Celjska porota. Dae 30. maja se je pričelo v Celju zasedanje tamošnjega porotBega sodišča. Zasedanje je izaaimivo, ker so aa vrsti sami težji sluoaji. Nevaren Bosanec. Kot prvi je prišel pred porotBdke Bosanec Šobaa MesiBovič radi uboja, katerega je izvršil dne 27. februarja t.l. v Pišecah. Na graščini v Pišecah je zaposleBih več delavcev iz Bosne. V nedeljo, dne 27. februarja, so popivali Bosaaci ifl domači fantje v gostilai Medved m sicer ločeno v dveh sobah. Domači fantje so plesali m tudi Bosancem se je zahotelo plesa. Edea je Bagovarjal Franoiško B., aaj se z njim zavrti, \o pa je ujezilo njeaega fanta Jožefa Černelc. Med obema se je razvnel prepir, v katerega so i>osegli tudi drugi m kmalu je nastal splošen pretep. GostilBičarka Medvedova je pozvala domačega hlapca Makarpviča, da Bapravi red. Oba sta zaprla vrata med sobo Bosancev ia sobo, kjer so pild domaoi fantje. Bosanoi so pritisnili ob vrata ter Bavalili vea s kpli in stoli. Hlapec Makarovič jih je skušal izriniti nazaj, pri tem pa je dpbil sedem močaih udarcev po glavi, tako da je zelo hudp krvavel. V tem trenutku je prihitel obtožeai Šoban Mešinpvič ter zasadil neoborožeTiemu Makarovicu dplg nož dvakrat v srce. RanjeBi se je takoj zgruddl in izdihail. MešiBOvic se je pred sodiščem izgovarjal s silobranpm, toda njegov zagovor mu ni pomagal, ker je bilo pp pričah dokazano, da ga Makarovič sploh ni napadel. Pprptaiki so potrdiM edinp vprašaaje glede hudodelstva uboja, nakar je bil Šoban Meš.iaovič obsojen Ba dve leti težke ječe, poostrene četrtletno s postpm in trdim ležiščem. Dva prefrigana »pogorelca«. Dae 31. maja t. 1. sta stala pred porotBiiki leta 1888 rojend posestnik Jurij Plevaik iz Dobja ia leta 1891. rojeai Franc Bizjak iz Zibike. Plevnik je, dasiravao kmet, vendar prefrigaa slepar, ki je zaal kljub malemu posestvu dobro iin udobnp živeti brez napornega dela. Lansko letp jo prišla na dan tajnost, kako si je Plevnik služil poceni lep denar. OroŽBiki so namreč dognali, da je kar na veliko ponarejal ne samo obcinska dovoljeaja, ampak tudi razne dokumente od okrajnih glavarstev. Fraoicu Bizjak, ki se je z njim vred zagovarjal, je Plevnik ponareddl spričevalo od občine in okrajnega glavarstva, da je popolnoma pogorel, da mu je plaz uničil vinograd, povodenj pa zalila celo posestvo. S tem izpričevalom je hodil Bizjak kot Uibogi »pogorelec« po KraBJskem, Štajerskem in Hrvaškem ter nabral na miilodarih lepe tisocake. Polovico nabraaega denarja je sproti zvesto pošiljal Plevniku, ki je denar posojal dalje na oderuške 25—30% obresti. Tudi ai pozBal nobeaega usmiljenja ter je pognal več kmetov, ki so mu bili dolžni, na boben. Naposled so veadar prišle njegove sleparije na dan in Plevnik je dobil pred poroto 15 mesecev, Bizjak pa 12 mescev težke, poostrene ječe. Oprostilna razsodba. Popoldan dne 31. maja se je zagovarjal radi uboja I. 1907 rojeni Martdn Podkovniik iz Mozirja. V gostilniškem pretepu je dBe 8. maja t. 1. zabodel z nožem nekega Sedlačeka v trebuh ter ga tako raail, da je med prevozom v bolaico izdihnil. Podkovnik je uboj prizaal, toda zagovarjal se je s silobraaom. Vzbujal je splošno sočutje, ker je prizaaval vse med. jokom. Porotaiki so s sedmimi glasovi zanikali glavno vprašanje, aakar je bil Podkovnik popolnoma oproščen. Od smrtne kazni na 15 mesecev ježe. Dae 2. jumja se je vršilo pred porotaiki zanimiva razprava proti rudarju Jpsipu Kokolju, ki je bil že dae 11. juBija laaskega leta obspjea na smrt aa vešalih. Jos. Kokolj, Marija Stajner ia Bjen sin Josip Stajaer so zvečer dne 27. raarca 1926v Kasazah, oboiaa Petrpvče, skupao umorili 701etno prevžitkarico Marijo Selmajster. Mati in sin sta držala starko za roke in vrat, Kokolj pa jo je udaril po glavi s sekirp in, jo ubil. Pri razpravi so bili obsojeai Kokolj in Marija Stajaer na smrt aa vešalih in Josip Stajaer kot mlado-leten aa 10 let težke ječe. Takoj, ko je bila sodba pravompcfla, je pisal Josip Kokolj iz ječe Josipu Stajnerju pismo, v kaferem ga roti, aaj vendar prizaa resnico, da ne bo oa po nedolžaem moral umreti. Kokolj je že namreč pri razpravi tajil vsako krivdo. Stajner je res natp izjavil pred sodniki iri pričami, da je pti skupflo z materjo ubil Marijo Selmajster, dočim je Kokolj aedolžen. Pri ponovni razpravi je Stajner zop>et vse preklical ia Kokplja zaova dolžil. Izkazalp se je pa, da nra ni mnogo za verjeti. Kokplj je bil oiato obsojen samo na 15 mesecev ječe, katero pa je po večini že presedel, tako da bo prost že 30. juBija. (Konec prihodnjiž.)