v PRIMC ®CI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir b> TRST, sreda, 18. julija 1973 . m__________________M - Leto XXIX. St. 166 (8568)__________________________________________________________________________________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V PALAČI MAPAMA ZAČETEK RAZPRAVE^ O VLADNEM PROGRAMU Senat bo danes glasoval o zaupnici novi Rumorjevi levosredinski vladi Perna (KPI) je očital Rumorju molk o vprašanjih slovenske manjšine ter ugotovil, da vladni program vsebuje nekatere važne novosti, pa tudi številne pomanjkljivosti - Nenni o kritičnem sodelovanju socialistov v vladi - Jutri se bo začela razprava v poslanski zbornici RIM, 17. — V senatu se je danes začela razprava o zaupnici Rumorjevi levosredinski vladi. Jutri bo v palači Madama na sporedu nadaljevanje razprave, popoldne pa bo na vrsti Rumorjev odgovor ter nato glasovalne izjave in glasovanje, ki bi se utegnilo zavleči precej pozno v noč. Že naslednje jutro pa se bo začela razprava v poslanski zbornici, ki bi se morala zaključiti v soboto z izglasovanjem zaupnice. V razpravo v senatu so danes posegli številni govorniki vseh strank: med prvimi je posegel v razpravo predsednik senatne skupine KPI Perna, ki je med drugim očital Rumorju, da v svoji programski izjavi ni omenil vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Perna je dejal, da Slovenci v Italiji že leta in leta pričakujejo priznanje svojih pravic ter da je to načelno vprašanje demokracije. Perna je tudi poudaril obvezo svoje stranke, da si prizadeva, da bi bile te pravice končno priznane in uresničene. Perna je v svojem posegu uvodoma izrazil zadovoljstvo, ker je v programski izjavi našel «zname-nja nekaterih važnih političnih no- Dosmrtni senator Nenni 'testi, predvsem glede zaščite demokratičnega reda in odločnega zaprtja do fašizma*. Pozdravil je tudi Rumorjevo izjavo, da obnovitev leve sredine ne pomeni samo sredstva, s katerim naj bi dali širšo Parlamentarno osnovo vladi. Perna Pa je po drugi strani obžaloval nezadostno analizo politične krize Zadnjih let in vzrokov, ki so prisedli do predčasnih političnih vo-jjtov, pozneje pa do obnovitve koalicije levega centra. Komunistični Predstavnik je dejal, da je bila Prva faza prejšnje levosredinske ylade v bistvu pozitivna, tej na je sledil zastoj šele začete politike reform zaradi bojazni in negotovosti vodilne skupine KD, ki se hi znala spoprijeti s «čmo mrežo* ter je zato privedla vladne zavetnike in celotno državo do ključne Jzkušnje predčasnih volitev in naje do «pogubnega eksperimenta desnosredinske vlade*. .Perna je poudaril potrebo po li-kvidaciji preteklosti, ki pa mora tkti takojšnja in popolna. Nasprotno pa obstajajo v programski iz-šfevi pomanjkljivosti in nejasnosti “jko glede nekaterih velikih pro ■ ojemov, kot tudi glede gospodarje in družbene politike ter polivke za Jug. Vse to dokazuje, da bova vlada ni kos zahtevam sedanjega trenutka. Perna je tudi pojavil stališče KPI, po katerem bi odo «bolj primerno*, ko bi PSI nu-SjJa vladi samo zunanjo podporo. Potem ko je poudaril nasprotovanj svoje stranke predlogu o po-11 eijskem priporu, je predsednik senatne skupine KPI z zadovolj-s;* * * * v°m ugotovil, da je bila opu-ačena lažna teza o nasprotujočih si ®V®fremizmih ter da je bilo pra-uno poudarjeno dejstvo, da faši-nen) nj samo nasilje ali politično n^lje. cZ zadovoljstom sem tudi onazii - je dodal Perna - da v adni izjavi ni več običajnih tr- di dejal, da bo morala biti uspešna protikonjunkturna akcija «pr-vih sto dni*, kar bo od tega odvisen uspeh reformatorske linije levega centra. Socialistični senator je polemiziral s prejšnjo vlado, ki je pokazala, da se desnosredinska politika neizbežno konča s kompromisi s fašistično desnico. Kongresu KD je priznal, da je likvidiral odprtje na desno in pozitivno odgovoril, pa čeprav z osemmesečno zamudo, socialističnemu kongresu v Genovi. Po drugi strani pa je Nenni ugotovil, da je kongres KD likvidiral, ne pa obsodil Andreottijeve vlade. Prav zaradi tega je izrazil samo «delno zadovoljstvo* zaradi rezultatov demo-krščanskega kongresa. Po mnenju socialističnega predstavnika obnovitev levega centra odpira možnost vključitve novih ljudskih sil v družbeni boj ter vzpodbuja k sodelovanju v javnem življenju sloje in skupine, ki so navadno ob strani v političnih in sindikalnih bojih. Nenni je še posebno poudaril pomen razvoja, ki se je pokazal v sindikatih, in nedavnih sklepov sindikalnih konfederacij, po katerih je sindikat temeljni sogovornik ne samo glede zahtev po zvišanju plač in po demokratizaciji v tovarni, ampak tudi glede splošnega vprašanja strukturnih reform družbe in države. Tako stališče sindikatov je i-melo svoj odmev tudi v strankah in predvsem v KPI. V tej zvezi je Nenni ocenil komunistični poziv ljudskim množicam, naj se zavedajo novega dejstva, ki se je ustvarilo z obnovitvijo levega centra, in njegovih možnih razvojev. Komunisti se namreč zavedajo — po trditvah Nennija — da bi se v primeru neuspeha novega levega centra ne ustvarila «nova večina*, še manj pa alternativa združene levice, pač pa bi prevladala desnica, in to ne v oblikah «mehkega preokreta*, preko katerega doslej ni mogla, ampak «trdega preokreta*. Na kratko poročamo še o drugih posegih v razpravo o zaupnici Rumorjevi levosredinski vladi. TULLIA CARETTONI (neodvisna levica). Ocena Rumorjeve vlade se ne sme omejiti na ugotovitev, da pomeni premostitev Andreottijeve desne sredine. Treba je ugotoviti, ali so politične sile koalicije sposobne opraviti resno avtokritiko in globoko analizo sprememb v nacionalni in mednarodni družbi ter iz tega povleči zaključke in ustvariti nove smernice. Toda jamstev, da bi nova vlada to nameravala storiti, ni niti v nedavnem kongresu KD, niti v dogajanju za sestavo vlade, niti ne v program-ski izjavi SPADOLINI (PRI). Glavna zna- čilnost, zaradi katere se novi levi center razlikuje od prejšnjih levosredinskih vlad, je opustitev čudodelnih in nerealističnih programov. Sedanjo vlado označuje konkretnost, realizem, pa tudi skromnost. CIRIELLi (PSDI). Od nove vlade si nihče ne pričakuje čudežev. Od politične koalicije, ki ima široko demokratično in ljudsko bazo, si država pričakuje, da se bo konkretno lotila problemov, predvsem gospodarskih, ter jim dala ustrezno tehnično in politično rešitev, ki bi omogočala ustvarjanje temeljnih pogojev za gospodarski razvoj in za družbeno preosnovo države. BROSIO (PLI). Vladni program vsebuje nekatere sprejemljive točke, pa tudi mnogo drugih dvomljivih ali odločno nesprejemljivih trditev. Vse kaže, da se bodo napake prejšnjega levega centra ponovile in še poslabšale. Demokratične stranke so opustile stališče enakega nasprotovanja desnemu in levemu totalitarizmu: zaprtje do skrajne desnice ostaja, zaprtja do skrajne levice pa ni več. Po najbolj osnovni politični logiki pa je to pogoj za jutrišnje sodelovanje KPI v vladi. BARTOLOMEI (KD). Rezultat volitev 7. maja ni pomenil zavračanja ciljev obnovitve in modernizacije, ki si jih je zastavljal levi center, pač pa le zavračanje operativne degeneracije levega centra. Zato KD nikakor ni «izdala» volivcev, kot trdi skrajna desnica, ko je obnovila sodelovanje s socialisti. Andreottijeva vlada je o-pravila važno nalogo, vendar ni znala preiti od obrambne faze k fazi organske iniciative. ZANON (SVP). Govoril je o vprašanjih južnotirolske manjšine ter izrazil upanje, da bodo «paket» o Južni Tirolski izpopolnili z novimi ukrepi, ki bi rešili številna še odprta vprašanja ter premostili še obstoječa neravnovesja v bocenski pokrajini. MEDTEM KO JE BIL KRAU MOHAMED V ITALUI NA ZDRAVLJENJU Državni udar v Afganistanu Vojska strmoglavila kralja Oblast je prevzel bivši ministrski predsednik Daud - Položaj še vedno nejasen - Zaprta meja med Afganistanom in Pakistanom KABUL, 17. — Afganistan je od danes zjutraj republika. Oblast je prevzel bivši ministrski predsednik Sardar Mohamed Daud, ki je v svoji prvi izjavi dejal, da bo nova oblast naredila konec z lažno demokracijo, ki je do sedaj vladala v državi in bo zgradila novo, resnično demokracijo ter rešila af ganistansko gospodarstvo iz kaosa. Kaže, da vojska nadzoruje vse glavne prometne žile v Kabulu in vsa najvažnejša državna poslopja. Letališče je zaprto, telefonske povezave pa prekinjene. Po vesteh iz diplomatskih krogov, ki prihajajo v Indijo, naj bi v afganistanskem glavnem mestu bili hudi boji pri kraljevski palači, vojaki pa naj bi aretirali številne funkcionarje in policijske agente, ki so ostali zvesti kralju Mohamedu Zahiru, ki je trenutno v Italiji na otoku Ischii. Po teh spopadih pa je položaj postal popolnoma normalen. Radio Kabul je več ur oddajal vojaško glasbo in pozive nove vojaške vlade, ki naroča prebivalstvu, naj ostane v svojih hišah in naj ne ovira vojakov pri njihovem delu. Po vesteh, ki so prispele v Novi Delhi, so kraljevega svaka, vojaškega poveljnika mesta Kabul, princa Abdula Valija aretirali. Prav tako so aretirali ministra za obrambo generala Knama Mohameda. Meja med Pakistanom in Afganistanom je zaprta od danes zjutraj in v Pakistanu ne menjujejo afganistanskega denarja. V indijskem zunanjem ministrstvu niso do sedaj dali nobene izjave, češ da je položaj še vedno zelo zapleten in da še niso dobili poročila od indijskega veleposlaništva v Kabulu. V svojem današnjem govoru je Mohamed Daud izjavil, da govori v imenu nove vojaške vlade, ki bo zagotovila državi velik razvoj. Dejal je, da je skupno z drugimi osebnostmi že več let predlagal kralju Mohamedu načrt, ki bi zagotovil razvoj ter blaginjo. Kralj je vse predloge zavrnil in v državi se je utrdila lažna demokracija, ki je temeljila na zašebnih interesih. Po mnenju pobudnikov državnega udara je bila država na robu gospodarskega, upravnega in družbenega propada in v Afganistanu je bilo ljudstvo na milost in nemilost tiranskemu režimu. Afganistan je suha in gorata država. Obstaja le nekaj rodovitnih dolin, zaradi česar je poljedelstvo dokaj slabo razvito. Meji s SZ, Kitajsko, Pakistanom in z Iranom, obsega približno 635 tisoč kv. km CAETANOV OBISK V ZNAMENJU OSTRIH PROTIPORTUGALSKIH DEMONSTRACIJ Vodja laburistične opozicije Harold Wilson zahteval izključitev Portugalske iz NATO Zunanji minister Douglas Home poudaril nenadomestljivo vlogo Portugalske v atlantskem obrambnem sistemu - Nova pričevanja o portugalskih zločinih ditev o omejitvi večine*. Potem ko je poudaril, da veči-a «Potrebuje prispevek opozicije*, Je Perna v zaključku svojega po-sega dejal, da je KPI opozicijska stranka, da pa je naklonjena od-Oosom z večino, in predvsem s socialisti. Dejal je, da je treba u-stvariti drugačno konfrontacijo toed večino in opozicijo ter ponovno ustvariti soglasje o temeljnih izbirah, po zaslugi katerega je republika nastala kot antifašistična, demokratična in enotna. Dosmrtni senator Nenni je v i-menu PSI dejal, da bo sodelovanje socialistov v vladi kritično, toda močno angažirano v parlamentu in v državi. Nenni je priznal, da v PST obstajajo številni dvomi, ne toliko o podpori vladi, kot o neposrednem socialističnem sodelovanju v njej. Nenni je tu- LONDON, 17. — Medtem ko se nadaljuje uradni obisk ministrskega predsednika portugalskega fašističnega režima Caetana v Veliki Britaniji je bila v spodnji zbornici razprava o umestnosti njegove prisotnosti v Veliki Britaniji. Spopada sta se vodja laburistične opozicije Harold Wilson in zunanji minister Douglas Home. Slednji je trdil, da Caetanov obisk še ne pomeni, da Velika Britanija podpira portugalsko politiko, Wilson pa je dejal, da bi Portugalsko morali izključiti iz NATO. Home je obtožil Wilsona «poli-tičnega oportunizma* in dejal, da znaša skupna vsota britanskega izvoza v Portugalsko 114 milijonov funtov šterlingov. V nadaljevanju svojega posega je dejal, da je njegova vlada že večkrat izrazila portugalskemu režimu svoje nasprotovanje do portugalske politike v Afriki. Dejal je, da bi preklic za vezništva s Portugalsko pomenil razbitje atlantske zveze te- grožnjo za britansko varnost. Douglas Home je vztrajal pri nenadomestljivi vlogi, ki jo igra Portugalska v evropski varnosti in v atlantski zvezi. kel, da za sedaj še nihče ne ve, kaj se je v resnici odigralo v Mozambiku in da bi preklic Caetano-vega obiska pomenil prenagljeno in nepravično sodbo do starega in lojalnega zaveznika. Harold Wilson je v svojem posegu obtožil Portugalsko fašizma v notranji politiki in represivne kolonialne politike v zunanji. Dejal je tudi, da je Portugalska onemogočila gospodarske ukrepe proti Rodeziji. Ob zaključku razprave o Caetanovem obisku, je večina zavrnila resolucijo laburistične stranke. Včerajšnje demonstracije proti portugalskemu ministrskemu predsedniku Marcellu Caetanu in še zlasti silovita demonstracija v Greenwichu so prisilile britansko policijo, da je okrepila že itak izredno ostre varnostne ukrepe. Portugalsko veleposlaništvo, kjer biva Caetano, je bilo zastraženo s to likimi policijskimi agenti, kot še nikoli. Niti za časa obiska ameriškega predsednika Nixona v najbolj vročih dneh vietnamske vojne, niso zabeležili v središču Londona toliko Dripadnikov varnostnih sil. Na trgu Belgrave, kjer se nahaja portugalsko veleposlaništvo, je Britanski zunanji minister je re- nmmiiiimiiiimi.um...........................................""""". RUMORJEV ODGOVOR NA PISMO SINDIKALNE FEDERACIJE Vlada se bo sestala s sindikati takoj po prejemu zaupnice v parlamentu Ministrski predsednik je predlagal tudi sestanek med sindikalisti in finančnimi ministri - Kmečka zveza kritizira vladni program o poljedelstvu RIM, 17. — Predsednik vlade Ru-mor je obvestil tajnike treh sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, da jih je pripravljen sprejeti takoj po prejemu zaupnice za prvo izmenjavo mnenj. Kot je znano, je, sindikalna federacija poslala v prejšnjih dneh Rumorjevi vladi pismo, v katerem so tajniki Lama, Storti in Vanni prikazovali stališča sindikatov o vseh glavnih problemih sedanjega trenutka, predvsem na gospodarskem in finančnem področju. V svojem odgovoru je Rumor predlagal zveznim tajnikom, naj bi se še prej sestali s tremi finančnimi ministri, ki imajo nalogo pripraviti ukrepe za premostitev gospodarske krize. Ministrska «trojka» Giolitti, Co-lombo in La Malfa, se je danes ponovno sestala, da bi proučila probleme v zvez) s pripravo državnega proračuna za leto 1974. Sestanka so se udeležili tudi guverner osrednjt banke Corli, generalni tajnik za načrtovanje Ruffolo in šte-i drugi visoki državni funkcionarji. Generalni tajnik UIL Vanni na je dones v intervjuju za tednika «L’Eu-ropeo* obžaloval, da se ni vlada sestala s sindikati pred pripravo vladnega programa. »Menili smo — je dejal Vanni — da bi sindikat, ki bi hotel sodelovati pri izbirah, imel dolžnost, da predlaga to sodelovanje v začetnem trenutku*. Na ta način bi se ustvarila možnost — je nadaljeval tajnik UIL — «da bi pojasnili naše stališče in na ta način takoj odpravili nekatera nesoglasja ter nudili vladi nekatere argumente v razmišljanje*. Vanni je tudi dejal, da bi morala levosredinska vlada že po svoji naravi imeti več posluha za probleme delavcev. Vsedržavno vodstvo Kmečke zveze je zavzelo danes stališče o programskih izjavah predsednika Ru-morja. Vodstvo je izrazilo zadovoljstvo zgradi nekaterih važnih obvez v zvezi z antifašistično akcijo’ za zaščito demokratičnega reda in z obnovitvijo funkcionalnosti republiških ustanov, začenši z deželami. Kmečka zveza je tudi pozitivno o- cenila pripravljenost vlade, da vodi dialog s sindikalnimi organizacijami o vprašanjih gospodarstva in reform. Po drugi strani pa je Kmečka zveza izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi napovedanih ukrepov poljedelske politike ter ugotavlja, da iz vladnega programa ne izhajajo realne obveznosti za bistveno spremembo te politike. Prav tako manjka v programu priznanje bistvene vloge, ki pritiče poljedelstvu za premostitev gospodarske krize Zvezni sindikati šolnikov pa so izrazili popolno nesoglasja z vladnim programom glede univerz, ki po mnenju sindikatov samo ponavlja ukrepe, ki jih je pripravila desnosredinska vlada. Zvezni sindikati šolnikov zahtevajo spoštovanje obveze, ki sta jo sprejela Andreotti in Scalfaro, da bi se vlada pogajala s konfederacijami o vsebini nujnih ukrepov o univerzi. Če levosredinska vlada ne bo privolila v resna pogajanja s sindikati, bodo na vseh univerzah prihodnjo jesen demonstracije s prekinitvijo pouka in izpitov. prepovedano parkiranje, v bližnjih ulicah pa nenehno krožijo policijski avti. Zjutraj je bil Gaetano na sprejemu, ki mu ga je priredil londonski župan, nakar je imel 40-minutni pogovor z britanskim ministrom za industrijo in trgovino Wal-kerjem. Popoldne se je ponovno srečal v Dovvning Streetu z britanskim premierom Heathom. Pogovoru je prisostvoval tudi portugalski zunanji minister Rui Patri-cio. Pred županstvom, kjer je bil sprejem, je bila protiportugalska demonstracija, med katero je policija aretirala kakih 15 demonstrantov. Po kosilu je portugalski ministrski predsednik imel daljši govor, v katerem je poveličeval angleško - portugalsko zavezništvo in podčrtal pomembnost gospodarske izmenjave med obema državama, ki je lani dosegla 145 milijonov funtov šterlingov. Londonski tisk je pod vtisom zelo hudih demonstracij proti prisotnosti Caetana v Veliki Britaniji, časopisi ugotavljajo, da ni bilo do sedaj še nikoli tako silovitih demonstracij. Objavljajo tudi slike, medtem ko se širi polemika zaradi vesti, da se je portugalsko veleposlaništvo zateklo k največji londonski agenciji za zaposlitev, da bi dobila ljudi, ki bi razdeljevali letake, v katerih poveličujejo portugalsko kolonialno politiko. Iz New Yorka prihaja vest, da bo generalni tajnik OZN Kurt Waldheim razpravljal s katoliškim duhovnikom Adrianom Hastingsom o pokolih, ki so jih zakrivile portugalske oborožene silo v Mozambiku. Hastings bo prispel v New York v četrtek, da bi pričal pred posebno komisijo OZN za vprašanja kolonializma. Portugalski časopisi medtem pišejo, da je bila v glavnem mestu Mozambika vrsta manifestacij prid portugalskemu režimu in proti mozambiškemu osvobodilnemu gibanju Frelimo. Nizozemski časopis «De Limbur-ger* objavlja danes