39. štev.
ííovo mesto, 24. se]>tenibrii 1909.
X\V. lotîiik.
NOVIC
E
Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za celo leto najiroj 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in dmge cyropake države znaša 3'50 K, za Ameriko ]ia 4-50 K, Dopise sprejema arednislvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Važen pogoj za snovanje vinarskih zadrug.
v nekaterih Člankili smo že opozorili naie vincgrad-"'ke, zakaj ao nam vinarske zadruge potrebne. Povedali ludi, da je treba za snovanje takih zadrug v po-»ameznih krajili naše vinorodne Dolenjske ugodnih po-^"jev, da je treba ugodne vinske lege, pripravne kleti, spoBobaili mož za vodstvo zadruge in denarja.
Lianea nam je opozoriti naše vinogradnike ae na en ki je v našili razmerah najvažnejši. Za snovanje ^^^kili Zadrug je treba tudi zavednih vinogradni-Vingradniki morajo biti prepriÈani o važnosti Zadruge, morajo čutiti potrebo skupnega kletarstva "^ skupne vinske trgovine in morajo iz lastnega na-pristopiti v zadoBtnem števila k zadrugi. Oe tega potem Be ne da sploh nič započeti! Kjer gospodarji ^ii razodevajo potrebnega zanimanja in ne kažejo potrebnega
umevanja za stvar vzlic temu, da se jih je na shodih Pcuctvalo o ureditvi in o delovanju takih zadrug, tam ni za zadružno delovanje. Tam ne kaže snovati vinar-skili zadrug. Napačno bi bilo, ako bi se gospodarje sik taki organizaciji. V naših razmerah je pač nujno pfJtrebno, da gospodarje poučujemo o uredbi in o delo-^^iiju takih zadrug in da jih opozarjamo na ugodne iz-«usnje^ ki jih imamo Že doma in po drugih deželah s okitili zadrugami, ali vse drugo je prav za prav stvar prizadetih gospodarjev aamih. Ti morajo iz lastnega na-Ë'oa pristopiti k zadrugi zavedajoč se nujne potrebe skup-nastopa. Kjer manjka ta smisel, tam manjka tudi za snovanje zadrug ! l-*revelika je odgovornost in pretežko je delo, da bi ^«ditelji pričeli z zadrugami ob nezadostnih sredstvih in nezadostnem zanimanju poklicanih vinogradnikov. Tam, manjka teh pogojev, tam naj se za sedaj opusti ^'sel na snovanje zadrug, kajti zadruge, ki so zasnovane . nezadostnili sredstvih in ob malobrižnosti prizadetih l^'ûogradni kov, take zadruge ne morejo vspevati. Tam Je Skoda za delo in trud!
naših krajih je treba se mnogo poduka, da prebudi nas vinogradnik in vname za zadružno delo.
Vzlic
nam je na polju vinske trgovine krvavo potrebno.
Vinski krizi, ki nas letos tepe, in ki je največ po-
^Uiea nase onemogle vinske trgovine, ne čuti naš vino-ř^iidnik potrebe, da bi kaj storil za povzdigo vinske . "Ptîije. Za take stvari nima smisla ne denarja, dočim obojega zadosti, če se je treba pravdati! V takih ^^znieraii anio sami krivi, ako nas tepe konkurenca s tujimi vini in s pivom!	—r—
Pitanje prašičev.
Velik del nase Dolenjske išče svoje dohodke v pitanju prašičev, posebno persutnikov, ki dajejo izvrstno pečenko za velika mesta, pa tudi najboljše gnjati in najboljše meso za trpežne klobase. Na tisoče se îzpelja teh prašičev v druge dežele.
Vapehi, ki jih imamo z rejo persutnikov, so v obče ugodni, vendar se da tudi tukaj napredovati, ako se po-primemo novejših izkušenj.
Perautniki se opitajo le na pol in tehtajo poprek po 120 do 130 kg. Čim hitreje se zredijo, toliko ugodnejši je navadno vspeh. Po naših krajih traja to pitanje po tri mesece in se prične, ko so praaiči po 65 do 70 kg težki, tako, da se v treh mesecih zredijo za 5f) do 60 kg ali na dan za '/'.! lahko pa tudi za več, tudi za kg.
Da bo pitanje kolikor mogoče vepesno in po ceni — in na to nam je gledati v prvi vrati, potem se priporoča, da ne pokladamo ves čas pitanja enako sestavljene krme, ampak, da jo po potrebi menjavamo in zboljšujemo proti koncu pitanja. Najbolje je, da si razdelimo čas pitJinja v tri dobe, katerih vsaka naj traja po en mesec. V prvem Času gre prašiču vse v slast, zato »e laliko pokiada cenejša krma, dobro oblojeno korenstvo, najbolje zmes krompirja in pese ali korenja in repe. V drugi dobi naj se prične s pokladanjem močnili krmil, po naših krajih tursice ali pa zmesi tursiee in ječmena. Teh krmil se vzame po kg do 1 kg na dan. Ob enem se pa tudi po '/a lig otrobi vzame za oblodo krompirja in pese. V tej dobi naj se pnklada bolj gosta kuha korenstva. Pokladanje otrobi ae priporoča poleg druge močne krme zaraditega, ker ugodno vplivajo na prebavo. Zato se jili tudi T tretji dobi poklada po '/a kg na dan, od močnih krmil, tursice in ječmena se pa poklada po 1 do I'/ï kg na dan. V tej dobi ae daje še bolj g<ists kuha krompirja in pese.
]^Iočna krmila, turšica in ječmen, naj se za pokladanje zdrobe in v surovem stanju pokladajo, ker se na ta način lažje in bolje prebavijo. Preti koncu pitanja je posebno važno, da dobe prašiči tečno in slastno krmo, da ostanejo bolj ješči. 1'ri pitanju je pa tudi važno, da se poklada krma o pravem času in prav pripravljena. Kuha naj se poklada gorka, in sieer nekoliko manj gorka kakor znaša životna toplota in ne narobe. Nič ni slabšega, kakor če dobi prašič pregorko klajo in če se mu želodec zapari. Vladati mora pa tudi aicer red v krmljenju. Trikratno krmljenje popolnoma zadostuje, treba se je določenega časa točno držati.
Pri nas pokladamo pri pitanju korenstvo, ki ima prav malo apna v sebi, V takih razmerah se priporoča, da dajejo prašičem nekoliko klajnega apna, ker ga živali za boljae vspevanje potrebujejo. Praaić potrebuje namreč mnogo rudninskih anovi in ker jih po zimi in pri hlevski
reji ne morem > drii;çaée pokta'lati, je prav če jih dnjarao v podobi klajiiei^a apna. Če iii pomij, ae laliko vzame tudi nekaj malega sitli, toda prav malo. Za cieli teden Kadi)8tu)e ena žlička 8oii. V zadnji dTibi pitanja je prav, če se poniidi prašiča vsak dan tudi nekoliko čiate vode za pijaco.	— r—
Politični pregled.
Vodsivo S. S, je itnelo dne ii^, septh. v Ljubljani svoj sestanek. Strankin niičolnik tir. ijusteršič je jtojasnil [lolitični položaj, kakor se je razvil »l! zakljuâmja liržavnefia zljora do sedaj. Na čelu vso borbe zoper krivice boManske^a ljudstva je stal „Slovenski klub" na IJiuiiiju. On je ztirii^il razne slovansko stranke'tniii v l)oju zoper vlado. Prizadevanje nasprotnikov je slo na to, da 0.sn0va!i0 ...Slovansko Ednoto" čem prej razbijejo. A tudi nekateri juànoalovatiski poslanci so îj^rali zelo dvomljivo ulo^o, vendar se jim šc ni ;>o9ročilo Ednoti škodovati. Veselo znamenje je, da se ,,|)oljska ljudska stranka" vedno t)0li bliža Ednoti. Njen naœlnik posi. Stapinski jo neločljiv od načelnikov Jednotinih — in to je neizmernej^a [)onienfi, za bodočo večino slovansko in da naravno vlada pride v manjšino.— „Slovenski klub" bode — naj jiride kar hoče — neupogljivo zastopal pravice slovenskega narodu in vseh jujroslovanskih bratov.
Oziraje so na deželni zbor omenja, da zdaj se prične veliko delo, ki <ra je pridloiil deželni odbor na vseh poljih na.šOffa narodno-iroH[iodarskcy:a življenja, kar že kaže vspored I. seje.
Deželni poslanec Lavrcnčič nasvetuje nastojjne resolucije:
Vodstvo S. Ij. S. zahvaljuje državne poslance Slov. kluba za njihov odločni in skrajno potrebni nastop v drž, zbornici. Za-jřotavlja jih, da ^-a ni v celi stranki nikoifar, ki ne bi navdušeno pozdravljal tetra arečnejra začetka za južne Slovane in za državo odločilneg'a boja, .S. h. S. zaupa svojim poslanuem in je prijirav-^ena brezobzirno iti za njimi, naj pride kar hoče.
V „Slovanski Enoti"* vidi vod.stvo 8. h. S. nujno potrebno trdnjavo proti sovražni vladi in nem.-íkemu bloku. Iskreno pozdravlja edinost in naraščajočo silo „Slovanske Enote" ter naroča svojim poslancem, naj z vstrajno previdnostjo podpirajo njen obstoj in njeno delo.
Združeni nasprotniki in njihova vlada kličejo vse zastopnike južnih Slovanov v državni zbornici k skupnemu odporu in vzajemnemu delu. Vodstvo S. L, S. se trdno nadeja, da bode politična razsodnost zni^^ala nad nialostniini spletkami, in da bo jugoslovanska deie;iacija enotno orL^anizirana zvrševala v državni zbornici svojo važno nalogo. Ko bi ])a to no bilo mojioče, je pa prepričano, da bo Slovenski klub trdno stoječ na svojem proj,'ramu branil pravice jutiOslovanskeij;a naroda.
Vodstvo S, L, S. jih jc aoiçlasno z navdu.šenjoni sprejelo.
