57. številka Ljubljana, v petek 10. manija. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan ne^or, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za a t str i j sk o-oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol lrtn, H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljo bljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. aa mesec, po 80 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat t»k.i Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in vipravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiM „CHedali*k;i itolbft*, U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Govor poslanca g. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 2. marca 1.1. (Po stenografičnem zapisniku.) (Dalje.) „Protestirati mora torej" — protestiranje je, kakor se vidi, v Koroškej na dnevnem redu, — občina, krajni in okrajni šolskisvet, vsi protestirajo, — on mora torej protestirati, da krajnemu Šolskemu svetu pripada rekurz o učiteljem v izvrševanje namerjenih naredbah, ki se izkljueljivo na pedagogičnem polji gibljejo. „ Vender1', pravi, M8e hoče spustiti v utemeljitev krajnega šolskega sveta in jo pobiti." Tu nečem navajati vsega dol-zega odgovora, marveč le nekatera markantna mesta moram iz njih navesti. Opaža se, „da krajnemu šolskemu svetu nij naloga ljudske šole jasno pred očmi. On obrača svojo glavno, morda jedino pozornost na priučenje nemščine in more soditi le o uspehih v tej disciplini. Da se pri prevelikej vne-tosti pri vaji tega predmeta ne gleda na nravno odgojo mladine, ne po genetičneni pouku na samostojnost v mišljenji, ni na formelno omiko, tega ne namerja. Saj so to stvari, katere se očem neveščaka v poučevanji odtegnejo. On hoče v prvej vrsti Ijud-Bko šolo napraviti v učilnico jezikov, da nij državni Šolski zakon uže v prvem paragrafu nalogo iste ravno tako razumljivo, kakor človekoljubno odkazal." To pravi okrajni šolski svet v Celovci, a on naposled misli, da si bode otrok toliko znanja nemščine v treh letih pridobil, da more vstopiti v višje razrede. Tri leta torej bi moral otrok vender v prvem razredu ostati, in sicar samo zaradi tega, ker je slovensko dete. Se more li to s pedagogičuega stališča opravičiti in trpeti ? Gotovo ne. (Dobro! na desnici.) Deželni šolsko svet je, kakor uže omenjeno, določil, naj se nemščina uže v prvem šolskem letu kot uČm jezik na ljudskih šolah v Koroškej upelje, in je na tem potu šel tako daleč, da je za slovenske šole le jedno samo knjigo, to je Abecednik, upeljal. A eelo ta nij popolnem slovensk, nego bIo-vensko-nemšk. V tej knjigi se uči otrok do 36. strani slovenski brati, od 36. strani dalje nemški, potem je večina beril nemških do konca, in to naj bi bilo vse znanje, katero naj si otrok za življenje v materinščini pridobi, kajti vse druge knjige, izimši katekizem, so samo nemške. A deželni Šolski svet Koroški je kmalu uvidel, da z ABC ne bode prišlo tako daleč, da bodo otroci dobro nemščino žgoleli. Čutil se je poklicanega v letih 1860—1870 — letnica nij tiskana na knjigi, kakor da bi bila tiskana v manuskriptu, in ne dobi se v prodajalnicah — izdati „navod k upeljavanju slovenskih otrok v nemščino za ljudske učitelje v Koroškej" v slovenskih krajih. To je zelo originalna knjiga in jaz bodem navel iz navoda samo nekaj mest, da pokažem, kakov pedagogični duh v Koroškej prevladuje. V tem predgovoru se učiteljem očita, da ne umejo otrok nemški učiti, da so bila njih prizadevanja, kakor se je v osmih ali desetih letih pokazalo, glede priucenja nemščine v ljudskih šolah popolnem brezuspešna, in da je temu le njih napačna teorija pri pouku uzrok. Glasoviti pisec te knjige, — žal, da nij njega imena na prvej strani knjige in je le deželni šolski svet kot izdavatelj za-znamenovan — pravi dalje v svojej pedagogiškej modrosti : „Vse nemško či tanje in pisanje, vse memo-riranje besedij in slovničnih pravil, vse ustno in pismeno prevajanje ne bode imelo zaželenega uspeha, Če bode učitelj to svoje poučevanje v jeziku s slovenskim okvirom obdajal (Čujte! čujte! na desnici), če se pri tem pouku vedno slovenščine poslužuje. Nemščina naj se marveč v prostem poučeval -nem občevanji učitelja z učenci živo poučuje in uči, čemer dajejo učni predmeti snov." „A kako naj govorimo s slovenskimi otroci nemški, če nas vender ne razumejo? vprašalo se nas bode." Deželni šolski svet odgovarja tudi na to težavno vprašanje; on pravi: „Na to vprašanje se prav lehko odgovori, če se pokaže na postopanje vsake matere kot učiteljice jezika, postopanje, katero se je po svojih uspehih dobro izkazalo, odkar so matere in otroci." (Veselost