pismo dveh nizozemskih zakoncev, ki so se pred kratkim vrnili s potovanja v Mozambiku in ki poročajo o portugalskih grozodejstvih. Da bi premagali upornost domačinov, se portugalski vojaki znašajo predvsem nad otroci. Zakonca se nato v svojem pismu ustavljata ob krvoločnih metodah portugalskih vojakov, časopis zatrjuje, da sta nizozemska zakonca oddala pismo pred tremi tedni, tako da je nemogoče, da bi brala Hastingsov članek v Timesu. dopolnili tiste, ki jih je imel zahod-nonemški zunanji minister Walter Scheel prejšnji teden v ameriškem glavnem mestu. Scheel je proučil politično - diplomatske aspekte novih odnosov med ZDA in Evropo v okviru atlantske zveze, Leber pa bo proučil vojaško plat istega vprašanja. WASHINGTON, 17. - Generalni tajnik zunanjega ministrstva, veleposlanik Gaja in direktor za politična vprašanja pri zunanjem ministrstvu veleposlanik Ducci, sta se srečala že drugič v dveh dneh s posebnim Ni-xonovim svetovalcem Henryjem Kis-singerjem. Nadaljevali so pogovore o raznih evropskih vprašanjih glede na skorajšnji obisk v Evropi predsednika Nixona. in ima skoraj 17 milijonov prebivalcev. Do pred kratkim je bilo eno ključnih strateških področij Azije, saj se nahaja med nekdanjo Rusijo in nekdanjo britansko kolonijo Indijo. Po drugi svetovni vojni se je Afganistan precej razvil še zlasti kar zadeva ceste in letališča, čeprav je ostal ob robu mednarodnega političnega dogajanja. Afganistan se ni priključil niti zahodnemu niti vzhodnemu bloku, temveč je dobival podporo tako od Sovjetske zveze, ki ga je praktično oborožila, kot od ZDA, ki so prispevale 430 milijonov dolarjev za tretji razvojni plan (1967-1972). Od leta 1965 se je začela tudi gospodarska podpora tudi s strani Kitajske. Na področju mednarodne politike je Afganistan podpisal sporazum o prijateljstvu s Kitajsko ter sporazum o nenapadanju s Sovjetsko zvezo. Med Afganistanom in Pakistanom traja že dalj časa spor o obmejnem področju, ki obsega kakih 300 tisoč kv. km zahodno od reke Inda, kjer biva približno deset milijonov prebivalcev. Kabulska vlada je mnenja, da imajo prebivalci tega področja pravico do neodvisnosti. Spor je povzročil prekinitev diplomatskih odnosov med Kabulom in Karačijem, ki je trajala od leta 1961 do 1963. Kot smo dejali, je afganistanski kralj Mohamed Zahir trenutno v Italiji. Danes popoldne je odpotoval z Ischie v Neapelj in od tod zelo verjetno v Rim. V popoldanskih urah je imel vrsto dolgih telefonskih pogovorov z Rimom in Londonom. Novinarjem, ki so hoteli dobiti od njega izjavo o državnem udaru, je kraljev glasnik dejal, da ne more dati še nobene izjave, ker je položaj še zelo nejasen in delikaten. Sihanuk zavrnil pogajanja z Lon Nolom PHNOM PENH, 17. — Ameriški) talstvo je vso noč bombardiralo okolico kamboškega glavnega mesta, da bi ustavilo napredovanje partizanov proti Phnom Penhu. O tem poroča kamboško vrhovno poveljstvo ter obenem opozarja na vrsto spopadov kakih 20 km južno od glavnega mesta. Medtem je vodja kamboškega osvobodilnega gibanja princ Norodom Sihanuk zavrnil ponudbo kamboškega lutkovnega režima, ki mu predseduje general Lon Nol, da bi začel pogajanja o prekinitvi ognja. V svoji izjavi pravi Sihanuk, da se osvobodilna fronta ne bo nikoli pogajala z izdajalci in z njihovimi gospodarji, ameriškimi imperialisti. Podpora sindikatov politiki neuvrščenosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predstavniki sindikalnih organizacij Alžirije, Čila, Gvajane, Indije, Malija, Maroka, Tanzanije, Zambije in Jugoslavije so na svojem dvodnevnem sestanku v Beogradu pripravili končno besedilo deklaracije sindikatov, ki ga bo skupina sindikalnih predstavnikov predložila v sprejem konferenci neuvrščenih na vrhu v Alžiriji. Dokument bodo pred tem predložili v proučitev in sprejem vsem sindikalnim organizacijam na svetu. Deklaracija sindikalnih predstavnikov daje po mnenju predsednika sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča močno podporo politiki neuvrščenosti in zahteva hitrejše zmanjšanje prepada med razvitimi in nerazvitimi državami ter uveljavitev in krepitev enotnosti sindikalnega gibanja. Petrovič je poudaril, da so idejo sindikalnih predstavnikov, da se obrnejo na konferenco neuvrščenih na vrhu, pozdravile ne le sindikalne organizacije raznih držav, temveč tudi druge družbene sile na svetu posebno v državah v razvoju. Soglasje z vsemi točkami deklaracije, posebno z zahtevo po demokratizaciji mednarodnih odnosov ter po borbi za mir, za neodvisnost in za rešitev gospodarskih in družbenih vprašanj ter proti imperializmu, kolonializmi ter neokolonializmu, kolonializmu ter neokolionalz-nizacije, ki ne bodo podpisale sodelovanja, ker so. vezane na določene mednarodne sindikalne organizacije, oziroma zato, ker ne marajo zavzeti stališča o političnih vprašanjih. V deklaraciji izražajo sindikalni predstavniki priznanje neuvrščenim državam za njihov prispevek k reševanju sporov in zaradi prizadevanja v borbi za mir, varnost in neodvisnost in razvoj vseh narodov. V deklaraciji izražajo tudi prepričanje, da bo konferenca neuvrščenih v Alžiriji veliko prispevala k naporom miroljubnih sli za enakopravnost in razvoj ter da se na pravičnejši način rešijo pereča mednarodna vprašanja. Petrovič je odločno zanikal -domneve nekaterih, da je cilj te akcije ustanovitev mednarodne sindikalne organizacije neuvrščenih držav in poudaril, da gre nasprotno za krepitev mednarodne sindikalne enotnosti. B. B. AMSTERDAM, 17. — Osrednja nizozemska banka je sporočila, da bodo jutri zvišali eskomptno mero od 5 na 6 odst. Obrambni minister ZRN v Washingtonu VVASHINGTON, 17. — Zahodnonem-ški obrambni minister Georg Leber je prispel sinoči v Washington, da bi se sestal s svojim ameriškim kolegom Schlesingerjem. Pogovori bodo ~DAJ\ES Foiiugalski premier Caetano s hčerjo na sprejemu na londonskem županstvu V senatu se je začela razprava o zaupnici novi levosredinski vladi. Med drugimi je govoril predsednik parlamentarne skupine KPI v senatu Perna, ki je oči- tal Rumorju, da v svoji programski izjavi ni omenil vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Perna je tudi ugotovil, da vsebuje vladni program nekatere pomembne politične novosti, pa tudi številne negativne elemente, zaradi katerih KPI meni, da vlada ne bo kos težavnim nalogam sedanjega trenutka. Nen-tii pa je v svojem govoru poudaril važnost obnovitev levosredinskega sodelovanja. Delovanje nove vlade mora biti uspešno, kajti neuspeh bi koristil samo desnici. Po Nennijevem mnenju se tega dejstva zavedajo tudi sindikati in sama KPI V britanski spodnji zbornici je bil včeraj hud spopad med vodjo laburistične opozicije Haroldom VVilsonom in britanskim zunanjim ministrom Douglasom-Homeom. Prvi je zahteval naj izključijo Portugalsko iz NATO, drugi pa je zagovarjal nepogrešljivo vlogo, ki jo ima Portugalska v obrambnem sistemu NATO. Medtem so se nadaljevale ostre protiportu-galske demonstracije. V Afganistanu je vojska strmoglavila kraljevino in proglasila republiko. Državni udar je vodil bivši ministrski predsednik Daud. Včeraj so se nadaljevala pogajanja za sestavo deželnega odbora. Slovenska skupnost in SDZ iz Gorice sta poslali deželnim tajnikom KD, PSI, PSDI in PRI spomenico z 11 točkami oziroma zahtevami za morebitno sodelovanje SS in SDZ pri levosredinski upravi deželnega odbora. V prvi točki je temeljna zahteva, da mora deželni svet odobriti zakonski predlog za globalno zaščito pravic slovenske manjšine, ki ga je v smislu čl. 26 deželnega statuta vložil svetovalec Štoka. Razprava o hitrih cestah In vpadnicah, ki bo tudi v občinskem svetu, je sprožila val protestov. V Barkovljah je enotni odbor sklical javni shod, med katerim so kritizirali načrt in sklenili v petek oditi v sprevodu do občinske palače. Podoben sklep so sprejeli na javnem zasedanju šentjakobske konzulte, kjer so ostro zavrnili načrt južne vpadnice. Tudi prebivalci Katinare, Magdalene, Pončane, Sv. Jakoba in drugih mestnih četrti bodo šli v petek v sprevodu do občinske palače. Svetoivanska kon-zulta pa se je bavila z drugimi, sicer nič manj važnimi problemi. Predvsem je izglasovala resolucijo z zahtevo po prevajanju zapisnikov v slovenščino. Na včerajšnji seji je predsednik konzulte, demokristjan, podal ostavko, o kateri bodo razpravljali prihodnjič. VČERAJ SO TAJNIKOM STRANK LEVE SREDINE IZROČILI SPOMENICO Zahteve Slovenske skupnosti in SDZ za sodelovanje pri deželni upravi V ponedeljek seja deželnega sveta - Včeraj so se nadaljevala pogajanja o obnovitvi deželnega odbora Deželni svet se bo sestal v ponedeljek ob 16. uri, kot določa statut deželne uprave. Na dnevnem redu bo izvolitev predsednika deželnega odbora in deželnih odbornikov. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo na ponedeljkovi seji do teh volitev že prišlo, saj je zelo težko predvidevati, koliko časa bodo trajali politični razgovori med strankami leve sredine. Razgovori so se pričeli v ponedeljek in so se včeraj nadaljevali ves dan s samo kratkotrajno prekinitvijo za kosilo. O specifičnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti je bil govor na prvi seji v ponedeljek, ko so obravnavali in se dogovarjali za politični okvir sporazuma. Slovenska skupnost in Slovenska demokratska zveza iz Gorice sta včeraj izročili deželnim tajnikom KD, PSI, PSDI in PRI spomenico, ki vsebuje enajst programskih točk za morebitno sodelovanje pri levosredinski upravi deželnega odbora Spomenica vsebuje naslednje predloge: 1. Deželni svet naj odobri zakonski predlog, ki se nanaša na globalno zaščito pravic slovenske manjšine in ki ga je predložil svetovalec Stoka na osnovi člena 26 deželnega statuta. 2. Deželni svet naj spremeni za kon o gorskih skupnostih tako, da bo dovolil slovenskim predstavnikom uporabo materinega jezika v skupnostih. S. Ustanovi naj se avtonomni u-rad na ravni službe, ki bo pristojen, da obravnava vprašanja slovenske manjšine. 4. V uradu za zemljiške knjige, ki je v pristojnosti dežele, je treba zaposliti zadostno število u-radmkov, ki dobro poznajo slovenski jezik, da se tako olajša stik z lastniki zemljišč in z zainteresiranim prebivalstvom, ki prihaja dnevno v ta urad po informacije in zaradi drugih potreb. 5. Dežela se bo poslužila osebja s popolnim poznavanjem slovenščine, ki ga bo namestila na osnovi javnih natečajev, da zagotovi izvrševanje svojih nalog in ne-posrednejši odnos med džeelno upravo in vsemi državljani. 6. V okviru pristojnosti o šolskih gradnjah bo dežela ustrezno prispevala za gradnjo novih slovenskih šol posebej še v goriški pokrajini. 7. Izogibali se bodo razlastitvam, ki niso nujno potrebne za splošni napredek in prenehalo se bo z razlaščevanji kakršne roli vrste, ki imajo špekulativni značaj. Vsaka manjšina nnmre* potrebuje ustrezen prostor, da lahko preživi in v tej smeri bo delovala deželna uprava, ki bo preprečila vsako špekulacijo, ki so bo neposredno pogajala z zainteresiranimi, kadar bo razlastitev nujna v strogo gospodarske namene in za splošni napredek. 6. DežHni odbor bo spodbujal gospodarski in socialno - ekonomski razvoj Beneške Slovenije in bo pri tem upošteval slovensko prebivalstvo, ki tam živi. Poleg etničnih vprašanj bo še posebej posvečena skrb gospodarskim in socialnim vprašanjem tega področja, da se na ta način preneha še vedno intenzivno izseljevanje 9. Kulturne, športne, gospodarske, sindikalne, verske, dobrodelne in podobne organizacije slovenske manjšine bodo podprte pri svojem težavnem življenju z ustreznimi de- želnimi podporami, da bo lahko slovenska skupnost resnični element obogativne celotne skupnosti. 10. Odobren bo ustrezen deželni zakon o toponomastiki, ki bo upošteval potrebe slovenskega prebivalstva. 11. V raznih komisijah bo zagotovljena prisotnost predstavnikov slovenskega jezika, ki so nosilci raznih interesov manjšine. Kot smo že ugotovili, so se včeraj pogajanja nadaljevala. Obravnavali so predvsem povezavo med gospodarskim programiranjem, urbanistiko in večletnimi načrti izdatkov oziroma večletnimi proračuni. V tej zvezi je bil govor o načrtih gospodarskega razvoja in o investicijah za ustvarjanje obsežnih, infrastruktur. Govorili so tudi o stanovanjskem vprašanju, o šolstvu, zdravstvu in o drugih infrastrukturah. Pogajanja se bodo danes nadaljevala. Včeraj se je tudi prvič sestal urad predsedstva deželnega sveta, ki ga sestavljajo predsednik Ber-zanti, podpredsednika Pittoni in Moschioni ter tajniki Cogo, Mar-tinis, Lovriha in Trauner. Med razpravo so obravnavali ureditev raznih uradov predsedstva, da bi izboljšali delovanje deželnega sveta. MLADINA IN PD (SLAVEC* RICMANJE - LOG priredita 22. in 23. t.m. ŠAGRO S KULTURNIM SPOREDOM Zvečer ples z ansamblom THE L O R D S Delovali bodo dobro založeni kioski Vljudno vabljeni! Slovo ob odhodu malčkov v kolonijo v Gorje ...................................................................................................................................................................................................min....nnm V ČETRTEK GLASOVANJE IN PRIČETEK OBRAVNAVE CESTNIH ZVEZ Zaključena splošna razprava o proračunu tržaške občine Sinoči so na seji občinskega sveta med drugimi posegli v razpravo Lanza (PSDI), Zimolo (PLI), Gargano (PRI), Invvinkl (KPI), Giuricin (PSI) in Costa (KPlj Seja tržaškega občinskega sveta se je sinoči zavlekla pozno v noč, saj so v razpravo o proračunu posegli najvidnejši predstavniki strank. Razpravo so sinoči zaključili. Jutri bodo načelniki skupin izrekli glasovalne izjave, sledilo bo glasovanje in še na isti seji obrazložitev sklepa o velikih cestnih povezavah, o katerih bodo razpravljali in sklepali v petek, ko bodo delo občinskega sveta prekinili do jeseni. Za socialdemokrate je načelnik skupine Lanza govoril o težkem finančnem položaju občine in nato o osnovnih pogojih sodelovanja leve sredine, kjer je omenil antifašizem, zaščito pravic slovenske manjšine in nato obravnaval gospodarsko politiko, ko je treba sprejeti pogumne sklepe. Za KD je Ri-no Bartoli podčrtal dolgotrajnost »srečanja* med katoličani in socialisti. Za liberalce je bil Zimolo zelo kritičen do sedanje uprave, ki naj bi bila v politični krizi, tako da je KPI postala arbiter odločitev. Obžaloval je, da občina nima nobene kulturne politike in zahteval izpolnjevanje obvez glede ekologije in turistične politike. Po krajšem govoru demokristjana Verzeria je Inwinkl (KPI) govoril o ACEGAT in se izrekel proti razdelitvi podjetja. Precejšnje zanimanje je obstajalo za izjave načelnika republikanske skupine Gargana, saj se je mnogo govorilo o nasprotjih in o kritikah PRI v okviru občinskega odbora. Gargano je take govorice zavrnil in ugotovil, da je logično, da prihaja do preverjanj politike leve sredine in da bodo tako preverjane izvedli septembra, kot je bilo to dogovorjeno že ob podpisu sporazuma. Gargano je nadaljeval, da je PRI odločno za levo sredino, ker je u-stvarila tudi v Trstu novo ozračje in ker gre za jasno antifašistično koalicijo. Republikanski predstavnik je nato podrobno analiziral proračun, obravnaval nekatera gospodarska vpra sanja in predvsem zahteval, da obči- na postane pobudnica za širši in zlasti gospodarski napredek Trsta. Načelnik socialistične skupine Giuricin je mestoma polemično najpreje obžaloval, da je proračun prišel v razpravo šele sedaj in nato zahteval vrsto pojasnil. Glede ACEGAT je na povedal, da bo jeseni zahteval širšo razpravo, da pa je proti razdelitvi podjetja. V zadnjem delu govora je Giuricin zanikal, da bi obstajala kriza v okviru levosredinske uprave, zahteval pa je, da se ne dela razlik med socialisti raznih struj. Costa (KPI) je govoril o ostri gospodarski krizi, o neizpolnjenih obveznostih CIPE, o strokovni vzgoji, ko industrijci govore o pomanjkanju specializirane delovne sile, vajencev pa je v tržaških podjetjih manj kot 1 odstotek vseh zaposlenih. Posebno poglavje je inž. Costa posvetil nujnosti, da je treba obravnavati vprašanja slovenske manjšine iz zornega kota socialnega in gospodarskega razvoja v okviru urbanistične politike in v okviru gorskih skupnosti. Napovedal je, da bo skupina zahtevala o teh vprašanjih razpravo po počitnicah. Obžaloval je, da še niso izdelali podrobnih načrtov za Kras, za kar je odgovoren odbor in v njem tudi predstavniki PSI ter Slovenske skupnosti. NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V BARKOVLJAH Odločen protest proti barkovljanski vpadnici Poziv za udeležbo v protestnem sprevodu Občinstvo je sinoči napolnilo dvorano prosvetnega društva v Bar-kovljah, kjer je bil javni shod, ki ga je priredil enotni odbor in na katerem so razpravljali o vprašanju hitrih cest, še posebej o barkovljanski vpadnici, proti kateri teče boj prizadetih prebivalcev že dobri dve leti Na sestanku so sestavili protestno resolucijo naslovljeno na tržaški občinski svet in upravo,., ter sklenili ,da se v petek priključijo sprevodu in protestni akciji drugih prizadetih mestnih četrti, kot so Sv. Jakob, Pončana in Ko-lonkovec. Barkovljani, skupno s predstavniki Grete in Rojana, pravi resolucija, so na sestanku preučili položaj v zvezi z načrti za gradnjo hitrih cest ter ponovno poudarjajo svoje odločno nasprotovanje gradnji barkovljanske vpadnice, zahtevajo, da se zbriše iz načrta, obenem pa izražajo svojo podporo akciji drugih prizadetih mestnih četrti. V podporo svoji zahtevi opozarjajo, da so priznani strokovnjaki izdelali druge alternative, ki predvidevajo manjše stroške in manjšo škodo za prebivalstvo in okolje. Žal niso bili upoštevani proti predlogi, niti prejšnje obljube. Zato se Barkovljani obračajo na vse občinske svetovalce, ki so do sedaj dokazali svoje razumevanje za upravičene zahteve krajevnega prebivalstva, zahteve, ki se usklajajo z interesi vsega mesta, in jih prosijo, naj jih podpro na seji občinskega sveta v petek, ko bodo sklepali o tem važnem vprašanju. Ob zaključku je poziv na prebivalstvo, naj se priključi protestnemu sprevodu, v pe- tek ob 19.15 na Trgu Goldoni do Trga UnitA, pred županstvo, kjer bo seja občinskega sveta. Na sestanku je govorila Jelka Gerbec, ki je v glavnem orisala predlog arh. Coste in poudarila, da bi se vprašanje hitrih cest lahko rešilo drugače kot predvidevajo dosedanji načrti občine, občinska uprava pa bi morala vsekakor opustiti birokratski način obravnave tega problema. Izidi velike mature na znanstvenem liceju Včeraj so objavili izide zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju. Uspešno so opravili veliko maturo vsi kandidati, in sicer: Milena Abram, Nadja Ambrosi, Viljem Ban, Marta Cosmina, Tatjana Ciuk, Ervin Grbec, Marta Ivašič, Mario Kemperle, Vihra Kodrič, Egidija Kos, Igor Košuta, Dino Lovriha, Zvonka Markovič, Robert Ota, Aleksander Podobnik, Sergij Požar, Igo Radovič, Helena Sancin, Vitjan Sancin, Anton Se-razin, Magda Štoka, Aleks štrekelj, Fabij šturman, Pavel Ugrin. Najvišjo oceno (56/60) je prejela Marta Ivašič. Včeraj popoldne je bila pred pomolom pomorske postaje manifestacija a-narhistov in protimilitaristov, ki so protestirali proti prisotnosti ameriških Tržaški časnikarji na nosilki helikopterjev Na povabilo poveljnika ameriške nosilke helikopterjev 4; Al ('• 'oro, Ul. Ca vana 11, Sponza, Ul, Montorsino ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta in nonota ALOJZA BANOMA Posebna zahvala pevskemu zboru «V. Vodnik* in darovalcem cvetja. ŽALUJOČI SORODNIKI Pwb«w*, M. julija 197* A Novi formularji za občinske delavce Tržaško županstvo je uvedlo nove formularje za sprejem v službo navadnih delavcev. Formularji so na razpolago vsem zainteresiranim v sobi štev. 93 občinske hiše na Trgu Unita 4 v drugem nad stropju. Prošnje, ki so jih predstavili na starih formularjih, ne bodo imele več veljave in jih ne bodo jemali v poštev. V FILMSKIH KROŽKIH ZADNJA JANCSOVA MOJSTHOVINA V LA CAPPELLA La Cappella Underground (Ul. Franca 17) bo ta teden zaključila filmsko sezono 1972 73. Za konec bo v četrtek, 19. in v petek 20. julija, ob 21.30 na sporedu izredno pomemben film. Prikazali bodo predpremiero madžarskega filma «Meg ker a nep* (Rdeči psalm. 