Dr. lirejc iz Celovca pozdravlja namen S. L, S,, da ona raztcg-ne svoje delovanje na vse slovenske dežele; saj jo itak uprav ona že zdaj v istitd edina vsesloven.ska stranka, ki po svojem [»ro^'rumii vže deluje za koristi celotneira naroda tako v verskem kakor narodnem in socijalnera ter (gospodarskem obziru. Koroški Slovenci to nakano radostno pozdrav|jiijo, kajti oni se držijo še zmir Einšpielerjevih načel, katera pa hočejo liberalni novostrujarji le skaliti. Ti rešujejo slovenstvo samo s „frazami."
Skoi'o vsi iležchii zbori imajo svoja zasedanja. Sklicani 90 bili za 21. september, lo kranjski je začel z ozirotn na ^(J, september in z njim združeno mogoče razburjenje zborovati 23, septembra. Ta ima že na vsporedu 1. seje nič manj kot 92 predlog — zelo važnih v narodnem in gospodarskem obziru, mej drnirimi tudi novi statut za kmetijsko Sílo na Grmu. — Deželni zbor koro.ški ima le dva slovenska poslanca, ki zastopata tretjino prebivalcev. Naš poslanec Grafetiauer jo že v iirvi seji nemškim nacijonalcem bral levite, ker so v splošni skupini ajfi-tirali z nepostavnimi sredstvi. Nemški nacijonalci so stavili predloř, da se morajo odpraviti slovenski napisi v brzovlakih Trst-Celovec-D u naj. kjer so imenuje koroško giavno mesto tudi s slovenskim imenom. O ti pravicoljubneži! Saj je ,,Celovec" starejše poznatiienovanje nego ,,Klagcnfurt". — Štajerski deželni zbor ima dokuj močno slovensko manjšino in sicer 12 poslanccv ,,Kmečke zveze'* in 1 liberalca. Na.ši poslanci so že v |)rvi seji branili j^ravice sloven.ščine. Dr. Vrstovšek jo stavil se ve slovensko interpolacijo, ker so na deželnem dvorcu visele v čast „Siidmarke" — najhujše sovražnice Slovencev — zastave. Glavar je rekel, da ni nameraval žaliti Slovencev. Nemški na-
cijonalci so hrupno uptovarjali čitanju slovenske interpelacijo r^ koč; „da niso v Ljubljani'', — na kar so jim Slovenci prav ['f' memo klicali: ,,Ko bi lo mi imeli tukaj take pravice, kakor Nemci v Ljubljani!" Nemci kriče; „No zastojiimo!" Slovenci: ae učito slovenski I" Liberalec dr. Kukovec išče podpisov ifii svoje predloge rajši pri socijalnih demokratih nego pri Sloveticih psujoč: ,,Die Internatioleu sind mir lieber als IhrI" To jo naprednjak ! —
Xa <ilorišken) jc volilna borba v jjolnem tiru, ker splošna skujdna voli že prihodt^'o nedeljo 2f>, soptb. Nastopijo: Gabr.šče^ kovci, novi agrarci in S. L. S. Po zudiyih poročilih se položaj za ljudsko stranko vedno zbolj.šuje. Samo na Krasu kapitalisti še dokaj pestijo nezavedno volilce. Splošno pa jo liberalizem o^ robu i>ropada. — Ker imajo Slovenci v laški skupini več tisoú glasov in se ne morejo pridružiti ne liberalni, no krščansko-socijaln) talijanski stranki, ki sta oho naši narodni nasprotnici, so jto-stavih svoje števne kandidate. — Laške korifeje jirî ,.Banca Pojiolaro' i kjer se je osleparilo na ndJîjone, so bile aretirane. Tak jo n»; vaiino sklep liberalizma. Pravi škandal je, da so aretirani tudi mestni policaji, ki tudi nas sramot«; ,,Schiavi ijorchi". — SlO; vensko učiteljišče pride torej iz Kopra v Gorico ter so otvon 1, oktobra. Iredenta ni zmagala,
T čeSkeiii deželnem zboru jo zdaj osoda tudi državnofi» zbora. Nemci se kažejo nespravljive, njih zahteve so pretirane. Vlada jo predložila spremembo deželnega reda, ustanovitev veí doželnoodborniških meat, jezikovni zakon pri avtonotnnih nradibt Uiitanovitev okrožnih zastopstev itd. Ako so načelniki raznih strank ne zedinijo, ne bo zboroval. A Čehi v tem slučaju ra^' bijejo tudi flržavni zbor,
V	duliiiatiiiskem deželnem zboru zahtevajo, da se priznajo Studije nu zai^rebšketn vseučilišču tudi za našo strun.
V	iriiiiškeiti deželnem zboni obstruirajo Kusitii, ker ji"' žal bratje Poljuki kratijo [travice.
Ogrsko ministrstvo jo prosilo odpuata, da 28. scptbr. ol* otvoritvi ogrskohrvaškega parlamenta že nastopi nova vlada. D"-zdaj šc niso izsilili samostojne banko in vojaških jtrcilpravic, ' Košutu so v Arudu odkrili spomenik, (Jovori so bili v KoSU' tovem zmialu.
Nemški kancelar pl. Bethman líolhvegg je i)rÍSel na Dnnftji da so preilstavi cesarju in našim državnikom.
Itiiskí car [iride v Trnovo h kronanju bolgarskega kralja Ferdinanda, ki se baje popravoslavi. — Istotako pojde 10, oktobr» obiskat v Italijo laškege kralja, kar bi pa socijalisti radi preprcčih'
V	Itareeloiii so ae zopot razpočilo bombe. Rinjenih j'' II policistov. — Pri Melili so Spanci nekoliko napredovali.
Zabavi in pouku.
Prenočišče.
Sinsal J. P.
Povc^tiik Jakvert jo imel jako v oči bodočo postavo. Velik močan in precej trebušast, je izgledal navzlic starosti šestdesctil> let enako štirideset letnemu možu — kajti imel je še svetlo ruja^^ laso — enake „muštace" in sveže — veselja in življenju pob'® poteze na obrazu.
Imenovani poveljnik je jako zgodaj svojo službo iíapust''' mirno garnizijsko življerýe gu je preveč dolgočasilo, njegova žell|' je bila — vedno le kaj novega in veselega doživeti, in ker jo premožen — mu je bila vsaka pot oilprta — vsled tega sc j® odločil in posvetil popotovanju.
Najliolj gu je mikalo prekoračiti ^jemu se neznane dcžoloi čudopolni Tibet, nepreiskane, i>ol liarbarske pokrajino Ainerili® so !)ile predvsem zanj zanimive, in skozi več let je liil videti ^ Parizu na i»roj»otovajiju — a mudil se je vselej le jiar nr čiikajoč prihodnje primerne železniške zveze — s katero so zop*'' lahko popelje proti svojemu cilju.
Kaj rad je pripovedoval o dogodkih — katere jo na raïii'lJ krajih tioživel — in vselej smo si šteli v čast, da nam jo bil" pripu.ščeno — posln,šatÍ ga.
Zopet ae je enkrat jiovrnil iz Meksiko — in siccr ne Meksike, Veracruz ali ilrugih mest ndade republiko — temV«*^ iz severa, kjer še ni nikako prometno zveze, ter je se vse stm'^' davno ohranjeno. — Tam so še nedostopni hribi — neprcho^' Ijiva močvirja — divji lovci ter gozdni in drugi divjaki i" nekaj redko sejanih ruzupitih gostiln — ali bo(jo rečeno, bojniških gnezd.

Njej^ovo povrnitev smo jiroslavijali pri inienitncm obedu; tlokončaviii iato smo ai jtrižfrali smodke ter z zanimaiyt'm čakali, kedaj nam prično kaj pripovedovati. — In res — ni se piiatil (iolj^^o časa jiro-siti, temveč jiričel sniehkje takole:
„Ciospotia moja, vem na kaj čakate. Jaz vam naj izrazim zahvalo za ]>reiirijazni sprejcni — katerejra ste mi priredili — Íío sem |io (loJjfcm času zopet dospel v vašo sredino.
iJobro — nočem vam tega odreči ali dofiodek — ka-tere^'a vam hočom povedati—je jako kratek. Njegov naslov?— Inienujmo ga. „Prenočišče" — sedaj pa urno k stvap! — Na liotu od Kitajske jjroti Ameriki sem se seznanil z mladim meksi-Itanceiti — kateri je v svoji domovini lastnik velikih kavinih in tobakovih polj! — Govoril jo tako laskavo o teh — navadnemu ljudstvu popolnoma neznanih pokrajinah — da sem se slednjič Siliti odločil te prekoračili in se o lejtoti in dnigeni sam pre)>ričati, V Meksiko sem dospel od severne strani in doživel miiogo dogodkov — kateri vendar niso tako zanimivi — da bi jih tu <^nienil; ali v domovini mojega spremljevalca sem naletel na iz-^«nreden slučaj — na katerega mogočnost ne bi nikoli verjel: sem Bc strtili spoznavati. 1'otoval sem takrat skozi jako pusto pokrajino — v kateri redko naleti na kakega človeku. — Za varnost sem si vzel ? seboj par divjakov — kateri so mi služili kot spremljevalci "I ob enem kažiiiOti — katere sem moral pa zato jako drago plačati, —
Ko smo tako že veliko prehodili, je bilo solnco že jako nizko in vedno bolj smo se bližali noči — zato si je bilo treba Ogledati — kje pravočasno kako prenočišče najti.
nJaz veni tu v bližini za eno gostilno, Senor" — mi reče "loj spremljevalec. — „Ali vas naj tja popeljem V"
iii'opolnonia umevno" mu odgovorim. „Míč nii ni všeč, tu prostem prenočiti I" „Dobro — potem mi kar sledite. Gostilničar sicer nima ^eliko sob na rnzjiolajro a on je moj prijatelj in so bode gotovo pomiijal — da nam postreže — kar bode v njegovi moči."
