,3873 4,3521 vera v Boga 2,1818 4.6364 4.4336 1,4895 4,3357 4,1268 POVPREČNI RANG 2,1637 2,9069 3,5471 4,398 3,8066 3,6942 Iz preglednice 16 je razvidno, da imajo po mnenju ekspertov največji delež pri oblikovanju vrednot starši, nato vzgojne in izobraževalne ustanove, potem pa vrstniki, mediji, druge ustanove in cerkev. Vpliv oziroma delež staršev je največji pri vrednotah družinska sreča, poštenost, ljubezen do otrok, dobrota in nesebičnost, spoštovanje in ljubezen do staršev, ljubezen, varčnost, zdravje, zvestoba, skromnost, čistost, spoštovanje življenja, pravičnost, razumevanje s partnerjem - torej družinskih, značajskih in moralnih vrednotah. Vpliv šole je največji pri vrednotah znanje, izobrazba, znanstveni dosežki, delavnost, uspeh v poklicu, napredek, modrost, ustvarjalni dosežki, torej res pri vrednotah, povezanih z znanjem, delavnostjo, poklicno uspešnostjo in ustvarjalnostjo. Vpliv vrstnikov je največji pri hedonskih in družabnih vrednotah, kot so veselje in zabava, družabno življenje, prijateljstvo, polno in vznemirljivo življenje, dobri spolni odnosi, prosti čas, prosto gibanje. Vpliv cerkve je največji pri verskih vrednotah, nato pa pri družinskih, moralnih in značajskih (tu korelira z vplivom staršev). Vpliv drugih ustanov je pomemben na področju oblikovanja umetniških vrednot in ustvarjalnih dosežkov. Vpliv medijev je najomembnejši pri oblikovanju potenčnih vrednot (slava in občudovanje, denar in imetje, moč in vplivnost). Preglednica 17 kaže korelacije med rangi ocenjenih deležev in pomembnostjo vrednot. Kot vidimo, deleži staršev visoko pozitivno korelirajo z deležem cerkve (kar pomeni, da starši in cerkev oblikujejo približno iste vrednote), visoko negativno pa z deležem drugih ustanov in medijev (to pomeni, da tiste vrednote, ki jih močno oblikujejo starši, druge ustanove in mediji oblikujejo šibko in obratno). Med starši in šolo ni pomembne korelacije, kar pomeni, da oblikujejo šola in starši vrednote dokaj neodvisno drug od drugega. Vpliv medijev močno negativno korelira z vplivom staršev in cerkve, pozitivno pa z vplivom drugih ustanov. Vpliv vrstnikov najbolj negativno korelira z vplivm šole. Korelacije deležev s pomembnostjo vrednot med drugim kažejo, daje bolj kot so vrednote pomembne, pomemben tudi rang staršev pri oblikovanju vrednot in manj pomemben rang medijev (paziti moramo na to, da pomeni nizka številka deleža visok rang!). Po ekspertnih ocenah so torej starši tisti, ki skrbijo za oblikovanje najpomembnejših vrednot, mediji pa tisti, ki oblikujejo manj pomembne vrednote. Sodeč po dobljenih korelacijah med deleži posameznih dejavnikov, se po ocenah ekspertov nekako povezujejo vplivi staršev in cerkve na eni strani in vplivi medijev ter Preglednica 17. Korelacije rangov ocenjenih deležev pri oblikovanju vrednot s pomembnostjo vrednot. 1 starši šola vrstniki cerkev druge ust mediji pomembno starši 1,000 -,136 -,311 ,613 -,701 -,713 -,576 šola -,136 1,000 -,577 -,338 ,240 ,106 -,124 vrstniki -,311 -,577 1,000 -,352 ,120 ,098 ,050 cerkev ,613 -,338 -,352 1,000 -,675 -,673 -,126 drugeust -,701 ,240 ,120 -,675 1,000 ,434 ,280 mediji -,713 ,106 ,098 -,673 ,434 1,000 ,494 pomembno -,576 -,124 ,050 -,126 ,280 ,494 1,000 STARŠI 1 CERKEV 4 öt? O DRUGEUST 5 0 G 0 # ö 0 ü ö ö 0 4 ö 0 0 ö 0 öö 0 O MEDIJI 6 ÖÖÖOÖO-Od-Oe? O ŠOLA 2 ÖOMÖOÖOOÖ^O^ÖMÖÖÜt? VRSTNIKI 3 •aöööööö^öööööööööö-ö-aö-ö-O-ööeöööööööt? Slika 1. Klastrski dendrogram dejavnikov, kot naj bi po ekspertnih ocenah dejansko oblikovali vrednote. Preglednica 18. Rotirana faktorska matrika dejavnikov, ki oblikujejo vrednote. Faktor 1 2 starši -,886 ,110 šola ,275 ,888 vrstniki ,284 -,885 cerkev -,892 drugeust ,817 mediji ,802 Te ugotovitve potrjujejo tudi rezultati faktorske analize (ki jih je sicer treba jemati z rezervo, ker rangi ocene vpliva deležev niso izvorno neodvisni med seboj - višji rang enega deleža nujno pomeni nizek rang drugega). Iz preglednice 18 vidimo, da ena latentna dimenzija povezuje cerkev in starše na eni strani nasproti drugim ustanovam in medijem. Druga dimenzija pa pomeni kontinuum med šolo na eni strani in vrstniki na drugi. Kot vidimo se v ocenah ekspertov kristalizirajo naslednji temeljni odnosi med dejavniki oblikovanja vrednot: • prevladujoč pomen vloge staršev in šole, • korelativni odnos med vplivom staršev in cerkve ter medijev in drugih ustanov, • opozicionalni odnos med vplivom staršev in cerkve na eni strani ter medijev in drugih ustanov na drugi in • opozicionalni odnos med vplivom šole in vrstnikov. 11. Zaželeni relativ ni delež dejavnikov in ustanov pri oblikovanju vrednot Pri enajstem vprašanju (glej točko 11 v prilogi) so eksperti ocenjevali delež, ki naj bi ga različni dejavniki in ustanove prispevali" k oblikovanju vrednot (kot naj bi bilo za oblikovanje ustrezne vrednote najbolj primerno). Preglednica 19. Povprečni rangi deleža posameznih dejavnikov pri oblikovanju vrednot. VREDNOTE starši, družina vzgojne ustanove (vrtec, šola, vzogjitelji, učitelji) vrstniki cerkev druge ustanove in društva (npr. športna, umetniška...) mediji (knjige, časopisi, radio, TV, filmi, internet...) poštenost 1,1667 2,2098 3,9021 4,5455 4.4965 4,2517 dobrota in nesebičnost 1.2847 2,5175 3,5734 4,3566 4,6434 4,3916 delavnost 1,6042 1,7413 4,2308 5,0839 3,6993 4,3427 ugled v družbi 2,6736 2,5035 3,4545 5,4196 3,3846 