KAPLJIČNI TISK 20 Fleksibilnost aplikacij TypoJet Explorer tiska s tiskar- skimi barvami na pigmentni osnovi, ki so najboljše za izdelke, namenjene zunanji uporabi, in arhivske izdelke. Tiska pa tudi z barvami na vodni osnovi, torej s tiskarskimi črnili. V šestbarvni konfiguraciji tiska CMYK, svetlo cian ter svetlo magenta (CMYK- cm). V osembarvni konfiguraciji pa 2× CMYK, kar poveča hitrost tiskanja. Možna je tudi konfigu- racija tiskanja s setom tiskarskih barv in tiskarskih črnil. Pri ta- kšnem načinu je možno preklo- piti med črnili na vodni osnovi (dye) in pigmentnimi barvami brez čiščenja tiskalnika. Če v eni od kaset zmanjka barve, se tiska- nje zaustavi. Takoj, ko zamenja- mo ali napolnimo kaseto z manj- kajočo barvo in jo vstavimo, ti- skalnik nadaljuje tiskanje, ne da bi kasneje opazili, na katerem mestu je prenehal tiskati. TypoJet mediji omogočajo ti- skanje papirjev, ki so namenjeni tako zunanji kot notranji upora- bi, tiskanje na backlit, vinyl, can- vas ... Možnosti so skoraj neome- jene. Typon pa je razvil in ponuja tu- di bogat prodajni program ti- skovnih materialov za druge vrste kapljičnih tiskalnikov, kot so: Hewlett Packard, Epson, Oce ... Andrej UČAKAR agal@telemach.net 1. UVOD V času razvoja in razmaha na- miznega založništva so raziskave in znanja o tehnologiji, materia- lih, ki se uporabljajo v digitalnih tehnikah tiska ter na področju poskusnega tiska, za uporabnika pomembna informacija, ki dolo- ča tiskarsko in tiskovno preho- dnost, a tudi tiskovno kakovost. Računalnik in tiskalnik, kapljič- ni ali laserski, postajata orodje, ki nadomešča pisalni stroj, svinčnik in podobno, papir, na katerega napišemo, natisnemo rezultate našega dela, pa ostaja kot univer- zalen tiskovni material, ki tako »vse prenese«. Vendar pa je ve- dno bolj pomembna tudi kako- vost odtisa, ne samo vsebinska, ampak tudi vizualna. Namen raziskave je bil ugotovi- ti uporabnost ofsetnih papirjev različne kakovosti v nekonvenci- onalnih tehnikah tiska ­ elek- trofotografiji in kapljičnem tisku v namiznem založništvu (DTP) ter v industrijskem tisku. UPORABNOST PAPIRJEV ZA DIGITALNE TEHNIKE TISKA Značilnost vseh tiskarskih teh- nik je uporaba tiskarskih barv, črnil ali tonerjev, ki se odlagajo na površini tiskovnega materiala, papirja ali kartona ter vplivajo na tiskovno prehodnost in tiskovno kakovost. Kakovost odtisa, pa naj bo narejen v klasični ofsetni tehniki ali pa v tehnikah kapljič- nega ali elektrofotografskega ti- ska, temelji na vizualni oceni in meritvah ter vrednotenju nasle- dnjih lastnosti odtisa: neenako- mernost, trdnost, presevanje, ra- zlivanje ter pri digitalnih tehni- kah tiska še vrednotenje zlivanja tiskarskih črnil in nazobčenje ostrine robov. 