ííaupal sem mu toraj in sledil njegovim petam... Kmahi Je nastala noč in lahen dež jo pnčel padati, kateri nas je ]io-i'olnoiiia premočil in le s težavo smo prišli dalje. — Po dolgo-''fûjnem hodu smo dospeli slednjič vendar tako daleč — da smo zaniogli videti v daljavi luč ... gostilno!
Ali kakšna gostilna! Razpokan zid — slamnata streha — ^ fitarinii časniki zapopnna okna .. . kratko, pravo razbojni.iko řínezdo! —
Velik — neprikupljiv mož — črnega obraza nam pride "''«1'roti. Naš spremljevalec ga pozdravi in nagovori takole:
nTalc gospod bi rad tn prenočil — in mi njegovi spremljevalci^ ravnotako!"
nZ veseljem — v hlevu je še prostor!" „Kaj — hlev?" sem zaklical začuden. , «Kaj hočete še druzega: mislite li, da palačo jtosedujem ^— hlev je jako lep in najmanj deset gospodov se je že prijavilo — kateri bodo to noč tu [»ronočili. — Treba se je le malo •^"l» stisniti in vsi se luhko povoljno naspite in odpočijete." ,
,, Priznati moram, da nisem razvajen — kar se tiče )>rc-"cciSča im pojiotovanju, ali ena sama noč z desetimi ali dvanajstimi '•idninii dogodki se mi ne zdi primerna za počitek.
„Dobro tienor, moji Ijmije bodo spali v hlevu — za iiie prosim eno so!)o. Nimate li katere prazne na razpolago V" i.Nohene!"
»Cena mi no dela nikakih zaprek." opazka je vzdrnmibi gostilničarja. . ivTaz bi sicer imel eno sobo za vas a isto bi moral po-ITeje v^rcd spraviti	„Jaz lahko počakam."
«Velja pet piastrov." — „Zadovoljen." „Ntiprej za ])lačati ..." . . Kaj sem hotel druzega storiti — nego plačati V — Komaj J^ inu'l gostilničar denar v žcpn — je že zginil.
^^t'ji ljudje so šli v hlev, da so se pozdravili in vsled le-sporazumeli med (irugimi, tačas že ležečimi gospodi, jazjia ostal sam in čakal na odrešenje in gostilničarjevo milost. — "li je čas hitreje mineval — jiodal sem se v takozvano ®"Cdnico". — Kad menoj sem čul udarce hitrih korakov — na-l^^'glasno i)rek lilije vanje — ter premikanje pohištva. Očividno pripravljali za me omenjeno sobo.
Strašna tema — v kateri sem se nahajal, jednakomerno l'ûdanjo dežja — ropot nad menoj in neprijazna znnajnost go-®tilne, me je naenkrat napolnilo z nepopisnim strahom in cela 1'riliodujosť se mi je zdela oaodepolna.	(Kouec jiride.)
Dopisi.
Iliiijp j)i-i /u/cmlMirkii. Besede smebii pride jok" se, kakor uči vsakdanja skušnja, vedno ttolj in bo(j urfSuiOujejo. To gotovost in resnico smo občutili tudi mi binjski žiijiljani letošnje let.o že dvakrat. O velikonočnih praznikih, ko smo veselo praznovali spomin vstajenja Kristusovega, smo uživali velikonočno veselje in veselo pričakovali jiomladi. Toda ze v jiondoljek jjo beli nedelji jo nas zadel ])recej hud udarec. Na mah se je usula kamenu podobna toča kakor iz škafa in zcm|ja. ki se je komaj otresla zimske suknje, je zopet vzela lielo oblačilo nase. Na polju ni bilo velike škode; le okoli doma je napravila ta vsej naravi nevarna sovražnica mnogo škode. Uničila je namreč ravnokar se raKCvitajoie pomlatine jiojike iio sadnem lirevju tako, da nimamo sedaj v jeseni kaj obirati. — iJrug hud udarec je nas zadel v sredo 1,5. septembra jiopoldne. Obiskala nas je nepričakovano zojiet z dežjem jiomesaiia toča ter povzročila v.^led dolgotrajnega padanja na polju precejšno škodo. Ajda, ki je obečala kmetu obilno žetev, leži sedaj ]icimaiulraiia in jiolomljena po ileh tako, da je malo upanja, pa bi zojiet vstala. Tudi živalski krmi je jirizadela toča mnogo škode.
Dne 19, avgusta so se vršile občinuke volitve za občino Žužemberk. Ker pa spada jiod to občino ttidi župnija Hinje, zato 80 se teh volitev udeležili tudi hiiyski žujiljani mnogoštevilno. Ttnii pri teh volitvah se je zgodilo nekaj poselinega, kakor je to že navada pri volitvah. 'J^a jtosebnost zadene pieil vsem večino prebivalcev vasi Hinje. Tem možakarjem je jiadlo v glavo, da nasprotujejo našim sonnš|jenikom. Niso več niarali iiueti za župana g. Vehovca, vzornega kaiol, moža, anij iik želeli so imeti za zu])flna Vehovcu v mišljenju nas]>rotnega t. j. liberalnega moza. Toda to jiodjetje se jim je pojiolnoma izjalovilo. ^Vsled tega propada in poloma so začeli besneti in divjati v Žužemberku, da jo bilo človeka groza mimo iti. Kakor jesbarji so upili na ves glas po trgu, klicali hmiiča in^ preklinjali duhovnike. liudič in far sta bila na celenj potu od ŽužembiTka do Hinj na dnevnem redtt. Vsak pameten človek mora iz vsega tega sklefjati, da to niso pametni ljudje, amjink suroveži, rogovileži, neotesanci, da hribovci v pravem pomenu be.'iede. Pač žalostno za hinjske žuji-Ijane j»o ostalih vaseh, da imajo takšne neolikance v svoji sredini.
Tudi naše župnije fantje se bodo, kakor se èuje, vdeleziil mnogoštevilno fantovskega .sestanka v /agradcu dne iití, septembra. Kaj več o tem shodu bomo še poročali, fProsimo. Ured,J
Zagra<lee. Mladeniški .'<hoii žužemberške dekanije se vrši 26. t. m. ob 3. uri i»oj»oldne v Zagradcu. Spored je sledeči: ]. Nagovor, govori Ignac Košak, posestnili v Zagradcu. 2. Pozdrav, zložil Ivan lialoh, deklamuje Benjamin Jeniejčič, mladenič iz /a-gradca. H. O nalogah katoliškega naroiinega uiladeniča. govori L. Smolnikar. 4. Govori mladenicev fj. .Šinkovec iz Aml>ru.sa, J. Gros iz Krke, Jožef Degan iz Ajdovca, A. Sustersic iz Hinj), 5. O mladeniški organizaciji, I. Podlesnik, fJ. Govor drž. ii^dež. l»oslanca Jakliča, 7. „Krčmar ]tri zvitem rogu", igrajo krški drli.
Mladeniči žiižemberške liekanije, vsi na ta tako važen shod. v bran za vero in domovino 1
JJlijti. O slavnosti mladeniške organizacije v .Šmartnem dno 12. se]tt. smo bistvene reCi jioročali v zadnjem dopisu. Iz druzega poznejšega dopisa povzameirio še nekatere zaniuiivosti. Ojiomnja nredii. — 1'riznarno, da nismo pričakovali toliko vde-ležencev vočigled dejstvu, da je že znano jjo Slovenskem, kako znajo litijsko-šmartinski ,,naprednjaki sfirejemati gosta nasprotnega mi.šljenja in razl)ijati shode, ki so namenjeni ljudstvu pokazati na))rednjaštvo v pravi biči. Samo z vlaki je i>riš|o v Litijo nad 6U0 vdeiežencev. Iz okoliških fani sjiodnje iJoletjjske pa se jit je obilo ]>rÍpe|jalo na vozeh ali prišlo peš. — Impozanten je idl sprevod iz litijskega kolodvora z godlio in zastavami. Spominjamo se, kako klavern je bil pred leti sprevod Ciril->Metodove sku|iščine v Litiji, po vsem Slovenskem prezvane ])0 njeiii narodni (?) zavednosti. In povrh — tedaj sta se obe stranki skupno sodelovali za dostojen sprejem itd, A zadnji sprevod eno .same stranke — pa tako ogromen. — Sprejem na Ustji ob slavoloku vsjiričo ne-i>rojne množice je bil jirav prisrčen. Tu so govorila srca, brat k bratom, ne pa prib'zneno najirednjaštvo čutečo se visoko nad ^ndstvom. — Pri sv. maši kajtelana Pouračarja sta stregla dva Orla v kroju, kažoč navzočim vernikom, da se Orel noče ločiti od ul-tarja. Stranski gostje so obcuiiovali kiasno petje me.šanega zbora pod vodstvom organista Kusa, ki je dokazal, da se dá z vstraj-nostjo tudi na deželi doseči lepih uspehov. Jn pa ta akustična krasna cerkev — iirimerna za kako katedralo, a v tej velikosti tudi ])Otrebna radi mnogoi)rojnih domačih in okoliških obiskoval-
cev. — Fri zborovwiju iia dvorišču je bilo navzočih samih mla-denićev tiaii lOUUl ivuiim l)i srce ne igralo pri tern poj^leilu nadebudne mladine! Brzojavni pozdravi- knezoškofa, riekdanjijjïa dekana ijavruncica, di-. Pi;ííana itd. so bili z navdušenjem sprejeti. — IJa je bil slavnostni prostor za telovadišiie kar najbotjšo obiskan, prii;a dejstvo, da se je razprodalo biizo ;-iOOO vatoi)nic. Travnik ob cesti j)Od Cerkovnikom je bil okusno prirejen. Telovadne toiike so zelo ug-ajale, saj ljudstvo kaj tacei^a še ni imelo prilike videti. — Ob prosti zabavi so h#e vso srečke že v četrt uro razprodane. Godba in petje sta povzdifiuiia veselo razi)0-iozeqe. Lo prehitro je prišla ura ločitve od prodrai,'ih gostov, ki so morali na kolodvor. — Prircdite^i so zadovoljni s tem alavnostoini dnevom. Zato je nad vse smešno irizatlevanja na-predirjakov osmešiti na-so mladeni.ško orf^anizac jo. Ta dan bo pričal še v poznejši dobi, kaka podivjanost vlada v vrstah na-prednjakov — in kako samozavestno stopa memo lyih zavedni slovenski mladenič. Čuki ae skrivajo pred luůjo — v zavetju teme so izvrševali svoje junaške čine, ki zdaj po zidovih litijskih in šmartiuskih hiš spričujejo njihovo oliko, ťtnjecm vsaj tega ne morejo utajiti. Naj pisarijo po svojih listih, kar hočejo. Naše ljudstvo jim za na ircj ue bo nič verjelo — ko zdaj izve o njihovih la,!eh. Mej druj^iin očitajo šmartinskeiaii županu liostnika, da je vlomil v sobo pevskega društva „Zvon" ter vzel iz nje zastavo požarne l)rambe, ki jo je vated dogovora imela ondi shranjeno. Na tem ni nič druzejfa resničnega, nego to, da „^von" ni hotel izročiti zastavo in si jo je morala požarna hramba po svojih oiiposlaucili izsiliti — in sicer pod naiUorstvom žu|)an()viiu, zato, da no bi pozneje Zvon mf)gei kaj očitati. Mjnimo, ila se je župan Hostnik zdaj do dobra prepriSal, kaki „prijatelji" ao se ga svoj čaa posluževali v svoje zvite namene! Taki Ijudjo govorijo o „blaznem hujskairjii podivjanega Riharja''. Iviiko nežno znajo pač „napreiliijaki" pisati! In litijska inteligenca takim svohodoiuiselcem kaj rada potuho daje. Nezrelo mladeí pošlje v boj — za svoje narodno delovanju, obstoječo v žviži^anju in psovanju zoper drugomisleče. Kako hitro pozabijo, da naii somišljeniki niso uobenkrat motili njihovih izletnikov. Kaka slepota in i>redrzuo3t: nekateri žalijo uprav tiste, oJ katerih hočejo dobička, Potoj^rafiirji Rožun bi se trda godila, ako bi njůri mož tudi pa l).)lenjakem v naših društvih in ,šoiah ne iakul zaslužka. lOdbina Ijajovčeva, ki je imela že na ďtajerskem priliko okusiti (jubezdivost „na[»red-lyakov", odbija ijudstvo ol-sebe ... no, pa bodi iij,hova . . . Dan lli. septembra — Vam v sramoto — nam v čast in ponos!