3,5804 prekašanje in preseganje drugih 3,4028 2,3636 3,2238 5,4476 2,9371 3,5105 moč in vplivnost 3,1399 2,3451 3,3873 5,3310 3,4085 3,4397 slava in občudovanje 3,4406 2,8028 3,1268 5,5282 2,9859 3,0709 denar in imetje 2,2727 2,9437 3,6268 5,4014 3,5704 3,2817 izpopolnjevanje samega sebe 1,8611 2,5563 3,7958 4,7113 3,5493 4,2465 znanje 2,4056 1,3427 4,4155 5,4155 3,5315 3,6901 ustvarjalni dosežki 2,5556 1,8881 4,1056 5,6127 2,6993 3,9296 družabno življenje 2,5734 3,2324 1,8239 5,4437 3,4648 4,1972 veselje in zabava 2,5524 3,4085 1,7902 5,6056 3,3592 3,9930 polno in vznemirljivo življenje 2,3007 3,2817 2,5211 5,4859 3,5423 3,7394 prosto gibanje 2,1399 2,6761 3,4056 5,1479 3,6056 3,8239 enakopravnost med narodi 2,2657 2,0629 4,5141 4,3380 4,3662 3,3592 enakost med ljudmi 2,0347 2,2042 4,2887 4,3521 4,4930 3,4437 sožitje in sloga med ljudmi 1,8811 2,2867 4,0704 4,3521 4,5070 3,7042 mir na svetu 2,3662 2,3028 4,5957 4,0851 4,6099 2,9433 uživanje v umetnost 2,9225 2,2606 4,7021 5,2128 2,4577 3,2340 smisel za kulturo 2,7254 2,1056 4,6667 5,1986 2,6831 3,4965 dolgo življenje 1,9161 3,0496 3,9787 4,6028 3.8369 3,7872 mir in počitek 1,8462 2,9574 3,7447 4,5816 4,0993 3,7660 sožitje z naravo 1,9930 2,5603 4,3617 4,6525 3,8511 3,6241 vera v Boga 2,3333 4,5071 4,3143 1.6241 4,0504 4,1786 družinska sreča 1,1690 3,1367 3,6929 4,1429 4,6929 4,0714 upanje v prihodnost 1,5524 2,9007 3,7660 4,2128 4,3901 3,9433 ljubezen 1,2308 3,4468 2,7234 4,3617 4,6454 4,3262 zdravje 1,4196 2,4113 4,2695 5,1418 4,0922 3,5248 zvestoba 1,3357 3,4468 2,9787 4,1206 4,5532 4,3000 modrost 2,1538 1,6950 4.2624 4,7730 4,1214 3,7357 spoznavanje resnice 2,1469 2,0070 4,2254 4,3451 4,3521 3,8099 spoštovanje zakonov 2,0839 1,8322 4,4577 4,7606 4.1620 3,4718 ljubezen do domovine 2,1958 2,0280 4,4610 4,7958 4,0493 3,2887 prosti čas 2,0764 3,1972 2,6170 5,4085 3,4577 3,9366 dobri spolni odnosi 2,0986 2,9577 2,4577 5,2324 4,4648 3,6408 udobno življenje 1,8099 3,1761 3,1620 5,4296 3,9577 3,4366 razumevanje s partnerjem 1,4444 3,3121 2,7394 4,5704 4,6197 4,0493 ljubezen do otrok 1.1736 2.7958 3,8310 4,1549 4,6620 4.0352 modrost 2,2143 1,7842 4,3885 4,7626 4,0144 3,6978 dobra hrana in pijača 1,7762 3,2958 3,2254 5,4225 3,9859 3,2535 pravičnost 1,5524 2,3028 3.7254 4,3169 4.5423 4,2042 spoštovanje življenja 1.4196 2,6268 3,8803 4,0986 4.6338 4,0211 izpolnjevanje verskih dolžnosti 2,3357 4,4859 4,3380 1,6923 4,1549 4,2979 duhovna rast 1,7817 2,9357 4.3000 3,8042 4.0213 4,0143 uspeh v poklicu 2,2448 1,7730 3,9014 5,5000 3,8099 3,7394 veliki dosežki v Življenju 2,2587 2,0634 3,9014 5,4296 3,5493 3,7606 čistost 1.5804 (2/7254 3,9366 178951" 4,4014 4,2394 skromnost 1,5105 2,9507 3,9577 3,6084 4,5390 4,3239 osebna nedotakljivost 1,7133 2,4648 3,6901 4,4225 4,4255 3,9507 Roditeljske sposobnosti 3,0000 1,7163 3,8451 5,3732 3,4296 3,5634 smisel za podjetništvo 3,0070 1,6879 4,0493 5,6268 3,3380 3,3239 dobro gospodarjenje 2,3007 1,9014 4,1268 5,4648 3,7324 3,5634 varčnost 1,4336 2,6901 3,9789 4,7746 4,3028 3,9085 znanstveni dosežki 3,2042 1,4255 4,3972 5,5704 3,3380 3,0709 •zobrazba 2,0979 1,4685 4,2676 5,2324 3,9296 3,7394 spoštovanje in ljubezen do staršev 1,3819 2,8169 3,6408 3,7887 4,9225 4,2042 prijateljstvo 1,9580 3,1135 2,0142 4,6596 4,4255 4,5035 solidarnost in tovarištvo 2,1119 2,5634 2,5248 4,7518 4,2113 4,4610 strpnost 1,6853 2,3099 3,5461 4,4113 4,5000 4,1277 [napredek 2,8944 1,7092 4,3901 5,3617 3,6950 2,9574 spoštovanje drugih kultur 2,0775 1,9648 4,1844 4,4965 4,5035 3,5603 zdrava prehrana 1,4685 2,4437 4.2057 5,3617 4,2340 3,1844 ohranjanje in varstvo narave in okolja 1,9510 1,9789 4,3546 5,1560 4,1560 3,0993 telesnaj;ultura 1,9930 2,2324 3,7234 5,5106 3,3404 3,8156 povprečni rang zaželenih vplivov 2,0693 2,5213 3,7501 4,7612 3,9721 3,772 POVPREČNI RANG dejanskih vpjivov 2,1637 2,9069 3,5471 4,398 3,8066 3,6942 Iz preglednice 19 je razvidno, da bi bilo po mnenju ekspertov zaželeno, da bi največji delež pri oblikovanju vrednot imeli starši, nato vzgojne in izobraževalne ustanove, potem pa vrstniki, mediji, druge ustanove in cerkev. Tu se mnenja ekspertov v grobem ujemajo s tem, kakšne je po njihovem mnenju dejanski delež teh virov oblikovanja vrednot (glej preglednico 16). Ce zdaj primerjamo povprečne range zaželenih in dejanskih vplivov na oblikovanje vrednot (zadnji dve vrstici v preglednici 19), vidimo, da eksperti želijo, da bi se povečal vpliv šole, zmanjšal pa vpliv ostalih virov oblikovanja vrednot. Zanimivo, da to velja tudi za cerkev, kijih eksperti pripisujejo že tako majhen dejanski vpliv na oblikovanje vrednot. Morda je to zato, ker implicitno menijo, da se ta vpliv že tako ali tako ujema z vplivom staršev, v katerih vidijo eksperti vsekakor glavnega nosilca vplivov na oblikovanje vrednot. Vpliv oziroma delež staršev naj bi bil najmočnejši v glavnem pri istih vrednotah, kjer je po mnenju ekspertov ta vpliv že dejansko močan, torej družinskih, socialnih, značajskih in moralnih vrednotah. Podobno velja za vpliv šole, kjer naj bi bil najmočnejši Pri vrednotah, povezanih z znanjem, delavnostjo, poklicno uspešnostjo in ustvarjal- nostjo, eksperti pa si želijo, da bi bil še bolj, kot je dejansko prisoten, pri vrednotah podjetništvo, voditeljske sposobnosti in modrost. Vpliv vrstnikov naj bi bil najmočnejši pri hedonskih in družabnih vrednotah, bolj