1972), ki ga je režiral eden izmed mojstrov sedanje filmske umetnosti Mi-kids Jancsd. Film, ki je dobil nagrado za režijo na predzadnjem festivalu v Cannesu, je po priznanju vseh med najbolšimi Jonesovimi deli. Tudi tokrat obravnava avtor temo revolucije in zatiranja v čudovitem filmskem slogu. S. G. V NEDELJO, 22. JULIJA V ZAKRIŽU NAD CERKNIM PROSLAVA 30. OBLETNICE IZIDA PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Letos poteka 30 let odkar je v Zakrižu nad Cerknim izšla prva številka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi. Izhajal je z redkimi presledki zaradi ofenziv in premikov do zmage nad fašizmom in nacizmom v maju 1945 in po zaslugi kurirjev in raznašalcev prihajal mimo vseh ovir in okupatorskih zased redno med ljudi po vsej Primorski in Gorenjski do Trsta in Gorice. S slovensko tiskano besedo je bil glasnik in spodbujevalec v boju proti okupatorjem za svobodo slovenskega primorskega ljudstva. Primorski dnevnik kot njegov naslednik, ki je začel izhajati v Trstu takoj po osvoboditvi, ter Društvo novinarjev Slovenije bosta ta edinstveni jubilej počastila v nedeljo, 22. julija t.l. z odkritjem spominske plošče na hiši v Zakrižu nad Cerknim, kjer je izšla prva ciklostilirana številka. Slovesnost bo združena s počastitvijo 30-letnice prve uspešne partizanske akcije domačih borcev v isti vasi. Pri slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri po našem času (11. po lokalnem), bodo sodelovali tudi Tržaški partizanski pevski zbor, člani bivše igralske skupine IX. korpusa in rudarska godba na pihala iz Idrije. Prireditelji vabijo k udeležbi vse, ki so v času narodnoosvobodilnega boja pomagali ustvarjati in Širiti Partizanski dnevnik, vse bivše borce in aktiviste, vse. ki jim je Partizanski dnevnik bil glasnik lepše prihodnosti, in zlasti mladino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Osebnih vabil ne bol S SEJE OBČINSKEGA SVETA |PO SPOROČILU GORIŠKE PREFEKTURE •IIIHfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIimillllllllllimilllllllllllHUllllllllllHIIHIIIIIIIIIIHIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllfllKIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUlimillllllllllU S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA, 1 večino glasov odobren predlog glede vključitve v gorsko skupnost Proti predlogu odbora je z opozicijo glasoval tudi en svetovalec Slovenske skupnosti - Priključita naj se tudi zgoniška en nabrežinska občina - Zajamčiti uporabo slovenščine Kot smo že včeraj na kratko poročali, je bila v ponedeljek zvečer izredna seja občinskega sveta, ki je razpravljal o ustanovitvi gorskih skupnosti. oziroma o pozivu deželne uprave občinam, naj bi predlagale, kateremu izmed treh predloženih področij želijo pripadati. Z večino glasov (7) svetovalcev Slovenske skupnosti je bil odobren predlog občinskega odbora, da se namreč repentabrska občina vključi v gorsko skupnost, ki naj bi zajemala tržaški in goriški Kras in v katero naj bi priključili tudi zgo-niško občmo in del devinsko - nabre-žinske občine. Ta skiep je občinski, tajnik takoj po seji brzojavno sporočil deželni upravi. Predlog se torej nanaša na tako imenovano 4. področje, ki ne zajema števerjan&ke občine v Brdih. Proti omenjenemu predlogu so glasovali en svetovalec Slovenske skupnosti in vsi trije svetovalci opozicije (PSI in KPI), ki so zagovarjali in utemeljili predlog naj bi repentabrska občina spadala v sirso gorsko skupnost, ki bi zajemala tudi ste-verjansko občino, torej vse občine osme socio — ekonomske cone, kjer živijo Slovenci. Ta predlog je temeljito obrazložil in podprl s konkretnimi pedatki ter številkami svetova- lec dr. Pavle Colja, potem pa še svetovalec Egidij Baiss. Predvsem je dr. Colja poudaril, da bi morali podpreti predlog števerjanskega občinskega sveta, ki je soglasno in s čutom odgovornosti odobril predlog, naj bi števerjanska občina spadala v širšo gorsko skupnost, v kateri bi bile vse slovenske občine na Tržaškem in Goriškem. Pripomnil je še, da vključitev v tako imenovano 6. področje daje Slovencem večja jamstva glede upoštevanja naših specifičnih potreb in narodnostnih pravic. Zato je svetoval, naj odbor spremeni svoj predlog in upošteva tehtne pripombe. Župan je najprej ugovarjal, da je to politično vprašanje, in da je treba upoštevati gospodarske interese. Na zadevno vprašanje svetovalca Colje, kateri naj bi bili ti ekonomski interesi, ki bi prevladovali nad našimi narodnostnimi interesi, pa ni odgovoril, pač pa je prekinil sejo za četrt ure, da bi se posvetovali. Po posvetovanju je kazalo, da je stališče večine, oziroma odbora, še bolj nejasno kot prej. Najprej je župan izjavil, da odbor predlaga, naj bi bila repentabrska občina skupaj s kraškimi občinami, dežela pa naj bi odločila ali v 4. ali v 6. področju. Potem se 'e skliceval na sklep dolinskega občinskega sveta in še dodal: «Za nas bo pravilno, kot bodo sklenili na deželi*. Predlog pa je bil sestavljen in odobren, tako kot smo omenili v uvodu. Na seji torej, ni bilo glede tega važnega vprašanja soglasja med samimi svetovalci Slovenske skupnosti. Občinski odbor je sklepal samostojno in se ni kdove kaj zmenil ne samo za predloge opozicije, ampak niti za mnenje vseli svetovalcev večine. Omeniti moramo še, da oba predloga, tako večine kot manjšine, poudarjata zahtevo, da se v gorski skupnosti spoštuje in uveljavi raba slovenskega jezika. ^P.!LETD^ — zmTt VPRAŠANJA OSNOVNIH SOL IN VRTCA Dražba za popravilo šole v Dolu bo konec meseca - Javna telefonska govorilnica bo v gostilni Maria Perica - 25. julija bo slavnostna seja ob 30-letnici padca fašizma - Nogometno igrišče bodo odprli v septembru Na zadnji seji doberdobskega , sednik Anquetil v svoji zahvali župa-občinskega sveta je župan Andrej j nu, ki je poudaril važnost pobud za Ja"c povedal, da je prišel čas za I razvoj kmetijstva ter ponovno duhov- rešitev odprtih problemov, ki zanimajo vse občane. Iz Rima je dospelo potrdilo, da je nogometno igrišče v redu za redno delovanje. Svečana otvoritev bo najbrž septembra. Svetovalcu Olintu Zanier-ju so poverili nalogo, da se pozanima s športniki o podrobno-za otvoritev. stih Prometni ukrepi tržaške občine Odobreno je bilo denarno nakazilo za popravilo šolskega poslopja v Dolu. Dražba za oddajo del bo že 27. julija in upajo, da bo u-spešna ter bodlo lahko s popravljalnimi deli pričeli kmalu. Župan je tudi povedal, da je šolsko skrbništvo odobrilo dodatno učno moč za osnovo šolo v Dolu. Tako bodo imeli tri učne moči. Lahko bi uredili redno petrazredmico v sodelovanju z osnovno šolo v Jam-ljah. Občina bo namreč najbrž že letos dobila šolski avtobus. Tako bi otroke dveh razredov vozili s tem avtobusom vsak dan v šolo v Jami je, otroke treh ostalih razredov pa vsak dan v šolo v Dol. Avtobus bi otroke prevzemal na krajih, ki so domu bližji od šolskega poslopja, zato ne bi bilo zanje nikake nevarnosti. Učenje za otroke bi bilo uspešnejše in tudi za učitelje bd balo lažje kot je sedanje poučevanje več razredov skupaj. Svetovalec Ferfolja je v zvezi s tem dejal, da bi bil čas, da bi škofija zgradila v Dolu cerkev in tako dala na razpolago sedaj zasedeni šolski prostor. Župan je tudi povedal, da se je povečala cena za dozidavo stavbe otroškega vrtca v Doberdobu in sicer od prvotnih 7.700.000 lir na sedanjih 11.428.000 lir. Na dražbi se je javilo samo eno podjetje, Dieudonne iz Tržiča. Svetovalci so izrazili željo, da se z gradnjo prične čimprej, sicer se bodo stroški še povečali. Pri tem so obžalovali dejstvo, da se niso za gradnjo tega vrtca zanimala domača gradbena podjjetja. Za ureditev vaških cest je dežela dala devet milijonov lir, za ostali milijon pa bo morala poskrbeti občina. Prav tako so dobili štiri milijone in pol lir od dežele za ureditev pokopališča v Dolu, pol milijona pa bodo vzeli občinske blagajne. Knjižničarka Milica Pahor je že pred časom dala ostavko na svoje mesto, ker svojega dela ne zmore več. Zaradi tega so začasno dali to nalogo domači univerzitet-študentki. Zaradi postavitve ograje okrog gradbišča v Ul. Pauliana je županstvo odredilo stalno prepoved parkiranja na omenjeni ulici med Videmsko ulico in Ul. R. Manna. Zaradi ureditve podzemeljske električne napeljave pa bo prepovedana vožnja po Ul. S. Cilino med Ul. Verga in Ul. dei Roveri, medtem ko bo ista ulica odprta prometu v obeh smerah na odseku med Ul. dei Roveri in Ul. Donatello. V KANALU NI BILO AVTOMOBILA Bila je samo debela cev ki se je zakotalila v morje Gasilci so jo našli 15 m globoko Včeraj dopoldne se je razblinil strah, da je morda kdo umrl pri nesreči, ki naj bi se pripetila prejšnji večer v plovnem kanalu industrijske cone. čuvaj bližnje livarne je namreč slišal; kako je težak predmet padel v vodo. Ker so bili v trsju, ki rase ob vodi, vidni sledovi avtomobilskih gum, so zasumili, da gre za nesrečo. Zaradi teme in kalne vode so gasilci kmalu prekinili iskanje pod vodno gladino, spet pa so se spustili v vodo včeraj dopoldne. V skoro 15 metrov globok kanal sta se spustila dva potapljača, Tommasi in Stefanato iz gasilske postaje v starem pristanišču. Vodil ju je podčastnik Micatovich, na pomolu pa so bili številni policisti, pripadniki pomorskega poveljstva in žerjav, s katerim naj bi potegnili iz vode avtomobil. Potapljača pa sta v kratkem našla to. kar je vzbudilo toliko strahu: dolgo jekleno cev, ki se je zakotalila iz bližnjega skladišča SIOT in padla v vodo. Podjetje SIOT namreč namerava postaviti drugo povezavo med pomolom in skladišči pri Dolini. Zato so nagrmadili cevi prav ob plovnem kanalu. Cev se je zakotalila po vsej verjetnosti, ker jo je kdo porinil in tako povzročil preplah, ki je zahteval veliko truda s strani gasilcev. Res neokusna šala. Tu pa je Piccolo izjavil zdravnikom, da je popolnoma normalen in da sploh noče v umobolnico. Seveda so ga zdravniki odslovili. Pozneje pa so obvestili kvesturo, da sta se v Miramarskem drevoredu sprla ženska in moški. Agenti so odhiteli na kraj, kjer so našli pretepeno dekle in . . . Piccola, ki je ženski med drugim izpulil šop las. Tokrat pa je Piccolo plačal račun agentom, iz katerih se je malo prej norčeval: odpeljali so ga v bolnišnico, tu je zdravnik ugotovil, da je pijan in zmeden. Zato so ga odpeljali v umobolnico, kjer bo ostal na zdravljenju. Kdor išče, najde! Ljudski rek pravi, da kdor išče najde. Včeraj je to okusil na lastni koži 38-letni Alfredo Piccolo iz Ul. delle Mura 6, stari znanec tržaške Policije in sodnije. V zgodnjih popoldanskih urah je telefoniral na kvesturo in dejal, naj ga pridejo iskat v neki bar v Ul. Roma. A-gentom, ki so prihiteli na kraj, je kjavil, da je umsko neuravnovešen. Zahteval je, da ga pospremijo v umobolnico, pri čemer je tako zmedeno govoril, da je agente pre- pričal. Toda preden so šli v umo-bilc bolničo ga je bilo treba prepeljati v glavno bolnišnico. Ponesrečen beg mladega tatu Prejšnji večer je bil 2&-letni pri-staniščnik Giorgio Mauri skupno z ženo na obisku pri prijateljih, ki stanuje prav tako kot on v Ul. Pinguente 2. Malo pred 22. uro pa je s presenečenjem ugotovil, da je v njegovem stanovanju nekdo prižgal luč. Z ženo sta takoj stekla domov in opazila mladeniča, ki je urno zbežal v spalnico, od tod na balkon, od koder je skočil na cesto, ki je samo dva metra niže. Pri begu pa ni imel sreče: mladi tatič, ki so ga prepoznali za 22-letnega Bru na Miota z Reške ceste 137, je pa del na fiat 500, ki je bil parkiran pod balkonom, pri čemer je razbil vetrobran in se hudo poškodoval po obrazu. Agenti letečega oddelka, ki so prihiteli na kraj, so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo o-krevanja v enem mesecu. Seveda pa so mladega tatu prijavili sodnim oblastem. Z ukradenim tovornjakom sta si hotela ogledati mesto V našem mestu je v teh dneh veliko ameriških mornarjev, ki delajo precej preglavic agentom javne varnosti, zlasti ko so pijani. Toda tudi mornarji ostalih ladij ne zaostajajo: prejšnjo noč so aretirali zaradi tatvine tovornjaka dva južnoafriška mornarja, ki sta ju zasačila »na delu* mestna redarja, ki sta privozila z izvidniškim avtom po Čampu Marziu. Pri bencinski črpalki ESSO je bil parkiran tovornjak, ki se je z ugasnjenimi lučmi začel pomikati, nato pa je sunkovito krenil na desno in za las ni trčil ob avtomobil, ki je privozil v nasprotno smer. Seveda sta ga redarja začela zasledovati in sta ga v kratkem tudi dohitela. Iz tovornjaka sta tedaj skočila mladeniča, ki sta urno pobegnila. Kljub temu pa je redarjema uspelo, da sta ju po krajšem zasledovanju ujela in ju odpeljala na kvesturo. Tu sta mornarja, ki sta bila precej pijana, priznala, da sta vdrla v tovornjak, ki je bil parkiran na Nabrežju O. Augusto in se z njim odpeljala na «ogled mesta*. Seveda so Ulyssesa Haseltona in Roberta Millerja, tako je namreč ime mladima mornarjema z južnoafriške motorne ladje «Zabediola», ki je zasidrana v novem pristanišču, aretirali in zaprli v koronejske zapore. Avtomobilska miš na Kontovelskl rebri OSMIČ A DUŠAN MILIČ - Zagradec odpre jutri osmico in bo točil svoje belo in črno vino Avtomobilskih miši v našem mestu ne manjka. Prejšnjo noč so agenti letečega oddelka aretirali 31-letnega Mata Jagiča, jugoslovanskega državljana, ki je vlomil v pet avtov in skušal pobegniti s precej mastnim plenom: dva para hlač, magnetofon znamke philips, fotografski aparat canon in drugo. Ujeli so ga na Kon-tovelski rebri, kjer je vlomil v parkirane avte. Avtomobilist povozil 5-letnega dečka V Ulici Aquileia je včeraj zjutra, avtomobilist povozil 5-letnega Mau-ra Giubergija iz Gorice, Ulica Brigata Casale 42. V bolnišnici dečku ugotovili lažji možganski pretres in udarce na nogah; okreval bo v tednu dni. Od urada za vojaške služnosti prišlo dovoljenje za postavitev spomenika v Dolu. Svetovalci so nato razpravljali še o slavnostni občinski seji, ki bo 25. julija ob 21. uri zvečer, v počastitev 30-letnice padca fašizma. Na široko so razpravljali o čiščenju cest. Občina je namreč začasno najela nekaj ljudi, ki skrbi-. o za to delo. Svetovalci so sklenili, da bodo tem delavcem povišali denarno nagrado. Župan je še povedal, da bo družba SIP namestila telefonsko kabino v gostilni Maria Perica. V zvezi s tem se je vnela debh-ta o umikih gostiln. Dogaja se večkrat, da je zaradi počitka ali dopusta zaprtih več gostiln istočasno. Sledila je debata o gorskih skupnostih, o kateri smo že poročali, nato se svetovalci odobrili višje stroške za gradnjo odbojkarskega in košarkarskega igrišča v Jam-ljah, statut medobčinskega konzorcija za pomoč starčkom in zaključne račune za prvi odsek občinske razsvetljave, za katerega so napravili načrt že v letu 1967. Ponovna seja bo, kot smo že poročali, 25. julija. no približanje zemlji človeka, ki ga je industrija od nje oddaljila. Poudaril je tudi posebno vlogo Gorice pri mednarodnih srečanjih in stikih, kakor tudi v tem primeru. PSI in kriza pokrajinske uprave Pokrajinski izvršni odbor PSI je imel te dni sejo v Tržiču, med katero je proučil položaj v zvezi s krizo pokrajinske uprave po odstopu njenega podpredsednika socialista Marka VValtritscha. Pri tem so poudarili ,o-dločnost socialistov, ki so povzročili krizo v zvezi z negativnim zadržanjem KD in drugih strank levega centra ob neupoštevanju programskega dogovora glede pokrajinske umobolni- ce, kjer socialisti odločno zahtevajo nadaljevanje izvajanja reforme z u-stanovitvijo in delovanjem avtonomnih zunanjih zdravstvenih centrov po navodilih posebnega tehničnega posvetovalnega odbora. Tak odbor je treba postaviti takoj v korist zdravljenja umobolnih po modemih načelih. Podgorci v nedeljo na izlet v Cerkno Na izlet v Zakriž pri Cerknem v nedeljo, 22. julija odpotuje tudi avtobus iz Podgore. Izlet prireja domača sekcija ANPI. V Cerknem se bodo ustavili in počastili spomin padlih garibaldincev. Popoldne pa bodo šli po Poljanski dolini najprej v Škofjo Loko, nato pa v Železnike, kjer bo kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali tudi Sovodenjci in štandrežci. Če v pekarnah ne bodo imeli takega kruha, bodo morali prodajati boljšega po isti ceni - Kazni za pro-dajalce, ki se ne bodo držali tega odloka Včeraj smo v našem listu poročali, da so peki povišali ceno kruha od 50 do 100 lir za kg. Cene so se namreč menjavale od kraja do kraja tako, da 'so gospodinje ponekod morale plačati za kg kruha, ki je prej stal 210 lir tudi po 300 lir in več. To zvišanje pa ni bilo utemeljeno, kajti prefektura ni izdala nobenega dovoljenja, kar se tiče navadnega kruha, ki ga prodajajo v pekarnah in ki je podvržen nadzorstvu prefekture. Včeraj pa je prefektura objavila sporočilo, v katerem obvešča, da bodo morali peki od danes naprej prodajati normalen kruh, ki je podvržen nadzorstvu posebne komisije za cene, po 210 lir kg in nič dražje, če pa gospodinja ne bo dobila v pekarni takega kruha (vrste «0», ki tehta od 80 do 120 gr) ji bodo morali dati boljšo vrsto kruha vedno po isti ceni, to je po 210 lir kg. Prefektura bo kaznovala vse tiste, ki bodo prodajali navaden kruh po višji ceni, ali se ne bodo držali prefekturnega odloka. Šolske vesti viiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik Otroci z Goriškega in Benečije v Savudrijo Ravnateljstvo gimnazije • liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. up zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Ravnateljstvo nižje srednje šole »I-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 '74. Kino Corica VERDI 17.15-22.00 «La notte della lunga paura*. S. Whitman in J. Leigh. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.00-22.00 «Lamante giova-ne». M. Jobert in J. Jan. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. CENTRALE Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Er piu (sto-ria d’amore e di coltello)*. Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Agente 007 missione Goldfinger*. Barvni film. AZZURRO Zaprto. J\uai t'.orica SOČA »Zadnji bojevnik*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »šerif, to je dežela nasilja*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Agenti radi streljajo*, francoski barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA «Sin revolveraša*, ameriški barvni film ob 20.30. KANAL »Reka slabega človeka*, ameriški barvni film ob 20.00. S* ^ W ■ DEŽURNA LEKARNA V GORIC« Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Župan je sprejel francoske kmetovalce V ponedeljek je goriški župan De Simone sprejel na županstvu kakih 40 mladih francoskih kmetovalcev, ki so bili gostje deželne ustanove za kmetijstvo ERSA ter so člani francoske organizacije «Maisons familiales*. ki skrbi za strokovno izpopolnitev kmetovalcev. ERSA že več časa vzdržuje stike in sodelovanje s to organi zacijo, kar je potrdil tudi njen pred- včeraj zjutraj je približno 40 otrok z Goriškega in iz Benečije odpotovalo na tritedenske počitnice v Savudrijo v Jugoslavijo, ki jih organizira Komisija za doraščajo-čo mladino pri SKGZ. Parkirišče na Travniku je bilo včeraj ob 9. uri že vse živo nestrpnih otrok, ki so čakali na avtobus, da bi jih odpeljal v obmorski center. Seveda so bili poleg otrok tudi starši, posebno zaskrbljene mamice, ki so dajale zadnja navodila otrokom kako se bodo morali vesti, da se ne bodo smeli preveč kopati v vodi in celo vrsto takih opomb, ki pa so jih otroci na pol poslušali, na pol pa so že mislili na morje in na vse, kar bodo v teh treh tednih doživeli. Rekli smo, da je v Savudrijo odpotovalo približno 40 otrok. Od teh je okoli 15 iz Benečije. Z njimi je odpotovala tudi učiteljica Adrijana Dornik, ki že vrsto let spremlja, otroke v ta letoviščarski kraj in še dva spremljevalca, Marina Marušič iz Doberdoba ter Martin To-mažinčič. (Na sliki vidimo skupino otrok ter učiteljico Adrijano Dornik in spremljevalko Marino Marušič pred odhodom. — Foto Kuzmin). iz Saleža, ki bo nastopil tudi v naslednjih dneh. Vse štiri dni bodo obiskovalci imeli na razpolago domače vino, pečene klobase in piščance. Zaradi srčne kapi umrl inženir iz Gorice Včeraj zjutraj je žena 75-letnega inženirja Bruna Perca iz Ulice An-giolina 34 dobila v garaži stanovanja mrtvega moža, ki je bil naslonjen na krmilu avtomobila. Poklicala je Zeleni križ, misleč, da je mož. nezavesten, da bi ga pre- peljali v bolnišnico. Zdravnik pa je ugotovil, da je mož umrl za radi srčne kapi. Bruno Perco se je zjutraj ob 8.30 namenil z avtomobilom fiat 850 v mesto. Ko pa je stopil v avtomobil ga je zadela srčna kap. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur. na lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. Iz goriškrga matičnega urada Razna obvestila Na oglasni deski šolskega skrbništva je razobesena lestvica zmagovalcev učiteljskega natečaja za leto 1972/73. ROJSTVA: Elena Zearo, Barbara Zona. Michele Tinolli, Gabriele Boe-mo, Clelia Petrini, Francesca Doria, Michele Olivetti, Paola Di Pierro. SMRTI: upojenka 91-letna Anna Augmaier vd. Detina, invalid 83-let-ni Giovanni Grassi, gospodinja 76-letna Ana Parkelj por. Legiša, upokojenec 63-letni Dunje! Zavadlav. V petek se prične šagra pri Devetakih Pojutrišnjem, v petek, 20. julija se bo pri Devetakih pričela tradicionalna šagra, ki jo organizirata prosvetnp društvo «Kras» in sekcija ANPI iz Dola. čisti izkupiček štiridnevnega praznovanja bo šel za postavitev spomenika padlim v NOB v Dolu. V petek zvečer bo tekmovanje v briškoli z zanimivimi nagradami. Med tekmovanjem bo ples za mlade in stare ob zvokih ansambla »Kras* •liiHimiiiMiiiuiiiimnuiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiuiiHmuiuiniiimtiituummHumiiiiiiiimiimiMiiniiiHimit S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V petek zvečer bo v Gorici seja občinskega sveta Poldrugi milijon za počitniške kolonije • Novo parkirišče v Ul. Trento • Ukrepi v korist mestnih stražnikov V ponedeljek je bila v Gorici običajna tedenska seja občinskega odbora, ki je pod vodstvom župana De Simoneja obravnaval med drugim go-spodaiske probleme mesta, sindikalne m upravne zadeve. Določili so tudi, da bodo za petek, 20. t.m. sklicali zvečer ob 20.30 sejo občil.skega sveta, ki bo med drugim razpravljal o ponovnem pregledu ter spremembi načrta za srednjo šolo v Ul. Puccini ter o načrtu za opremo študentovskega doma v sirotišču Le-nassi, za kar je deželna uprava prispevala 40 milijonov lir. Urediti na- meravajo tudi novo mestno parkirišče med ulicami Trento, D’Aosta in Al-fieri. Občinski odbor je poslušal tudi poročila župana in odbornikov Tomassicha, Agatija, Ciuffarina, Moiseja in Bran-catija ter odobril poldrugi milijon za kritje stroškov za počitniške kolonije za 1973, nekaj ukrepov v korist občinskih uslužbencev s posebnim ozirom na mestne stražnike, nekaj javnih del in podpor. Razpisali so tudi natečaje za šest tehničnih asistentov, enega uradnika za prehrano, enega živino-zdravnika in za štiri tehnične uradnike. NIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lfIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»IIIIIIIIIIUIIIIIIllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||iiii||||||iiii|||||||l||||||,„„|,„||||||||||||||||||m|||||(|||)|ai OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Sodni epilog trčenja avta s tovornjakom pri Šempasu Pri nesreči je izgubil življenje 19-letni Hadrijan Furlan z Oslavja - Policija zasačila tatove v ukradanem avtu ■ Neuspel poskus kraje tovornjaka Goriško okrožno sodišče, ki bo imelo prihodnji petek zadnje razprave pred začetkom poletnih počitnic, je na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo celo vrsto razprav, v katere so bili zapleteni tudi naši ljudje. Med drugim je imela svoj sodni epilog tudi tragična prometna nesreča z dne 21. decembra 1970 pri Šempasu, pri kateri je izgubil življenje komaj 19-letni Hadrijan Furlan z Oslavja, Ul. Ossario 19, sin znane gostilničarke »Pri Tildi* za kostnico na Oslavju. Kot smo ob svojem času pisali, se je tistega dne Furlan peljal zvečer okrog 22. ure z avtom fiat 128 iz Gorice proti Ajdovščini. Z njim se je peljal tudi 17-letni uradnik Ivan Figelj, prav tako z Oslavja, Dosso Bosniaco 6. V bližini Šempasa pa je iz nasprotne strani v smeri proti Gorici privozil težak tovornjak, ki ga je šofiral 24-letni Slavko Dunaj iz Lukovcev 36. Pri trčenju med obema voziloma sta bila ranjena Furlan in njegov sopotnik Figelj ter so ju nemudoma odpeljali v go-riško bolnišnico, kjer so Figlju u-gotovili hude telesne poškodbe ter ga pridržali s prognozo 30 dni. Furlan je pozneje podlegel hud!m notranjim poškodbam. Bolj srečen je bil Figelj, ki je lahko po nekaj dnevih zdravljenja zapustil bolnišnico. Sodišče je jugoslovanskega šoferja, ki je med tem bil obsojen tudi pri sodni razpravi v Novi Gorici, obsodilo v Gorici na 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna. Pač pa je sodišče odredilo, da bo moral plačati svojcem umrlega Furlana us- oče Martin Furlan, mati Matilda, žena Marija ter hčerki Laura in Adrijana, ki imata sedaj dve oziroma štiri leta. Na račun odškodnine bo moral takoj izplačati en milijon in 200.0000 lir za odvetniške mosig, ki je vložil priziv proti razsodbi. Pri tretji razpravi je sodišče obsodilo 20-letnega Francesca Gru-dino, iz Gorice, Ul. Vittorio Ve- je^z ago v ar j al^u radno Uod V°*Mania<> | ^ro^lšča^k^uS^v co iz Gorice. pora pogojno in na plačilo 20 tisoč trezno odškodnino, ki jo bodo določi- li na drugi civilni razpravi. V poš tev za odškodnino pridejo Furlanov Pri drugi razpravi so se morali zagovarjati trije mladi Ljubljančani zaradi tatvine avtomobila v Gorici. To so bili 21-letni Slavko Cim-pelj, Majeronova ulica 12, ter dva mladoletnika 17-letni B.J. in 18-let-ni Z.D. V obtožnici je navedeno, da je trojica prišla iz Trsta v Gorico, kjer so dne 23. maja letos odpeljali avto mini minor 31-letnemu Eziu Cuminu iz Gorice, izpred njegove stanovanjske hiše v Ul. Aosta 52. Prejšnji večer ob 23. uri je bil avto še pred hišo naslednje jutro pa je Cumin ugotovil, da so mu ga neznanci odpeljali in je tatvino takoj prijavil policiji. Malo pozneje so karabinjerji zaradi nepravilne vožnje ustavili tri sumljive mladeniče, ki so se z avtom peljali v Trst po Miramarskem drevoredu. Pri tem so u-gotovili, da gre za ukraden avto in da šofer, Slavko Cimpelj, ni imel voznega dovoljenja. Pozneje so še ugotovili, da gre za avto mini minor, ki so ga prejšnji večer odpeljali Eziu Cuminu v Gorici. Vse tri so spravili v zapor in pri razpravi je sodišče obsodilo Slavka Cimplja na 32 mesecev zapora, 160 tisoč lir globe ter na 2 meseca pripora in 40 tisoč lir globe. Plačati bo moral tudi sodne stroške ter prestati pogojno kazen, na katero ga je obsodilo sodišče v Trstu dne 30. januarja 1970. Oba soobtoženca je sodišče oprostilo zaradi njune mladoletnosti. Uradno jih je zagovarjal odv. Karlo Pri- lir globe ter plačilo sodnih stroškov, ker je poskušal odpeljati tovornjak vrste leoncino. V obtožnici je navedeno, da je dne 10. marca lani Grudina vdrl na dvorišče podjetja Michelus v Gorici, odprl vrata tovornjaka, ki je bil tam parkiran in da ga je ob 21. uri v kab ni zasačil šofer tega podjetja Markovič z Oslavja. Ta je poklical policijo, ki je Gru-dino aretirala in preprečila njegovo nakano. Obtoženca je zagovarjal odv. Battello. Drž. tožilec dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Bas-si in Succi. Izleti Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz štandreža bo priredilo v nedeljo, 22. julija izlet z avtobusom v Železnike ob priliki gostovanja domačih prosvetarjev. Avtobus bo odpeljal iz štandreža ob 6. uri zjutraj. Vpisovanje pri odbornikih. Prosvetno društvo »Briški grič* iz Števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlo-vac (kjer bodo prenočili), Zagreb Kumrovec, Rogaško Slatino ta Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo ta eno prenočišče je poskrbljeno. VpisovanV sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se javijo čimprej, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. PRED REFERENDUMOM V GRČIJI Sleherna abstinenca praktično nemogoča Od 6 milijonov volivcev polkovniki pričakujejo, da kodo potrdili spremembe, ki so jih v deželi izvedli, vendar niso povsem prepričani Na skorajšnjem referendumu v Grčiji bo sodelovalo okrog 6 milijonov državljanov. Nihče se temu ne bo mogel ogniti, ker bi bilo proti zakonu. Od volivcev pričakujejo, da bodo potrdili spremembe, do katerih je prišlo v sistemu vladavine v Grčiji. Tako bi potem bilo moč reči, da so spremembe plod »suverene volje ljudstva*. In sleherni dvom glede njihove zakonitosti bi bil tako avtomatično zavrnjen. Kakšno je prereferendumsko vzdušje v Grčiji? če bi upoštevali samo Atene, bi morali ugotoviti, da so ljudje s tem v zvezi apatični. Morda bi še točneje zadeli, če bi rekli, da se nočejo izraziti. Za monarhijo, po splošnem mnenju, nihče ne joka, vendar po drugi plati prebivalci Aten, kot se zdi, sploh še niso pripravljeni, da bi šli na ulice ter javno manifestirali svoje navdušenje nad »predsedniško parlamentarno republiko*, kakršno jim ponujajo. Obstoje zelo različne vesti o tem, kakšno je stanje v notranjosti. Minister za informacije, Viron Stamato-pulos, se je ob priložnosti hvalil, da je samo do 10. julija pol volilnega telesa javno podprlo, kar želi z referendumom doseči njegova vlada, a prava predreferendumska kampanja se je šele začela. V vsakem primeru je referendum, ki bo 29. julija, stvar vlade, volivci so pozvani, da sprejmejo njene zamisli in odločitve, člani vlade ter njenih oblastvenih ustanov pa bodo poglavitni udeleženci v »javni* volilni kampanji. Ali bi se — se sprašujejo nekateri opazovalci — vlada sploh spustila v podvig referenduma, če ne bi bila že vnaprej gotova, da bo končni uradni rezultat, ne glede na to, na kakšen način bo dosežen, takšen kakršnega si sama želi? Dejstvo je, da oblasti niso bile pripravljene ne v Atenah ne v Pireju ukiniti v pred referendumskem obdobju zakon o iz jemnem stanju, ki je v veljavi še od vojaškega udara pred več kot šestimi leti. Tudi niso odpravile začasne prepovedi v zvezi z nekaterimi osnovnimi členi ustave. Potemtakem — pripominjajo kritiki vlade — ne more biti govor niti o referendumu v minimalnih pogojih političnih svoboščin. Ena od glavnih referendumskih parol je »glasujte za, ker s tem volite za resnično demokracijo*. Minister Stomatopulos pa je izjavil: »Ustvarjamo vzorni model zahodne demokracije*. To je isti minister, ki je še pred nekaj meseci dejal, da je v Grčiji več demokracije, kot kjerkoli drugje na Sredozemlju*. Ta zanimivi grški minister za informacije je tudi že podal nekakšno prognozo, kdo vse bo volil proti. Po njegovem mnenju bodo to predvsem oni, ki so nasprotniki demokracije in pristaši totalitarnih režimov. Za temi pridejo na vrsto tisti, ki jih sam imenuje »ljudi dobre volje*, torej pristaši sedanje oblasti, ki pa menijo, da »še ni nastopil čas, ko bi se imelo končati obdobje posebnih pooblastil oblasti*. Na tretjem mestu so pristaši preteklosti, na četrto pa je postavil one, ki sedanje oblasti enostavno »ne ljubijo*. Formalno se udeleženci referenduma imajo s svojim «da» ali «ne» izraziti izključno o besedilu ustavnega amandmaja, s katerim sta predvidena način funkcioniranja ter organizacijski ustroj novega sistema vladavine v deželi. Razen tega bodo volivci, glasujoč za amandmaje, obenem izvolili Georgiosa Papadopuiosa za predsednika, a generala Odiseja Angelisa za podpredsednika republike \ nadaljnjih osmih letih. Kaj pa se bo zgodilo, če bo večina volivcev glasovala proti in bo vlada primorana to priznati? Stomatopulos je pred nedavnim izjavil, da bi to pomenilo, da se volivci ne strinjajo z besedilom amandmajev, iz česar bi sledilo, da bi to moralo biti spremenjeno, nakar bi amandmaje znova predložili volivcem, da se o njih izrazijo. Zdaj je minister svoje mnenje še razvil. »To bi pomenilo — je dejal — udarec za demokracijo in svobodno življenje Grkov*. Vrh tega je omenil še nekatere «druge ukrepe*, ki bi utegnili slediti. Provladno glasilo «A-kropolis* je zapisalo, da bi v primeru večine nasprotnih glasov prešla oblast neposredno v roke vojske, na ulicah Aten pa bi se ponovno pojavili tanki. Cernu torej takšna hrupna opozorila in grožnje — se vprašujejo opazovalci — če je vlada tako gotova, kot pravi Stomatopulos, da predstavljajo nasprotniki tega, za kar je bil referendum organiziran, le »brezpomembno manjšino zapeljancev*. PRAGA, 17. — Miloš Vejvoda, ki je bil doslej načelnik češkoslovaške delegacije na konferenci za razorožitev v Ženevi, je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Zamenjal bo Milana Luša, ki je bil imenovan za. ministra za kulturo. Jutri in pojutrišnjem pri Sv. Justu balet in orkester zagrebške Opere - f i ■ ” ... 