2. TISKOVNA PREHODNOST­ EKSPERIMENTALNI DEL V okviru aplikativno razvojne- ga projekta Interakcije na povr- šini med papirjem in tiskarsko barvo v nekonvencionalnih teh- nikah tiska, ki je potekal na In- štitutu za celulozo in papir v Lju- bljani, je bila narejena primerjal- na analiza na vzorcih tiskovnih papirjev, ki so namenjeni pred- vsem tiskanju v ofsetnem tisku, in sicer z namenom ugotoviti vpliv kakovosti papirja na tiskov- no prehodnost in tiskovno kako- Ali je ofsetni papir uporaben za tisk v nekonvencionalnih tehnikah tiska? Tabela 1. Vzorci za primerjalno analizo VZOREC A­ brezlesni, pigmentiran VZOREC B­ brezlesni, površinsko klejen VZOREC C­ sekundarna vlakna, pigmentiran VZOREC R­ brezlesni, površinsko klejen GRAMATURA (g/m²) 80 80 80 90 ENOTE g/m² µm kg/m³ cm³/g s s/100 ml cm mN g/m² mJ/m² % % TISKOVNA PREHODNOST 21 vost v elektrofotografiji ter pri- merjalno v kapljičnem tisku (ta- bela 1). Tiskovna prehodnost je bila izvedena na dveh kapljičnih ti- skalnikih in laserskem tiskalniku (tabela 2). Tabela 2. Pregled tiskalnikov CANON BJC-8500 HEWLETT PACKARD DeskJet 690C HEWLWTT PACKARD LaserJet 2200 TEHNIKA TISKA kapljični tisk kapljični tisk laserski tisk Tabela 3. Lastnosti papirjev (kondicioniranje SIST ISO 186) LASTNOSTI Gramatura Debelina Volumska masa Specifični volumen Gladkost Bekk zgoraj A spodaj B Poroznost Gurley Togost Clark vzdolžno M prečno C Raztrg vzdolžno M prečno C Vodovpojnost Cobb zgoraj A spodaj B pH površine pH ekstrakta Električna upornost površine Površinska energija disperzni del polarni del Belina UVO zgoraj A spodaj B Opaciteta UVO VZOREC A 80,36 0,088 913 1.095 19,8 17,3 >300 17,9 15,0 129,8 136,4 20,6 21,2 7,1 9,4 1,35 × 10 exp10 31,0/29,0 27,3/22,8 3,7/6,3 87,6 87,5 90,3 Vzorec A 31,0/29,0 27,3/22,8 3,7/6,3 POVRŠINSKA ENERGIJA disperzni del polarni del ENOTE mJ/m² Vzorec B 47,7/92,1 40,4/89,9 7,3/2,2 Vzorec C 35,6/33,8 24,9/20,2 10,7/13,6 Vzorec R 35,7/39,6 32,4/38,7 3,3/1,0 Tabela 4. Površinska energija vzorcev papirja VZOREC B 78,78 0,097 812 1.231 23,1 19,3 47,8 20,0 16,2 134,8 155,2 21,8 25,0 7,1 9,4 6,5 × 10 exp9 47,7/92,1 40,4/89,9 7,3/2,2 90,3 90,4 92,9 VZOREC C 80,10 0,099 809 1.236 17,3 15,8 >300 17,5 14,4 113,0 123,0 55,7 56,6 6,5 × 10 exp9 35,6/33,8 24,9/20,2 10,7/13,6 72,2 72,3 98,5 Za primerjalno analizo smo do- ločili fizikalno-mehanske in op- tične lastnosti izbranih vzorcev papirjev ter izmerjene vrednosti primerjali z vrednostmi referenč- nega vzorca papirja, ki je name- njen tiskanju v nekonvencional- nih tehnikah tiska. Pomembne lastnosti tiskovnega papirja za dobro tiskovno prehodnost in ti- skovno kakovost so predvsem površinske lastnosti, hrapavost, stopnja hidrofobnosti, električna upornost površine in strukturna prevodnost pri papirjih, ki se ti- skajo v elektrofotografskih tehni- kah tiska, površinska energija in optične lastnosti. V tabelah 3 in 4 je pregled rezultatov meritev fi- zikalno-mehanskih lastnosti treh vzorcev papirja ter referenčnega vzorca, ki je po specifikaciji na- menjen izključno tisku v digital- nih tehnikah tiska, s kapljičnimi in laserskimi tiskalniki in se uvr- šča v skupino t. i. večnamenskih papirjev (multi purpose papers). Pregled vrednosti površinske energije je pokazal dvostranost vzorca B ter višji polarni del na površini vzorca C, torej bolj ak- tivno površino; glej graf 1 na strani 22. 