Miiiicheii. Kot dolgoleten naročnik vas prosim, da v korist mojih rojakov priobčite nasledrijo vrstico: V re.jnici obSu'lovatqa vredna je naglica, s katero se dandanes potovatgi izvrše v naj-oddaljenejše kraje. Potovanja, ki so nekdaj z vonom ZLihievala cele tedne, se s poireiovaiqiiin žjle^nice sedaj opravijo v kratkem času. Poštni in osebni o!)rati v kultiviranih in naprednih deželah skoro popolnoma zadovolljo, nič manj tudi poïiljat^e tovornega blaga, kajti vsaka država se ponaša s tem, da v ničemur ne zaostaja za sosednjo državo z ozirom na hitro odpravo medsebojnega prometa, iuarveč jo skuša še pretekniovati. Vsaka država si prizadeva v očigled sedanjih gospodarskih opasnostîj povečati svoj izvoz ter ga splošno pospeševati. Splošno trgovsko geslo: „Čas jo denar" — uvažujejo dandanes tudi vsi previdni obratni uradi.
Izjema — zdi se — je le so na železniční !)rogi Novo mesto-ilonakovo (Itudolfswert-Miinchen), ki se narbrž drzi j»ri-slovice: „Ne prohitrol Počasi vozite!" To se sme sklepati iz neverjetnega a vendar resničnega dejstva, da je dno ii3.juiija 1909 v Novem mestu oddana vinska pošitjatev še le aS. avgusta torej a8 dni po oddaji dospela v naslov^eni kraj Miinchen. V tem obroku bi bila jednaka pošiijatev došia tudi iz Amerike. A1Î so morda imeli kake posebne vzroke za to počasnost, ki naj bi so kosala s polžem'/ Morebiti so celo menili, da bo s počasnostjo vsebina dotičnih sodov pridobila na siadkobi'i' — Tako početje gotovo ni v čast kratgski ctožoli, ki želi spečavati svoje pridelke tudi v inozemstvo. Dobro došlo bi morebitno strokovno pojasaUo od za to poklicanega urada.
Anton Kastelitz, Miinchen, Unteranger 26/o. * ■*■
DomaČe novice.
Visok ffost. V torek jc nepričakovano prišel na obisk mil. gosp. prošta knez Auersperf,', vojvoda kočevski. Popoludne si je ogledal frančiškanski samostan, potem obiskal državno vzorno klet. Z velikim zanimanjem je poslušal g. vinarskega nadzornika Skalický-ja, ki je jako spretno govoril o vinarstvu na Kranjskem,
o lyegovem napredku, o praški razstavi, itd. Zve:er se je odpeljal na svojo grajščino Sotesko. Navzoč je bil tudi g. okrajni glavar in g. vinarski nadzornik Ozatiič iz Dalmacije, ki jo ravno na učnem potovanju po vinorodnih krajih avstrijske državo. Danes 30 jo odpeljal z g. pro.Štoin v Pleterje si ogleilat kartuzi-janski samostan. Vsak so je čudil priproatosti in ^ubeznivosti visokega gospoda.
IVi čč. «o. fViinČiškaiiih so te spremembo: Gvardijan p. Gothard Podgoršek, vikarij p. Otokar Aleš, novo došli učitelj p. Krisostoin Wester. — Deška šola v samostanskem poslopj'J 80 radi presu-šavanja začne teden pozneje.
Novomeška giinniizija ima 277 učencev, med temi jo pot privatistinj, tri v I, a, ena v II. a in ena v II f. razredu. Po raK-reilih: l.a 47, I. b 42, 11. a 2(i, II. h 30, III. 35, IV. 30, V. VI. 17, VII. 13, VIII. 14. Toliko učencev še ni imela novomeška gimnazija od svojega začetka (1746) nikdar.
V (iijiiško kuliiiij» je vsprejetih (U gimnazijcev in B is ljudske sole.
Šolstvo T niestii. Na c. kr. (gimnazijo jo dozdaj sprejetih 277 dijakov. Učne sobo pa tako majhno. Poziv(jamo poslance s, Tj, s., da tudi v deželnem zboru povzdignejo svoj glas, da hc novo gimnazijsko poslopje Čem prej začno graditi. Ako bi bilo tako razmere na kaki nemški gimnaziji, bi se jim takoj vstrefj'O. Jednaka pravica za vse! — Deška ljudska âola štejo: I. 39 II. 60, Ilt. (a in b) 65,^ IV (a in b) 61, vkup 215 učencev. V 3, in 4. razredu so že ŤrŠi rodon pouk, v 1. iti 2. razreilu prične prihodnji teden. — Na dekliški ljudski Soli v Novem mestu je učenk v vseh razredih; IřjS, V posameznih razredih: v T. 40, v U. 31, v III. 41, v IV. 25, v V. 21, v VI.
Hiiizglas. Pouk v obrtno-nadaljevalni šoli v Rudolfovem prične v nedeljo 3. oktobra. Vpisovali se bodo vajenci v četrtek 30. septembra jippoldne od 3, do 4, uro in v letek 1, oktoljra P'^' poldne o i 3, do '4, ure v i>isarnl c. kr, gimnazijskega ravnateljstva. Novi učenci naj se priglase z odpustnico iz (judsko šole.
Rudolfovo, dno 24. 30]itembra 1909.	Vodstvo.