kot dejansko, pa naj bi vrstniki vplivali tudi na vrednote solidarnost in tovarištvo, razumevanje s partnerjem, ljubezen in zvestoba. Vpliv cerkve naj bi se po željah ekspertov kazal predvsem pri verskih vrednotah, relativno izražen pa naj bi bil tudi pri duhovnih, moralnih, socialnih, družinskih in značajskih vrednotah. Vpliv drugih ustanov je slej ko prej pomemben na področju oblikovanja umetniških vrednot in ustvarjalnih dosežkov. Vpliv medijev, ki je po mnenju ekspertov dejansko najpomembnejši pri oblikovanju potenčnih vrednot (slava in občudovanje, denar in imetje, moč in vplivnost), naj bi bil na prvem mestu usmerjen k oblikovanju vrednot mir na svetu in napredek. Glede na ocene ekspertov, bi bilo torej treba korigirati vpliv osnovnih virov oblikovanja vrednot predvsem v nekaj smereh: • prav je, da se ohrani vodilni vpliv staršev in družine, a povečati bi bilo relativno težo vpliva šole, vzgojnih in izobraževalnih ustanov; • šola naj skuša v večji meri oblikovati tudi vrednote kot so podjetništvo, voditeljske sposobnosti in modrost (to zadnje se zdi še zlasti zanimivo in pomembno); • mediji naj v večji meri oblikujejo vrednoti mir na svetu in napredek - očitno so eksperti (upravičeno) mnenja, da k tema ključnima vrednotama premalo prispevajo. Sama struktura povezav med dejavniki oblikovanja vrednot se ponovno precej ujema s podatki, ki smo jih dobili pri ocenah dejanskega stanja. Se zaželeni rangi vrednot pri virih njihovega oblikovanja kaj ujemajo z rangi ocenjene pomembnosti vrednot? Preglednica 20 kaže korelacije med rangi ocenjenih deležev in pomembnostjo vrednot. Vidimo, da se rang pomembnosti vrednot ujema zlasti z rangom vrednot, kjer si eksperti želijo močnejšega vpliva drugih ustanov, nasprotno pa je v negativni korelaciji z rangom vrednot, kjer si eksperti želijo močnejšega vpliva staršev. Zanimivo je, da je nadaljnja opazna pozitivna korelacija pomembnosti vrednot z rangom zaželenega vpliva medijev in negativna z rangom zaželenega vpliva šole! Tako bi lahko upravičeno sklepali, da vidijo eksperti pri pomembnih vrednotah večjo potrebo, da bi jih oblikovale druge ustanove, pri manj pomembnih pa, da bi jih oblikovali starši. So potemtakem zadovoljni z vlogo staršev pri pomembnih potrebah in nezadovoljni z vlogo drugih ustanov pri pomembnih? Ponovno lahko rečemo, da se po ocenah ekspertov povezujejo vplivi staršev in cerkve na eni strani in vplivi medijev ter drugih ustanov na drugi strani, šola in vrstniki pa sta relativno samostojna dejavnika oblikovanja vrednot. To nam lepo pokažejo tudi rezultati klastrske analize deležev, kjer spet močno izstopa klaster staršev in cerkve, nato pa se pojavi tudi izrazit klaster šole in medijev; druge ustanove in vrstniki pa tvorijo relativno samostojna klastra. Tu vidimo kar nekaj razlik med ocenjenim dejanskim in zaželenim stanjem (kar potrjujejo tudi rezultati sicer le zelo orientacijsko veljavne faktorske matrike). Morda velja zlasti omeniti, da bi bilo po mnenju ekspertov zaželeno, da bi šola in mediji delovali bolj usklajeno. Preglednica 20. Korelacije rangov zaželenih deležev pri oblikovanju vrednot s pomembnostjo vrednot. 1 starši šola vrstniki cerkev druge ust. mediji pom. vrednot starši 1,000 -,284 ,046 ,401 -,778 -,562 -,620 šola -,284 1,000 -,512 -,535 ,231 ,430 -,190 vrstniki ,046 -,512 1,000 -,221 -,023 -,394 -,055 cerkev ,401 -,535 -,221 1,000 -,578 -,476 ,006 druge ust. -,778 ,231 -,023 -,578 1,000 ,387 ,509 mediji -,562 ,430 -,394 -.476 ,387 1,000 ,293 pomembnost vrednot -,620 -,190 -,055 ,006 ,509 ,293 1,000 šola 2 mediji 6 drugeus 5 öö^-oö-o-rf O starši i oxöö-oöö^^^öö^ööö-ö-ööö-oöd-aö^-a-a-a^ o cerkev 4 ^tf vrstniki 3 Slika 2. Klastrski dendrogram dejavnikov, ki naj bi oblikovali vrednote. Preglednica 21. Rotirana faktorska matrika dejavnikov, ki oblikujejo vrednote. Faktor 1 2 starši -,829 -,156 šola ,341 ,754 vrstniki ,194 -,922 cerkev -,814 drugeus ,873 mediji ,563 ,589 Tudi iz ocen ekspertov o zaželeni vlogi virov oblikovanja vrednot, lahko izdvojimo že omenjene temeljne odnose med temi viri: • prevladujoč pomen vloge staršev in šole, • korelativni odnos med vplivom staršev in cerkve, • zaželena je večja skladnost med vplivom šole, medijev in drugih ustanov, • opozicionalni odnos med vplivom staršev in cerkve na eni strani ter medijev in drugih ustanov na drugi in • opozicionalni odnos med vplivom šole in vrstnikov. Zaključki Analizirana ekspertna mnenja izražajo dokaj pregnantna stališča do vloge in pomena vrednot v našem vzgojnem in izobraževalnem sistemu. Eksperti, ki smo jih spraševali, v močno prevladujoči meri menijo, daje oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema ključna sestavina vzgoje in da med vsemi upoštevanimi sestavinami prav to oblikovanje največ prispeva k doseganju najvišjih vzgojnih ciljev. Oblikovanje vrednot je po njihovem mnenju tudi zelo pomembno v odnosu do temeljnih eksistencialnih in civlizacijskih standardov človeštva. Večina ekspertov meni, da je vrednote treba v večji meri vključevati v vzgojno izobraževalne vsebine, pri tem pa še posebej poudarjajo osebnostno samoizpolnitvene, okoljevarstvene, socialne, življenjske, multikulturnostne, demokratične, zdravstvene, tradicionalne moralne in intelektualne vrednote. Eksperti menijo nadalje, da imajo starši in družina največji vpliv na oblikovanje