Po volifvih- l"*Mrj eo se vprsševaii držarljani Jug-oskvfj«, kaj bode oine 8. februarja, ledaj pa, ko «e je ta dan izkazala proli^udsk* politilca n« naravtiost neTerjetne načine, s« pa yse 3e a -ečjo napetcstjo vpražuje, kaj bo po 7. marcu L L ]tf« ta 4an se moro namreč po zakonu sestati skupščina •ovotevoljenih narodnih poslancev in n odobrenjem teh fu-dskih eastoptniloov nvora vlada eačeti s potrebram in doto&eniin delom. Ce primerjaroo čas, fci se je pri nas porabil za najrazSBnejSe rladne spremembe in krize, za volilne priprave, ¦b negotovo dobo, ki sledi volitranv zn spore, pogaja-tja in za delo, ki ni bilo ravno potrebno, s časom, ki se je porabil res ta pravo vladno delo, dobimo na tej drugi strani -elikanslci primanjldjaj ter pridemo do Eaključka, da 90 86 pravi eakladi dragocen«ga časa porabili za vse drugo *i 9amo za to ne, bar bi bilo po potrebi in koristi naroda in drža-re in kar je narodna večina tudi vedno najodločaejše eahtevala. Po drugih državah so v par tednih izvedkne volitve, »estavljeni n-ovi parlamenti in nove vlade zopet na delu, dočim traja pri nas to cele mesece in še potem, ko je potekel -eadnji zakonitr ro'k, ne Terno, ali se bo -jploh delalo v okvkju »akonov in določiL Nočemo govoriti o tem, na kak način so si radikali ih aamostojni demokratr pridobild xa novo skupščino pičlo večino. Nočemo tudi povdarjati in razlagati razliko med jdadno in opozicdjoivalno skupino, ker narod itak ve, da <e ]e prra stran izkazala kot zašoitnfk aa obtožbo in naj•afcrejšo obso-dbo zrelih korupcijonistoT, za neenakost drMvljono-, za samovoljno oiblast v državi itd., do«5iin so na •irugi strani najiskrenejši zastopniki bratskega spora-oimo, •nakopravnosti, poštenosti, odločne obsodbe rsake korup«je ali kratko rečeno pravi voditelji prave bratske jugoslovanske države. Opozoriti je treba narod pred vsem na velikansko nevarnost, ki preti od radikaloT in samostcjnih «iemokrato-, ker se ti danes še bolj kot poprej ponašajo, bakor da bi oni sami bili država in ker se pripravljajo, to4iti tudi po 8. marcu vse državne posle sanvo te Tidik« ¦rrojih stra^karskiti fcoristi. | Na «eji nunistrskega s\'«ta, fci še je vršila na dvoru, %a našteli celo vrsto zakonov, ki naj bi se izvedli, ko se enkrat zop«t začne redno zasedanje narcdne skupščine. Med temi eakoni je nekaj takih, ki naj bi se spremenili le v tolikov do bi boljše služili Pašičevi radiJcalni in Pribi¦Jevičevi tamostojni demokratski stranlcL To sta pTedvsem volilni in tiskorrni zakoru Radikali in samostojai demokrati hi radi _ novim volilnim zakonom «li redom če v večji ni«ii •mejiii izraze narodnoga razpoloženjav s sTOJim načrtom <lsRoyne-j« takcna pa nameravajo Jistcm* nara-most predpiaati, kaj in kako naj se piše. N« •dne-ivem redu 9edanje Pašičeve vlade, ki up«, da b» fudl O6tala, so pa tudi zakoni, katere bi vsak državljaa Jugoslavdje -kkreno pozdravil, če bi imel rsaj malo goto~ vosti, da so v 'prnvih rokath in da »e bodo prav »estarili in iizrajali. To šta pred rsem invalidski zakon in pa takon o poljedelskih kreddtih. Pašič prav^ da sta ta dva zakona nujno potrebna in da morata priti čimprej skozi novo narodno skupščiivo. To je vse dabro in lepo, rprašati pe moramo, zakaj se ta dva zakona rtista sprejela že poptrej in kaj Pašič sploh namerava z novo narodrvo skupščino. Da. v dolgih letih nimaino zakona o podpori inraJidov in poljedelcer, ni samo Telika nesreča za Teliko število dobrih in poštenib držaTljanov, ampak tudi tclika 'izguba na ugledu naše držare. Kdo je tega kriT? — Ne samo vsi prizadcti invalidii in poljcdelci, ampak tudi vsi drugi trezni in razsodni držaTljani so si popolnoma na jasnem, da so tega krivi radikali in Pribi-J«vičevi demokrati, ki so Tedno, bodisi na Tladi, ali pa r raznih krizah, obramavali invalidsko in poljedelsko vprašanje kot svoj strankarski monopol ali zakup tcr so povrh še z najslabšimi sredstyi preprečili, da se to ni uredilo in rešilo pod Davidovič-Koroščevo vlado, kateri se ni šlo za strankarsko agitacijo, ampak za prarico in poštenje, za potrebe in koristi naroda in države. Razna znamenja kažejo, da obstoje najslabši nameni in naklepi protii parlamentarizmu in proti iw>yi skupščini. Na škodo naroda in držav«, a tudi na škodo in neroljo poštenih radikalor stojijo danes na krmilu srbske radikalne stranke ljudje, lci bi spadali žc davno t ječo radi najgrše korapcijc in najhujših zlorab. Ti ljudje se borijo za svoj obstanek dobro Tedoč, da bi jih Tsaka poštena vlada izročila ž« davno Kasluženi kazni in zato kujejo s Pribiče-vičeTimi samostojnimi demokrati vred naklepe, kako bi se dlala, podaljšati oblast samovolje in protiljudskc politike. Na eni strani so skušali preslepiti in pridobifci na stojo stran posamezne stranke opozicije, na drugi strani so p« zopet opozicijonalcc n« vse mogoče načine izzirali lin hujskali, da bi nastali kaki nemiri in da bi se potem na podlagi teh lahko celo opozicijo proglasilo za revolucijonarno ali prevralniško ter jo postavilo izven zakona. Izjalovilo se je cno in drugo. Opozicija se je strnila ˇ enoten blok narodn«ga sporazuma, narod se p« ne da izzivati lin eapeljati t trdniz'*.-.s-5ti STOjih praric in svoje Teljave. Naj se po 7. marcu poskuša in dela kar hoče, eno Je gotoro, in to je treba upošteTati, da Slovenci in Hrvati ler Telik del Srbor ne marajo muzike, ki jo delata Pašič in Pribičevič. Niso se navadili na njo 6 let, pa se tudi t bodoče ne bodo in pri volitvah so vkljub vsemu zastopniki Slovenije in Hrratske obdržali svoje postojanke. Mržnje do Srbor se nam in Hrvatom ne mor« očitati, ker smo pokazali lani za kratek čas na Tladi. sedaj pa t opoziciji najlepšo slogo in sportzun* s pošteniimi Srbi, ki jih rodi Davidorič-