(ilciie slovoiiskili učnih kiijig za višjo giiiiTuizIj« opozarjamo starišo in učence, da jo započela S. L, H. odločno akcijo, da no zmagajo ozkosrčni birokratični oziri, ampak so zadosti obstoječim potrebam in soglasni želji slovenskih starišov, slovenskih profesorjev in slovenskega dijaštva, Dijaštvo naj kupljene kiijjiř^ mirno ot)drži, stvar so odloči definitivno v najkraj.šom času. _ ,
Obrtjie ziiilBve. Dtie 18, julija vršil so jo prvi reilni obin' zbor zadrugo čevljarjev v Novem mestu ob navzočnosti tO članov in g. vlad. zastopnika. Zadružni predsednik Picelj otvori zbo-rovaiqo, pozdravi g. vlad. zastojmika in navzočo člane. V svojeiU govoru opišo na kratko delovanje zadruge, omenja težave, ki w bilo v prvem letu, ko so jo moralo delati brez denarja, nabavi» pa je bilo treba raznih stvari. Poživlja navzočo, naj se bolj zi" nimajo za zadrugo, pravila točno spolnujojo, in so ravnajo 1'® iqih. Tajnik poroča, da jo bilo v preteklem lotu pot odborovib sej, in kaj da so je pri istih sklei>alo. Dalje, da sta dva mojstra na novo k zadrugi ]iriatopÍla; 11 učencev in 22 jiomočnikov j0 ^bilo v teku leta v zadrugo vpisanih, trije učenci so v tem lotu 'delali preizkušnjo za pomagaka, od katerih sta dva imredila pf"; izkušnjo z dobrim, eden pa z nezadostnim vspohom. Trije mojs""' pa so bili radi nerodnosti kaznovani z redovno kaznijo, iil®' gajnik poroča, da je imela zadruga v teku leta 324 K 84 v dohodkov in 148 K 50 v stroškov ter da ima sedaj 170 K gotove^» denarja, ki je naložen v Mestni hranilnici; (i K 41 v pa je ostalo v zadružni lilagajni. Nato predlaga, naj so izvolita dva preglednik^ računov. Preglednikom se enoglasno izvolita gg, J. ňuštaršič in J' Adam. V razsodišče so bili enoglastio Izvoljeni gg. V. KavŠek, ŠuštaršiČ, D. Stefanovlč in .1. Adam. Tako se je toraj izvršil pr"' občni zbor zadruge čevljarjev ob jako pičil vdeležbi članov. Ak" lomislimo, da je jiri zadrugi do 40 članov, In jih je samo v inosf'i} n okolici 18, potom je to )»ač žalostno, da jih pride na občQi zbor borih deset in še od teh je bilo treba iti nekatero iskat, J* 80 prišli. Pa bore zanimaitje in bore zavednost. Pa bode mon^ kdo rekel: kaj imam oil zadrugo? Nič, kakor sitnosti In plačil»; Da prijatelj, do danes so ni nikomur nič jiadlo v žo[) in ti"» no bode, ako se ne bodemo posluževali tega, kar nam zadruíí® nudi, in kar si lahko priborimo potom zadruge. Ako so bodoiiio pa tako milo brigali za zailrugo, kakor se jo ])okazalo na občnoi« zboru, tedaj bode pač nemogočo kaj doseči. Kaj InMrao od k»' druge, pravijo noktori; prokleta zadruga, kričo zopet drugi sam" sitnosti so; tako se čuje sjdošno. Prijatelji čevljarji! ali jo temu res tako? Pomislite trezno, kadar zabavljate čez zadrtiííO' Dragi čevljarji] ali sevam to zdi tako sitno, če zadruga zahtov»
od Vas, fia mora vsak, kî vzame kakega fanta v učei^e, (ïa na-zoiiniti i»ri zadrugi, in narediti z stariši pismeno učno [>oi?o(lbo 9 l>n!jtavko[n, da morajo stariM oziroma zastoimiki učencev plakati [tiojstni odškodnino, ako bi učenec »5el brOK pravc)ra vzroka, ne hotel nazaj iti. Ali ni to mojstru na korist? Vzemimo en sluùaj, (irijatel^ čevljar. Ti vzamoá učenca, [>a no narediš nič poffodbe; daš fantu brano in stanovanje; učiS (ja že recimo leti, imaS mnogo truda ž njim. Nekef:;a lepega tlne pa se iant spunta, pobere kopita in gre. Doma začne na svojo roko fu.sati, dela ceneje kot ti, tor ti tako jemfje zaslužek. To se do-Saja poaebno zunaj na deželi. Kaj mu moreš, ako nimaš nikjer naznačenoga, in nič pogodbe narejeno? Nič, popolnoma nič, Vae nekaj druzega pa jo, iiko si naredil pogodbo; tedaj greš k za-^'riiříi, naznaniš, da ti je tičenoc ušel, zadruga ])otcm skrbi, da pfido učenec nazaj, ako pa ne mara iti nazaj, morajo ti stariši plačati odškodnino, kakor se je pri pogodbi sklenilo. Le natanko po pravilih se ravnajte; vsak naj takoj naznani zadrugi učenca pomočnika, ko ga bode dobil, pa no hode nobenih sitnosti, ïn ko (lasto pomočnika, ali čo gre sam iz proste vo\je od vas proč, pridite tudi takoj naznanit zadrugi, i>a bode red. O priliki še kaj.
1'ozor! Zndruga čevljarjev v Novem mestu resno opo-"linjii starišo, varuhe in zastopnike otrok, da naj faute, ki jih "iHlijo dati čov^ja^.stva učit, dajo učiti takim mojstrom, ki imajo pravico, (ia smejo delati, ki imajo „jiatcut". Ako se bodo fantje 'lûili pri takih mojstrih, ki imajo patent, bodo postavno iziičeni; doliili bodo učno izpričevalo iu delavsko knjižico in nihče jih ne bode mogel in no smol ovirati, kadar bodo dovolj stari, da ue bi simili začeti delati na svojo roko. Treba bode vsakemu le pokazati učno izpričevalo, da so jo res tri leta učil, in delavsko Knjižico, da JO res delal tri leta kot pomočnik in vse bodo v ""odu in neoviran bodo lahko začol, kjer bode hotel, Toraj, jia-^ite na to v korist va^im sinovom.
Slovstvo. V „Narodni tiskarni'' v Gorici jo izšla nova „Voliki 1'ant". Kmečka zgodba iz 18. stoletja. Pnpove-Vi^jo o junaštvu pradodov na Goriškem v davnih časih, Ki^jiga Jû pisana primeroma v dobri slovenščini ter .se posebno priporoča ^^ knjižnico v izoliraževainih dru.štvih.
izjHTil tukajšnje poi-ote. C, kr. državno pravdnlštvo jo potožilo Janoza lló.stňik, roj. 1. 1882 v Gaju pri Vel. Dolini, ki JO dne 9, [»lijii 191)9 v .Močnikovem jarku pri Gračonici v sovražnem namenu zoper Martina Ciglarja s sunkom z nožem v njegovo prsi tako ravnal, da je v.-iied tega umrl. — Zakrivil je ® tem hudodelstvo uboja [)0 § 140 k. z. in so naj kaznuje po S k. z. I. o 1st, — Dno 9. maja 1909 je bilo na Cirnikii cer-Kvono proščenje. Pri tej |>riliki prišel jo Janez Hostnik tudi v &fmi)toč Štefana Galiča in je tje prišel tudi Martin Ciglar, ki J® |)a 8 svojimi sorodniki jioprej odšol. Ko je Hostnik Sel 9"mov, sešel se je v Močnikovem jarku pri Gračenici s Oiglar-joviin, ^ Jurij Žcrlič, svak Martina Ciglarja, jo bil precej pijan je, ko sta nekaj be.sod spregovorila, Hostnika klofutal. Ivana Perlit; poklicala je svojega brata .Martina, ta je prišel zraven, vzol^ svojemu bratu Miklavžu palico in z njo udaril po Hostniku. ■i^idi^ je pobral kamen, Hostnik ])a nož v roko v/^el in <la se V^'i^ni, il nožem okoli mahal, pri čemur je Prancota škvarča slučajno zadel. ki mu je na pomofi pritekel. Tudi Hostnik je za* tri uroznine, ne (ia bi bilo dognano, kdo da mu jih je privid jal,/rak rat, ko so jo ta tepcž vršil v jarkn, bili so navzoči: ^«ro ;icrlič s svojo ženo Ivano roj. Ciglar, .Martin, Miklavž in "■iHja Oigiar, lloatnik in bVanco Novosel, ki je kot zadnji prišel ''i Hostnika umiril, ker so je jezil; „zakaj som jaz,ta .štih dobil, JQífa ne bom šenkal!" Takrat pritekel jo France Skvarč, ki je '^''iJež od daleč oj)azovaI, Zaklical je nekaj, iz česar je Hostnik J^Ofret sklepati, da mu pride na pomoč, imel je tudi odprt nož, takrat jo tudi Itostnik dvignil roko in zaklical: „zdaj jih pa zakaj sem jaz štih dobil f ;;bežala sta v breg Miklavž in Novosel, za katerima je tekel Skvarč z odprtim nožem, ^>eial jo jia tudi Martin (iiglar, za katerim jo pa tekel v breg Hostnik in z nožem kar po zraku mahal, preklinjal in klical, da 'jo že pokazal. — Da je Hostnik Ciglarju Martinu .smrtno poškodbo prizadjal, vsled katero je KJ, maja 1909 umrl, jo .Martin ^'Klar več osebatn povedal in tudi Hostnik tega ne moro tajiti, N se jo sam javil sodišču in tudi Skvarču prizna!, da je Hoatnika til)odel. Zagovarja ae pa, da jo postal čisto zmešan Vsled prejšnjega ]>retopa in zadobtjenih poškodb. — JJokazano je, jo bil Hostnik prej topen, zlasti od Martina Ciglarja, tor je •Jil^ tudi poškodovan. Takrat pa, ko je Ciglarju Martinu smrtno poškodbo prizadjal, nikakor ni bil v silobranu, takrat mu nihče
nič hotel ni, temveč jo on napaiial in torej ravnal v sovražnem namenu, kar sledi iz raznih oko].ščin in i»otrjila prič. — Hostnik je namreč tekel za Martinom Ciglarjem, ki je jired njim bežal. Takoj na to se je slišal klic; „ Jezus. Marija, moja čreva, proč sem, joj meni!" — Ko je jiri.šel Škvarč Hostniku na ])omoč, je zaklical Hostnik: „zdaj jih jm bomo!" — }Iosinik je še od preje imel neko jezo proti Martinu Ciglarju — radi iiecega dekleta, Hostnik jo mereč na Ciglerja tudi rekel: „temu pobčku bom pa jaz že pokazal, čo preje ne jia čez pot leti" 1'orotnikl so krivdo iiotrdili. Obsojen je bil: 4 leta težke ječe, poostrene z enkratnim postom in trdim ležiščem v,sake tri mesece.