vrednot, potem pa sledijo šola, vrstniki, druge ustanove, mediji in cerkev, vendar želijo, da bi bil vpliv šole na oblikovanje vrednot večji, kot je dejansko. Pri tem lahko iz mnenj ekspertov razberemo, da naj bi bil vpliv šole bolj prisoten, kot je, pri vrednotah kot so podjetništvo, voditeljske sposobnosti in modrost, ne pa toliko bolj pri vrednotah, kjer je vpliv šole po mnenju ekspertov že tako največji (vrednote, povezane z znanjem, delavnostjo, poklicno uspešnostjo in ustvarjalnostjo). LITERATURA Adams, D. The Pillars of Planning: Mission, Values, Vision. http://arts.endow.gov/pub/Lessons/Lessons/ADAMS.HTML. Dobljeno 27.4.2003. National Endowment for the Arts. Allman, B. (1999). Developing character when it counts. Torrance, CA: Frank Schaffer. Allport, G. W., Vernon, P. G. & Lindzey, G. (1936). Study of values. Boston, Houghton-Mifllin. Aristotel (Aristotle) (1962). Nicomachean Ethics. (M. Oswald, Trans.) Indianapolis: Liberal Arts Press. Arthur, J. (2003). Education with Character: The Moral Economy of Schooling. London: Routledge Falmer. Beck, R. (1987). Visions, Values, and Strategics: Changing Attitudes and Culture. Academy of Management Executive, 1, (1), 33-41. Blanchard, K. in Stoner, J. (2003). Full Steam Ahead. San Francisco: Berrctt-Koehler Publishers, Inc. Bond, M. H. (1988). Finding universal dimensions of individual variation in multicultural studies of values: The Rokeach and Chinese Value Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 6, 1009-1015. Bond, M. H. (1991). Chinese values and health: A cross-cultural examination. Psychology and Health, 5, 137-152. Bond, M. H., Leung, K. in Schwartz, S. H. (1992). Explaining choices in procedural and distributive justice across cultures. International Journal of Psychology, 5, 27, 211-225. Chinese Culture Connection (1987). Chinese values and the search for culture-free dimensions of culture. Journal of Cross-Cultural Psychology, 18, 143-164. Collins, J. (1996). Aligning Action and Values. Uader to Leader, Poletje 1996. Collins, J. in Porras, J. I. (1991). Organizational Vision and Visionary Organizations. California Management Review, 34, (1), 30-52. Collins, J. in Porras, J. I. (1995). The Ultimate Vision. Across the Board, Januar 1995. Collins, J. in Porras, J. I. (1996). Building Your Company's Vision. Harvard Business Review, Septemberoktober 1996. Collins, J. in Porras, J. I. (2002). Built to Last: Successful Habits of Visionary Companies. New York: HarperBusiness. Damon, W. (2002). Bringing in a New Era of Character Education. Stanford: Hoover Institution Press. Elam, S. M., Lowell, C. R., & Gallup. A. M. (1993, October). The 23rd annual Gallup poll of the public's attitudes toward the public schools. Phi Delia Kappan, 75, 137-152. Elizur, D. in Koslowsky, M. (2001). Values and Organizational Commitment. International Journal of Manpower, 22 (7), 593-599. Fiske, A. P. (1991). The cultural relativity of selfish individualism: Anthropological evidence that humans are inherently sociable. V: M. S. Clark (ur ), Prosocial Behavior, Review of Personality and Social Psychology, 12, 176-214. Fiske, A. P. (1992). The four elementary forms of sociality: Framework for a unified theory of sociality. Psychological Review. 99, 689-723. Griseri, P. (1998). Managing Values: Ethical Change in Organizations. London: Macmillan Business. Heenan, J. (1996). Cornerstone values - A Values Education Curriculum. New Zealand Foundation for values Education. Heenan, J. (2000). Cornerstone Values - A New Zealand Values Education Initiative. http://cornerstonevalues.org/education.htm Heenan, J. (2003). Building Character through Cornerstone Values. New Zealand Foundation for values Education. Himmelfarb, G (1995). The Demoralization of Society. London: Institute of Economic Affairs. Hitchcock, P. (1996). The practical use of vision in small teams. Health Manpower Management, 22, (2), 28-31. Hofstede, G. (1980). Culture's consequences: International differences in work-related values. Beverly-Hills, Sage. Hofstede, G. (1983). Dimensions of national cultures in fifty countries and three regions. V: J. Deregowski, S. Dziurawiec and R. Annis (eds.), Expiscations in cross-cultural psychology. Lisse, Netherlands: Swets and Zeitlinger. Hofstede, G. and Bond. M. H. (1988). The Confucius connection: From cultural roots to economic growth. Organization Dynamics, 16, 4-21. Hui, C. H., in Triandis, H. (1986) Individualism-collectivism: A study of crosscultural researchers. Journal od Cross-Cultural Psychology, 17, 222-248. Jensen, E. (1996). Brain-based learning. Del Mar, CA: Turning Point. Kagitfibasi, C. (1970). Social norms and authoritarianism: A Turkish-American comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 4, 157-174. Kagitfibasi, C. (1996). The autonomous-relational self: A new synthesis. European Psycliologst, I, 180-186. King, M. L., Jr. (1947, January/February). The purpose of education. Maroon Tiger (Morehouse College, Atlanta, GA), p. 10. Dosegljivo: www.stanford.edu/group/King/papers/voll/470200-The_Purpose_of_Education.htm Kuczmarski S. s. in Kuczmarski, T. D. (1995). Values-based Leadership: Rebuilding Employee Commitment, Performance, and Productivity. Paramus: Prentice Hall. Leming, J. S. (1996). Teaching values in social studies education-Past