na desnici.) Učitelji naj torej isto tako delajo in otroci bodo uže za njimi govorili. „Uspeh gotovo tudi tu ne bode izostal. Jezik govoriti naučimo se najnaravneje (Poslanec Wurm: To je kanibalično, to mora stati v stenografičnem zapisniku!), ko ga čujemo govoriti in se trudimo ga tudi govoriti, naj je razumenje in ustni izraz začetkom tudi nekoliko nepopolen. Nemško govorjenje je torej najprimernejše in najnaravnejše učno sredstvo pri poučevanji slovenskih otrok v nemščini in zanemarjenje istega je glavni uzrok ne-dostatnih uspehov pri tem predmetu." (Čujte! čujte! na desnici.) Deželni šolski svet daje natančna pravila, kako naj učitelj poučuje, če hoče brto dospeti do smotra. On ne sme hitro, marveč polagoma in jasno govoriti in rabiti kolikor možno prosto, razumljivo obliko in za to poučevanje se mora sam pripravljati, da si zna dobro nemški, ker hi morda umešal dijalekt, in to bi ne bilo dobro. Po tej knjigi se poučuje v Koroškej po ljudskih šolah, in jaz sem. kakor sem uže omenil, to knjigo le z velikim trudom dobil, kajti vsak učitelj dobi le jeden eksemplar, in če pride šolski ogleda, je njega prvo vprašanje: Imate !i še to knjižico? (Veselost na desnici.) in on mu jo mora pokazati. Jaz dobil sem jo po drugej poti, ne od učitelja, to moram izrecno poudarjati, ker menim, da bi se dotični učitelj skoro gotovo disciplinarnej preiskavi ali celo odpustu iz službe izpostavil. Oni okrajni šolski oglela v Celovci, o katerem sem govoril in kateri je v prevelikej gorečnosti za ljudsko šolo šel tako daleč, da je odločil, naj bode učni jezik še le LISTEK. Resnična bajka. Takraj treh voda in treh gora — komur teh nij dosti, jih našteje še lehko več — pod božjim solncem, navadno pa pod gosto božjo meglo leži in se razprostira od severa proti jugu in od vzhoda proti zapadu krasna dežela, katera se ponaša z raznimi čudi, izmej katerih je to največje, da imajo v njej tujci največ veljave in vse gospodarstvo v svojej oblasti. Ta dežela ima mnogo pod- in nadzemeljskih Otlin. Prve najdeš popisane v rudeče vezanem Bii-dekerji in tudi drugje, nadzemeljske otline pa odpravljajo in zasipljejo domačini uže mnogo let, a do Bedaj brez vidnega uspeha. V tej deželi je po zimi mraz, mej pasjimi dnevi vroče, kadar dežuje — blato in zato so hvaležni prebivalci v svojej modrosti neke ulice krstili za Blatne ulice, ker se te tvarine ondukaj nahaja posebno veliko. Prebivalci so raznega temperamenta, a velika večina ima tisto uže sitno evangelijsko pohlevnost, da če mu jedno gorko založiš na levo lice, ti še desno nudi, češ : Še jedno, to je zaradi ravnotežja! Glavno mesto v tej deželi je tako staro, da ae dolgo niti za prvotno ime nij znalo. Stoprav po mnogih prepirih in po bistroumnih preiskavah najmlajšega izmej preiskovalcev dognalo se je, da se mu je nekdaj, ko še nij bilo fakcijozne opozicije in jednacih muh v deželi, rekalo Aquilina. Kako ime mu je denes, tega se ne drznem povedati, kar na ravnost, le toliko bodi omenjeno po strani, da skozi to mesto teče voda, katerej pravijo Ljubljanica. Bistroumen čitatelj, kateri si je priučil nekoliko geografije, bode po teh podatkih pogodil pravo ime. Komur bi se pa to vender ne posrečilo, ta naj prečita tega lista na prvej strani prvo vrsto, tam bode našel, Česar išče. Ker sem tako obrisal kraj, kjer se je vršila moja bajka, določiti mi je še čas, kedaj se je pripetila. Čas je važen za vsacega, bodi si zgodovino-pisec ali kondukter, jezikoslovec ali mežnar, najbolj pa za urarja, kajti slednji od samega časa živi in to še prav dobro. Da tedaj ustreženi vsem, naj povem, da se je to zgodilo v prvem letu fakcijozne opozicije ali „mačkine žalosti" in takoj tisto nedeljo po tistej soboti, ko so „Novodobne prikazni-' skušale motiti javni mir in red. V glavnem mestu izhajajoči list „ltodanu prinesel je namreč tisto soboto članek, v katerem označuje neko vrsto I j udi j, ki so v srednjem veku nosili dolge sulice, a slednje sedaj zamenjali z la kotnimi žepi, kakeršuega ima Šuštarjev Miha v Kranji. Zaradi te^a se ta list nij smel odpeljati križem svet, le nekoliko iztisov razfrealo je po mestu, pa ti so se brali prav marljivo in namen bil je dosežen vsaj v glavnem mestu. Kakor je po soboti navadno nedelja, tako tudi takrat. V nedeljo pa gre vs:»k človek rad uživat čisti zrak, kateri tembolj tekne, ako se mu primeša nekoliko dobre kave ali pečenke z ražnja in primeren delež primerno dobrega piva ali vina. Da so tedaj zavodi, „kjer Bog roko ven moli" ob nedeljah dobro obiskovani, nij treba še posebe zatrjevati. Ker je tako imeuovani nSchweize* haus" tudi zavod jedna-cega