Drž. pravdništvo je vložilo skupno obtožbo )řrotÍ Janezu Ko-vačiču, roj. 1. 1886 v Selah. pristojnemu v obč, Jtaka, kočijažu v Bajnofu in proti Francetu Bradaču, roj. 1. 1889 v Bučni vasi, pristojnemu v Prečno, samskemu delavcu. Franc Bradač je ilne 23. maja 1909 v Bajnofu v sovražnem namenu v zvezi in iio dogovoru s tovarišem Janezom Kovačičem proti Jožefu Lnkšiču s tem, da sta ga udarila s toporobatim orodjem, tako ravnal, da je Jožef Lukšič vsled tega ob življenje prišel. — Zakrivila sta oba hudodelstvo uboja ]»o g 140 k, z. kažnjivo po § 142 k. z. — Janez Kovačič je bil kočijaž v Bajnofu; istotara je služil za hlapca Franc Bradač. Jožef DukSič jo bil delavec v tSevnem iu večkrat I)rihajai na Bajnof. — Ker je .Janez Kovačič imel ljubo s priimkom Petelin, mu je Jožef Lukšič nadel ime „Kapun"*, Vsled tega je obstajalo nekako napeto razmerje med Kovačičem in Lu-kšičem in je prišlo včasih tudi do zabavljanja med rijima. Tako jo Jožef Lukšič dne 16. maja 1909, ko jo bil nekoliko vinjen na Bajnofn, vprašal : Kje je Kapun? ga bom, se ga nič no bojim; ga bom enkrat kar s kozla doli potegnil.*' Hel jo tudi res ]»roti hlevu, kjer se je Kovačič nahajal, a ko je prišel do njega, ga je pozdravil „servus!" ter šel svojo pot naprej. — Dne 23. maja 1909 zvečer jo Jožef Lukšič zopet prišel na Bajnovsko dvorišče, da bi se zmenili, naj bi šli čut k neki umrli ženski. Popolnoma mirno je stal na dvorišču ter se 7nenil s pastirjem Jožefom Metelko. Ko jo prišel domu hlapec P'ranc Bradač, ga je Lukšič mirno vi)rašal, kje jo bil in on mu je mirno odgovoril, da si je kupil cigarete. Bradač je šel v hlev in ondi je idlo takoj g]i.šati živahno pomenkovanje med Bradačem in Kovačičem in opaziti je bilo neko tekanje, kakor bi oba iskala primernega orodja. Kmalo se je bližal Bradač in kake 4 metre za njim je korakal Kovačič, Bradač jo stopivši pred Lukšiča rekel; Jožek, do sedaj sva bila prijatelja, sedaj pa ne bova več" ter ga je takoj udaril po sencih, Na ta udarec Lukšič še ni padel, pač pa se je zgrudil na tla, ko ga jo takoj za Brailačem se Kovačič z gabrovim kolcem udaril po glavi. Na to je Kovačič rekoč: „Kaj pa ti, ali nc bos lavfal" z istim koloni udaril tudi v bližini stoječega Jjorenca Mesojednika, Le-ta in Jožef Metelko sta stekla, Bradač in Kovačič sta [la še potem udrihala po na tleh ležečem Jožefu Luk* Siču, — Tako opisujeta dogodek priči Jožef Metelko in Lorenc Mosojeduik. — Joiefa Lukšiča so prepevali v bolnico, kjer jo dne 25, maja dopoldne umrl. — Vedenje Janeza Kovačiča in Franceta Bradača neposredno prod najiadom kaže, da sta ravnala v zvezi med sabo in po dogovoru. In res priznava Janez Kovačič, da jo prišel Bradač k njemu ter ga pozval; „Pojdi, greva, ga bova; jaz grem naprej, ti pojdi za mano," Bradač sicer taji, da bi bil on tako nagovarjal k napadu; priznava pa, da »ta se 8 Kovačičem zmenila, da gresta nad Luk.šiča ter ga udarita. — Glede na to zvezo in dogovor sta pa Bradač in Kovačič skupno odgovorna za nastale posledice in ni dalje preiskavati, je-li vsaki izmed njiju prizadjal tudi smrtni udarec ali no. — Da sta rav-"nala oba v sovražnem namenu, o tem ni dvoma. — Kaztelesenje Jožefa Lukšiča je dognalo, da je umrl vsled otrpnenja možganov, nastalega radi tega, ker so bile pretrgane krvno žilo čvrsto možganske opne. Lo))a^ja je biJa na levi strani na tri strani razjtočena, openske žile jta so bile počene tudi na desni strani. Zadobil je Ijukšič smrtoonosno po.škodbo na levi strani, za živ-îjonje nevarno poškodbo, ki bi bila sama zase tudi povzročila smrt, na desni strani in težko poškodlio na zatilniku. — Porotniki 80 potrdili krivdo obeh in l)ila sta oba jednako obsojena na 2 in pol teta težke ječo z onkratnivn trdim ležiščem vsak drugi me.sec in samotnim zaprtjem dno maja vsacega lota,
Lovrenc Sterniša, rudar v Tjokah, roj. 1. 1887 v Svibnem, je dne 12, a)>rila 1909 v Jagigoncah i. Antona Papeža ml, v T sovražnem namenu z v ruto zavitim kamnom tako po glavi udaril, da jo Anton Papež vsled tega ravnanja dne 15. njaja 1909 umri; II, pri isti priliki Leopolda iu Antona Papeža star, ravno-tako nalašč udaril in njima prizadjal ))0šk0dl)e, ki so vidno znake in nasledke za seboj pustile, — Zakrivil je z dejanjem
pod L |io|>Í8«nini hudodelstvo uboja po g 140 k. k. in z dojargcm jod II. ])opisaniiii prestopek zoper telesno varnost po §411 k. z. n se naj kaznuje po § 142 I, odst. k, z. — Na Vel. pondeijek, lïi. aprila 1909, bili 80 v jicstilni Martina Medveda v Jagrijeacah zakonska Anton in Marija Fapež s svojima sinoma Antonom iii Leopoldom in zakonska Alojzij in Frančiška Sterniša s svojimi sini Lovrencem, Martinom in Francetom. Sternišovi ao najprej pili v uti i)re(i ^fostilno in so se še le potem v hišo podali, ko je zunaj že hladno jiostaio. Dočim je bil prej med Lovrencem Sterniša in Leo])o]dom Papežem prepir radi nekih peres, je pri vstopu Sterniševih v hišo bil mir. Vendar ao bratje Sterniša kmalu začeli sitnosti uiratyati, boiiili so po Mobi sem ter tje, jeden je prazen stol stresel in je Že bilo videti, da iScejo prepir. Kar naenkrat udaril je Lovrenc Sterniša Leopolda Papeža z v ruto zavitim kamnom čez mizo po m'lavi, da jo precej padel, [lotem je Alojzij Hterniša Antonu Papežu str, stol spodmaknil, na kar je Lovrenc Sterniša še Antona Papeža star. ."i kamnom v ruto zavitim udaril po frlavi, lia se je tudi ta zfrrudil na tla. Nato so vsi pokonci skočili, Anton Papež ml. je bil na tla ])odrt in g-a je Lovrenc Sterniša na tleh ležečega z istim kamnom, kakor prej Leopolda in Antona Papeža star. tako udaril po glavi, da ' je obleža . — Anton i'apež ml. umrl jo vsled zadobljene poškodbe dne 15. maja 1909 v deželni bolnipi ^ubljanski. — Glasom zve-deni.škeíía izreka je bila desna temenica Antona Papeža ml. počena in je bila trda možganska ojma po.^^kodovana. Kana se je intiscirala, nastala je ^noj^vica v mož^ranih in vnetje možganske opno. vsled česar je nastopilo otrjmcnje možganov in to je povzročilo smrt. Smrt je s prizadeto poškodbo v zvezi. — Leopold Papež in Anton Papež star. zadobila sta na glavi le lahke telesne poškodbe, ki so vidne /^^Jake in nasledke za seboj pustile.
' Ko je krčmar Medved na hrušč priletel v gostilniško sobo, je Lovrenc Sterni.ša nekako klečal nad Antonom Papežem ml. in ga je moral še raz njega stran potegniti. — Ker so porotniki krivdo potrdili, je bil 8terni.Ša obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsake 3 mesece enkrat in s samotnim zaprtjem dne 12. aprila vsacega leta.
Kaziilas. S tem so daje na znanje, da se je izfiraznilo ustanovno mesto invalidne ustanove društva Ijubljan^kib gosjia v letnem znesku 67 K 20 vin. Pravico do te ustanove, katera se uživa dosmrtno, imajo taki na Kranjskem rojeni invalidje, kateri se služili pri pehotnem polku št. 17 (sedaj pl. Milde) in ki niso oskrbovani v kaki invalidnici. Od teh pa imajo predvsem prednost invalidje iz vojske 18,59. leta. V slučaju pomanjkanja takih prosilcev, imajo pravico do ustanovnega zneska 67 K 20 h tudi oni na Kranjskem rojeni invalidje, ki so služili pri drugih polkih. Nekolkovane v tem smislu opremljene prošnje je vložiti potom politične oblasti prebivališča do 1, novembra J 909 na C. kr. deželno vlado v Ljubijani.
Gospodarske drobtine.
—	Kmetijski pouk. Kmetijska podružnica novomeška priredi v nedeljo dne .3. oktobra kmetijski pouk v Trebnjem in sicer se bo poučevalo o trgatvi, o kletarstvu in o živinoreji. Predavala bodeta vodja Rohrman in adjunkt ZdoJšek. Pouk jo napovedan na 7. uro zjutraj,
—	Orozdiii ill sadni semenj v zve/i x ra/stavo Hailiiili in zcloiijuiiiiili iz<l(!lk()v [iriredi kmetijska podružnica novomeška v nedeljo dne 10, oktobra t. 1. v prostorih kmetijske šole na Grmu, V oddelku sadnega in grozdnep semiya se bodo razstavile tudi razne potrebščine za vkiadanjc in razpošitjaiije sadja in grozdja. Istntako se imajo v oddelku sadnih in zeleiijadnih izdelkov razstaviti razno jiotrebščine za ukuhavanje sadja in zelenjave. Kdor želi kaj sadja ali grozdja razstaviti, mora razstaviti vse v posodah jiripravnih za odpošiljatev po pošti oziroma po železnici. Razstava sadnih in zelenjadnih izdelkov bo prva te vrste na Kraigskem. Zato nujno želimo, da se je udeleže naše gospodinje s svojimi izdelki, ukuhanim sadjem in zelenjavo, marmeladami itd.