2.1 Izvedba tiskovne forme V sodelovanju med ICP Lju- bljana in NTF – Grafična tehni- ka smo razvili dve povsem novi testni formi za vrednotenje odti- sov v kapljičnem in laserskem ti- sku, z oznakami / TF icpQ-EF03 za elektrofotografski tisk, / TF icpQ-IJ03 za kapljični tisk, slika 1. Z vsakim vzorcem smo izvedli poskusni tisk na vseh tiskalnikih v tabeli 2, in sicer so bile nastavi- tve posameznega tiskalnika za vse papirje enake. TESTNE FORME 22 2.2 Nastavitve tiskalnikov Tisk na kapljičnem tiskalniku CANON BJC-8500 smo izvedli po tovarniških nastavitvah (defa- ult), ki ga priporoča proizvajalec za tisk slik in teksta z oznako Desk top publishing – DTP. Opcija za uporabo barvnega upravljanja ni bila vključena (sli- ka 2). Na tiskalniku HP Deskjet 690C smo tisk izvedli po tovar- niških nastavitvah, ki so optimal- Slika 1. Tiskovni formi za vrednotenje odtisov v kapljičnem in laserskem tisku. ne za tisk slik in teksta z oznako normal. Opcija za uporabo barv- nega upravljanja ni bila vključe- na (slika 3). Tisk na laserskem tiskalniku HP Laser Jet 2200 smo izvedli pri resoluciji 600 dpi. Za poltone smo uporabili tovarniške nasta- vitve tiskalnika ­ Use printers settings (slika 4 na strani 24). Medtem ko je vizualna ocena kakovosti odtisa, izdelanega s ka- pljičnim tiskalnikom, mogoča, kajti izbrani motivi so »všečni«, pa je taka ocena na odtisu, izdela- nem z laserskim tiskalnikom, ne- koliko bolj »dolgočasna«, kajti ocenjevali smo črno-belo repro- dukcijo črke E ter siva polja, kar pa je mogoče številčno ovredno- titi in je taka ocena bolj realna in absolutna. 2.3 Vizualna ocena kakovosti Vizualna ocena kakovosti odti- sa je bila izvedena le na barvnih odtisih, izdelanih s kapljičnima tiskalnikoma, na motivu ISO 400 (glej sličice na slikah 5 in 6, stran 24). Ocena temelji na indi- vidualni odločitvi ocenjevalca o kakovosti odtisa in se spreminja od ocenjevalca do ocenjevalca. Izmerjene vrednosti tiskovne ka- kovosti zagotavljajo ponovljivost izbrane kakovosti odtisa, ki pa se lahko zelo močno razlikuje od originala. Vizualna ocena tiskov- ne kakovosti izbranega motiva, izdelanega na različnih vrstah pa- pirja in z različnimi tiskalniki, je zato prepuščena bralcu tega član- ka. 2.4 Laserski tisk ­ tiskarske gradacije Tiskarska gradacija je prehod oziroma preliv rastrskih tonskih vrednosti (RTV) iz svetlih v te- mne oziroma stopnjevanje majh- nih rastrskih pik prek srednjih v velike. Gradacijo odtisa pri avto- tipijskih večbarvnih reprodukci- jah ponazarjajo značilne preno- sne krivulje CMYK, ki kažejo enakomernost odtisa in poveča- nje rastrskih tonskih vrednosti. Pri laserkem tiskalniku, ki tiska črno-belo, pa v bistvu ponazarja tiskarsko gradacijo večstopenjski sivi klin ­ merski trak s posame- znimi merskimi polji od 3, 5 in Graf 1. Površinska energija PAPIRJI ZA DIGITALNI TISK 23 10 % naprej, vse do polnega po- lja, tj. 100-odstotne rastrske ton- ske vrednosti. Tiskarske gradacije smo merili z denzitometrom GRETAG D 185, ki je bil umerjen na nepoti- skan papir vzorca. Na ICP ti- skovni formi začrno-beli laserski tisk smo merili definirana rastr- Slika 2. Parametri nastavitev kapljičnega tiskalnika CANON BJC-8500. Slika 3. Parametri nastavitev