namena, obiskala ga je to nedeljo odlična go- od četrtega leta dalje nemščina, bil je najedenkrat iz Koroške premesten, kakor mislim v Primorje, (Čujte! čujte! na desnici.), da ne bi dalje kalil miru v deželi Koroškej. Če so take razmere v kakej deželi, kakor v Koroškej, ne more se pač trditi, kakor so storili župani, da oni, ki govore tu o teh razmerah, mir kalijo. Naopak, kdor take slabe razmere, o katerih nij verjeti, da ne vladajo ne le v Avstriji, nego tudi v Evropi ne, in katere mejijo na barbarstvo (Istina! na desnici.), kdor take razmere nebojazljivo odkrije, zasluži si hvalo vsakega človekoljuba. (Dobro! na desnici.) Jaz čutim se tem bolj poklicanega, ker one razmere moje sorojake zadevajo, ker 120.000 Slovencev Koroške ne zastopa ni jeden poslanec v tej visokej zbornici. Zakaj, o tem bode gospode pogled na zemljevid in na umetno razdelitev volilnih okrajev poučil, kajti volilni okraji nijso sestavljeni po narodnih mejah, nego od juga na sever navkreber skozi deželo, tako da k jednemu slovenskemu okraju pripada vselej več nemških. Vsakako je možno, da v katerem volilnem okraji za državni zbor zmaga kandidat Slovencev, iu pri zadnjej volitvi je res le s štirimi ali petimi glasovi propal. Jaz se tudi nadejem, da pri prihodnjej volitvi pride v državni zbor in da vam bode podal še jasnejšo sliko o razmerah v Koroškej, kakor jo moram podati jaz, ki sem se deloma z očmi, deloma pak po doposlanih mi spisih informiral. Nekaterih točk pa se ti gospodje župani prav nič nijso dotaknili, namreč pritožeb, katere so torej popolnem resnične, in involvirajo težke obtožbe proti deželnemu šolskemu svetu in proti vladi, da namreč v Čisto slovenskih ljudskih šolah v Koroškej izmej 157 ljudskih učiteljev jih 53 nij slovenščine zmožnih. (Čujte! na desnici.) Ti poučujejo v slovenskih krajih in Slovenci se po pravici o tem pritožujejo, res, da v prvej vrsti le po novinah. V listu v Koroškej izhajajočem najdete v prvej številki takšne pritožbe navedene, v katerih se pripoveda, da ljudska šola iiijma prav nikakega uspeha. Zaradi tega ne napreduje prebivalstvo, — javno moram izreči — ne le v nriHterijelnem, nego tudi ne v moraličnem oziru tako, kakor bi moglo pri dobrej ljudskej šoli. Opozoriti moram, da kuga žganjepitja, ki je uže toliko ljudij uničila, prevladuje tudi v Koroškej, in da se število nezakonskih otrok množi, oboje se ve da po V Celovci je, kakor znano, Mohorjeva družba, katera vsako leto po pet do šest zvezkov ljudskih, verskih in nravstvenih tiskovin izda, za letni donesek jednega goldinarja. Ta družba šteje mej vsemi Slovenci 25.000 do 26.000 udov, od teh v Koroškej vender 2363. Ta družba izdava vsako leto, uže 25 let, kakor omenjeno, pet do šest zvezkov, v katerih se obravnava o predmetih poljedelstva, kratko vse stroke popularnih ved in poleg tega tudi knjige verske vsebine, kar pa družbi v Celovci izhajajoč nemško liberalen list najbolj za zlo jemlje; da n. pr. trpljenje KrišČevo, zgodovino svetnikov in jednake verske knjige mej ljudstvom širi. Nu, slovensko prebivalstvo v Koroškej in slovensko prebivalstvo sploh je ravno tako verno, da te knjige rado bere, in so nekateri kraji — priznati moram — kjer se te knjige rajši bero nego druge. Ravno s tem si je družba pridobila tolik krog čitateljev in v času svojega obstanka gotovo 150 zvezkov v dveh milijonih eksemplarov spravila mej narod, in to vse za mal letni znesek jednega goldinarja. Tudi sloveusk list, ki izhaja od začetka tega leta v Koroškej, ima nepričakovano mnogo naročnikov v deželi, znamenje, da se začenja v ljudstvu vzbujati oni duh, ki kaže, da je le na podlagi materinščine možno si pridobiti višjo omiko. Tu ne gre za narodno ščuvanje, gospoda moja, mi nečemo Koroške vznemirjati, ft^a vznemirjanja se je na onej (levej) strani iznašla in se o vsakej priliki rabi (veselost! na desnici); nam nij na tem. Mi hočemo le posamezniku in vsakemu narodu pomoči do njega pravice, in če vlada ne stori nobenega koraka, smo mi poslanci, je večina visoke zbornice to storiti dolžna. (Dobro! na desnici.) Kaki glasovi se čujejo in kaka omika vlada v nekovin žurnalističnih krogih Koroške, to kažejo pam-fletistični spisi v nekem tam izhajajočem listu, v resnici surovi napadi na državne poslance, to kaže n. pr. satiričen in hoteč biti dovtipen, a samo ne-ukusuo verzificiran pamflet, kateri je tiskan v uže omenjenem listu, ki se imenuje „Freie Stimmen". (Daljo prih.) Iz državnega zbora. (Razprava v volitvenem odseku.) Z Dnnaja 7. marca [Izv. dop.] Zadeva velikanskega pomena obravnavala se je zadnji ponedeljek v volilnem odboru. Židovsko-nemškemu