—	Prosimo takoj naročil zn Tomášovo žlindro! Če hočemo žlindro za jesensko gnojenje travnikov ceneje dobiti, potem jo moramo takoj naročiti. Sredi meseca oktobra pride v Trst cel parnik Tomášovo žlindre in če se vzame blago naravnost iz [jarnikav celih vagonih, ne da bi se poprej spravilo v Trst v skladišče, potem zaračuna tvornica žlindro ceneje, zato lahko dobimo izreden popust, če naročimo žlindro ]»ri kmetijski družbi v Ljubljani do 15. oktobra. Prosimo toraj, da se naročniki ta-
koj oglasijo. Kmetijska podružnica novomeška bo naročila žlindro le v celih vagonih, zato potrebnje naročil zaiiiqi čas do 14.oktobra.
—	Travnike treba Jeseni gnojiti. Najbo^ zaleže na travnikih jesensko gnojeiqe, zato svetujemo gospodarjem, da ra3; trosijo umetna gnojila žc jeseni. Ako jih zim.ska vlaga razkroji in raztopi, se učinek pozna že v prvem pričetku spomladi, kar je za vso nmbilpno rast velikega ))omena. Spomladno gnojeq^e učinkuje le takrat ugodno, ako je spomlad dosti vlažna.
—	Pokludaiije pesiieya listja in asičem. Pesno listje im» mnogo kislin v sebi in jtovzročuje zaraditega rado drisko, ('-e jtokla-daš tako listje surovo in v večji njeri, ]»otem je lahko naravnost škodljivo. Pa tudi kuhano li.stje nam veliko več zaleže, ako s« kisline, ki se nahajajo notri, zlasti tako imenovana ščavna kislina, zamore, kar se najbolje zgodi s ttsm, da se poklada prašičem tudi klajno apno, Klajno apno uničuje obilno kislino in jo napravi ne.škodljivo.
—	Steljii Zli mlada jiraseta. Mlada praseta je imeti n» suhem in na gorkem. potem se nam dol)ro razvijajo. Mokra ležišča so silno slaba in škodljiva. Pa ttidi na drug način jiokvar-jena ste(ia ni za (irascta. ker se praseta z vohanjem in žvečenjem navzamojo teh snovi. Tako nam je i)ieHniva in zaduhla slama slaba za praseta, Xagnjiia in blatna stelja je ravno tako slalia za praseta. Večkrat je laka stelja tudi vzrok, da praseta po-kašljujejo.
—	Proti nšeni pri iinisičili. Prašičje uši .so kaj nadležne in škodujejo mnogo, zlasti te se je ta golazen vgnezdila 1)0 svinjakih v večji množini. V takem slučaju je treba svinjake do dobrega očistiti pa tudi na svinjah uši zatreti. Svinjake je treba na ta način očistiti, da se dobro izmijejo s triodstotno karbolno aH lizolovo raztopino. Za prašiče se la prijioroča niiižfli ki jo najiraviS iz masti in lizola ali karbolnc kisline na la način, da vzameš na devet delov masti en del lizola. S to mažo je jjrasiče dobro odrgniti in to drgnenjc 2 do .H krat ponoviti, da
se uničijo tudi mlade uši, kî izlezejo iz jajčic.
—
Ameriški novičar.
-= Slolftiiica, Mesto St. Louis v državi Missouri bo ])ra-znovalo od 3. do 9. oktobra t. 1. stoletnico svojega obstanka s si-jajnind slavnostmi. Mayor ali mestni žujian je povabil 3000 mayorjev raznih amer, mest za goste. St. liouis silno napreduje in je sedaj četrto mej amer, mesti.
= PovotienJ v severoistočni Mehiki je zahtevala ^ 1500 žrtev, ki so utoidli, a 20.000 jih je prišlo ol) domovje. »kodft se ceni na milijone.
= Aslitolii, Pa. Dne 19. avgusta je v Maxhomii v bolnici, kamor so ga tukajšnji iisniiljeni rojaki poslali za lečciqe, umrl .Jožef Culjkar. Oskrbeli so mu tudi katoliški )iogrcb na jioko-paliŇču vJohnstownu, kajti inače bi bil kot siromak poslan v Philadelphijo, da bi se zdravniški visokošolci učili ob njegovenj truplu. Ker ni imel denarja, so za v.sc troSke zložili tukajšni rojaki. — Doma je bil iz Polja jtri Višnji gori, kar poroča Anton Dronik.
= Kl,v, iliiiii. Tukaj je po večmesečni mučni bolezni sušici v Gospodu zaFi))al dne 24. avgusta Ivan llabjaii. Pokojnik jo bil star let. Doma je ))il iz Metlike na Dolenjskem. V Ameriki je bival okoln 18 let in bil je eden med prvimi, ko se je ustanavljala J. S. K. Jednota, kateri je bil pozneje še.stletni predsednik. Da je bil v obče spoštovan ne le jni svojih rojakih, temveč tudi pri v.seh meščanih, je jasno kazal Je|) pogreb, katerega so so vtieležili mestni ognjegasci, angleško društvo (.Modern Wooiimen" in slovenski društvi sv. Cirila in Metoda .št. I in društvo sv. Srca .lezusa štev. 2 J. S. K. Jednote, kakor tudi večje število prijateljev iz sosednjih mest. Vsem članom .Jugoslovanske Katol. .Jednoto in prijateljem se priporota v spomiii'
= Darovi, {loslaiii v staro (lomoviiio. Iz Soudan, Minn, so rojaki poslali 18'«5 dol. za cerkev v Hrovačo pri Ribnici. Chisholma pa za brizgalno v Sodražici 24 dol.
= KoJjikom v domovino! „Ave Maria" objavlja: I.Našo družbeno znake smo 0d|)0slali v Ljubljano J>ružbi sv. Kafaela" in pa v Trst podružnici, č. g. Ivanu Tulu. Naj nolten izseljenec ne opusti tu dobiti si naš naslov in nas znak pred svojim odhodom v Ameriko. Ako imajo težave v kakem pristaniškem mestu, predno gredo na parník, naj se obrnejo na naše zatijme može-Ko pridejo v New Vork. pa imajo kake neprilike pri naseljeniški oblasti, naj nam nemudoma sporoče pismeno, ako bi morda našega zastopnika tam ne bilo. Takoj hotno storili vse korake, da tjoiiio pomagali, kar bo v naši moči.
2. Ako potujejo na partiikii v II. razredu, nam lahko sjio-roĚe jírcd ofihodom iz domovine, s katerim [laroikoin bodo [irišii. I^aš KHstojjtiik jih ho jtočakal na pristaniiiču in jim vso Ijrczplacno pOřikrbcl řílede prtljage, stanovanja v New Vorkii in içlcdc na-(laljnojra jiotovai^a. Ako bodo zadovoljni s priprosto, snažno in ceneno jiostrežbo. naj si zbero „Avstrijski izseljcniški (iom", ^jer je nj^jcencju in bodo mod rojaki. Ako želijo boljSe postrežbe, se lahko dajo peljati v heoniSce (IjCO Haus, „Dom" nemške Rafaelove družbe), kjer plai-ajo na dan m 2. razred 1-25 dol., za •i. razred pa 1 dol. Ako si pa izvolijo hotel, jieljal jih bo zaupnik v poštene in ceneno hotele, kjer bodo ffotovo zadovoljni.
Mej potjo naj si ne dajo vzeti naše^'a družbcnef,'a znaka ali naslova. Tudi naj no verjamejo, da bi jim bi) morda naš znak v kako škodo ali iiepriliko, kar se tako zatrjuje od raznih a^en-^v. Tudi si nuj ne dajo od agentov urinitî kakej^a içotove^a določila na kak hotel v New Yorku. Izseljenec je v tem po-pohioma prost.
V New Vorkii naj se nikar ne zaupajo raznim „kažipotom", so jim ob pristaniščih ali ob lostajah ponujajo. Marsikoga 80 že britko prevarali in zapeljal. Ako bi ne imeli se našega naslova, ali bi ga izgubili, naj si zapomnijo našo številko telefona {5I(j(i Orchard, ali 5463 Lenox), to naj pokažejo na kolodvoru ali na pristflnišču jwlicaju, pa jim Iw pomagal nas poklicati.
Opozarjamo tudi, da ^ bodo oprezni, ko si kupujejo listek parnik. Dobro naj takoj liogledajo na papirje, katero jim da ^^ont, ako je ros dotični ]mrnik napisan, za katerega sta se ziititiila. Obilne tožbe, katere ]»ozneje dobivamo, ne pomagajo dosti. Tudi naj zahtevajo za vsako vsoto, katero plačajo, ali Kar listek. ali pa v.saj potrdilo, da so res jjlaciLli in koliko in ^^ kaj. Ako nimajo tega potrdila v rokah, je težko se na pritožbo ozirati.
, Vsako krivico ali škodo naj izseljenci takoj pismeno apo-'oce naši družbi z lastnoročnim podpisom in — ako to mogoče — 'tidi s podpisom prič.
iJružba sv. Rafaela v Now Yorku, 135 E. 2nd Street.
