K_a) bodo fo doMIi horo._i .lovenci? Nemški listi v naši državi, med njimi celjska »Deutsche Zeitung«, so zadnji čas poročali, da je prosvetni miniBter Jugoslavije izdal naredbo, ki bo jnerodajna za nemške manjšinske šole tna državnih ljudskih ali osnovnih šo>lah v celi državi. Glavne določbe te naredbe so naslednje: Vpisovanje u;eencev v nemške manjšinske osnovne šole se vrši po izjavi staršev; kot glaivni znak za pripadnost k navodnosti se lismatra jezik, ki ga rodbina govori. iVpisovanje izvršuje komisija, v kateii ista po dva zastopnika države in nemške manjšine. V slučaju, da je podana izjava obceznano kriva, ali pa da odločitev komisije ni soglasna, se vpis izvrši po želji staršev, pritožba državncga zastopnika pa grc na višje inštance (mesta), naposled na prosvetno ministrstvo. Učni jezik je ncmški v vseh razredih, tudi v 5. in 6. razredu bsnovne šole. Pouk v državnem jeziku (srbo-hrvatskem ali slovenskem) se začenja še le v 3. razredu. Dovoljena je ,ustanovitev zasebnih nemških otros4dh vrtcev. Dovoljuje se tudi ustanovitev zasebnega nemškega uciteljišea s pravico javnosti pod državnim nadzorstvom. K tej naredbi, nad katero izražajo nemško-manjšinski listi svoje zadoi;voljstvo, nekoliko pripomb! Doslej so državne šolske oblasti pri _oločevanju, ali spada kak otrolc v manjšinsko ali pa v narodno državno šolo, rabili k-ot merilo stvarne znako narodnosti, predvsem pokolenje, ki je j)ilo izraženo v imenn, jezik itd. Ker so uporabljale samo stvarne znake, je tudi njihova odločitev bila stvarna. Voditelji nemške narodne manjšine s teni laačinom niso bili zadovoljni* kor iii pospeševal zaželjenega ponemškutarjevanja slovenskih ali srbo-hrvatskih otrok. Način, ki ga predvideva nova naredba prosvetnega ministra, je njihovim. željam bolj prikladen. Pričakovati je namrcč, da bodo mnog-oteri starši, ki so slovanskega rodu, bodisi radi družinskih zvez z Nem-u, |ali pa vsled gospo-darske odvisnosti in pod gospodarskim pritis_.on_ kot rodfcinski jezik izjavili nemščino, čeprav ihemščine niti prav ne znajo. Ako bi se ibd njih zahtevalo, da spišejo le pai' vrlStic pravilne nemštine, bi tega v prav ^ninogo slučajih r.o mcgli. Če pa pra|yilne.jiettiS5jne_ne govorijo in ne r>iše- jo, je njihov rodbinski jezik kvečjemu neka zmes napol nemško-zvenečih in slovanskih besed, ni pa nemščina. Po določbi naredbe bodo državni zastopniki v komisiji, ki izvršuje vpisovanje šolskih otrok, imeli bolj pasivno (trpno) ulogo. Če je tudi izjava staršev o rodbinskem jeziku in o narodnosti občeznano kriva, se bo otrok vendar vpisal v nemško šolo, državni zastopniki bodo samo imeli pravico pritožbe na višja mesta. Veliko zadovoljnost je pri voditeljih nemške narodne manjšine tudi vzbudila dolocba o dovoljenosti nemških zasebnih otroških vrtcev in nemškega zasebnega učiteljišča. Listi nemške narodne manjšine pišejo, da bode potrebnih v naši državi kakšnih 1500 nemških učiteljev za ljudske š-ole, sedaj pa jih je komaj 500. Zato pa — tako poudarjajo — nemško učiteljišče se mora ustanoviti ter se tudi bo ustanovilo. Sicer bode os-kj*bitev donarnili sredstev po izjavi teh .asnikov stavila nemško vodstvo pred težko nalogo. Da pa bodo sredstva spravili skupaj, to sami verujejo in mi jim to radi verujemo. Zadnja pripomba, ki pa za nas ni zadnja, se tiče naših slovenskih bratov na Koroškem. Če naša država v toliki meri zadovoljuje zahteve nemške naro-dne manjšine, ali ne bi bilo primerno in potrebno, da tudi avstrijska, odnosno koroška vlada izpolni upravičene zahteve koroških Slovencev?! Žo več nego 60 let se voditelji koroških Slovencev borijo za slovenske ljudske šole, pa jih ne dobijo. Na Koroškem ni ne ene slovenske ljudske šole. x\li se zavedamo, kaj je s tem povedano? Ali to ne pomenja, da je ncmška večina obsodila koroške Slovelice na narodno smrt?! In Slovenci grcdo na Koroškem v narodno smrt, ako ne bodo dobili slo venskih ljudskih šol, in to čimprej. Tako Nemci rešujejo vprašanje n-ar-odnih manjšin. Če pa s-o sami narodna manjšina, zahtevajo za sebe vse manjšinske pravice.