liberalizmu, ki je v teoriji vsej Koroškej in ne le v slovenskih krajih. Uzroke, | na polna usta sicer trobil svobodo, a dejanstveno zakaj prebivalstvo ne napreduje tako v omiki, kakor bi se od njega pričakovalo, sem uže razmotri-val. Mogel bi tudi opomniti, da morda v nobenej deželi tako malo novin in knjig, bodi si nemških ali slovenskih, ne pride mej ljudstvo, kakor v Koroškej. Kar se Slovencev tiče, čuditi se moramo z ozirom na šolske razmere, da sploh slovenske novine in knjige ljudstvo še zahteva in čita, ker se otroci v šoli niti materinščine ne uče. teptal vedno in povsod pravice in svobodo ogromnega dela avstrijskega prebivalstva, zvoni mrtvaški zvonec k večnemu počitku, od koder mu nikdar več ne bo vstajenja. Češki poslanec Zeithamer predlagal je, kakor znano, premembo volilnega reda za veliko posestvo, da bi v bodoče ne bilo več mogoče, da v velikem posestvu odločuje par glasov zoper vso nasprotno stranko. To je zahteva pravičnosti. 8poda. Sedeli sta pri jednej mizi dve trgovski družini: Čivič in Vesnik, pri drugej pa maglstratni svetnik Repona in ravnatelj Rham, lastnik nekega dobro znanega zavoda. Vsi so bili dobre volje ia veselili so se lepega dne. Pa človek nikdar ne ve, kje ga čaka nesreča. Zdajci zatemne se steklene duri in „herein mit gewaltigem schritt- ponosnega pogleda in z učeno nagubanim obrazom, kakor bi bil baš iznašel četrto dimenzijo, vstopi gospod Kir-per, nadzornik vseh tistih poslopij po deželi, kjer se je časih prodajala leskova mast, a bi se dandenes rado prodajalo kulturno maslo — mož, ki ve, kako treba tam, kjer ljudje ne slove baš zaradi telesne lepote, lepe otro — — — otrobe delati. Prisede k mizi, kjer sta se ušatorila gg. Rham in Repona in po običajnih pozdravih prične se razgovor. Prvi, to je gospod Rham, vpraša mej drugim prialeca, je-li uže čital, kar je prinesel včeraj „Ro-danu ? Kakor b: ga bila kača piknila, cukne g. Kir-per in jezno odvrne: „Ah was, diese Bagage . . . Ne pusti mu izgovoriti g. Rahra ter mu namigne, češ, pri onej mizi so ljudje, ki utegnejo čuti. A gospod Kirper, nevajen nikakega ugovora odreže se v svojej oholosti: Gerade dess- w egen sag ich's, damit es diese Bagage hbrt! In dosegel je svoj surovi namen I Mirni gostje, družini Čivič in Vesnik, proti katerim je brez naj manjšega povoda naperjena ta psovka, culi so jo pa ker nijso hoteli prouzročiti nikakega trušča, so tiho in voljno potegnili svoje listnice in plačali svoj račun, neotesano razžaljenje pa uteknili v svoje žepe in odšli. A vračaje se domov in do denašnjega dne še vedno ugibajo, kje dobiva deželni šolsk nadzornik take neotesane izraze in oi kod tako obnašanje. So li to uže nasledki ple menskega blaženja? Ali so to spomini na Dunaj in nasledki prepogostega občevanja z nemškimi glu mači? Kaj sta k temu Škandalu rekla gg. Rham in Repona — katera sicer tacega tona nijsta vajena — nijsem mogel zvedeti kljubu vsemu prizadevanju Še to betvo, kar sem zvedel, pričivkal mi je rado voden vrabec; kdor maje neverjetno z glavo, naj le pazno posluša, kako vrabci čivkajo po strehah: Č vič! čivič! — Vrabci so talentirani, še jeden „de butu gOBpoda Kirperja, in znali bodo prav dobro še „Bagageu. Spectator. Poslanec Lienbacher je predlagal, naj se volilna pravica da tudi onim, ki plačujejo naj m en j po pet goldinarjev, uračunivši naklado. Proti zadnjemu predlogu, ki je tudi utemeljen na pravičnosti, oglasilo se je židovsko nemško časopisje ravno tako, kakor proti prvemu, in to iz prav naravnega uzroka. Ka j ti, ako se oba predloga sprejmeta, levičarji Herbstove barve nikdar več nijmajo nadejati se večine v državnem zboru. V sejo od ponedeljka prišla sta minister T a a f f e in sekcijski šef baron Kubin. Dr. Herbst govoril je prvi zoper Lienbacherjev predlog. Mrzi mu slog predloga. Lienbacher izjavi, da bode rad sprejel boljšo stilizacijo predloga, ako se kdo z njo oglasi. Dr. Czerkavski zavrne pomisleke Herbst-ove glede vzprejetja onih v volilni red, ki plačujejo po pet goldinarjev davka na prvo roko. Dr. Russ pa ministra vpraša, kako da vlada misli vesti se napram Lienbacherjevemu predlogu. Grof Taaffe odgovori, da je vlada o tem vprašanji se uže davno posvetovala. Princip je tolike važnosti, da se vlada o njem na jasen način mora izjaviti. V tem njej ne more biti za oportuniteto. Glede na politične posledice se vlada s tem soglaša, da se volilna pravica v državni zbor razširi. To je dejanje pravičnosti. Tudi grof Henrik Clam-Martinic pobija ničeve razloge Herbstove. Pri razgovoru, v katerej meri ,da bi se dosedanje število volilcev pomnožilo, pove baron Kubin, da je število