kapljičnega tiskalnika HP DeskJet 690C. ska polja od 10 do 100 % RTV (Ad) in jo preračunali po Mu- rray-Daviesovi enačbi, da smo dobili odstotek povečanja vsake rastrske tonske vrednosti. Če bi se v tisku (ofsetni tisk, laserski tisk) reproducirali vsi toni brez spremembe, bi kot prenosno kri- vuljo dobili premico. Zato želi- mo, da se toni pri reprodukciji čim manj spremenijo oz. da je njihovo povečanje čim manjše; graf 3 na strani 25. Tiskarske gradacije nas opozar- jajo na že znano dejstvo, to je slab prehod iz svetlih tonov v te- mne. V temnih tonih od 80 do 100 % praktično ni bistvenih ra- zlik. Nekoliko bolje je v svetlih tonih, srednji toni pa so v okviru pričakovanega. 2.5 Laserski tisk­ tiskovna neenakomernost Tiskovna neenakomernost oz. motling je v bistvu napaka pri iz- KAPLJIČNI, LASERSKI TISK 24 delavi papirja/kartona, še zlasti pri izdelavi premaza in sušenju. Te napake v premazu na nepoti- skanih površinah najprej niso opazne, vidno se odražajo šele na potiskanih površinah kot vidna neenakomernost. Različni pojavi motlinga se odražajo kot indivi- dualni problem (tiskarska bar- va­papir oz. karton­tiskarski stroj) ali pa kot sistemski pro- blem (ustroj papirja ali kartona). Formacija papirja/kartona in nji- hove površinske karakteristike Slika 4. Parametri nastavitev laserskega tiskalnika HP LaserJet 2200. Slika 5. Odtisi na kapljičnem tiskalniku HP. Z leve na desno in od zgoraj navzdol so odtisi na vzorcih A, B, C in R. Slika 6. Odtisi na kapljičnem tiskalniku Canon. Z leve na desno in od zgoraj navzdol so odtisi na vzorcih A, B, C in R. narekujejo v bistvu osnovne tipe motlinga. Spremembe v hrapa- vosti oziroma poroznosti površi- ne, gladkosti površine, vsebnost vlaken, polnil, dodatkov, pH po- vršine in specifične energije pa- pirja/kartona so dejavniki, ki največ učinkujejo ne samo na pojav motlinga, ampak tudi na druge negativne stranske pojave, kot so neprekrivanje barv (wic- king) in razlivanje barv (blee- ding), njihovo penetracijo in su- šenje. DIGITALNI TISK 25 Tiskovno neenakomernost vre- dnotimo s slikovno analizo. Na potiskanih vzorcih s tiskovno formo icpQ-EF03 smo skenirali črno kvadratno polno polje v for- matu 5 × 5 cm s ploskim skener- jem pri resoluciji 300 × 300 dpi. S pomočjo novozasnovane pro- gramske opreme ICP ­ Proton smo grafično prikazali tiskovno neenakomernost z grafom medi- ana. Končno oceno motlinga po- dajamo z indeksom NU (nonu- niformity number), ki se izraža kot razlika med povprečjema in- tenzitet točk nad in tistimi pod mediano vseh intenzitet na sliki. NU = DV = Ux - Lx Ux = povprečje intenzitet nad mediano Lx = povprečje intenzitet pod mediano V primerjavi z referenčnim vzorcem R, pri katerem ni mo- tlinga, sledijo vzorci po vrstnem redu A, B in C. Graf 3. Dosežene tiskarske gradacije v laserskem tisku. Slika 7. Motling v laserskem tisku. Od zgoraj navzdol so vzorci A, B, C in R. 2.6 Laserski tisk­ nazobčanje robov V bistvu so pri elektrofotografi- ji, ne glede na vrsto osvetlitve (la- ser, LED diode), bistvenega po- mena gradacija odtisa, ostrina iz- pisa (črke, linije, grafike) in ena- komernost odtisa. Rezultati ostrine izpisa (nazob- čanje robov) kažejo na to, da med vzorci ni bistvenih razlik, kar zopet dokazuje, da papirji v laserskem tisku niso tako obču- tljivi kot pri drugih tehnikah ti- ska; slika 8 na strani 26. 