4V :-i £ iš J r - u tf lllllllll■lllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllll■lllllll1lllnlllllllllllllllll■lll|||||ullllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||nl^||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllll|||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllll||||||||| PRAV V TEM ČASU PRED TRIDESETIMI LETI Nečloveška lašistična mučenja in brezmejna vera v svobodo V družbi z drugimi podobnimi «zIočinci», v pretežni večini Slovenci - V ugibanju, kaj bo prinesla bližnja bodočnost, je prišel tudi 25. julij, padec fašizma Naslednje jutro so me premestili v večjo celico, v kateri je že bilo kakih 18 ljudi. Ker sem vedel, da so »stanovalci* Koro-nea, v tem času, v veliki večini Slovenci, sem seveda pozdravil po slovensko. In res vsi razen enega so mi odzdravili po naše. Povabili so me, naj prisedem ter povem kdo sem in kaj se je zgodilo, da sem v tako obupnem stanju. Opisal sem jim ves svoj križev pot. Po tej izpovedi sem se počuti! duševno olajšan, ker sem se znašel spet med svojimi ljudmi, s katerimi smo se razumeli, pa čeprav v ječi. V naslednjih dneh sem tudi jaz spoznal njihove «zločine*, zaradi katerih so sedaj trpeli v tej zatohli ječi. Bili so vsi dobri ljudje, plemeniti in zavedni možje, v glavnem s Tolminskega in z idrijskih hribov: dva ali trije tudi z Vipavskega. Vsi so bili odpeljani z doma iz tržaške okolice: bil je to neki Pregare, menda iz Ricmanj, brat znane Vide Pregarčeve, katero so italijanski fašisti ustrelili ob svojem prihodu v Ljubljano, ker so našli v njenem uradu propagandno čtivo. Bil je zelo prijazen in zgovoren človek. Pravil je, da so ga zaprli zaradi sestre. Nekako sredi julija je imel proces, nakar je bil oproščen. Nekega dne smo dobili še enega sotrpina. Bilo je res žalostno ga gledati. Možiček, star 73 let, že globoko upognjen, premikal se je z veliko težavo, ker so mu «zaplenili* palico, ki mu je bila v veliko oporo pri hoji, kot je tožil. In zares nečloveško je bilo dejanje, ki so ga storili nad njim «junaški» črnosrajčniki: bil je ves potolčen in temen od podplutb, ki so mu jih zadali, ko so prišli razsajat na Kras. Starček je bil namreč Kraševec, doma iz Lipe pri Škrbini. Pisal se je Kavčič in je bil oče naših znancev, ki so živeli v Trstu in s katerimi smo šli večkrat na njihov dom v Lipo. Tudi njega so odpeljali v taborišče v Ligurijo in čeprav star in betežen, se je vrnil domov, kjer je umrl v starosti 85 let. Res prava kraš-ka grča! Počasi sem se privadil zaporniškemu življenju, čeprav je bilo precej trdo, zlasti prve čase. In čas, ki je, kot pravijo, najboljši zdravnik, je zalizal rane in udarce po telesu in spet uravna! dro- FUTUR0L0GI TEMELJIJO SVOJE NAPOVEDI NA DEJSTVIH Kakšno naj bi bilo življenje konec stoletja na Hrvaškem O futurologih smo že goyorili in poudarjali, da so nekateri fu-turologi optimistično drugi pa pesimistično razpoloženi. Ker pa temelji futurologija na konkretnih dejstvih, zaslužijo njihove napovedi vero, pa čeprav hkrati ni lahko napovedovati bodočnost zaradi izredno naglega razvoja znanosti in tehnike. Ker pa njihovo »prerokovanje* ni plod fantazije, pač pa konkretnih dejstev, jim radi prisluhnemo. Zato prisluhnimo skupini hrvaških futurologov, ki napovedujejo kakšno bo življenje na Hrvaškem okoli leta 2000. Načrtovalci razvoja SR Hrvaške so se lotili dela, da bi izdelali tako imenovani prostorni načrt do leta 2000. Ta načrt je konkreten rezultat večletnih naporov strokovnih in znanstvenih inštitutov, v katerih dela cela vrsta znanstvenikov, strokovnjakov za posamezna področja. Ta načrt ni nekaj naključnega. Ta načrt je konkretna-osnova tudi za dolgoročno ohranjevanje ekonomskega in ekološkega ravnotežja, ta načrt je osnova za usmerjanje razvoja družbe, njene ekonomije, njene bodočnosti. Obilje podatkov in obsežnost načrtov je izredna, zato bi vsega ne mogli prikazati v priložnostnem članku, ker bi bilo številk veliko, preveč. Nekaj podatkov pa vendarle moramo navesti, Leta 1970 je Hrvaška štela 4.411.000 prebivalcev. Od tega je bilo aktivnega prebivalstva 2.038.000, to se pravi, da je bilo aktivnega prebivalstva krepko manj kot 50 od sto vsega prebivalstva. Na kmetijsko prebivalstvo je odpadlo 1.350.000 ljudi, na nekmetijsko pa 3.061.000 ljudi. Družbena proizvodnja na prebivalca je znašala 970.000 starih dinarjev. V srednjih šolah je bilo leta 1970 na Hrvaškem 162.000 dijakov in dijakinj, na univerzah pa le malo manj kot 60.000. To je razmeroma veliko število. Veliko pa je bilo tudi hrvaških ljudi, delavcev, tehnikov in visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so bili in so na delu v tujini. Statistika pravi, da je bilo tedaj, torej že pred tremi leti, na delu v tujini 192.000. Leta 1985 pa bo Hrvaška imela 250.000 ljudi več kot jih je imela 1970. Celotno prebivalstvo Hrvaške bo namreč štelo 4.670.000, od česar bo 2.095.000 aktivnega prebivalstva, torej še vedno razmeroma malo. Značilno pa bo to, da se bo do tedaj že krepko skrčil delež kmetijskega prebivalstva, ki ga bo na Hrvaškem 1985. leta komaj 725.000, vtem ko bo nekmetijskega prebivalstva že 3.945.000. Tudi na šolah bo prišlo do precejšnjih sprememb. Na srednjih šolah bo že 220.000 dijakov, na univerzah pa že 95.000. Krepko se bo do tedaj povečala družbena proizvodnja, saj bo znašala že 2.850 000 starih dinarjev na prebivalca. Preskočimo v razvoju za 15 let naprej, na leto 2000. Tedaj bo na Hrvaškem živelo 5.400.000 ljudi. In tudi tedaj bo razmeroma malo aktivnega prebivalstva, procentualno še manj kot leta 1985, komaj 2 mil. 290.000. Še večje spremembe pa bodo v socialni strukturi prebivalstva. Na kmetijstvo bo odpadlo borih 360.000 ljudi, na nekmetijskega pa kar 5.004.000. U-strezne bodo tudi spremembe v šolstvu, kjer bo v srednjih šolah 310.000 dijakov, na univerzi pa 155.000. Hrvaških delovnih moči v tujini bi naj tedaj ne bilo več. Izredno bi bilo tudi povečanje družbene proizvodnje in sicer nič manj kot 7.600.000 starih dinarjev na prebivalca. Futurologi računajo, da se bo do leta 2000 naselilo na Hrvaškem 230.000 ljudi iz drugih jugoslovanskih republik. Nadalje predvidevajo, da bo industrija absorbirala izredno veliko delovnih moči s podeželja, še več pa bo absorbirala terciarna dejavnost, predvsem turizem, trgovina in podobno. V začetku prihodnjega stoletja bo že vsak 13. državljan hrvaške repu- blike delal v gostinstvu Logično da bo tak razvoj privedel do velikanskih selitev s podeželja v mesto. To pa futurologi neradi vidijo, ker vodi to tudi k rušenju tako imenovanega ravnotežja, tudi ekološkega. Za Hrvaško pa vendarle menijo, da se bo ekološko ravnotežje ohranilo, kajti ljudje bodo sicer zaposleni v mestih oziroma predmestjih, ne bodo pa v mestih živeli, pač pa bodo veliko «bolj premični* kot so danes, delali bodo torej v mestih, torej v industriji, živeli pa bodo na podeželju, od koder se bodo dnevno vozili na delo v mesto. Seveda pa bodo ljudje, dl sedaj živijo v mestih, nadaljevali s svojim mestnim življenjem, ki se bo še bolj razbohotilo, vendar pa ne v razmerju družbene in socialne spremembe, ki se za leto 2000 predvideva. ............................................................................... bovje, ki je ostalo precej časa razboljeno, od onega hudega vbrizgavanja vode. V celici štev. 156, ki ni bila ravno velika, nas je bilo kakih 18 ali 20, kar je povzročalo, da je bilo v njej vedno zatohlo in premalo zračno, kajti edino okno je imelo, poleg običajnih okenskih križev, še gosto mrežo, od zunaj pa še do vrha železje. Dnevi so potekali vsem zelo enolično, le jaz sem bil izjema, ker so me pogosto vozili na zasliševanje v Ul. Bellosguardo. To je bilo res zelo mučno, ker nisem nikoli vedel, kaj bom vprašan in kaj se mi bo zgodilo. Kakšenkrat so me po več urah čakanja odpeljali spet v ječo. Še sem. doživel nekaj surovih napadov in pretepov, a tako strahotnih, kot sem jih doživel prve dni, k sreči ni bilo več. Skoro vsak večer, preden smo pripravili ležišča ter legli k počitku. smo tudi zapeli nekaj naših lepih, nežnih pesmi. Petje je bilo še kar lepo in ubrano in tudi paznikom je verjetno ugajalo, ker nam niso nikoli branili in le iz službene dolžnosti so včasih zaropotali po vratih, kar je pomenilo, da moramo utihniti. Največ časa pa smo posvetili pomenkom o položaju na frontah, ker je bilo od tega odvisno, če bomo še dolgo sedeli v zatohli ječi. Seveda, tudi o svojcih ter o svojih domačih krajih je bilo vedno mnogo govora. Hrepenenje po osebni svobodi je bilo veliko, a tudi o svobodi našega naroda smo mnogo razpravljali. Bili smo polni upanja in prepričanja, da bo vse to gotovo prišlo in morda celo kmalu. Kajti novice, ki so prihajale do nas po skrivnih poteh, so nas seznanjale z dogodki, ki so se razvijali v svetu, zlasti še v Italiji. Te vesti so jasno kazale, da nacifašizem izgublja svojo surovo moč in da se ta strahotni stroj groze in smrti začenja krhati. To se je pokazalo v vsej resničnosti 25. julija. Naslednjega dne zjutraj, kot običajno smo šli na zračenje, smo videli na nasprotnih hišah v Ul. Severo raz-obešene zastave, ki so pozdravljale padec fašizma in njegovega glumaškega voditelja. In ta dogodek nas je res naravnost elek-triziral, ter je v nas podkrepil upanje in gotovost, da se bliža dan naše rešitve. Toda, ko so me čez nekaj dni spet odvedli na zasliševanje in sem vprašal mojega inkvizitorja, če me bodo kmalu spustili domov, mi je odgovoril da ne, ker da jaz nisem rovaril samo proti režimu, ampak tudi proti državi. Zato nič Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.1 V poslu vam bo prijateljsko srečanje odprlo nove možnosti. Ganila vas bo neka hvaležnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne žrtvujte kvalitete dela na račun ek-speditivnosti. Nesporazum z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Spremenite način dela, da bi vas nasprotniki ne prehiteli. Na čustvenem področju novosti. RAK (od 22.6 do 22.7.) Upoštevajte nove možnosti, ki se vam nudijo, če v čustvenem pogledu ni uspehov, bodite previdni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poslovno ni najugodnejši trenutek za prevzem odgovornosti. V čustvenem pogledu ne bodite nestrpni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslovnem življenju se nakazuje uspeh. Rešili boste delikaten družinski problem. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) V poslu bi vam vsaka samovoljna rešitev onemogočila uspeh. Srečne ure z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) V poslu pričakujete zanimivo novico. V čustvenem pogledu boste doživeli prijeten večer. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V poslovnem življenju ne pristajajte na ponudbe, ki ne slone na solidni osnovi. V pogledu čustev ne nasedajte. KOROZOG (od 21.12. do 20.1.) Reagirajte na kritike znancev, ki vam zavidajo uspeh. Odpo-čijte se v krogu družine. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ob upoštevanju stvarnih kritik boste izboljšali svoje delo. Vaša podjetnost bo v spodbudo mlajšim. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Rešili boste delikatno situacijo. V čustvenem pogledu razumevanje od strani ljubljene osebe. domov, pač pa verjetno v Rim, na proces pred «Tribunale spe-ciale*. Poparjen in potrt sem se vrnil v celico. V naši celici in v naši družbi je prišlo v naslednjih dneh do velikih sprememb. Več kot polovico tovarišev so odvedli v neko taborišče v Ligurijo. Poslovili smo se kot dobri in zvesti tovariši, ki smo preživeli skupaj mnogo bridkih, a tudi lepega u-panja polnih trenutkov. Stisnili smo si roke ter si obljubili, da se bomo obiskali po končani zmagoviti vojni. Toda na žalost nikdar več nisem nikogar videl.. Vsi pa so mi ostali v lepem in trajnem spominu. Mene so premestili v drugo nadstropje v večjo in bolj zračno celico. Tu sem našel precej drugačno družbo. Ni bila več tako pristno naša, kajti večji del zapornikov je bil italijanske narodnosti ter so bili zaprti za dejanja, ki niso imela nikakršne zveze z našo narodnoosvobodilno borbo. Med «našimi» sta bila tudi Postojnčana, ki sem ju poznal še iz mladih let, ko sem se tam učil šivanja. LADO PREMRU (Nadaljevanje sledi) V okviru kulturnih izmenjav bo imel Trst jutri in pojutrišnjem v gosteh balet in orkester zagrebške Opere. Na sporedu bosta dve deli. in sicer: v četrtek zvečer ob 21.15 bodo zagrebški gosti nastopili z baletom »Romeo in Julija* ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, naslednjega dne, v petek prav tako ob 21.15 pa bodo Zagrebčani nastopili z baletom Louisa Fernan-da Herolda «Le fille mal gardee*. Gostovanje baleta in orkestra zagrebške Opere, za katero smo rekli, da spada v okvir medsebojnih kulturnih izmenjav med našo deželo ter med Slovenijo oziroma Hrvaško, tokrat organizira tukajšnja ustanova za turizem in gostinstvo, v začetku jeseni pa bo v zamenjavo za sedanje gostovanje odšel v Zagreb celoten ansambel tržaškega gledališča Verdi, ki bo zagrebškemu občinstvu prikazal tri operna dela. Našemu občinstvu govoriti o zagrebški Operi bi bilo skoroda odveč, saj smo se mogli z njim že pobliže spoznati. Kljub temu je vredno poudariti, da je zagrebška Opera doslej gostovala že v raznih velikih evropskih središčih in žela povsod velik uspeh, njen balet pa je prav tako uspešno gostoval že v številnih mestih in praktično prihaja k nam s precejšnjo zamudo. Zato je upati, da ga bomo odslej češče srečavali in to ne le v okviru kulturnih izmenjav. Na gornji sliki prizor iz baleta »Romeo in Julija* Sergeja Prokofjeva. Prejeli smo CIVITAVECCHIA NUOVA - Kulturno informativni periodični list, ki ga izdaja založba Civitavecchia Nuova. Posebna publikacija ob 30. obletnici prvega bombnega napada na mesto. JUGENDVVACHT - štev. 7 leto 1973. iiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniumiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiHHiiiiiimiiiiiiuiiiiuiiiimiiiiii NA POLETNEM POTEPU PO SVETU... Pri Waterlooju torej ni zmagal Wellington Prilagojena razlaga domiselnega gostima WATERI OO, julija. - Kdor je kdaj koli vzel v roko knjigo zgodovine in prilezel do leta 1815, ve, da je pri mestecu Waterloo Napoleon doživel svoj «Waterloo*. kar je postalo že pojem popolnega poloma. Premagal ga je vojvoda VVellington. Danes po 160 letih od te bitke se zdi, da pri Waterlooju ni bil Wellington zmagovalec, pač pa da je bitko dobil Napoleon. To belgijsko mestece, ki se je od tedaj dokaj razširilo in razvilo, je postalo nekakšna »božja pot*, ki privabi sem na desettisoče, tudi stotisoče ljudi na leto. In vsi, ki pridejo sem, opažajo, da so trgovine in trgovinice, posebno trgovinice s spominčki, polne in prepolne nekakšnih relikvij ali bolje kopij relikvij, ki spominjajo na velikega Napoleona, na njegovo tedanjo ženo, na njegove maršale. Povsod, na vsakem koraku, v vsaki trgovinici boste našli nekaj, kar spominja na Napoleona. Umni trgovci so znali izkoristiti sloves, ki ga je tudi po Waterlooju ohranil veliki Korzičan. Na porcelanskih servisih, na steklenih posodah, še posebej na znanih kozarcih za konjak povsod bomo opazili veliko črko «N». Sledovi, ki bi spominjali na velikega Britanca, na zmagovalca, na vojvodo Wellingtona pa so redki, skrajno redki, tako da bi mu človek ne pripisal zmage, kot bi ne pripisal sodelovanja v tem njegovim vojakom, Belgijcem. Holandcem, Prusom. O vsem tem tako rekoč ni tu skoroda niti sledu. Nekateri Angleži, ki jih je po obilnem poldrugem stoletju pripeljala sem radovednost, deloma morda tudi nekaj patriotizma, so bili zato razočarani in so svoje razočaranje tudi izrazili. Vprašali so namreč, ali so jih napačno učili v šoli, ali so vsi zgodovinski učbeniki, vse en- ciklopedije zgrešene, ko govore, da je Wellington potolkel Napoleona. Wellington torej ni zmagovalec v Waterlooju? «Ne, gospodje!* trdi Norbert Brassne, lastnik restavracije «Napoleon» in hkrati »direktor* muzeja ob spomeniku, ki spominja na veliko bitko. «Ne, gospodje, bitke ni dobil Wellington, pač pa Napoleon. Bitko je Napoleon dobil zato, ker je zmagal v miselnosti, umsko. Bitko v Waterlooju je dobil Napoleon zato, ker se je že tedaj boril za združeno Evropo, za to, kar nastaja danes. Vsi tisti, ki se danes potegujejo za združene Evropo, so dejansko nasledniki Napoleona. Bitko pri Waterlooju je torej dobil oziroma dobiva Napoleon!* Kako vnet je Brassine za Napoleona, nam pove tudi dejstvo, da se rad pojavi v uniformi Napoleonovega oziroma francoskega grenadirja iz 1815. Logično je, da zapozneli Napoleonov grenadir ni kdo ve kako objektiven, toda njegova vnema za združeno Evropo «v Napoleonovem smislu* se mu izplača, kajti njegov lokal je vedno poln in to deloma na račun dobre postrežbe, deloma pa na račun dejstva, da je ta lokal praktično že nekakšen muzej. Na vsaki steni njegovega lokala »se vije* zastava, na najbolj vidnem mestu je Napoleonova slika, pri vratih pričakata goste dva Napoleonova grenadirja, ki sta sicer lesena, v uniformi Napoleonovih grenadirjev pa dajata vtis, da sta živa. Če je Brassine najbolj vnet predstavnik takšnega Napoleona in takšnega načina razlage Napoleonove zgodovine, niso veliko boljši razni drugi trgovci in bran-jarji, ki živijo na račun turistov, katerim prodajajo svojo kramo, ki je vsa izdelana v smislu Napoleonove zmage pri Waterlooju. SREDA, 18. JULIJA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino M. R. OLIVERI: IL TIRANNO Dl CHANDRAVAR Interpreti: Sadir, Masaik in Krafthan —- Piero Leri Kirn — Gianni Pulone Kuala — Maria Teresa Sonni Maharadža — Mauro Barbagli Režija — Alvise Sapori 18.45 Pripovedovanje pravljic Izbor iz «TISOč IN ENEGA VEČERA* — prvo nadaljevanje 19.46 ŠPORTNE VESTI ITALIJANSKE KRONIKE NAPOVED VREMENA 20.30 DNEVNIK 21.00 «ŽOGA JE OKROGLA* Program Raffaela Andreassija PLAVA MAJICA 5. in zadnje nadaljevanje 22.10 ŠPORTNA SREDA T nhl/o f 1 iIr3 ITALIJA - ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Prenos iz Turina 23.10 DNEVNIK NAPOVED VREMENA IN ŠPORT DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Dva Rossellinijeva filma: «GERMANIA ANNO ZERO* V filmu igrajo Edmund Meschke, Ingetraud Hinzf, Ernst Pittschau, Franz Griiger, Erich Giihne itd. »Germania anoo zero» je film, za katerega je dal idejo Rossellini, scenarij po njej pa je napisal Lizzani. Je to zgodba 13-letnega dečka v premaganem in porušenem Berlinu, ki se mora boriti s strahotno bedo, lakoto in tudi moralno praznino. Mali Edmund mora namreč vzdrževati družino, starega bolnega očeta, starejšega brata, bivšega «soldata», ki je pobegnil, sestro, ki se je zapletla v neke čudne mreže. In mali Edmund, ki prenaša zlo nesrečne preteklosti, «prisluhne» idejam svojega učitelja, da bi bilo treba vse šibke ljudi izločiti, da bi mogli «močni» preživeti. V tem smislu zastrupi lastnega očeta. Toda Edmund je napačno razumel «ideologijo» svojega učitelja, ki ga zaradi umora očeta napodi. Sam in pobit tava Edmund po porušenem mestu, se povzpne na zvonik, od koder vidi svojo malo hišo. iz katere pravkar odnašajo mrtvega očeta. In v tem brezupu se vrže z zvonika. Neki kritik je ta film ocenil kot «poslanico miru in bratstva vseh ljudi». Film «Germania anno zero» si je vredno ogledati. »LA MACCHINA AMMAZZACATTIVI* V filmu igrajo Giovanni Amato, Marilyn Buferd, Pietro Carlom, Gennaro Pisano, Bill Tubbs JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.15 OBZORNIK (Lj.) 19.30 Odjaja za otroke: MAČKON IN NJEGOV TROP — serijski film (Lj.) 20.00 Kratek film 20.15 Prijatelji glasbe (Zg.) 20.45 Risani film 21.00 TV DNEVNIK (Lj.) 21.35 »SLAMNATA ŽENSKA* Barvni film (Lj.) Režija Basil Dearden, v glavnih vlogah Gina Lollobrigida, Sean Connery, Ralph Richardson, Alexamder Knox in Johny Sekka. Basil Dearden je znan režiser, prav tako so znani tudi igralci, ki v tem filmu igrajo. In vendar film ne presega poprečja v zvrsti kriminalk. Še največ zaradi poprečnega scenarija, ki je bil napravljen po noveli Caterine Arley. Zgodba je tako konvencionalna, da ne more vzbuditi pozornosti kljub še tako zvenečim igralskim imenom, kljub ■ solidni režiji. Kratka vsebina: Lepa italijanska bolničarka se omoži z bogatim vendar starim in paralitičnim moškim. In to na željo njegovega nečaka. Mož pa ji kmalu umre v dokaj skrivnostnih okoliščinah in brž potem, ko je svojo oporoko spremenil v njeno korist. Nečak izpodbija veljavnost opo roke in levo bolničarko osumijo celo umora. Vendar najdejo dokaz njene nedolžnosti in ko odkrijejo tudi pravega krivca se klobčič odmota. 