onih, ki po pet goldinarjev direktnega davka plačujejo, iz nekaterih glavnih mest uže znano. V Pragi bilo bi 5756, v Gradci 7118, v Krakovu 893, v Trstu 554, v Lvovu 254 volilcev več. Za Dunaj in Brno Število še nij znano. (Iz necega vira se poroča, da bi število dunajskih volilcev pomnožilo se za najmanj 18,000 volilcev, mej temi je baje nad 8000 levičarjem sovražnih obrtnikov!) Grofu Hohen wart u dozdevajo se Herbstovi uzroki popolnem ničevi. Leviear dr. Weeber meni, da bi se za ta slu-šaj tudi število poslancev moralo primerno pomnožiti. Dr. Russ ugovarja zopet, da stališče vlade >ri tem predlogu še nij dovolj jasno. Grof Taaffe zopet jasno in odločno zatrjuje, da se soglaša z Lienbacberjevim predlogom t )rincipu. Vlada smatra ta predlog kot zahtevo pravičnosti in izvršila ga bode z vsemi sredstvi n skoro. Dr. Rieger pravi, da je ta ministrova izjava dovolj jasna, samo stilizacijo predlogu si vlada pridržuje. Dr. vitez Grocholski pravi, da naj se ne ura-čunajo naklade. Tudi pomnožitve poslancev nij treba. Pri glasovanji vzprejel seje v principu pred« og, da ima v velikem posestvu uknjiženo josestvo stoprv takrat volilno pravico, ako je uknjiženo celo leto. Sprejel Be je tudi v principu predlog, da se ima volilna pravica dati tudi onim, ki plačujejo po pet goldinarjev direktnega davka. Dr. Herbst izjavi, da bode s svojimi somišljeniki za mesto Dunaj stavil posebne predloge. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. marca. V levičarskih listih vzbudila je namera desnice, razširiti volilno pravico, veliko vrišča. Levičarji, kateri so nekdaj tako radi navajali izrek, da je „glas ljudstva, glas božji," zdaj nečejo nič o tem slišati, kar besni zaletavajo se v to namero desnice, kajti oni dobro uvidevajo, da bi razširjenje volilne pravice tudi na one, ki plačujejo 5 gld. davka, njim ne koristilo. A nadejamo se, da bo desnica ne bode pustila motiti po levičarskih kričačih in kolikor možno kmalu zbornici predložila dotične predloge v posvetovanje. „Deut9clie od srede prišla je v Bvojej modrosti do sklepa, da mora nastati vojna mej Avstrijo in Rusijo in da bi bila ta vojna pri avstrijskih Slovanih, izimši Poljak^, zelo nepopularna. „Račun naših prerinili državnikov," pravi ta list, wje blizu tak, da skušajo Čehom in Slovencem grenke kugljice konflikta z Rusijo s tem osladiti, da jim prepuščajo časih hegomonijo v notranje j Avstriji." Nu, več zlobnosti se pač ne more povedati s tolikimi besedami! Slovenci imajo v Avstriji hegemonijo! Tolažilno pa je vender to za nas, da vsaj vidimo, da nas poznajo in da vemo, da našo odločilno številce poslancev vedo ocenjati tudi nasprotniki — le vlada neče tega oceniti. \nanje države. Češki listi pozdravili so z velikim veseljem imenovanje trbskega kneza Itraljc-m in »Narodni listi" pišejo: „Neni možne aby dynastie a narod v Srbsku kdy na to zapomnčli, že jsou zavâzâni vécnymi dfky nikoliv za nèjaky pouzetitul, nybrz za mnohem vfce, za cely svùj svobodny život — narodu ruskemu". Te besede so pa silno razjarile ustavoverne naše liste in „Dt. Ztg.w kakor besna divja, ker se priznava, da se ima Srbija za svojo svobodo, za svoj titel zahvaliti Rusiji. Čudni so ti nv Nemčijo se nagibajoči" možje! Vse drugo pod-kopuje interese Avstrije, le če se na njo strelja z Bismarkovimi topovi, to jej koristi in to ugaja tem mnemškim" patrijotom. V list „Paris" se poroča: Ko je Skoheljev komaj došel v Petrograd, poklical ga je car k sebi Pričakovalo se je uže, da se bode car Skobeljevu nasproti obnašal zelo zmerno. To se je zgodilo. Cir Bprejel je okobeljnva samega in brez svedokov. Voj nemu ministru in Velikemu knezu Vladimirju se je povedalo, da car ne želi intervencije pri sprejemu Skobeljeva, on hoče sam v primernej obliki generala, čegar zaslug ni pozabil, pograjati. — „Narodna Obrana" pripoveda, da se v Belgradu pripravlja in da se bode skoro podpisala adresa meščanstva belgradskega na generala Skoi eljeva. Z adreso odšla bode posebna deputacija v Petrograd. Dunaviko vprašanje stopilo je zopet jJela se Je jednoglasno. Buren plosk in tisočeri bravo na pozorišče. V prihodnjih sejah obravnavalo se bode |klici pozdravljajo izid glasovanja. Ko se dr. Lueger o njem v rumunskej zbornici. Ministerski list „Ro- j zahvali za zaupnico, nij mogel končati radi samega veselja. Trikrat so mu zapeli: „hoch soli er leben!" — Za Dunajski mestni zastop so uže razpisane volitve. Dr. Luegerjevi pristaši dobivajo mej meščanstvom vedno več vpliva, posebno po izidu zad -nje umazane pravde. In to je stranka, ki perho-rescira ultra-tevtonstvo, ki je nasprotna Herbstovim mamelukom ! na jugu