= N!iscljíi>aiij(í. Iz iz Washingtona o julijskem iiaaclje-^snjn došiih uradnih" izvestij je razvidno, da se je jiripustilo v '^jetl. državo julija meseca 4\M2 itiožkih in 24.576 ženijltih naseljencev. Hazven tega jo prišlo meseca julija še ll.Tiif) drutiih 1'Otnikov in 18.521 državljanov v Z jed. države. Deportiranih je bilo naseljencev, I9;t6 niožkih in 394 ženskih; vsep skupaj ^naša število naseljencev 98.786 oseb. narodnostih jih je bilo: ^iovakov lfib7, severnih Icalijanov 14.^4, južnih Italijanov ltJ.520, An^ložov ;i51fi, Ircev 1807. Skandinavcev 2723. Škotov 14;U, I oljakov 7855. Rusov 852, Židov 9357, Fincev 1177, Ogrov 1378 Nemcev 5049. Tekom enajsUli mesecev je jirišlo 148.015 južnih Italijanov in 22.753 severnih Italijanov. Od tukaj so je y istem času odpeljalo «5.428 južnih Italijanov in 18.566 .nevernih ftaiijanov. V teh enajstih mesecih je prišlo semkaj 27.070 Ogrov odpoljtilo se jih je 10,400, Od drugih narodnosti jih je prišlo lekom tega casa semkaj 66ti.31fi in 183.955 jih je odpotovalo, semkaj fiošlih jih je bilo 70.8(i8 iz Avstrije, 82.fi63 Ogrske, 23.087 iz Nemčije, 2467 Iz Švice, 101.555 iz liu-^'J« in Finske, 29..354 iz Anglije, 22.854 iz Irske in 12.775 iz •švedske, 195,448 so jih Jje naselilo v državi New York, 101.257 ^ tonnsylvaniji, r)(i.3i8 v Illinois, 52.016 v Massachusetts, 36.962 ^ NewJersov, 27.131 v Ohio, 19.097 v Michigan, 17.969 v Ooii-"««icut, Ifi.288 v i!aIifornij!, I.H.illl v JHinnesotti, 15.487 v Texas, "'.262 v Wisconsin, 10.900 v Washington. Od 666.316 v enajstih ^lisecih došiih naseljencev jih jo prišlo 514.805 v newyorško luko. ^istiljeniška oblast jíričakujc iz Avstrijo nekega dofravdanta, ki Dotlo irišel semkaj s svojim prijateljem. Poneveril jo večjo svoto ^cnarja iu odpotoval proti New Yorku. Imena naselniška oblast "ece povedati.	.Glas Nar."
As[i(>n, <'ol(). Tukaj jo mirno v Gospodu zaspal po Kratki tmjčni bolezni občo priljubljeni rojak Josip 1'avlič, po do-
Hribar, doma iz vasi Uaplovo, iara Struga na Dolenjskem, pokojni je bival v Ameriki 22 let. Tukaj zapušča žalujočo so-lirogo in četvero nedoraslih otrok od 1 meseca do 8 let starosti. Pokojni jo spadal k trem podpornim drnšvom. .. = West ,J(»r(laii, Utah. Dne 13. septembra t. 1. je bilo ^'ařroslovljenjc društveno zastave društva sv. Jožefa v West Jordan ^ ^kofijski cerkvi v Kalt Lake City, Utah med obilno vdoložbo ^I'ldotnih rojakov in lirvatov.
^ejmi na Dolenjskem v mesecu septembru.
v Novem mestu vsak pondoljok i)rašičji semenj; v Bučki 27.-Mirni peči 29.
Smešnice.
(I)<'kla z dťžele.) Gospa: ,.Za božjo voljo; kaj si vendar naredila s parketom?!" — Dekla: jieskom sem ga posula, ker mi je preveč jiolzelo.-'
(V letovišcm.) Gospod (přišedši v deževnem vremenu v letovišče krčmarju); ^Za božjo voljol Kadar pridem v vaš kraj, vselej dožujo. Ali pri vas vedno dežuje?" — Krčmar; „Kaj še Samo po leti dežuje pri nas, po zimi sneži!"
(iN>s)KiraziiiiilJeiiJi'.) Hišnik ([irosjaku): ,.Vi>ogajme vam ne dam nič; čvrsti ste dovolj, da mi lahko razsekate tamle drva, pa bodete zaslužili." — 1'rosjak : ..Drv sekati ne morem, sem preslab!" — Hišnik: „Potem se mi pa kar izguljite, sicer pokličem stražnika!" — 1'rosjak; ,.1'rrtv imate ! Stražniki so močni in tudi časa imajo dovolj in prav lahko vam bodo razsekali drva!"
Tujci v Novem mestu.
Hotel Kotilii: K. Rulibia. F. Leve, rir. J. ŽiMvnik, A. Foerster. H. Ku-schenrenter. K, U'allmid. A. Beg vk I^jubljsue; H. Šk'iHer. J. ŠiukoTec lï Kraiijft; JI. Seliweiiter z liružitio ie Oriiotiilja; V. Preitilj )t Kimjic; K. Kliu^er iz Plïiiii; S. Elirlich it Dmeiito. S. SacLod \z Prage; G. Durst, J. Eeicij is Dunaja; A. Eluner it Gradca.
Jakie: A. Grtji ir Ljiibljane; A. Medved is Kamnika; J. Mrak. V. ^j)elko iz KoČerja; F. Janda iz Dunaja.
Tržne cene v Novem mestu.
imenovanje	Hektl. pu		Imenovanje	Hekli. t>u	
				; S.	
Šenita......	i;o	: 16		1 11	71
	la	33	Bub.......'	9	76
Koriiza......	13	33	•Vida........	ti	7)
	1 7	80	î'riiBo ......	8	40
Jeoineu......	11	VI	Suršca ......	13	_ ,
En>uipir (tueruik) . .	1	30		_	- 1
Fižol .......	11	71	Jajima jio (Í ïft ill viuariev		
	11	71			
Loterijske številke, GRADEC. 18. septembra 9 90
29 64 73
Pozabi eno
ali izgubljena je bila v Novem mestu kje črna palica s srolirním držajem in nionogramom ter dežnik z zakrivljeno kljuko.
Najfiitolj naj odda obojo jiroti nagradi v gostilni pri „hi'išlol'u".	(ÏUI a.8i
Kozolec (topler)
8 tremi okni in na konceh po en okenj je na jirodaj v Vali i vasi {iri .lulK^ZII Ituliu- št. 4.	l2Uti.4-2)
od .^00 do 800 litrov jako močni in zdravi dobijo se pri isis-a-i)
]os. lacilz v Rudolfovem.
Sodi
Nova enonadstropna hiša na prodaj
v Novem mestu. — Več se izve hišna štev. <>0 ulica za šolami.
—————^Wí^l
najbolj.še kakovosti in po najnižji ceni se dobi od srede, 2it. t. ni. pri .Anidiin lidiler, a|)noničarjtj v Karmelu jiri ' Janžu^(lJolenjsko). l'jll-B-ï)
Dva lepa po tri mesece stara (siita-i)
psa (prepoličiirja)
sta na prodaj. Kje, so zvo pri upravnistvu „IJoi. Novic".
se takoj sprejme v trgovino s h])0-cerijskim blagom in železnino, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je star 14 let. Trgovina z mešanim blagom Franc (liištiii v Metliki. (glo-S-l)
Učenec

t
*
Hh *
t t
■m *
*
Svoji k svojim!
Popolnoma varno naložen denar
Hronilnica in posojilnico zđ HandijD in Dhoiico
reg. zaJruga z neomejeDO zavezo Í9H-U-3)
V lastnem doimi v Kaiidiji
sprejema hranilne vioge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po

o
2 O
na Jeto brez odbitka rentnega davka, katerega aania iz svojega jdačuje.
<«r
i H*-
Í
I
I
I *
t *
t m
Suhe gobe
kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje najdražje tvrdka:
J. Kušlan,
trgovina z deželnimi )iriilelki. Krniij - Ooreiijsko.
Stavbeno podjetje
Znidopčic 2 Stepančič
Gorica, ulica Mattioli
filijolliti V Kandiji pri Novem mestu
86 priporoča si. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih tiel.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičaih računov.
Za obila naročila so toplo priporočata
(170.0-10 Znidarl S StepanciÈ.
Radi oddaje prizidja župne cerkve v Šmarjeti
(Dolenjsko) vršila se^botle ofertna obravnava dne 6. vinotoka 1909
v žnpnišču v Šmarjeti. Posf-avno z 1 K kolekovane oferte poslati istega dne do 10. ure predpoldtie na župni urad v ňmarjctír na zakai^ncle jionudbe se ne bo obiralo.
Dotične načrte, stroftkovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko qgleda v župniški pisarni istotam.
1'rorař.Hiijeiio Je:
1.	Posipanje starega zidovja i. t. d......K 1.775'—
2.	Stavbena dela...........
3.	Tesarska dela...........
4.	Kleparska in krovska dela.......
5.	Mizarska, k^učavničarska in pleskarska dela
6.	Kinčevalna dela...........
7.	Steklarska dela...........
8.	Strelovodna dela..........
23.e69'2l 2.6S9-44 7.B76-40 6,106 60 2.6Sj2ííO 1.700-10 268 50
Skupaj . K 45.396'4r)
Sprejme se dimniharshi pomoćnih
trezen in zvest, samostojen delavec ne čez 30 let star. Plača po dogovoru pri Fraii iieralrli, dimn. mojster in posestnik v Krskem.
KEIL-ov LAK
najboljši lak za tla iz mehkega lesa.
Ponudbe se lahko stavijo za skupna dela ali pa za posamezna dela ter se pošiijajo po poèti ali jta osebno zroči župnišču.
Podpisani župni urad si pridržuje pravico izl)rati iz med ponudnikov graditetja ne oziraje se na visokost ponudbenih cen-
Župni urad v Šmarjeti, dne 9. kimovca 1909.
(207-3-2)	A. /aiiian, župnik.
I
n
KeiUivs bela prevUkft (glaiura)
za umivalne mize 90 vin. Eeil-uva pnsu ta. čevlje po SOvm. Keil OT lak la nlateuje okvirjeT 40 vin. Novo mesto: J. Picek, i^rnomBlJ; Anton Zure Idrija; Vat. Lapajne. Kamnik: E<i, Hajek Kočevja: Fraiis Kranj: Franc Dulenc.
Keil-ovo leičilo Ea pode 90 vin. Eeil-ov lak za ktiibnke v me-liûuih barvah.
ima vedni) v zalogi tvrilka
Ljubljana: Leukovic & Meilen. postajna: Ântin Ditrich, Skolja Laka: M, Žiicon, Zagorje: Biti. E. Mihe'éli, Radovljica: Otu Homaua. (li>0-6-5)
Pozor! Slouensho podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne ILfebr, 1909 na novo otvorjona velika manufakturna trgovina
FRANC SOÚVAN sin
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. ^
{hO 4.") 30)
ladajatelj in lalniaik Urtaan Horvat.
Ud^ovorui arednik A, Žl«gar.
TiBk J. Krajoc nail.