practices and current trends. In B. G. Massialas and R. F. Allen. (Eds.). Crucial Issues in teaching social studies. Belmont, CA: Wadsworth Publishing Company. Leung, K. and Bond, M. H. (1989). On the empirical identification of dimensions for cross-cultural comparison. Journal of Cross-Cultural Psychology, 20, 133-151. Leung, K., Bond, M. H. and Schwartz, S. H. (1995). How to explain cross-cultural differences: Values, valences and expectancies? Asian Journal of Psychology, 1, 70-75. Lickona, T. (1991). Educating for character. New York: Bantam Books. Lickona, T. (1992). Educating for Character - How Our Schools Can Teach Respect and Responsibility. New York: Bantam Books. Lickona, T. (1997). Educating for Character: The School's Highest Calling. Georgia Humanities Council, Lecture. Mauro, N., Natale, S. M. in Libertella, A. F. (1999). Personal values, business ethics and strategic development. Cross Cultural Management, 6, (2), 22-28. McClellan, B. E. (1992). Schools and the shaping of character: moral education in America. Bloomington, IN: ERIC Clearinghouse for Social Studies/Social Science Education, 1992. ED 352 310. McDonald, P. in Gandz, J. (1994). Getting Value from Shared Values. Organizational Dynamics, Winter, 64-77. McNamara, C. (2002a). Basics of Developing Mission, Vision and Values Statements. http://www.mapnp.org/library/plan_dec/str_plan/stmiUs.htin Dobljeno 20.6.2002. The Management Assistance Program for Nonprofits McNamara, C. (2002b). Strategic Planning (in nonprofit or for-profit organizations). http://www.mapnp.org/library/plan_dec/str_plan/str_plan.htm Dobljeno 20. 6. 2002. The Management Assistance Program for Nonprofits Murphy, M. M. (2002). Character Education in America's Blue Ribbon Schools: Best Practices for Meeting the Challenge. Lanham: Scarecrow Press. Musek Lešnik, K. in Bergant, K. (2002). Samoevahacija v vzgojno-izobraževahiih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Musek, J. (1991). Vrednote kot predmet psihološkega proučevanja. Anthropos, 1-3, 233-256. Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana, Educy. Musek, J. (1998). Political and religious adherence in relation to individual values. Studia Psycliologica (Bratislava), 1998, 40, 1-2, 47-59. Musek. J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy. Musek, J. (2002a). Vrednote kot prediktorji in posredovalci verskih in političnih prepričanj. Anthropos (Ljubtj.), 2002, letn. 34, St. 1/3. str. 1-18. Musek, J. (2002b). Število otrok, načrtovanje družine in vrednote. Anthropos (Ljublj.), 2002, letn. 34, št. 4/6, str. 1-18. Musek, J. (2003). Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem : perspektiva socialnc paradigme v psihologiji. Psihol. obz■ (Ljubi), 2003, letn. 12, št. 3, str. 79-92. Nanus, B. (1992). Visionary Leadership: Creating a Compelling Sense of Direction for your Organization. San Francisco: Jossey-Bass. Nietzsche, F. (1969/1871). Die Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik. Friedrich Nietzsche, Werke in den Bänden, herausgegeben von Karl Schlechta, 6. München. Hanser, 1969 (izvirnik izšel leta 1871). O'Toole, J. (1996). Leading Change: The Argument for Values-based Leadership. San Francisco: Jossey-Bass. Otten, E. H. (2000). Character education. Dosegljivo: http://www.indiana.edu/%7Essdc/chardig.htm Otten, E. H. (2002). Developing character through literature. Bloomington, IN: ERIC Clearinghouse on Reading, English and Communication and The Family Learning Association. Owen, R. G. (2001). Organizational Behavior in Education: Instructional Leadership and School Reform (7th ed.). Needham Heights: Allyn and Bacon. Peter Wildblood Consultants. (2000a). Shared Values Process. http://www.management-training-con-sultants.com/shared-values-process.htm Dobljeno 20.5.2003. Peter Wildblood Consultants. (2000b). Successful Habits of Visionary Companies. http://www.management-training-consultants.com/successful-habits-visionary-companies.htm Dobljeno 20.5.2003. Peters, T. J. in Waterman, R. H. (1982). In Search of Excellence. New York: Warner Books. Pogačnik, V. (1986). Jaz, struktura osebosti in vrednote. Anthropos, 1-2, 58-65 Pogačnik, V. (1987). LV. Lestvica individualnih vrednot. Ljubljana, Zavod za produktivnost dela. Quong, T., Walker, A. in Stott, K. (1998). Values Based Strategic Planning: A Dynamic Approach for Schools. Singapore: Prentice Hall. Renchler, R. (1991). Leadership with a Vision: How Principals Develop and Implement Their Visions for School Success. Oregon School Study Council, 34, (5). Rusnak, T. (Ed.). (1998). An integrated approach to character education. Thousand Oaks, CA: Corwin Press. Ryan, K. (1996). Character Education in the United States. Journal J'or a Just and Caring Education 2 (January 1996), 75-84. EJ 521 443. Sagiv, L. and Schwartz, S. H. (1995).Value priorities and readiness for outgroup social contact. Journal of Personality and Social Psychology, 69, 437-448. Schaeffer, E. F. (1999). It's Time for Schools to Implement Character Education. NASSP Bulletin, 83 (October 1999): 1-8. EJ 594 838. Schwartz, S. H. (1994). Beyond individualism-collectivism: new dimensions of values. V: U. Kim, H. C. Triandis, C. Kagit^ibasi, S. C. Choi and G. Yoon (eds.). Individualism and collectivism: Theory application and methods. Newbury Park, CA: Sage. Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3, 550-562. Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1990). Toward a theory of the universal content and structure of values: Extensions and cross-cullural replications. Journal of Personality and Social Psychology, 5S, 878-891. Schwartz, S. H. in Sagiv, L. (1995). Identifying culture-specifics in the content and structure of values. Journal of Cross-Cultural Psychology, 26, 92-116. Scott, C. D., Jaffe, D. T in Tobe, G. R. (1993). Organizational Vision, Values, and Mission. Menlo Park: Crisp Publications. Senge, P. (1990). The Fifth Discipline: The Art and Practice of the Learning Organization. New York: Currency Doubleday. Senge, P. (2000). Schools That learn. New York: Currency Doubleday. Smith, P. B. in Bond, M. H. (1998). Social psychology across culture. London: Prentice-Hall Europe. Smith, P. B. in Schwartz, S. H. (1997).Values. V: J. W. Berry, M. H. Segall in C. Kagitfibasi (eds.), Handbook of cross-cultural psychology, 2,u edn, Vol 3. Boston: Allyn and Bacon. Smith. P. B., Dugan, S. in Trompenaars, F. (1996). National cultures and managerial values: A dimensional analysis across 43 nations. Journal of Cross-Cultural Psychology, 27, 231-264. Smith. P. B., Dugan, S. in Trompenaars, F. (1997). Locus of control and affectivity by gender nad occupational status: A 14 nation study. Sex Roles, 36, 51-77. Smith, P. B., Trompenaars, F. in Dugan, S. (1995).The Rotter locus of control scale in 43 countries. International Journal of Psychology, 30, 377-400. Snyder, K. J.. Acker-Hocevar, M. in Snyder, K. M. (2000). Living on the Edge of Chaos: Leading Schools into the Global Age. Milwaukee: American Society for Quality. Spranger, E. (1930). Lebensformen. Halle, Max Niemeyer. Talbot, M. (2003). Make Your Mission Statement Work: Identify Your Organisation's Values and Live Them Every Day. Oxford: How to Books. Taniow, E. (1998). A Recipe for Mission and Vision Statements, http://www.refresher.com/lrecipe.litml Dobljeno 27.4.2003. Refresher Publications Inc. Teofrast (1971). Značaji. Sarajevo: Veselin Masleša. Terez, T. (2002). Meaningful Missions and Visions, http://www.betterworkplacenow.com/qandal.html Dobljeno 14. 5. 2003. BetterWorkplaceNow.com Testa, M. R. (1999). Satisfaction with organizational vision, job satisfaction and service efforts: an empirical investigation. Leadership and Organization Development Journal, 20, (3), 154-161. Tracy, B. (2003). Goals. San Francisco: Berrett-Koehler Publishers, Inc. Triandis, H. C. (1990). Cross-cultural studies of individualism and collectivism. V: J. J. Berman (ur.), Nebraska Symposium on Motivation, 1989. Triandis, H. C. (1995). Individualism and collectivism. Boulder, CO: Westview. Triandis, H. C., Kilty, K. M., Shanmugam, A. V., Tanaka, Y. in Vassiliou, V. (1972). Cognitive structures and the analysis of values. V: H. C. Triandis (ur.), The analysis of subjective culture. New York: Wiley. Turner, C. (2002). Lead to Succeed. London: TEXERE Publishing. Wallace, J., Hunt, J. in Richards, C. (1999). The relationship between organisational culture, organisational climate and managerial values. International Journal of Public Sector Management, 12, (7), 548-564. Wynne, E., in Ryan, K. (1997). Reclaiming our schools: leaching character, academics, and discipline. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall. Priloga: Vprašalnik za pedagoge in študente pedagogike SPOL ženski moški STAROST POKLIC NAVODILO: Prosimo vas, da pri vprašanjih od 1 do 3 označite odgovor, ki je po vašem mnenju najbolj ustrezen. Odgovor označite tako, da označite kvadratek pred ustreznim odgovorom tako, da ga počrnite ali obkrožite; če želite svoj odgovor popraviti, ga prekrižajte in označite pravi odgovor. Prosimo vas, da odgovorite tako, kot vi osebno mislite in ne kot mislite, da menijo drugi. 1. Kateri kulturno civilizacijski sistem s svojo tradicijo in perspektivo najbolj opredeljuje vrednotni prostor naše družbe □ skupna helenistično- krščansko- novoveška kulturna tradicija Evrope in Zahoda □ krščanska kulturna tradicija n katoliška krščanska tradicija □ laična tradicija novoveškega meščanstva n drugo (navedite kaj) 2. Kateri gospodarski (socialno ekonomski) sistem s svojo tradicijo in perspektivo najbolj opredeljuje vrednotni prostor naše družbe O tržno gospodarstvo a ostanki planskega socialističnega gospodarstva □ mešane prvine tržnega in planskega gospodarstva □ drugo (navedite kaj) 3. Kateri družbeno politični sistem s svojo tradicijo in perspektivo najbolj opredeljuje vrednotni prostor naše družbe □ demokratični politični pluralizem (demokracija zahodnega tipa) □ ostanki socialističnega enopartijskega sistema □ drugo (navedite kaj) 4. Kaj so po vašem mnenju končni in najvišji cilji vzgoje? Skušajte jih razvrstiti po pomembnosti (tistemu, ki je po vašem mnenju najbolj pomemben, pripišite rang 1, naslednjemu 2 itd.). Če se spomnite kakšnega cilja, ki ni naveden, ga navedite in zraven Pripišite, kam bi ga uvrstili po pomenu - npr. "med 2 in 3", "pred 7"...) a boljša družba in boljši odnosi med ljudmi □ uresničevanje osebnih zmožnosti in potencialov □ odrešitev, zveličanje □ oblikovanje življenjskega smisla in poslanstva □ duhovna rast in modrost □ vsestranski napredek človeštva □ ohranjanje in preživetje človeštva □ uresničevanje talentov in sposobnosti □ vključevanje v naravni in kozmični red □ oblikovanje dobrega državljana □ vrhunski ustvarjalni dosežki □ maksimalna moč in veljava v družbi □ drugo (navedite kaj in določite mesto pomembnosti glede na range prejšnjih ciljev) 5- Katera od navedenih sestavin vzgoje in vzgojnih ciljev po vašem mnenju največ Prispeva k najvišjim vzgojnim ciljem? Skušajte jih razvrstiti po pomembnosti (tisti, kije Po vašem mnenju najbolj pomembna, pripišite rang 1, naslednjemu 2 itd.). Če se spomnite kakšne pomembne sestavine ali cilja, ki ni naveden/a, jo/ga navedite in zraven pripišite, kam bi /joga uvrstili po pomenu - npr. "med 2 in 3", "pred 7"...) □ spoznavanje naravnih zakonitosti a učenje osnovnih spretnosti za preživetje □ oblikovanje vrednot in vrednotnega sistema □ oblikovanje dobrega značaja □ splošna izobrazba a oblikovanje svetovnega ali verskega nazora priprava za družinsko življenje □ spodbujanje umetniškega izražanja □ priprava za poklic □ disciplina □ usposabljanje za uveljavljanje v življenju □ spodbujanje telesnega razvoja in telesnih spretnosti a drugo (navedite kaj in določite mesto pomembnosti glede na range prejšnjih ciljev) 6. Kakšna je vloga vrednot z vidika osebnostnih in družbenih standardov sodobnega sveta? Prosimo, da pri trditvah, ki so navedene spodaj, označite stopnjo strinjanja z oceno od 1 do 5: 5 povsem se strinjam 4 precej se strinjam 3 srednje se strinjam 2 precej se ne strinjam 1 povsem se ne strinjam Ocene vpišite v kvadratek pred ustrezno trditvijo. n vrednote so pomembne za oblikovanje osebnosti in značaja □ vrednote so pomembne za medsebojno sožitje in mir med ljudmi □ vrednote so pomembne za duhovni napredek posameznika in človeštva n oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k odpravljanju negativnih in nezaželenih pojavov v družbi (kriminala, korupcije, nemorale, nasilja, konfliktov) n oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k odpravljanju negativnih in nezaželenih pojavov pri posamezniku (delinkventnosti, neznačajnosti, nemoralnosti, nasilnosti, odvisnosti) n oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k očuvanju naravnega okolja n oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k večji kakovosti življenja □ oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva h gospodarski stabilnosti □ oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k politični stabilnosti □ oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k nadaljnjemu razvoju demokracije □ oblikovanje ustreznih vrednot lahko bistveno prispeva k boljši perspektivi človeštva 7. Ali je - splošno vzeto - izkazana potreba, da se v razvitem demokratičnem svetu vrednote v večji meri vključijo v vzgojni in izobraževalni proces (podčrtajte ali obkrožite ustrezni odgovor): □ DA NE DELNO □ če ste odgovorili z DA ali DELNO, navedite, kateri so razlogi za večje vključevanje in kaj si lahko od tega obetamo 8. Prosimo vas, da ocenite pomembnost navedenih področij vrednot. Pomembnost vrednot ocenite na lestvici od I do 10: ocena 1 pomeni najmanj, ocena 10 pa najbolj pomembna področja. Obenem vas prosimo, da ocenite z oceno od 1 do 5, ali je po vašem mnenju treba navedeno področje vrednot močneje vklučiti v vzgojni in izobraževalni proces (1 zelo majhna potreba po večjem vključevanju, 5 zelo velika potreba po večjem vključevanju). PODROČJE VREDNOT POMEMBNOST (1-10) POTREBA PO VKLJUČEVANJU (1-5) življenjske vrednote (spoštovanje življenja) tradicionalne moralne vrednote (poštenost, odgovornost, zvestoba, spoštovanje morale in zakonov) verske vrednote (spoštovanje Boga in religiozne dimenzije življenja, razodete resnice, izpolnjevanje verskih dolžnosti) krščanske vrednote (ljubezen, upanje, vera) patriotske vrednote (ljubezen do domovine, nacionalni ponos) duhovne in kulturne vrednote (duhovna rast, modrost, kulturno življenje) estetske vrednote (lepota, harmonija, umetnost, glasba) delovne vrednote (delavnost, marljivost, storilnost) značajske vrednote (redoljubnost, disciplina, urejenost, čistost, skromnost) vrednote doseganja (ustvarjalni dosežki, uspešnost, .prekašanje drugih) individualne vrednote (osebna svoboda, osebnostna integriteta in nedotakljivost, čast in dostojanstvo .posameznika) vrednote reputacije (priznanost, ugled, renome, veljava, slava) vrednote podjetništva (podjetništvo, podjetnost, vodenje, upravljanje) ekonomske vrednote (dobro gospodarjenje, varčnost, smisel za dobiček, naložbe in trženje) lukrativne vrednote (imetje, bogastvo, denar, luksuzne dobrine) hedonske vrednote (veselje, sreča, udobje, zadovoljstvo, telesno uživanje) spoznavne vrednote (resnica, spoznavanje, znanost) intelektualne vrednote (izobrazba, znanje, omika, bistrost) družinske vrednote (družinska sreča, ljubezen do partnerja, do otrok, do staršev) socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, nesebičnost, .prijateljstvo, solidarnost) demokratične (svoboda, demokracija, strpnost, enakost, enakopravnost) societalne vrednote (mir, pravičnost, red, napredek) vrednote multikulturnosti (sožitje med narodi in kulturami, spoštovanje drugih narodov in kultur) vrednote zdravja (zdravje, zdrava prehrana, telesna kultura) okoljevarstvene vrednote (ohranjanje narave, varovanje okolja, čisto okolje) druge kategorije (ev. z navedenimi primeri posameznih kategorij