Avstriji zelo koristno. Stranka Andrassy-jevih nazorov je torej v Avstriji v zatonu! Bivši teden pred tukajšnjim okrajnim mestno deleg. sodiščem radi žaljenja časti dveh mestnih odbornikov na 100 gld. obsojeni dr. Lueger sklical je v ponedeljek večer .svoje volilce tretjega mestnega okraja v Dreherjevo dvorano, da jim poroča o poslednjih dogodkih ter poizve, je-li ao Še volilci tudi zdaj, ko je obsojen, ž njim zadovoljni. Volilcev zbralo se je nad 2000. Ko je vstopil dr. Lueger v dvorano, pozdravljen je bil z velikim ploskom. Naj prvo jel je govoriti nasprotnik dr. Luegerja. Valjda je izgovoril par besedic, vnel se je strašansk hrup in vrišč, ki je trajal tako dolgo, dokler govornik nij zapustil dvorane. Dr. Lueger pravi potem, da je denes prvikrat, ko je svoje volilce vprašati primoran, je-li po poslednjih dogodkih do njega Še imajo zaupanje ali ne. On je vedno varoval koristi ljudstva in občine, celo v časih, ki so bili zanj težavni. Uže v zadnjem govoru, zarad katerega je tožen bil, je dejal: da stranka ljudstva mora v novic vstati Zdaj ko je bil obsojen, pa mora svoje volilce vprašati, je-li njemu še zaupajo ali ne in je-ii še vreden zaupanja svojih volilcev! (Glasen plosk.) Slednji petek prišla je k njemu deputacija, ki ga je prosila, naj ne odloži mandata, ker to bi bila škoda za koristi ljudstva. Odgovoril jim je, da hoče le takrat obdržati svoj mandat, le takrat bojevati se i na dalje proti onim silam, ki otrovajo javno življenje, če mu izreko zaupanje. Po teh besedah vnel se je silen plosk. Resolucija, ki mu i na nadalje izreka zaupanje, vzpre- manul" meni. da vlada ne bode storila odločilnega koraka, predno nij povprašala deželnega zastopstva; za zdaj se trudi, da bi pri evropskih kabinetih dosegla ugoden uspeh. V francoske! in nemške) zbornici se je v 8. dan t. m. vršila cerkvenopolitična debata. V francoskej zbornici obravnala se je kar naravnost razmera države cerkvi nasproti. Poslanec Boisset je stavil predlog, naj se odpravi kon-kordat. Proti temu govoril je škof Freppel in dejal, da je konkordat mednarodna pogodba, da se ne more odpraviti, le zakoni se odpravljajo; priporočal je vladi, naj ne podpira tega za državo toli pogubnega predloga. Ministerski predsednik Freyeinet je izjavil, da bode vlada vzdržala konkordat. Debata bila je zelo burna. Naposled izročil se je s 343 glasovi proti 139 ta predlog v pretresavanje komisiji, obstoječej iz 22 članov. V nemške j zbornici Be je govorilo o mejnarodneut stališči papeža in o razmeri pruske države nasproti Rimu. Grof Limburg-Styrum se jo poganjal za mejnarodno stališče papeževo in dejal, da je pomota misliti, da je papež navaden Italijan; papež je po mnogih pogodbah kot suveren vsestransko priznan. Sprejelo se je v budget tudi 90.000 mark za poslanstvo pri papežu. Vodja središča Windhorst je dejal, da je osobito zaradi tega za to poslanstvo, ker more jedino papež s svojo moralično avtoriteto dati pomoč proti socijali/.mu Dopisi. Z Dunaja 7. marca. [Izv. dop.] (O srbskem kraljestvu. Dr. Lueger dobil je zaupnici. Razpis novih volitev v dunajski mestni zbor.) Imenovanje kneževine srbske kraljestvom smatra se v tukajšnjih političnih krogih za dogodek velike, za Avstrijo neprecenljive važnosti. Avstrijski cesar bil je prvi izmej vladarjev, ki je kralju Milanu Obrenoviču I. čestital ter Srbsko priznal kraljestvom. Da, minister vnanjih zadev na avstrijskem dvoru grof Kalnoky je sam deloval na to, da se Srbska baš v tem trenutku napravi kraljestvo. S tem je baje avstrijsk vpliv v Srbiji zmagal nad ruskim, trdi se v necih glasilih! Pomena vredno je vsakako prijazno vedenje Av-Btrije napram najnovejšim dogodkom v Srbiji. Stališče rodbine Obrenovičeve se je po tem imenovanji vsakako utrdilo, vpliv in moč zdanjega srbskega ministerstva sta se pomnožila in razvoj Srbije spravil se je v stalnejši tir. Razmere mej Avstrijo in Srbijo postale so sledu ji čas prav intimne, kar je za zdanje razmere Domače stvari. — (Telovadno društvo n S o k o 1" ) Ljubljani podpisalo in v gotovini takoj vplačalo je 400 gld. za nNarodni dom" prepustivši vse obresti na korist podjetju in pridržujoč si samo pravico glasovanja. Ta domoljubni čin je gotovo posnemanja vreden, vrlo društvo „Sokola" pa priporočamo vsem narodnjakom, da, če uže nijso, se vpišejo kot člani ter ga po moči podpirajo. — (Za „Narodni dom") obvezalo se je uže več slovenskih čitalnic in bralnih društev, da priredijo po nekoliko veselic v teku letošnjega hi prihodnjega leta. Tako je prav. Želeti je le, da bi nobeno narodno društvo na Slovenskem v tem obziru ne zaostalo ; kajti potem bi se pač