23.30 Glasbeni nokturno GEORGE WOODMAN 23.45 POROČILA (Lj.) KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Risanke 21.15 VZPON IN PROPAD TRETJEGA RAJHA Dokumentarni film 22.20 Zabavno - glasbena oddaja Young Generation Show TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.07 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.10 Koncert; 18.40 Kalifornijski jazz; 19.20 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.45 Romantične melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Program za poletje; 16.10 Simf. koncert; na sporedu Smareglia, Nordio, Cam-bissa; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 11.20 Od melodije do meio-dije; 11.45 Četrt ure z orkestrom Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nekaj plošč; 14.40 Mini juke box; 15.00 Slovite klavirske skladbe; Schubert in Brahms; 15.45 Vrstijo se plošče; 16.45 Današnji pevci lahke glasbe; 18.00 Ansambli in pevci narodnozabavne glasbe; 18.45 M. Bravničar, Himnus slavicus; L. M. Škerjanc: Con-certino za flavto in komorni orkester; 19.00 Popevke na tekočem traku; 20.00 Iz oper «Lucia di Lammermoor*, «Cavalleria rusticana* in «Samson in Dahla«; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Jonescova literatura; 2215 Simf. orkester; 23.00 Pop jazz; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jazz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Nove ital. pesmi; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Na sporedu so Vivaldi, Bach, Schubert itd.; 21.20 L. J. Carlino: »H rigattiere*; 21.55 Poljska lahka glasba; 22.20 «Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka: «Madamin*; 10.10 Plošča za po let je; 10.45 Posebna oddaja: Mike Bongiorno; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nadaljevanka; 15.45 Glasbe-no-govorni spored; 15.35 Plošča za vsakogar; 20.10 «Andata e r torno* z Mino; 20.50 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.1 Sonate za klavir; 11.35 Sodobr ital. glasba; 12.15 Glasba sko čas; 13.30 Mozart, Chopin, Gliere 14.30 Portret avtorja: Paul Luka; 15.10 Na sporedu je Paul Hindi mith; 16.15 A. Campanile: «L’a te di morire*; 17.20 Strani albuma; 18.00 Mozartov kvinti K 581; 18.45 Koralna glasbe 19.15 Koncert; 20.45 Mozartove vi riacije. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.0 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacije 8.00 Dobro jutro, otroci!; 9.1 Glasbena matineja; 10.05 Počitn ški pozdravi; 10.35 Glasbeni sp mini; 11.20 Dva šegava glasben lika; 12.20 Z nami doma in n poti; 13.10 Melodije: 13.30 Krni tijski nasveti; 13.40 Od vasi c vasi; 14.30 Priporočajo vam.. 15.10 Oktet Gallus: 16.40 Piani: Janko Ravnik; 17.00 «Loto vrt ljak»; 18.10 Operni koncert; 19.( Aktualnosti; 19.20 Listi iz pop a burna; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahk noč otroci!; 20.15 Glasbene ra: glednice; 21.00 Simf. orkestr; 22A Lepe melodije; 23.15 Revija pi pevk; 00.05 Tucholsky: V kopi lišču; 00.15 Plesni zvoki. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. julija 1973 ATLETIKA SREČANJE ITALIJA-ZDA V TURINU Nepričakovana zmaga Mennee v prvem dnevu tekmovanj Wottle je gladko zmagal v teku na 1.500 metrov pred Aresejem TURIN, 17. — Danes se je pričelo V Turinu mednarodno atletsko sreča nje med Italijo in «velikanom» ZDA. Na novem turinskem stadionu, ki je bil razsvetljen kot podnevi, je bilo prisotnih približno dvajset tisoč gledalcev. Pozno popoldne se je nad Turinom ulil hud naliv, ki pa je minil približno eno uro pred pričetkom tekmovanj. Čeprav so bile vse tekmovalne steze mokre, se je pomembno atletsko tekmovanje vseeno pričelo ob točno določenem času. Pred uradnim začetkom pa sta bila na sporedu dva teka »izven programa* Na 100 metrov je zmagal Italijan Morselli s časom 10”6, na štiristo metrov pa se je uveljavil Casselman s 46" 6. Na sporedu je bil najprej tek na deset tisoč metrov, kjer je skoro z enominutno prednostjo zmagal Američan Bringhurst pred Ardizzonejem. V teku na 400 metrov z ovirami so se zopet uveljavili Američani, prav tako kot v metu kopja za ženske in v skoku v daljino, tudi za ženske. V teku na 100 metrov med moškimi pa je prišlo do pravega presenečenja. Američan Washington je vodil skoraj do cilja, ko je nenadoma zavrl zaradi pretegnjene mišice. Men-nea je to takoj izrabil in prav v zadnjih metrih za las zmagal, z enakim časom kot njegov ameriški tekmec. V teku na 1.500 metrov so Italijani upali v zmago Areseja, vendar ni mogel napraviti nič proti izvrstnemu Wottleju. ■»fc m MSMNmnm m Pietro Mennea 'I Bfl k REZULTATI: 1. Bringhurst (ZDA) 28’46”5 2. Ardizzone (It.) 29'30”0 3. Johnson (ZDA) 29*37'’6 4. Cindolo (It.) 30’11”4 400 m ovire moški 1. Bolding (ZDA) 49**5 2. Cassleman (ZDA) 50”7 3. Giovanardi (It.) 50**7 4. Maroldi (It.) 52”3 Met kopja ženske 1. Pickel (ZDA) 50,07 m 2. Langevain (ZDA) 49,88 m 3. Martini (It.) 48,40 m 4. Amici (It.) 43,32 m Skok v daljino ženske 1. Watson ((ZDA) 6,11 m 2. White (ZDA) 6,09 m 3. Chersoni (It.) 5,80 m 4. Martinelli (It.) 5,64 m 100 m moški 1. Mennea (It.) 10”2 2. VVashington (ZDA) 10**2 3. Hammonds (ZDA) 10”3 4. Benedetti (It.) 10**3 100 i n ženske 1. Thompson (ZDA) 11”5 2. Molinari (It.) 11*5 3. Montgomery (ZDA) 11**5 4. Bolognesi (It.) 12”0 400 m ženske 1. A’Harrah (ZDA) 53”8 2. Hammond (ZDA) 54"9 3. Govoni (It.) 55" 1 4. Boniolo (It.) 55”5 1500 m moški * 1. Wottle (ZDA) 3'36” 8 2. Labenz (ZDA) 3'38”2 3. Arese (It.) 3'38*'4 4. Dal Corso (It.) 3*41*8 400 m moški 1. Peoples (ZDA) 45"7 2. Fiasconaro (It.) 46*2 3. Parks (ZDA) 46" 4 4. Puosi (It.) 46”5 Met 1. krogle — moški Feuerbach (ZDA) 20,71 m 2. Semkivv (ZDA) 19,45 m 3. Sorrentd (It.) 18,25 m 4. Asta (It.) 18,15 m 1500 1. m — ženske Pigni (It.) 4’09”4 2. Larriev (ZDA) 4’13’T 3. Gibbons (ZDA) 4’22”2 4. Gargano (It.) 4’27”4 Met kopja — moški 1. Luke (ZDA) 74,30 m 2. Cramerotti (It.) 74,24 m 3. Pappalardo (It.) 72,76 m 4. Feldman (ZDA) 62,04 m Skok 1. v daljino Williams (ZDA) 7,75 m 2. Butts (ZDA) 7,73 m 3. Molinaris (It.) 7,44 m 4. Arrighi (It.) 7,20 m Skok 1. v višino — moški Stones (ZDA) 2,25 m 2. Woods (ZDA) 2,14 m 3. Dal Forno (It.) 2,14 m 4. Schivo (It.) 2,11 m Štafeta 4x100 m — moški 1. ZDA 39”1 2. Italija 39”4 Štafeta 4x100 m — ženske 1. ZDA 44’3 2. Italija diskvalificirana Met 1. krogle — ženske Seidl er (ZDA) 15,56 m 2. Wood (ZDA) 14,98 m 3. Petrucci (It.) 14,43 m 4. Nisti (It.) 14,02 m Po prvem dnevu tekmovanj je rezultat pri moških naslednji: ZDA - Italija 69:37 AVTOMOBILIZEM V soboto dvoboj Ferrari - matra za točke na SP WATKINS GLEN, 17. - V soboto bo v Watkins Glenu predzadnja dirka, veljavna za svetovno avtomobilsko prvenstvo tovarn. Nastopala bo tudi italijanska hiša ferrari, ki se bo predstavila na startu s tremi posadkami: Ickx -Redman, Merzario - Pace in Schen-ken - Reutmann. Največji favoriti za zmago na tej šestumi dirki so vsekakor francoski piloti na avtomobilih matra-simca. Pescarolo in Larousse sta zmagala na tisočkilometrski dirki v Zeltwegu, toda tudi Cevert in Beltoise st n- zelo nevarna. Trenutno vodi na skupni lestvici za svetovno prvenstvo znamk ferrari s 122 točkami pred matro (104). Zadnja dirka za svetovno' prvenstvo pa bo 21. oktobra v Buenos Airesu. • « * LONDON, 17. — John Surtees je izjavil, da ni povsem prepričan, če bo lahko zaključil letošnjo avtomobilsko dirkalno sezono, saj so se v nesreči v Silverstomu poškodovala vsa tri njegova vozila in je utrpel približno šestdeset milijonov lir škode. Nadalje je izjavil, da bo zelo težko sestavil nov avto za nastop na veliki nagradi Nizozemske, ki bo 29. julija. KOLESARSTVO VARŠAVA, 17. — Poljski kolesar Lis je osvojil rumeno majico na mednarodni amaterski kolesarski dirki po Poljski z današnjo etapno zmago. Na skupni lestvici je četrti italijan Fraccaro, Vicino pa je sedmi. PLAVANJE VIAREGGIO, 17. — Enzo Maior-ca bo skušal izboljšati svetovni rekord v globinskem podvodnem plavanju brez uporabe kisika. Sedanji rekord, ki ga je postavil prav Maiorca, je 78 metrov, vendar ga do skušal izboljšati vsaj še za dva metra. Ni pa bil še določen datum poskusa. JADRANJE MEDEMBLIK, 17. — V današnji četrti regati, ki je bila v nizozem- skem mestecu Medembliku, veljavni za evropsko prvenstvo v razredu so-ling, je zmagal Francoz Cheret, Italijan Albarelh pa je zasedel sedmo mesto. Medtem pa so organizatorji razveljavili včerajšnjo regato. ATLETIKA LONDON, 17. — David Bedford bo nastopal na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo v sredo in v četrtek v Atenah s sodelovanjem Velike Britanije, Grčije in Belgije. Bedfcrd bo tekel na progi 5000 metrov, kjer bo nadomestil lana Stevvarta. Tekmovanje bo še posebej zanimivo zaradi prisotnosti svetovnega prvaka na tej razdalji, Belgijca Emila Puttemansa. OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da se košarkarski tečaj v Seči zaključi v petek, 20. t.m. Tečajniki bodo odpotovali iz Seče z avtobusom ob 20. uri (po legalnem času). Prihod na državno mejo pri škofijah je predviden med 20.30 in 21. uro. Nato bo avtobus peljal košarkarje do Trga Oberdan, Opčin in Proseka, kamor bi moral prispeti okrog 21.30. Športno združenje Dom obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za začetnike. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Svetogor- TENIS «DE GALEA* Rekordno število ekip na letošnjem turnirju Izločilne tekme Četrte skupine, kjer nastopa tudi Jugoslavija, bodo v Mariboru PARIZ, 17. — V tekmovanju za rodni zvezi je pristopil le zato, i i o.i_ 1.„i___Ink u: inui.n _j_a_:_i _•• * ... . N; K. a! De Meyer je zmagal v sprintu za drugo mesto v 15. etapi kolesarske dirke po Franciji. Na sliki so še Vianen, Mollet in Genet, ki so skušali odvzeti Belgijcu častno pozicijo pokal De Galea, katerega se lahko udeležijo teniški igralci, ki niso še stari 21 let, se je prijavilo letos 30 držav. Med temi so tudi Avstralija, Indija in Tunizija, ki bodo prvič nastopale na tem tekmovanju. Prvo kolo pokala De Galea se bo odvijalo od 19. do 22. julija. Šestnajst ekip, ki so razdeljene v štiri skupine, bo nastopalo v prvem delu tekmovanja. Tu bodo izbrali štiri reprezentance, ki bodo nato nastopale na polfinalnih tekmovanjih (od 26. do 29. julija). Tega dela turnirja se bo udeležilo tudi ostalih štirinajst ekip, ki so uradno pripuščene v polfinale. Med temi je tudi Velika Britanija, ki brani naslov. Finalni del turnirja bo v Vi-chyju od 2. do 7. avgusta. Razpored tekem prvega kola: A skupina (Monako): Belgija — Turčija in Bolgarija — Monako B skupina (Szcecin«: V. Nemčija — Grčija in Norveška — Poljska C skupina (Sion): Brazilija — Nizozemska in Iran — Švica. D skupina (Maribor): Mehika Danska in Tunizija — Jugoslavija. # * * RIM, 17. — Italijanski teniški igralec Adriano Panatta je danes odločno zanikal, da je prestopil med profesionalne igralce. Po njegovem je tc popolnoma nemogoče, saj ne obstaja pojem profesionalnega teniškega igralca. S tem pa, da je pristopil k WCT, ne pomeni še, da se je spremenil njegov status amaterja. K svetovni medna- ska cesta 84). da bi lahko redno treniral v prvih mesecih vsake sezone. ♦ # « MARIBOR, 17. — Na mednarodno teniško prvenstvo Avstrije sta odpotovali tudi jugoslovanski igralki Jaušovčeva in Braličeva. Španski klubi vneto snubijo nemške igralce MONCHEN, 17. — Nogometni klub Barcelone še vedno vztrajno snubi nemške nogometaše za nastopanje v Španiji. Potem, ko je Gerd Miiller odpovedal svoj odhod k španski enajsterici, se je ta začela zanimati za Hoenesa, desetkratnega državnega reprezentanta. Vendar je ta izjavil, da bo vsaj še eno leto nastopal za matični klub Bayem, v upanju, da bo igral tudi na svetovnem prvenstvu. Vsekakor pa bi prihodnje leto znova vzel v pretres ponudbo za prestop k Barceloni, seveda če mu bo ta ponudila precejšnjo vsoto denarja. KOLESARSTVO DIRKA PO FRANCIJI Belgijec W. David zmagal v včerajšnji kratki etapi Zaradi očitne premoči Ocane so ostale etape zgolj formalnost FLEURANCE, 17. - V petnajsti etapi kolesarske dirke po Franciji je zmagal Belgijec Wilfried David, ki je prispel prvi na cilj z osemnajstimi sekundami prednosti pred glavnino. Današnja etapa, kot že vse etape, ki so se odvijale v teh zadnjih dneh, je bila zelo nezanimiva. Ocana je s svojo četrturno prednostjo, ki si jo je nabral na Pirenejih, nevtraliziral dirko, in odvzel vsako upanje za napad na prvo mesto. Kar pa ni napravil iz redni španski kolesar, je opravila vročina, ki je popolnoma uničila vse tekmovalce. Nizozemec Zoete-melk je izjavil, da je skoraj nemogoče nadaljevati, saj so napori preveliki. Težke etape, posejane s številnimi vzponi, vročina in borbenost Ocane so torej opravili svoje in praktično zaključili letošnjo šestdeseto kolesarsko dirko po Franciji dober teden pred slovesnim zaključkom v Parizu. Francozi pa, ki neposredno sledijo «Touru» na cestah, se trenutno bolj zanimajo za «mali Tour«, kjer so prišli do izraza nekateri obetajoči kolesarji. Ker je prvo mesto na skupni lestvici že oddano, se je razvil boj za naslove na raznih drugih lestvicah. Tako je Španec Torres izvedel celo vrsto napadov tudi na manjših vzpetinah, da bi se približal Fuenteju na lestvici za veliko gorsko nagrado. Pripomniti je treba, da je protagonist kolesarske dirke po Italiji precej popustil, saj je njegov rojak zmagal skoraj na vseh gorskih ciljih v današnji etapi. Takoj na začetku današnje etape je Ocana skupno z Fuentejem in Torresom celo ušel. Toda le hitri reakciji Theveneta se morajo ostali zahvaliti, da ga je glavnina kmalu ujela. Odločilni beg je izvedel David skupno z Grandejem, Labourdet-tom, Moneyronom in de Wittejem. Dvajset kilometrov pred ciljem se je belgijski kolesar ločil od skupine in si nabral trideset sekund prednosti. V zadnjih štirih kilometrih pa se je njegov naskok skrčil na samih osemnajst sekund, kar pa mu je zadostovalo za o-samljeno zmago. Vrstni red na cilju 15. etape Pau — Fleurance (137 km): 1. Wilfried David (Bel.), ki je 137 km dolgo progo prevozil v 3.44’34“ 2. De Mayer (Bel.) 3. Vianen (Niz.) 4. Mollet (Fr.) 5. Genet (Fr.) 6. De Witte (Bel.) 7. Esperanza (Šp.) 8. Riotte (Fr.) 9. Esclassan (Fr.) 10. Van Springel (Bel.) 11. Godefroot (Bel.) 12. Hoban (VB) 13. Van Der Leeuw (Niz.) 14. Delepine (Fr.) 15. Ducreux (Fr.) SKUPNA LESTVICA PO 15. ETAPI: 1. Luis Ocana (Šp.) 2. Fuente (Šp). 3. Thcvenet (Fr.) 4. Zoetemelk (Niz.) 5. Pcrln (Fr.) 6. Van Springel (Bel.) 7. Van Impe (Bel.) 8. Lopez Carril (šp.) 9. Ovlon (Fr.) 10. Agostinho (Port.) 3.44’52” 3.44’58” 3.45’03” 92.47*34” 14*56” 15*32” 24*57" 27*57” 28*53” 29’14” 32 03” 34’04” 34*18” «TOUR DE FRANCE« ZA AMATERJE Italijan Baronchelli po sledeh Gimondija? FLEURANCE, 17. — Nizozemec Mathias Dohmen je zmagal v sedmi etapi »Toura bodočnosti«. Kolesarji so startali v mestecu Pau in prevozili 95,5 km do Fleurence. Proga je bila precej lažja od včerajšnje gorske etape in tekmovalci so se, nekoliko odpočili. Dirka je potekala mirno in le enkrat je bil Baron-cHčlli, ki je pravi: gospodar tega tekmovanja ogrožen. Ko je Baron-chelli pokvaril kolo, je Francoz Bernard Bourreau, tretji na skupni lestvici, izkoristil ugoden trenutek in ušel glavnini. Baronchelli pa je kolo zamenjal zelo hitro in se pognal za Francozom. Nekaj kilometrov pred ciljem ga je končno dohitel, tedaj pa je nekaj manj znanih kolesarjev zbežalo. Med njimi je bil tudi dober šprinter Dohmen, ki je bil najboljši v končnem poletu. Glavnina je prispela na cilj s štiriminutno zamudo, v finišu pa je zmagal Švicar Schmid pred Baronchellijem. Vrstni red na cilju 7. etape, Mau-bourguet — Fleurance (95,5 km): 1. Mathias Dohmen (Niz.) 2.17T2” s poprečno hitrostjo 37,200 km na uro Ruch (ZRN) Gutierrez (Fr.) Dubreuil (Fr.) Salm (švi.) Nyffeler (Švi.) 2.17'24” Wells (VB) 2.20T3" 8. Marquette (Fr.) 9. Diaz (Kol.) 2.20T6" Schmid (Švi.) 2.21T8” Baronchelli (It.) Vallori (šp.) Martinez (Sp.) Bourreau (Fr.) De Waal (Niz.) Skupna lestvica: Giovanbattista Baronchelli (It.) 24.14’31” Steinmayer (Avst.) 24.19’21” Bourreau (Fr.) 24.20*17” Schmid (švi.) 24.21'41" Bodier (Fr.) 24.23*05*’ 10. 11. 12. 13. 14. 15. NOGOMET PO NEDELJSKI TEKMI Mariborčani se zavedajo lastne krivde za poraz Igra «vi)oličastih» je slonela preveč na akcijah posameznikov - Razočaranje navijačev TURNIR ZA ITALIJANSKI POKAL Računalnik sestavil nogometni koledar MILAN, 17. - Koledar izločilnega dela nogometnega turnirja za italijanski nogometni pokal, ki ga je letos sestavil elektronski računalnik, bo znan jutri popoldne. Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je javil, da bodo koledar objavili na sedežu CONI v Rimu. KOŠARKA ZA UNIVERZITETNE IGRE Tudi Vegcrjeva v Moskvi MARIBOR, 17. — Dober mesec naporov na kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo zvezno nogometno ligo je bil popolnoma zaman. Do tega zaključka so prišli nogometaši in voditelji Maribora, potem ko so še enkrat trezno razmislili o nedeljskem porazu v Zrenjaninu, ki je še toliko bolj pekoč, ker bi prav lahko tudi gladko zmagali. Sedaj, ko so se tako neuspešno zaključile kvalifikacije, so ostali Mariborčanom notranji problemi v zvezi s statusom igralcev in kluba samega. Vsi se po nedeljski tekmi strinjajo, da je «nevtralni» sodnik Medič iz Zagreba oškodoval slovenske igralce. Vendar pa niso za visok poraz krive le napake sodnika, pač pa tudi, in predvsem, napake mariborskega ligaša. Največjo krivdo nosi vsekakor vratar Vabič, ki ga ni bilo mogoče spoznati in je prav po neumnem prejel vse tri zadetke. Pa tudi obramba je bila bolj šepava, saj so napadalci Proleterja neovirano streljali v vrata po mili volji. Predvsem pa je v moštvu manjkalo sodelovanje, saj so se nekateri borili kot nori, drugi pa so se enostavno sprehajali po igrišču. Če pa gledamo na celoten potek kvalifikacijskega turnirja, je treba pripomniti, da rezultat niti ni tako slab. Pri tem je treba upoštevati, da je igra Maribora slonela le na akcijah posameznikov, manj pa na skupni igri. Razumljivo je torej, da je moralo nekje počiti. Morda je bolje, da se je to zgodilo v odločilni tekmi v Zrenjaninu, kot pa da bi med prvenstvom prve lige prisostvovali križevemu potu »vijoličastih«. Za zanimivost naj omenimo še, da je skupina razočaranih mari-, borskih navijačev prekrila oglas- no desko »vijoličastih« v Mariboru z zastavo kluba in prižgala pod njo več sveč, da bi se tako spomnili na upe, ki so jih nekateri vztrajno gojili o drugem .slovenskem. prvoligašu. PRED NOVO NOGOMETNO SEZONO Olimpija začela s pripravami LJUBLJANA, 17. — S pripravami za telesno kondicijo se je v Ljubljani začela nova sezona Olimpije. Na treningu so se zbrali vsi igralci, ki so na razpolago za prihodnjo sezono, razen Popadiča in Laloviča, ki pa se bosta kmalu priključila soigralcem. Do srede bodo trenirali v Ljubljani, nato pa se bodo odpravili v Kamnik, kjer bodo opravili najzahtevnejši del treningov pod vodstvom novega trenerja Luštica, ki bo podpisal pogodbo v sredo. Po kondicijskih pripravah se bodo igralci Olimpije vrnili v Ljubljano, kjer bodo do začetka prvenstva vadili na domačem terenu. NA PRVENSTVU MEHIKE Oporečništvo tudi pri nogometaših MEXICO CITY, 17. - V prvem kolu mehiškega nogometnega prvenstva prve lige so v prejšnjih dneh odigrali le dve tekmi. To pa zaradi tega, ker osem nogometnih klubov protestira proti sedanjemu vodstvu mehiške nogometne zveze. Ta pa je sprejela zelo ostre kazni za uporne voditelje in igralce. BEOGRAD, 17. — čez dober mesec se bodo pričele v Moskvi univerzitetne igre. Jugoslavija bo poslala v Moskvo svojo državno žensko košarkarsko reprezentanco, medtem ko bo pri moških nastopal Radnički. V ženski reprezentanci, ki se bo zbrala 3. avgusta v Beogradu, bo nastopala tudi Marija Vegerjeva. Poleg nje bodo igrale še te košarkarice: Zorič, Kokeza, Janjič, Duraškovič, Vukmirovič, Tabakovič, Jovanovič, Dorovič, Bošnjak, Pekič in Katič. BOKS Vujin bo zopet nastopal ZRENJANIN, 17. — Jugoslovanski boksar Zvonko Vujin se bo po daljši odsotnosti zaradi hude operacije zopet vrnil med aktivne boksarje. Vujin je že začel vestno trenirati, tako da bo lahko nastopal na jugoslovanskem boksarskem prvenstvu, ki se bo kmalu pričelo. * * * BRISBANE, 17. — Avstralec Hec-tor Thompson je ohranil naslov prvaka Commonvveltha v velter kategoriji, potem ko je premagal po točkah v petnajstih krogih ganskega predstavnika Tetteha. JADRANJE ANZIO, 17. — Na današnji regati v Anziu je zmagala švicarska po sadka «Hacora V«, ki jo je vodil Rhan. Regata je veljala za evropsko in italijansko prvenstvo «lightning*. Boj za prvo mesto me< Švicarji in včerajšnjim zmagoval cem, grško posadko »Krinis V» je bil zelo ogorčen, saj so Grk vodili skoro do cilja. Tretje me sto so zasedli Italijani s posadki «Calimero VI« pred finskim čol nom »Rio Rita«. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik is Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika Živeli smo kot doslej, le italijanski pritisk je nekoliko popustil. Zvedelo se je tudi, da je naša enota kmalu po mojem odhodu iz bolnice na Vršah v Trnovskem gozdu napadla Italijane na Vratih in zaplenila precej orožja. Razpoloženje je bilo dobro. Motilo je le to, da je večina borcev odšla iz teh krajev. Ostalo nas je le še malo, mnogo manj, kot nas je bilo prej, in tudi oborožitev je bila slabša. Prve dni septembra sva se z žagarjem odpravila prek kurirskih zvez v bolnico, sanitetno postajo št. 1, blizu Idrije. V odredu nisem imel posebnega dela, zato sem sklenil, da jo obiščem. Pot v bolnico ni bila več tako nevarna kot včasih, vendar smo še vedno hodili le ponoči. Priti do bolnice, ki je bila skoraj v Idriji, je bilo pač še vedno precej tvegano. Bolnica se je medtem že večkrat preselila, vendar se je stalno nahajala na mestnih pobočjih južno od Idrije. Zvedel sem za nevarnosti, ki so jih srečno preživeli med mojim prvim ih zadnjim obiskom. Italijani so jih nekajkrat skoraj odkrili, vendar jih je vedno rešilo kako naključje. Tako so jih poleti °b čiščenju gozdov okoli Idrije skoraj ujeli. Skriti v gostih, hizkih smrekah so ušli zajetju povsem po naključju. Takrat Je namreč zatrobilo zbor in Italijani so prenehali z iskanjem. Grapo, v katero so hodili po hrano in novice za bolnico, so Pogostoma obiskovali karabinjerji, tako da so že mislili, da morda slutijo, da je bolnica v bližini. Klemen in Ludvik sta se večkrat celo srečala z njimi, vendar jima je vedno uspelo, da sta se še pravočasno umaknila. Z žagarjem sva prišla v bolnico dva čtoi pred razpadom Italije. Prvi dan sem najprej pregledal ranjence, nato pa smo se šepetaje pogovarjali, kaj vse sem doživel na poti do Matajurja in nazaj. Bil sem prijetno presenečen, ko so mi izročili dragocen paket s perilom in pismom, ki mi ga je nekdo poslal Iz Logatca po kurirskih poteh. V bolniol sta vladala red in tišina, tako kot takrat, ko sem jo prvič obiskal. Prav nič ni bilo čutiti, da bo že naslednji dan vse drugače. Zjutraj in čez dan je bilo kot vedno. Izvidnica je bila vrh smreke, drugi so si dali opraviti okoli skromnih ležišč, čakali smo, da se spusti noč, ki je vedno pomenila, da je nevarnost, da nas odkrijejo Italijani, za ta dan mimo. Ludvik in Klemen sta se pred mrakom odpravila previdno kot vedno proti Klemenovemu domu na rob gozda, kjer se grapa strmo spušča proti Idriji. Tu ju je čakalo veliko presenečenje. Micka, Klemenova žena, jima Je na ves glas zaklicala: «Nič več ni treba oprezovati, Lahi so kapitulirali!)) «Prvi hip sem pomislil nn potegavščino,« je kasneje hitel pripovedovati Klemen, «toda poznal sem ženo, ki se ni nikoli spozabila in naredila kaj takega, kar bi nam lahko škodovalo.« Že v naslednjem hipu je kot potrdilo, da govori Micka resnico, začelo doli v Idriji pokati, da je odzvanjalo po ozki dolini od eksplozij bomb in streljanja. Kaj neki to pomeni? Zakaj takšno streljanje? V tem so se že pokazali terenoi iz doline, ki so vedeli, kje lahko vsak večer najdejo partizane. Povedali so, da streljajo vojaki ln vmes od veselja kričijo: «La guerra $ finita!« Tudi ml v bolnici smo slišali streljanje in kričanje v Idriji. Kaj neki se je zgodilo, smo ugibali. Da Je Italija razpadla, si nihče ni upal verjeti, Čeprav je bilo kaj takega pričakovati. Razpad Italije bi bil za nas preveliko presenečenje. Navajeni, da se slabi časi le počasi menjajo, smo bili vsi prepričani, da tudi sedaj ne bo drugače. Predstavljali smo si konec vojne in z njo svobodo kot dogodek, ki je še daleč od nas. Tedaj se Je pojavil Ludvik z veliko (novico. Brž sem se odpravil z žagarjem do Klemena. Ranjence in bolnico smo pustili na mestu, dokler ne bi ugotovili, kakšno je v resnici stanje v Idriji, in se potem odločili, kam z njimi. V hiši pri Klemenu je bilo že nekaj terencev, predvsem pa mnogo dobre volje. Od nekod so prinesli vina in nam postregli z jedačo. Večer nam je minil v prijetnem pogovoru in seveda petju. Kljub ugodni vesti, da je Italija razpadla, se le nismo počutili povsem vame. Zato smo se okoli polnoči vrnili v bolnico. Tam je bilo razpoloženje na vrhuncu. Ranjenci so peli, se smejali, zbijali šale, vsi vprek govorili o skorajšnjem koncu vojne, pozabljajoč, da je tu še Nemčija, ki je še ni podrlo.,. Vedel sem, da z razpadom Italije še ne bo konec vojne, zato sem bolnico pustil, kjer je bila, in naročil Klemenu, naj jo preseli kam drugam, kjer bo mogoče sprejeti več ranjencev kot doslej, ker bodo verjetno še borbe, preden bomo dokončno svobodni. Drugi dan, bil je 9. september, sem se z nekaterimi partizani odpravil proti Zadlogu in Črnemu vrhu. Govorili so, da se tam čez valijo velike kolone bivših sovražnikov, da odlagajo orožje in drugo opremo. Računal sem: sedaj je čas, da pridem do sanitetnega materiala. Tako je minil čas skritih partizanskih bolnic, sanitetnih postaj, ki so bile za tisti čas zelo pomembne. Razmeroma maloštevilno, priučeno sanitetno osebje v partizanskih enotah in konspiratavnih bolnicah je požrtvovalno opravljalo svoje delo v Izredno težkih pogojih zaradi neprestanih sovražnikovih o-fenziv. V tem času se Je v postajah zdravilo več kot 250 ranjenih in bolnih partizanov. Prepričan sem, da tega dela ne bi mogli opraviti, če ne bi bilo velike pomoči prebivalstva. Zdravila, hrana, varnost ranjencev in bolnikov je bila ena od prvih skrbi okoliških prebivalcev, ki so bili prek masovnih organizacij in terencev v zvezi s sanitetnimi in partizanskimi enotami. Odnosi med nami in prebivalstvom so bili podlaga organizacije partizanske sanitete tudi kasneje. Vojne še ni bilo konec. Izkušnje, ki smo si Jih pridobili v težkih dneh pred razpadom Italije, so nam kasneje še dostikrat koristile. GORIŠKA FRONTA IN USTANOVITEV CENTRALNE VOJNE BOLNICE (CVB) V PRIMORSKI OPERATIVNI CONI Devetega septembra smo se odpravili proti Beli in naprej v Zadlog. Kjerkoli smo se ustavili, so nas pogostili in sprejeli kot najljubše goste. Nikjer se nismo dolgo zadržali, mudilo se nam je na C mi vrh. Pravili so, da se prek njega valijo trume vojakov, ki odmetavajo svojo opremo. Morda bo med temi stvarmi kaj sanitetnega materiala ali kaj takega, kar bd mi lahko kasneje pri delu prav prišlo. Kljub svobodi še vedno nismo hodili povsem brezskrbno. Nihče namreč nd moged vedeti, kako daleč sega ta svoboda. Vojaki, ki bi jih utegnili srečati, so bili še vedno oboroženi. Kdo ve, kako bd reagirali, ko bi zagledali pred seboj slabo oborožene partizane. Popoldne smo bdli že pri Vinku (Gregorcu) v Zadlogu. Bil je terenec. Hišo Je imel malo stran od glavne poti, ki pelje od Črnega vrha v Zadlog. Tu ni bilo pričakovati kakšnega presenečenja. Brž smo zvedeli, da so doli ob glavni cesti pustili nekakšno opremo, med drugim tudi zaboje, označene z rdečim križem. Nekaj tovarišev je odšlo z vozom po zaboje. Se pred večerom smo Jih imeli pred hišo. Pripeljali so tudi dosti orožja, brzostrelke in cele zaboje ročnih bomb. (Nadaljevanje »ledi/ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ut. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naro£nina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst DOMNEVA NOVOZELANDSKIH STROKOVNJAKOV V kratkem eksplozija francoske jedrske bombe Ostra polemika med duhovniki in vojsko v Franciji o jedrskih poskusih in oboroževalni dirki PAPEETE (Tahiti), 17. - »Ura X» francoskega jedrskega poskusa, ki naj bi jo določili za 6. uro danes zjutraj (po italijanskem poletnem času) je minila, ne da bi se nad atolom Mururoo dvignila smrtonosna atomska goba. Francoske vojne ladje, ki sodelujejo v letošnji seriji poskusov, so vedno zasidrane pred atolom, v notranjosti prepovedane cone, ki se razteza 72 milj od atola, križari še vedno novozelandska fregata «Otago». Po vesteh iz Wellingtona kaže, da sta spet zapluli na prepovedano področje tudi ameriška jadrnica »Fri* in novozelandska »Špirit of Peace*. Vse kaže pa, da bo prva letošnja francoska jedrska bomba počila v kratkem. Častniki novozelandske fregate so opazili vrvež letal in ladij v okolici atola, kar naj bi bdi znak, da bo admiral Clave-rie v kratkem pritisnil na gumb, ki bo sprožil eksplozijo vodikove bombe. Dopisnik novozelandskega časnikarskega združenja David Barber, ki je na krovu fregate cOtagos, poroča da se je' vreme izboljšalo in da je po mnenju novozelandskih strokovnjakov primerno za jedrski poskus. Francoska jedrska eksplozija je medtem dala povod tudi za ostre polemike v domovini, kjer so dvignili svoj glas nasprotniki jedrske oborožitve. Zlasti oster je bil nadškof Riobe, ki je izjavil, da »kot človek, kristjan in nadškof obsoja jedrske poskuse*, zatrjujoč, da ■»nikakršen politični ali ekonomski interes nekega naroda ne more opravičiti uporabe jedrske bombe*. Nadškofu je takoj odgovoril poveljnik francoske mornarice admiral Joybert, ki pravi, naj se duhovniki brigajo za vero in naj se ne vmešavajo v zadeve, ki jih ne razumejo in ki niso v njihovi pristojnosti. V polemiko, ki je dvignila precej prahu, je posegel tudi kardinal Danielou, ki je skušal pomiriti položaj in preprečiti odkrit spor med cerkvijo kot ustanovo ter vojaškimi in političnimi oblastmi. Istočasno pa je kardinal posredno branil tudi nadškofa in obsodil jedrske poskuse. Tako se je pridružil delu francoskih duhovnikov, ki obsojajo tako uporabo jedrskega orožja kot tudi oboroževalno dirko in trgovino z orožjem. Kot je znano so francoski katoliški in protestantski škofje objavili aprila skupni protest zoper trgovino z orožjem. Francija je namreč eden izmed največjih prodajalcev orožja na svetu. Kljub vsemu pa glasovi protesta proti famcoskim jedrskim poskusom, ki se dvigujejo z vseh krajev sveta, so predvsem moralnega tehniškega in ekološkega značaja. Zato nam kljub svoji moralni teži ne pomagajo razkriti miselnih političnih in strateških silni ck ki so se razporedile v neomajno odločenost uradne Francije, da si po atomskem nenapadalnem paktu med ZDA in Sovjetsko zvezo privošči svojo atomsko eksplozijo, 64. po vrsti. Francoska javnost se je razdvojila ob vprašanju, kaj pomeni Francija s svojim atomskih potencialom, ki predstavlja komaj dva odstotka svetovnega atomskega potenciala. Nasprotniki trdijo, da je francoska atomska sila tragična strateška in gospodarska zabloda. Francoska ekonomija ni sposobna, da bi deželi zagotavila učinkovito atomsko moč, ki bi lahko odvrnila slehernega morebitnega napadalca. Zagovorniki nacionalne atomske sile, ki so odločilna sala v uradni politiki, pa zavračajo te argumente z utemeljitvami, ki slonijo predvsem na neutešeni sli po nekdanji »grandeur*. Bistvo vprašanja pa je v novem konceptu varnosti zahodne Evrope, ki je doslej temeljil na ameriški atomska garanciji. Ker je nevarnost atomskega spopada med ZDA in ZSSR po ameriškem vrhu praktično odstranjena, se zahodna Evropa začenja zavedati, da ni denarja, s katerim bi lahko plačala učinkovito atomsko jamstvo, in obratno, da ni denarja, zaradi ka iiiiiiiiiiiMiniHiimimiiiiiniiimmiiiHiiiiimmiiiiii terega bi bile ZDA pripravljene i ki bd presegala njeno stvarno «kla-prevzeti nase tveganje, da se iz- ] sično* težo. postavijo atomskemu napadu zaradi zaveznikov. V megleni viziji razpleta evropske stvarnosti v smeri gospodarskega, političnega in vojaškega združevanja deveterice v globalno državno enoto, bi Francija lahko položila na mizo svojo «atomsko doto*, ki je nihče ne bi mogel spregledati ali omalovaževati, če bi šel razvoj res v taki smeri. Od ene izmed članic deveterice bi postala temelj atomsko avtonomne zahodne Evrope, ker je Britanija že pred leti opustila svoje atomsko prizadevanje, ZRN pa po medna- 2. septembra volitve argentinskega predsednika BUENOS AIRES, 17. - Predsedniške volitve v Argentini bodo 2. septembra; po teh volitvah bo prišel zopet na oblast Juan Peron. Datum sicer še ni uraden, vendar pa je vest dokaj verodostojna; dokončen sklep bodo vsekakor sprejeli v soboto, ko bodo tudi proučili možnost, da podaljšajo predsedniški mandat od štirih na šest let. UGRABITELJI SO SE JAVILI RIM, 17. — Ugrabitelji 16-let-nega Paula Gettyja «juniorja» so se zopet javili. Tako je dejala mladeničeva mati Gail Getty, ki je med današnjo tiskovno konferenco prosila časnikarje, naj ne poročajo več tako obširno o zadevi, da bi ne motili pogajanj z ugrabitelji. Prav tako je baje tudi policija obljubila, da bo prekinila preiskavo vse dokler se Paul ne vrne domov. Gail Getty, je dejala, da je družina pripravljena na pogajanja. Današnji telefonski razgovor je bil že drugi. Paulovo mater so namreč ugrabitelji poklicali že pred nekaj dnevi, ko se je vrnila s počitnic. Prepričana je bila, da stanuje Paul pri prijateljih in jo je zato vest o ugrabitvi zelo pretresla. Mladi Getty je namreč že skoraj tri tedne v rokah ugrabiteljev, slednji pa niso mogli navezati stika z družino, vse dokler se ni mati vrnila v Rim. Največ razburjenja pa je danes povzročila izjava mladeničevega deda Paula Gettvja, ki velja za najbogatejšega človeka na svetu. Stari bogataš je namreč dejal, da ne namerava plačati ugrabiteljem niti ficka, ker bi s tem le podpiral prestopništvo. To odločitev je sprejel, čeprav je zelo navezan na svojega vnuka. Na sliki: Gail Getty in njen odvetnik dr. Iacovoni med današnjo tiskovno konferenco. V primerjavi z jedrsko zmogljivostjo ZDA in SZ je Pompldoujev atomski arzenal le «pihalnik» rodnih sporazumih ne sme imeti atomskega orožja. Eksplozije, ki se pripravlja v južnem Pacifiku, torej ne narekuje v prvi vrsti skrb za avtonomno nacionalno obrambo — ta v sedanjem svetovnem razpletu ni »atomsko* aktualna — marveč predvsem prizadevanje, da si Francija v Evropa, ki je še ni in je najbrž tudi ne bo, zagotovi mesto in vlogo, PISTOIA, 17. - Izginil je občinski svetovalec občine San Marcello Pi-stoiese Giuseppe Castelli; z doma je odšel v soboto in od tedaj ga ni bilo več na spregled. „„„„„.....mu.i......................................................... NAPETOST V ČILU SE STOPNJUJE Fašistična stranka «Patria y Libertad» poziva k oboroženemu boju proti vladi Tajnik socialistične stranke Altamirano je poudaril, da bo ljudska vlada odločno zatrla vsak desničarski prevratniški poskus SANTIAGO DE CHILE, 17. - Čilska vlada je sinoči objavila dokument, v katerem ugotavlja, da je politični položaj v državi zelo napet in zato poziva ljudstvo k treznemu premisleku. Dokument je vladno generalno tajništvo izdalo, potem ko je fašistična stranka »Patria y Libertad* sporočila, da bo začela prevratniško akcijo proti predsedniku AUendeju. «V državi delujejo sile — trdi vlada — ki hočejo državljansko vojno, a vlada je že dokazala, da ima dovolj moči, da prepreči njihove naklepe in nadaljuje po začrtani revolucionarni poti. Ne smemo pa podcenjevati rovarjenje skrajno desničarskih prevratnikov, ki lahko povzročijo veliko škodo. Napetost je velika in politični položaj terja, da vse politične sile podrobno analizirajo položaj v državi in se jasno izrečejo za demokratični boj ali pa proti njemu*. Popoldne je na protizakoniti tiskovni konferenci generalni tajnik skraj- no desničarskega gibanja »Patria y Libertad* Roberto Thieme izjavil časnikarjem, da je bil upor 29. junija (propadel poskus državnega udara peščice vojakov in pustolovskih častnikov) prvi korak na poti ilegalnega boja proti Allendejevi vladi. Thieme se je pred nekaj dnevi skrivaj vrnil v čile iz Argentine. Pred nekaj meseci je organiziral lažno letalsko