vrednot) 9. Prosimo, da na ustrezen način ocenite, koliko se vam zdijo pomembne posamezne od navedenih vrednot, koliko so po vašem mnenju dejansko prisotne v šolski situaciji in ali bi jih bilo treba v večji meri vključiti v šolski proces, VREDNOTE ali so navedene vrednote pomembne (ocena od 1 do 10) 1= malo pomembne 10 = izjemno pomembne koliko so dejansko prisotne v šolski vzgoji in izobraževanju (ocena od 1 do 5) l=zelo malo prisotne 5=zelo močno prisotne ali bi jih bilo treba vključiti v večji meri (ocena od 1 do 5) l=zelo malo vključiti 5=zelo močno vključiti poštenost dobrota in nesebičnost delavnost ugled v družbi prekašanje in preseganje drugih moč in vplivnost slava in občudovanje denar in imetje izpopolnjevanje samega sebe znanje ustvarjalni dosežki družabno življenje veselje in zabava polno in vznemirljivo življenje prosto gibanje enakopravnost med narodi enakost med ljudmi sožitje in sloga med ljudmi mir na svetu uživanje v umetnost smisel za kulturo dolgo življenje mir in počitek sožitje z naravo vera v Boga družinska sreča upanje v prihodnost ljubezen zdravje zvestoba modrost spoznavanje resnice spoštovanje zakonov ljubezen do domovine prosti čas dobri spolni odnosi udobno življenje razumevanje s partnerjem ljubezen do otrok .modrost dobra hrana in pijača pravičnost .spoštovanje življenja izpolnjevanje verskih dolžnosti duhovna rast „uspeh v poklicu veliki dosežki v življenju .čistost skromnost osebna nedotakljivost .voditeljske sposobnosti smisel za podjetništvo .dobro gospodarjenje .varčnost znanstveni dosežki izobrazba spoštovanje in ljubezen do .staršev jjrijateljstvo solidarnost in tovarištvo .strpnost napredek .spoštovanje drugih kultur .zdrava prehrana ohranjanje in varstvo .narave in okolja Jelesna kultura 10. Prosimo, da na ustrezen način ocenite dejanski relativni delež posameznih dejavnikov in ustanov pri oblikovanju navedene vrednote. Vse od navedenih dejavnikov skušajte razvrstiti po rangu, tako, da tistemu, ki največ Prispeva k oblikovanju vrednote, pripišete rang 1, ostalim pa po vrstnem redu range od 2 do 6. VREDNOTE starši, družina vzgojne ustanove (vrtec, šola, vzogjitelji, učitelji) vrstniki cerkev druge ustanove in društva (npr. športna, umetniška...) mediji (knjige, časopisi, radio, TV, filmi, internet...) poštenost dobrota in .nesebičnost delavnost .ugled v družbi Prekašanje in preseganje .drugih moč in vplivnost slava in občudovanje denar in imetje izpopolnjevanj e samega sebe znanje ustvarjalni dosežki družabno življenje veselje in zabava polno in vznemirljivo življenje prosto gibanje enakopravnost med narodi enakost med ljudmi sožitje in sloga med ljudmi mir na svetu uživanje v umetnost smisel za kulturo dolgo življenje mir in počitek sožitje z naravo vera v Boga družinska sreča upanje v prihodnost ljubezen zdravje zvestoba modrost spoznavanje resnice spoštovanje zakonov ljubezen do domovine prosti čas dobri spolni odnosi udobno življenje razumevanje s partnerjem ljubezen do otrok modrost dobra hrana in pijača .pravičnost spoštovanje .življenja izpolnjevanje verskih .dolžnosti duhovna rast uspeh v .poklicu veliki dosežki v življenju čistost .skromnost osebna „nedotakljivost voditeljske „sposobnosti smisel za .podjetništvo dobro .gospodarjenje varčnost znanstveni dosežki izobrazba spoštovanje in ljubezen do staršev .prijateljstvo solidarnost in tovarištvo .strpnost .napredek spoštovanje drugih kultur zdrava J2_rehrana ohranjanje in varstvo narave in okolja telesna kultura 11. Prosimo, da na ustrezen način ocenite zaželeni relativni delež posameznih dejavnikov in ustanov pri oblikovanju navedene vrednote, torej delež, za katerega vi osebno mislite, da bi bil za oblikovanje vrednote najbolj primeren. Vse od navedenih dejavnikov skušajte razvrstili po rangu, tako, da tistemu, ki naj bi po vašem mnenju največ prispeval k oblikovanju vrednote, pripišete rang 1, ostalim pa po vrstnem redu range od 2 do 6. VREDNOTE starši, družina vzgojne ustanove (vrtec, šola, vzogjitelji, učitelji) vrstniki cerkev druge ustanove in društva (npr. športna, umetniška...) mediji (knjige, časopisi, radio, TV, filmi, internet...) poštenost dobrota in nesebičnost delavnost ugled v družbi prekašanje in preseganje drugih moč in vplivnost slava in občudovanje denar in imetje izpopolnjevanj e samega sebe znanje ustvarjalni dosežki ✓ družabno življenje veselje in zabava polno in vznemirljivo življenje prosto gibanje enakopravnost med narodi enakost med ljudmi sožitje in sloga med ljudmi mir na svetu uživanje v umetnost smisel za kulturo dolgo življenje mir in počitek sožitje z naravo _vera v Boga .družinska sreča upanje v prihodnost „ljubezen zdravje zvestoba .modrost spoznavanje resnice spoštovanje „zakonov ljubezen do .domovine .prosti čas dobri spolni odnosi udobno .življenje razumevanje s .partnerjem ljubezen do otrok „modrost dobra hrana in pijača pravičnost spoštovanje .življenja ■zpolnjevanje verskih .dolžnosti duhovna rast uspeh v poklicu veliki dosežki _v življenju čistost .skromnost osebna pedotakljivost voditeljske .sposobnosti smisel za podjetništvo dobro .gospodarjenje varčnost znanstveni .dosežki izobrazba spoštovanje in ljubezen do staršev prijateljstvo solidarnost in tovarištvo strpnost napredek spoštovanje drugih kultur zdrava prehrana ohranjanje in varstvo narave in okolja telesna kultura