lahko reklo, da je to poslopje postavil „narod sebi". — (Občini Podzemelj in Gribelj na Kranjskem) sta poslali državnemu zboru prošnjo za neomejeno rabo slovenskega jezika pri sodnij^h in napravo deželne nadsodnije v Ljubljani. — (Živeli!) Vsi občinski predstojniki Ilirsko-Bistriškega okraja podpisali in odposlali so peticije državnemu zboru za upeljavo slovenskega jezika in napravo deželne nadsodnije v Ljubljani. Peticijo ponatisnemo jutri. — (Pokojni PaulVaraun) iz Šent Koci-jana sporočil je 12.000 gld. v obligacijah za dijaške ustanove in sicer 3 za gimnazijalce, 3 za realce, jedno pa za medicince na Dunaji. Postavil si je s to oporoko blag spomin. — (Razpisani) sta notarski službi v Metliki in Zatičini. Prošnje naj ae vlože do 3. aprila t. 1. — (Iz Ljubljane) se nam 8. t. m. piše: Danes ob 1. uri popoludne vodila je patrola obstoječa iz štirih vojakov ter jednega stražnika štiri fante novačane po ulici pred škofijo. Menda so ti fantje po mestu razsajali ter so zbog tega prišli v oboroženo spremstvo. Videl sem te vse hoditi od Kordinove hiše do Bleiweisove. Fantje so prav mirno mej vojaci hodili. Nij tedaj bilo nikaker-šnega povoda, da sta dva vojaka puške z ramen snela ter z batom dva fanta v hrbtišča suvala in to najbrže prav močno, ker sta fantoma klobuka raz glav padala ter fanta omahovala. Nij dosti manjkalo, da se fantje zbog tega ravnanja nijso z vojaci sprejeli. Policijski stražnik je vojakom zavračal tako ravnanje. Ne pride mi na misel, novačanov razsa-janje opravičevati ali odobravati, ali jeza je morala vsacega popasti, ki je videl, da ae mirno mej pa-trolo hodeči fantje, in če so tudi poprej Bog si ga vedi kako razsajali, z bati suvajo. Kolikor je meni znano, kaj tacega patrola tudi nepokornežu storiti ne sme. Po takem ravnanji se mora surovost mej fanti le širiti, ne glede tega, da je javni škandal, ako se pri belem dnevu na javnej ulici /. bati okolo suva. Opomnim še, da navedeni vojaci nijso bili domačega polka. — (Gospod S ima,) znani šolski nadzorni« Ljubljani in baje prvi pedagog po Pirkerjevej milosti, je pred nekoliko dnevi učenca kaznoval in protipostavno pustil zaprtega od štirih popoludne do sedme ure, ker je neki nanj čisto pozabil. Otroka, ki je moral v temnej šolskej sobi Čakati svoje odrešitve, je strah tako prevzel, da je po noči fantaziral in klical materi: „Nicht zum Sima!" Da se kaj jednacega vsaj temu otroku ne zgodi več, ga je skrbna mati dala v zavod gospoda Waldherrja. Ker je po postavi dovoljen zapor le na jedno uro in ker bi se, da je kaj tacega zakrivil učitelj narodnjak, bila nemudoma pričela preiskava proti dotičniku, stavimo javno vprašanje: Zakaj se do denes v tej zadevi nij pričela preiskava proti nadzorniku Simi, in kedaj sploh ae prične? — (Kdo je mar?) Kakor smo uže poročali, razpisala je „Deutsche Zeitung" zopet 100 cekinov nagrade tistemu, ki zloži najlepši napev himni „Lied der Deutschen in Oesterreich". Oglasilo se je okolo tisoč skladateljev, mej njimi tudi jeden iz Ljubljane, kateri bi r«d pograbil 100 rumenjakov. A slučaj je cesto muhast in nemogoče nij, da Nemec, ki svojo ,,heutige bedriingte Lage" toži v melodičnem napevu nemškemu svetu, je jeden in isti, kateri si je v belej Ljubljani pritedil jako obilen trebuh in sme najmenj javkati, da ae mu ne godi še — predobro. — (Hudodelstvo uboja.) Dne 8. t. m. zatožen je bil pred ljubljanskimi porotniki 24 let stari dninar Luka Hočevar iz Loga pri Mengši zaradi hudodelstva uboja. 1. januvarja pil je zatoženi v družbi z več fanti, mej njimi je bil tudi Tine Blejec, v nekej krčmi v Logu. Bili so vsi dobre volje in zapustili so krčmo skupno. A zatoženi Hočevar, jeden tistih nepotrebno korajžnih fantov, ki je bil uže jedenkrat zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe kaznovan, je Tineta Blejca, ko so šli iz krčme, brez vidljivega uzroka, morda iz stare jeze, s tenkim nožem tako globoko sudil v sence, da je nož prodrl do možganov in je Blejec, kateri je komaj do doma prišel, še isto noč umrl. Zatoženi jo-kaje ne taji dejanja, pa pravi, da ga je Blejec po prej s kolom udaril, potem ga je še le on sunil z nožem. Poroto ki pritrde njim stavljenim vprašanjem in sodišče obsodi Hočevarja na šest let težke ječe, poostrene s postom. Razne vesti. * (Turisti.) Skupno število onih, ki so upi 11' lansko leto v planinskih kočah vseh avstrijskih planin v nalašč za to pripravljene knjige svoja imena, znaša 8800. — Največ »men je bilo upisanih v koči „Elisabethruh" na Velikem Zvonarji" ; 195 osob je bilo na vrhu omenjene gore, 103 so dospeli do frha Ortlerja; 143 osob pa je prišlo le do