List 75.
Gospodarsko.
Da letošna suša De zakoplje gospodarjev v dvojno in trojno škodo, čujte, kako si nekteri pomagajo, na pr. izver-8tna gospodinja na Vinskem grada. Namesto goveje živinče prodati, za ktero se zdaj komaj 15 do 20 fl. dobi, gadoma zakolje jo, eno za drugim. Ker usnjar za kožo 10 do 15 fl. da, ostane loj in vse meso za 5 do 7 L1. Kaj pa počnejo s tolikim mesom ? Razrežejo ga na kose, ga osolijo, skvasijo, ga po spečenem kruhu v toplo peč denejo, da se toliko speče, da dobi meso precej čversto skorjo in je dovelj suho. Če bi premalo bilo, spet nekaj peč zauetijo s kakim slabim protjem ali rožjem, in ga bolj popekajo. Dovelj pečeno meso shranijo v kište. Do poletja preterpi kaj lepo, je prekuhano prav ukusno in tudi juha se dobra. Ker funt takega mesa na 2 do 3 kr. pride, bo to prihodnje leto velika velika pomoč, ko bode gotovo cena govedine močno poskočila.
Kaj pa z lojem? Lepši loj (kteri ni po črevih) razrežejo, razcverejo, ocverke odberejo in ga med zasek ali med zabel tako vlivajo in mešajo, da je vsakega pol. Tame-sanica nima pri jedi nobenega krivega ukusa.               Z.
(S a d j o reja.) Cotta priporoča, da se morajo po 3/4 pavce debele drevesca, kadar se presajajo v drugi kraj, ravno tako staviti, kakor so poprej st8le, to se pravi, da naj se tista stran drevesca, ki je bila poprej proti severju ober-njena, tudi pri presajenji proti severju postavi, una stran ti nasproti pa proti jugu. Gosp. Ditmers misli, da bi mogli prodajavci drevesc vselej zaznamovati stran drevesca, proti kteri je obernjeno bilo, to je, severno ali južno, izhodno ali zahodno, ker po njegovih skušnjah drevesca v rasti zaostajajo, ako se drugač obernjene sadijo, kakor so iz začetka rastle. Vredništvo wmesecolista za praktično sadjorejo", pa terdi v 7. zvezku letošnjega leta 1857, da drevesca, čeravno se tudi drugač obernjene sadijo, kakor so spervega rastle, se ravno tako dobro obnašajo in čversto rastejo, kakor če bi bile tako posajene bile, kakor so poprej rastle. — Prav bi bilo, da bi praktični sadjorejci to reč poskusili, in s časom svoje skušnje po 55Novicahu na znanje dali.