nesrečo, da bi vlada mislila, da je mrtev. Le nekaj dni pozneje pa se je zvedelo, da je živ in da je zbežal v Argentino. Thieme pa se verjetno bridko moti, ko misli, da mu bo uspelo zanetiti ogenj državljanske vojne v Čilu. Prav pred nekaj dnevi je generalni tajnik socialistične stranke Carlos Altamirano poudaril, da je AUendejeva vlada trdno odločena zatreti vsak poskus u-pora. »Stara buržujska zakonitost je propadla — je poudaril Altamirano — ker so jo pokopali reakcionarji in fašisti s svojim prevratniškim ro- ..iiiiiiiiiiimimiliiiiiiim.i................. ZARADI NEDAVNIH BURC1B0VIH IZJAV Jordanska vlada je prekinila diplomatske odnose s Tunizijo Razburjenje v Libiji, ker namerava Sedali preseliti tuja predstavništva iz pristanišča v središče Tripolisa WASHINGTON, 17. - Ameriška organizacija za varstvo narave je sklenila, da morajo vse tuje avtomobilske tovarne opremiti avtomobile uvožene v ZDA z napravami, ki preprečujejo onesnaženje ozračja. • « • TOKIO, 17. — Zaradi nevihte nad Tihim oceanom je bilo ranjenih 17 potnikov nekega japonskega letala; nihče ni utrpel hujših poškodb. « * * MONTECARLO, 17. - Princesa An-tonietta, sestra princa Ranierija iz Monaka se je ločila od svojega drugega moža, notarja Jeana Charlesa Reya. • • « NEW YORK, 17. - Včeraj se je prvič sestal odbor OZN o terorizmu. Odbor sestavlja 35 držav, med kate rimi je tudi Italija. AMAN, 17. je sklenila, da prekine diplomatske odnose s Tunizijo. To odločitev so sprejeli zaradi govora tunizijskega predsednika Burgibe, ki je dejal, da je Jordanija «umetna država, ki ne sloni na zgodovinskih deistvih*. Po tej izjavi, ki jo je objavil 6 .julija libanonski dnevnik »An Nahar*, je jordanski ministrski predsednik Rifai pozval tunizijskega poslanika v Amanu, in izrazil »začudenje jordanske vlade*. V Tunisu pa se je jordanski ambasador srečal z Burgibo, ki mu je potrdil, da je res dal take izjave. Bur-giba je tudi sporočil ambasadorju, da bi sprejel «z obžalovanjem* pretrganje diplomatskih vezi med državama, vendar pa izjav ne namerava popraviti. Ambasador je nato odpotoval v Aman, kjer je v zadnjih dneh dozorela današnja odločitev. Tunizija je že četrta arabska država, ki je pretrgala diplomatske vezi z Jordanijo. Pred njo so to storili še Egipt, Sirija in Libija v znak protesta proti ravnanju kralja Huseina s Palestinci. Do hudega diplomatskega zaplet-ljaja je prišlo tudi v Libiji. Libijski »krajevni odbori* so namreč sklenili, da se morajo vse tuje ambasade in veleposlaništva, ki imajo sedež ob obali, preseliti v notranjost. Libijska tiskovna a-gencija »Arna* poroča, da bodo v 24 urah veleposlaništva uradno obveščena o tem. Te vesti se širijo že dalj časa, uradna motiva cija pa je, da so taki uradi v pristanišču škodljivi za državno varnost. Kaže, da se ukrep tiče predvsem predstavmštev Italije, Velike Britanije, Turčije in ZDA. V Washingtonu niso še uradno reagirali na to odločitev, saj je libijska vlada ni posredovala še ameriški. Neki funkcionar washing tonskega zunanjega ministrstva pa je dejal, da je vlada ZDA o tem Jordanska vlada neuradno že obveščena, ker ji je sporočilo njeno predstavništvo iLJ." 1 •__:______li. : _ i. „ .,nn4i to v Libiji, kjer objavljajo te vesti vsak dan med radijskimi poročili. Zaradi tega so razburjeni tudi v Londonu, saj so v vladnih krogih jasno sporočili, da Velika Britanija ne namerava umakniti svojega predstvaništva iz pristanišča V Tripolisu, Britanski veleposlanik je že zahteval pojasnila od libijskega zunanjega ministrstva, vendar pa jih ni še prejel. EKSPLOZIJA V SEVERNI IRSKI Dva vojaka ubita LONDON, 17. - Pri eksploziji v katoliški četrti Belfasta sta izgubila življenje dva britanska voja- ka, več pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci je tudi neki civilist. Do eksplozije je prišlo v naselju Divis Flats, kjer živijo le katoličani. Področje meji na Shan-kill road, kjer je središče protestantskih delavcev. Divis Flats je skoraj nenaseljeno področje, ker so ga prebivalci večinoma zapustili že pred časom. Stalni spopadi med katoličani in protestanti so namreč onemogočili življenje v tisti četrti, obenem pa je bilo mnogo hiš poškodovanih. NIKOZIJA, 17. — Ciprski minister za zdravstvo Zenon Severis je podal o-stavko. To je verjetno storil v znak protesta proti odstavitvi treh škofov, ki so nasprotovali predsedniku Ma-kariosu. varjenjem. Pred tako hudo krizo ima predsednik republike na podlagi u-stavnih določil dolžnost upravljati državo in izvajati oblast. Vsled tega bomo zatrli z največjo odločnostjo poskus omejevanja predsednikovih pristojnosti*. »Socialistična stranka — je nadalje poudaril Altamirano — ne bo nikoli podprla sprave med ljudsko vlado in sovražniki Čila. V tem političnem položaju bi bil katerikoli kompromis s krščansko demokracijo huda napaka, ki bi okrepila le reakcionarne kroge KD, katerih edini cilj je strmoglaviti Allendeja in si pridobiti spet nekdanjo oblast in privilegije. Krščanska demokracija govori o socialnem miru in o spravi, dejansko pa neti ogenj državljanske vojne. Voditelji te stranke, ki so se spečali z najhujšimi reakcionarji, se predstavljajo kot pacifisti in poudarjajo svojo pripravljenost za demokratični dialog, v resnici pa imajo le namen ideološko razorožiti ljudske množice in ošibiti vlado*. «Mi socialisti poudarjamo, da je dialog mogoč le s tistimi političnimi silami, ki so se izrekle za boj proti izkoriščevalcem ljudstva in proti imperialistom. Okrepili bomo in razširili dialog kot to delajo revolucionarji: z ljudskimi množicami, z delavci, ki so člani ali ne vladnih strank*. V zaključku svojega govora je Altamirano poudaril, da ima čilsko ljud-,stvo pravico do samoobrambe. V tem okviru pa je priznal, da revolucionarna zavest ni zadostno orožje, da bi se ljudstvo lahko uspešno zoperstavilo prevratnikom. «V takem položaju — je zaključil Altamirano — je nujno, da delavci zasedejo tovarne, kmetije, javne urade in jih branijo pred napadi prevratnikov. Samo tako bomo ohranili enotnost države in napredovali po naši revolucionarni poti*. Tudi santiaški nadškof kardinal Raul Silva Henriquez je sinoči pozval čilsko ljudstvo, in vse politične sile naj preprečijo državljansko vojno. Cerkveni prelat je osvojil AUendejev predlog in pozval vse politične grupacije naj vzpostavijo »besedno* . premirje. Politične stranke — je ,dejal kardinal — vedo kako vzpostaviti to premirje, ki bi omililo napetost v državi. Poudaril pa je, da je to le prvi korak, začasna rešitev, 'ki pa bi omogočila reševanje sporov v državi. • Kardinal je tako podprl pobudo predsednika Allendeja, ki je prejšnji teden pozval člane sredinske opozicije k dialogu. Predsednik krščanske demokracije Patricio Aylwin je sicer sprejel ponudbo, postavil na je kot pogoj za dialog zahtevo, da se vlada odpove najnaprednejšim ukrepom svojega programa. Tako stališče je bilo povod za ostre spore v sami KD. Voditelji krščansko-demokratskih levičarskih struj so javno polemizirali z Aylwinom in poudarili, da na tak način ni mogoče voditi dialoga z vladno koalicijo «Unitad Popular*. Njihovo stališče je, naj KD pristopi k pogajanjem brez vsakršnih predsodkov In pogojev, saj bo le na ta način mogoče nriti do sporazuma z vlado predsednika Allendeja. Včeraj je v bolivijski prestolnici Bogota zasedel latinskoameriški parlament, ki je podrobno preučil položaj v Čilu in Urugvaju. Latinskoameriški parlamentarci so odločno obsodili državni udar v Urugvaju in prevratniško rovarjenje čilske desnice. Poudarili so tudi, da je zanje monte-videjski parlament edini zakoniti predstavnik Urugvaja. ČUDNA ODLOČITEV GRŠKEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA Papadopulos odklanja sodelovanje desničarskega voditelja Karamanlisa Karamanlis je bil 8 let prvi minister - Stavka atenskih časnikarjev ATENE, 17. — Grška vlada je obtožila bivšega ministrskega predsednika Karamanlisa, da vodi Grčijo proti nesložnosti in državljanski vojni. Uradno poročilo obrambnega ministrstva je namreč ugotovilo dia je «Karamanlis podpiral poskus državnega udara, ki so ga nameravali izvesti mornariški častniki maja letos*. To so baje izvedeli med zasliševanjem 69 častnikov, ki so bili, po mnenju polkovniškega fašističnega režima, vpleteni v poskus udara. Preiskovalci so baje tudi ugotovili, da naj bi po državnem udaru sprejel mesto ministrskega predsednika sam Karamanlis. Bivši ministrski predsednik, ki je vodil grško vlado za celih osem let, je včeraj pozval polkovnike, naj odpovejo referendum, ki je predviden za 29. julij in na katerem nameravajo uradno ukiniti monarhijo in uvesti republiko. Karamanlis je mnenja, da bi se morali polkovniki »posvetovati s predstavniki vseh političnih strank in uvesti v Grčiji pravo demokracijo. Če pa bodo vztrajali z referendumom, bo grško ljudstvo glasovalo 29. julija ne republiki in ne Papadopulu*, je dejal Karamanlis. Današnja nota atenske vlade je odločna reakcija na Karamanlisov predlog. Papadopulos je torej trdno prepričan, da bo držal oblast še vedno v rokah, sicer bi ravnal z bivšim ministrskim predsednikom precej drugače. Karamanlis je namreč desničar in slaba uprava njegove vlade je pripeljala Grčijo v tako slabo gospodarsko in politično stanje, da je bil Papa-dopulov državni udar zgolj logična posledica. Sedaj pa je polkovnik močan in ne potrebuje nobenega svetovalca; tudi sodna o-bravnava proti častnikom, ki so poskušali izvesti državni udar, se bo pričela v nekaj dneh. Reakcija Karamanlisa, ki živi v izgnanstvu v Parizu, je bila zelo ostra. Dejal je, da ni sodeloval pri poskusu državnega udara in da je trditev Papadopula le «sad mahinacij grške vlade, ki želi onečastiti Karamanlisovo ime in mu je zato naprtil dejanja, ki jih ni storil. Karamanlis je tudi poudaril, da je edini namen njegovega predloga mirna rešitev sedanjega stanja in da je pripravljen pri tem sodelovati. Očitno pa Papadopulos tega noče in poskus državnega udara je dobra pretveza, da se znebi Karamanlisa. Danes pa se je začela enotna stavka vseh atenskih časnikarjev, ki zahtevajo 35-odstotno povišanje plač, ker so se zvišali življenjski stroški. Vlada je njihove zahteve zavrnila, vendar pa vse kaže, da se bodo v kratkem sporazumeli, ker Papadopulos ne more tvegati, da bi ostal brez časopisov nekaj dni pred referendumom. Možno je torej, dla bodo jutri izšli vsi dnevniki, le v nekoliko zmanjšanem obsegu. Stavko so oklicali samo časnikarji informacijskih dnevnikov, medtem ko ne stavkajo gospodarski in športni časnikarji, ker je njihova delavna pogodba drugačna. V prvih šestih mesecih leta 1973 7.341 mrtvih na francoskih cestah PARIZ 17. — V prvih šestih mesecih leta 1973 so v Franciji zabeležili 132.130 hudih prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 7.341 oseb, 138.647 pa je bilo ranjenih, število mrtvih se je rahlo znižalo v primeri z isto dobo lanskega leta, zvišalo pa se je število ranjenih. V Parizu so mnenja, da se bo število v prihodnjih mesecih znižalo, saj so pred kratkim omejili hitrost po vsej državi na 110 km na uro. Novi jedrski elektrarni v SZ Konstantin Karamanlis MOSKVA, 17. - V SZ so dogradili dve novi jedrski elektrarni in sicer eno ob Kaspijskem jezeru, drugo pa na polotoku Kola, ki leži na skrajnem severu evropskega dela SZ. Nova jedrska elektrarna na polotoku Kola bo oskrbovala z električno energijo področje Arhangelska, Murmanska in Leningrada. Druga jedrska elektrarna bo letno proizvajala 350.000 kilovatov električne energije, v njej so postavili poseben reaktor, ki je najmočnejši tovrstni reaktor na svetu. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii BOHOTEN RAZMAH ŠKANDALA ViATEROATE Polemika med predsednikom in kongresom zaradi prisluškovalne mreže v Beli hiši Ziegier je izjavil, da ne bo Nixon izročil senatu dokaznega gradiva VVASHINGTON, 17. - Predstavnik Bele hiše Ronald Ziegier je danes sporočil, da Nixon ne bo izročil preiskovalni komisiji ameriškega senata magnetofonskih posnetkov svojih pogovorov. Kot smo že poročali včeraj je dal predsednik namestiti v Beli hiši mrežo prisluškovalnih naprav, ki so posnele na trak vsako njegovo besedo. Skoraj Istočasno so trije agenti varnostne službe izjavili, da ne bodo odgovarjali na vprašanja preiskovalne komisije. V opravičilo so pokazali senatorjem predsednikovo pismo, s katerim jim je prepovedal govoriti o svojii dejavnosti v Beli hiši. Komisija je poklicala predse agente, da bi ji osvetlili nekaj nejasnih okoliščin v pričevanju bivšega pomočnika Boba Haldemana. nje: prvič ZDA bi lahko prodale zlato na evropskem trgu. obenem pa bi s tem pomirili tržišče zlata in preprečili nadaljnjo špekulacijo. Nixonova odločitev, ki je pravno izboljšalo mednarodno finančno sta- osnovana na principu neodvisnosti1 —11 ',r'A u: -----J ' ' ' izvršne in zakonodajne oblasti, bo verjetno spet zaostrila spor med vlado in kongresom. Pred kratkim je sličen predsednikov nastop (izjavil je, da ne bo v nobenem primeru pričal pred preiskovalno komisijo senata ne pred sodniki, ki vodijo preiskavo o zadevi Water-gate) sprožila ostro polemiko. Predsednika je napadel celo «super-sodnik* Archibal Cox, kateremu je pravosodni minister poveril sodno preiskavo. Cox je dejal, da pričakuje aktivno sodelovanje vseh članov vlade. Povedano s preprostimi besedami to pomeni, da zahteva ves dokazni material, Id ga hranijo v arhivih Bele hiše. RiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMMiiiimiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PISANJU PARIŠKEGA DNEVNIKA «11 FIGA RO SOVJETSKA VOJNA MORNARICA V SREDOZEMUU Kaže, da namerava tudi SZ načrtno graditi letalonosilke - Glavni cilj: neodvisnost od tujih oporišč PARIZ, 17. — Pariški dnevnik »Le Figaro* objavlja danes zanimiv članek o sovjetskem vojnem brodovju v Sredozemlju, katerega avtor je Pierre Kerlouegan. Po njegovem mnenju se SZ na tem področju s hitrimi koraki približuje ZDA. Namen SZ, pa tudi ZDA, je, da zgradi tako vojno mornarico, ki naj bi bila čim manj navezana na tuje baze. Z drugimi besedami povedano, naj bi bilo sovjetsko vojno ladjevje kar se da neodvisno od oporišč izven sovjetskega ozemlja. Od šestdesetih let, ko se je zanimanje SZ za sredozemsko področje zelo povečalo, se sovjetsko brodovje nenehno krepi. Danes plove pod »V- jetsko zastavo po Sredozemlju nad 10 podmornic, ki so bodisi klasične ali na atomski pogon, dve križarki, od katerih je ena opremljena z raketami, okoli šest torpedovk in večje število pomožnih ladij. Posebno zanimanje vzbujata pomožni ladji Boris šilikin in Vladimir Kole-šicki, ki imata po 20.000 ton nosilnosti in dosežeta hitrost 17 vozlov. Zelo sta podobni ameriškim tovrstnim ladjam. Njuna naloga je oskrbovanje ladjevja, ki deluje daleč od domačih oporišč. Po mnenju zahodnih opazovalcev hočejo Sovjeti s tema ladjama doseči večjo neodvisnost svojega ladjevja od tujih postojank. Vendar pa ostajata najvažnejši ladji sovjetske sredozemske flote še vedno Moskva in Leningrad. To sta ladji, ki sta podobni letalonosilkam, vendar so letala zamenjali helikopterji. Ne dolgo tega so na vojaških vajah v Črnem morju preizkušali na teh ladjah, kako se bo obneslo pristajanje letal z navpičnim vzletom. Iz tega lahko sklepamo, da so se v SZ po dolgem oklevanju končno odločili za izgradnjo letalonosilk. Prvo sovjetsko letalonosilko Kijev so pred kratkim splovili v neki ladjedelnici na obali Omega morja, gradijo pa še drugo. Letalonosilko Kijev naj bi že leta 1975 vključili v sovjetsko vojno mornarico. Poleg letalo- nosilk pa gradijo Sovjeti še nov tip križarke, ki so jo prvič opazili v sredozemskih vodah letos spomladi. Križarka, ki jo poganja motor, katerega moč ocenjujejo na več kot 100.000 konjskih sil, doseže hitrost okoli 30 vozlov. Oborožena je z napadalnim in obrambnim orožjem, med katerim je osem protiladijskih raket z dosegom 45 km, protiletalske rakete, in večje število 76-milimetrskih topov, ki se odlikujejo po zelo hi- DOSSELDORF, 17. — Podpredsednik trem streljanju. Na palubi ima ta zahodnonemške »Bundesbank* Ottmar križarka tudi helikopter za boj s Emminger je izrazil mnenje, da bo-podmomicami, ki je opremljen s po- do nekatere centralne banke zopet sebnimi napravami za spuščanje glo lahko nakupile zlato, preden bodo iz binskih bomb. Poleg tega ima ladja ; vedli reformo mednarodnega mone še 10 torpednih cevi. tarnega sistema. To naj bi bistveno Vest o mreži preisluškovalnih naprav v predsedniški palači je bila povod za val ostrih reakcij predstavnikov ameriškega političnega življenja. «Ne bi verjel, da je kaj takega mogoče — je dejal predsednik vplivnega sindikata AFL - CIO Meany — bog naj blagoslovi neokretnost republikanskih vohunov, saj je prišla vsa zadeva na dan po njihovi zaslugi*. Tudi ostali so v bistvu ponovili njegovo misel. Vest o elektronskem prisluškovalnem sistemu, ki posname na trak praktično vsako besedo, ki jo izreče predsednik, bi lahko porazno vplivala na odnose ZDA z drugimi državami. Predstavnik Bele hiše Ziegier je odgovoril z rezkim «No comment* na vprašanje časnikarjev, ali je bdi sistem vklopljen tudi med obiskom tujih državnikov. Odkar je bil Nixon izvoljen za predsednika je obiskalo ZDA okrog dvajset državnih poglavarjev. ZADRGE Neka avstralska tovarna je začela prodajati posebne zadrge: njihova posebnost je ta. da so prozorne, in jih torej ni videti skozi prozorne obleke. Poleg tega pa so nove zadrge prekrite s posebno snovjo, ki preprečuje dotik kože s kovino. Kaže, da avstralska dekleta kar norijo za to novostjo ■ in da so prve zaloge že pošle. PRAKTIČNO! Modni kreator Donald Brooks je zelo praktičen. Pripravil je posebno kombinacijo, ki jo ženske lahko nosijo na plaži in tudi pri večerji. Gre za bikinije in enodelne kopalne obleke, ki jih je moč kombinirati s krili. Brooks trdi, da je nova obleka «primerna tudi za igranje golfa*. DVODELNA OBLEKA Pa še o eni kombinaciji, ki je prišla iz Cannesa. Tamkajšnji modni kreatorji so si namreč zamislili dvodelno kopalno obleko. Sestavljajo jo hlačke... in dežnik. Pa bo kdo trdil, da to ni dvodelna obleka. NAVDIHNJENJE V Londonu bodo kmalu predstavili erotično glasbeno komedijo «.Decameron 73». V komediji bodo prikazali simulirane spolne odnose, avtorje pa je navdihnila stara indijska ljubezenska knjiga Kama Sutra.