njegovega zadnjega sedla, „Payersattel" imenovanega v visokosti 3100 m. * (Število tovarn za sladkor.) Po največ tovarn za sladkor imati Francoska in Rusija, namreč blizu 500; nad 300 jih ima Nemčija in tudi blizu 300 Avstrija. — Največ sladkorja izdela Francoska, namreč okrog 3 milijonov metričnih stotov na leto; Nemčija nad dva milijona; Rusija blizu poldruga milijon in Avstrija nekoliko nad jeden milijon. _ Meteorologien« poročilo. A. V LJubljani : Dan Čas opazovanj a Stanje barometra y mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krma v mm. Ê <* a co Ob 7. ari ijulraj »k t ari popilndnt ib }. uri mttr 737-30 tm. 784-65m 733*13 m. + 1-4»C -f 11*8*0 4- 6-0« C tlabotoa burja itabotea »/ h o d slaboten ■Jboa ji*ino jaiaa deloma obla 1 ■* 0-00 bb. 7. marca •b 7. ari ijitraj *b !. ari ■op«ladn* «» ). ari xie<«r 740-00 na. 740-42 oa. 743-52 aa. -f 0-6«C -f- 13-4°C 4- 8-0«C .slabotna burja slaboten rihod ilabtt«! smr jiio« jam deloma oblačno OOObb. S a od »b 1. ari ijutraj «b S. ari popilodo« •b 1. iri 747-05 am. 745-91 nm. 745-81 bb. -f- 0-6» C -f- 10'6°C 4- 4-6°C ■laboten vzhod ilabotei Tihod ilabottD iihod jam jasi« JMM 0-00 h. 9. marca ob 7. ari ijutraj •b 2. uri popoludn« tb 7. ari imer 746 11 mm. 74396 mm. 74575 mm. o-o«c -h 14-50 C -f- 7-2°C ilabttoa burja alaboten uho d slabotia rihod jasno jasa« jasno 000 mm. b. V Avstriji sploh: Barometer ae je jel zopet močno dvigati in je zračni pritisk še vedno precej jednakomerno, akoravno ne več tako jednako razdeljen ; razloček mej maksiinom in minimom ven-der ne presega še 10 mm. Vetrovi so še vedno slabotni, vender so jeli zadnje dni severni in vzhodni vetrovi nad južnimi prejšnjih dnij prevladovati, vsled česar je vreme zopet precej stanovitno postalo. Nebo je Milo povsod ali popolnem ali pa vsaj deloma jasno. Temperatura je jela tudi za spoznanje rasti in je skoraj povsod nudnormalna, čeravno ne posebno ekstremna; razloček mej maksimom na jugu in minimom na severovr-hodu je znašal 12' C. Morje še vedno nij popolnem mirno. Solnce uže precej močno, vreme prijetno spomladansko. ID-anajska "borza, dne 10. marcija. Enotni državni dolg v bankovcih . . . Enotni državni dolg v srebru . . Zlata renta...... ... 1860 državno pesojilo . . ... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državno marke......... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... AO/ n ti n 71 /o...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. t1 ,•/, zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 75 gld. - kr 75 * 85 93 * 90 » 128 H 40 819 rt — n 310 ji — j> 120 rt 55 n 9 » D 53 s » 5 n 65 ■ 58 t 80 119 n 50 n 169 — n 93 » 70 n 118 n 50 7) 87 n 75 n 87 » 20 n 104 » — » 113 n 50 119 n — ■ 98 n 25 »i 105 ti — n Kreditne srečke.....100 gld. 176 Rudolfove srečke..... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 123 Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . 207 Zahvala, .M<»j umrli soprog je bil pri zavarovalnemu društvu za, življenje „GRE3HAM v Londonu zu znatno svoto zavarovan. DruitTO i /.plačalo je zav..n»vano svoto po glavnem zastopništvu v Ljubljani — gospodu -Uvida ZcMclikotis — zelo natanko, za kar z veseljem izrekam javno zahvalo, priporočujoč vsakemu naj topleje ta zavod. V Mariboru na D., C— a .a 8|: OD 00 i, .si •g* c o o. a b aj o "é?.2 o > w cr D. ta o o t- < a 1 am« a> z> -a H a> > G? >- _r « .„ -t; ©'S B o _ ■? •il ~ o >sa - a b S n - - -■ 'S T3 S rf 3 y Z sj e« s? o* bo a Pt g S 'm « rt ** 0 0 o 01 ca, —, o £ a s à a o 2 ,ßl Si ca. rti H CP a S "S Ä « 's S J S o ^ > I O Hitra in trotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tittntuve sredstva, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljen ji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohmulriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva je zdaj gotovo in priznano tjuttskt* ttttmače sredstvn postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto. Vaše blagorodje! Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neaputitnostjo in brezmirnimi nočmi. Obiskal srm uže mnogo zdravnikov brez uspoha. Le po moči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in so čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piankongasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite. Se jodenkrat prosrčno zahvalo. Spoštovanjem ■Vi vr N|»riiiger, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhofgasse 2. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vbo p. t. gg. naročnike, (naj povsodi izrecno in 93 Ar. (142—2) Balzam za uho* Skušono in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". SI^7A 9032