512
Politiški oddelek.
Dež. zbor kranjski.
Z najvišjim patentom z dne 17. t. m. sklicani dež. zbor se je sešel dne 28. t. m.
Dež. glavar pl. Detela je otvoril zasedanje, na kar je dež. predsednik baron Hein prečital naslednje cesarsko poročilo:
Deželnemu   zboru Moje  Vojvodine  Kranjske.
O petdesete obhtnice tistega dne, katerega sem zasedel Svoj prestol, je sklenil dež. zbor Moje ljubljene Vojvodine Kranjske Mi po od poslanstvu pokloniti uda-nostno izjavo deželnega zastopa in v adresi svečano izraziti želje, ki izvirajo o tem pomembnem spominskem dnevu iz zvestobe in udanosti do Mene in Mojega roda iz ljubezni do ožje domovine in iz skrbi za blagor monarhije.
Vsled globoke žalosti, v katero je zavila Mene in Mojo hišo smrt Moje, sedaj v Bogu počivajoče soproge, Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete, ni moglo priti odposlanstvo na Moj dvor.
Toda rad jemljem na znanje udanostni izraz deželnega zbora in mu izrekam za njegovo lojalno izjavo Svojo cesarsko zahvalo.
Jaz vem, da odgovarja dinastična zvestoba, ki se kaže v tej izjavi, čutstvom prebivalstva, katero zastopa deželni zbor, in da obsega v sebi zagotovilo, neomajno se držati zveze z monarhijo, katero je krepko in trdno združila Božja previdnost v večstoletnem, preslavnem zgodovinskem razvoju.
V usodah Mojega petdesetletnega cesarjevanja, polnih izprememb, sem našel v vedno izkazani požrtvovalni udanosti Svojih zvestih narodov varno oporo prestola. Ona daje, karkoli je skritega v krilu bodočnosti, zanesljivo jamstvo, da ostane neprikrajšana moč in uglednost države
Oprta na pravice posameznikov, zajamčene v državnih osnovnih zakonih, in na enakopravnost narodov, se je povsod lepo povzdignila duševna in materijalna kultura.
Skrbi gojitvi blaginje posameznih delov, neobhodno potrebni za neprestani napredek celote, more le koristiti, ako se podeli pri razvijanju javnih uredeb deželnim za* stopom, ki so v prvi vrsti poklicani, da pazijo na interese blagostanja, primerno polje, da vrše svoje ustavne pravice.
Jaz upam in želim, da povzroči kljub vsem nasprot-stvom v mišljenju in stremljenju resna volja do stvar-nego pospeševanja duševnega in materijalnega blagostanja da se doseže sodelovanje vseh moči, oprto na mejsebojno spoštovanje pravic in na pravičnost.
sem   delom deželnega   zbora,  zasnovanim   v tem duhu, ne bode manjkala Moja vladaraka skrb.
S tem pošiljam deželnemu zboru Svoj cesarski pozdrav.
Na Dunaju, dne 23. dec. 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.
Dež glavar pl. Detela je potem s primernim ogo-vorom otvoril sejo, se spominjal umrlega posl. Globoč-nika, naznanil, da je posl. grof Ervin Auersperg odložil mandat in pozdravil nova člana, knezoškofa Jegliča in ravnatelja Šubiča, ki sta storila obljubo.
Po poročilu posl. Murnika je zbornica odobrila izvolitev posl. Šubiča.
Posl. Murnik je potem poročal o začasnem pobiranju dež. doklad in je predlagal:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1. V pokritje primankljejev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarja 1899. 1. dalje do onega časa, ko se priklade za 1. 1899. končno veljavno ustanove, sledeče priklade:
1.  40% doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ;
2.  samostojne naklade:
a)  od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na s'opinje alkoholovine po 15 gld. od vsacega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alko-holometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje.
b)  od vsacega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove alkoholovine v vsej deželi po 1 gld.
513
3. 40%   doklado  na  polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka.
II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. najvišje potrjenje.
Po  kratki debati je  bil predlog sprejet zajed no z
resolucijo  posl  Hribarja,  naj   dež. odbor predloži načrt
uredbi plač deželnih uradnikov koj po novem letu in naj
se načelno izreče, da bodo veljavne od 1. januvarja 1899.
Posl. dr. Schaffer je poročal o pobiranju naklade na najenoščino v Ljubljani in je bil sprejet njegov predlog:
1.) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje se kakor doslej tako tudi od 1. januarja 1899 dalje do konca leta 1909. pobiranje naklade od dohcdkov najemščin tako, da so najemščine pod 50 gld. popolnem proste od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. pa je plačevati na leto naklado po 2 kr. in od najemščin nad 100 gld. na leto naklado po 4 kr. od vsacega goldinarja najemščine.
2) Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu jzposluje Najvišje potrjenje.
Na to so se vršile volitve in so bili izvoljeni ove-rovateljema zapisnika dr. Schfcffer in Jelovšek, rediteljema grof Barbo in Lenarčič, v upravni odsek Božič, Lenarčič, Šubic, dr. Tavčar, baron Lichtenberg. Wurzbach, Luck-mann, Povše, Pakiž, Jelovšek, Zelen, v finančni odsek: Hribar, Murnik, dr. Majaron, dr. Schaffer, Barbo, Langer, baron Schwegel, Povše, Kalan, Modic, dr. Papež, Višnikar v odsek za letno poročilo: Grasselli, Klein, Perdan Lenkh, Loy, Langer, Ažman Košak, Schweiger.
V večerni seji so posl. dr. Majaron in tovariši podali naslednji predlog:
Visoki dež. zbor skleni:
Visoka c. kr. vlada se poživlja, da takoj začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu sklepa dež. zbora kranjskega v seji dne 28. febr. 18981. z ustanovami za bodoče   učne moči na istem vseučilišču.
Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval dr. Majaron, sprejela.
Posl. Hribar in tovariši so stavili naslednji predlog. Visoki deželni zbor skleni:
Izvoli se odposlanstvo, katero poleg g. dež. glavarja obsega še troje članov visoke zbornice v ta namen, da zaprosi avdijencije pri Nj. veličanstva cesarja ter ob znožju Najvišjega prestola izroči naudanejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval poslanec Hribar, sprejela z veliko večino.
Posl. Lenarčič je poročal o premestitvi okr. sodišča v Zatičini in je predlagal, kaj se premesti v Višnjo goro.
Poslanec dr. Papež je priporočal naj se premesti v Št. Vid, posl. dr. Tavčar   pa   je govoril za Višnjo goro.
Sprejet je bil predlog naj se sodišče premesti v Višnjo goro.
V deputacijo v smislu Hribarjevega predloga so bili izvoljeni knezoškof dr, Jegliča Povse in Majaron.
Dež glavar pl. Detela je na to zakijučil sejo, želeč poslancem srečno novo leto.