3. ZAKLJUČEK Primerjava lastnosti papirja, potiskljivega v ofsetni tehniki in v novih digitalnih tehnikah tiska, je pokazala, da so standardne la- stnosti podobne, vendar pa spe- cifične lastnosti določajo namen uporabe. Kakovost odtisa v kateri koli tehniki tiska je določena z vizual- no oceno, ki pa se vedno ne uje- ma z izmerjenimi vrednostmi. Primerjalna analiza kakovosti odtisa, narejenega v kapljičnem tisku, je pokazala »všečno« kako- vost na klejeni površini ter manj »všečno« kakovost odtisa na pi- gmentiranih površinah. Običajno papirji pri laserskem tisku niso tako občutljivi kot pri kapljičnem. V elektrofotografskem tisku je kakovost odtisa na brezlesnem površinsko klejenem vzorcu pa- pirja boljša kot na pigmentirani TISKOVNA NEENAKOMERNOST 26 površini, kar je povezano tudi s tiskarsko prehodnostjo. Najbolj vizualno občutljivi la- stnosti odtisa sta tiskarska grada- cija in neenakomernost polnih površin (motling). Tako se v tem pogledu izkazujeta kot boljša vzorca A in B (brezlesna, povr- šinsko oplemenitena), primerjal- no na referenčni vzorec R. Vzo- rec C ni pokazal večjih odstopanj meritev neenakomernosti odtisa ali nazobčanja robov, zato je nje- gova tiskovna kakovost zadovo- ljiva, medtem ko je tiskarska pre- hodnost lahko problematična. Slika 8. Nazobčanje robov (wicking) v laserskem tisku. Od zgoraj navzdol slede vzorci A, B, C in R. Splošno lahko zaključimo, da se različni ofsetni papirji različno tiskajo tako v kapljičnem kot la- serskem tisku v namiznem zalo- žništvu (DTP) in industrijskem tisku. Vse smernice razvoja gredo to- rej v razvoj univerzalnih papir- jev, kjer bomo dobili povprečno kakovost odtisov, ter specialnih papirjev za visoko kakovostne odtise Vera RUTAR Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana LITERATURA IN VIRI 1. NOVAK, G. Papir, karton, lepenka. 1. izda- ja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslov- notehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 1998, str. 4–10, 26–63, 65–83 2. HLADNIK, A. Omakanje, sorpcija, pene- tracija – nove metode proučevanja interakcij trdno/tekoče. Ljubljana: Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, Sem. gradivo, 1999, str. 1–4 3. SCHEICHER, L. Tiskarska neenakomer- nost – motling v ofsetnem tisku, 1. del, Revija PAPIR,številka 1-2, marec 2001, Strokovna revi- ja DIT papirništva 4. SCHEICHER, L. Tiskarska neenakomer- nost – motling v ofsetnem tisku, 2. del, Revija PAPIR, številka 3-4, september 2001, Strokovna revija DIT papirništva 5. ČERNIČ, M. L. Tiskarska prehodnost v kserografskem tisku, Revija GRAFIČAR št.1, leto 2001 str. 15–22 6. MALLOURIS, M. in MOORE, G. Absor- bency related phenomena and their importan- ce to end use performance in paper products. 1994 Papermakers Conference. Pira Internatio- nal, TAPPI Proceedings, str. 291–296 7. Navodilo za delo ICP –Proton: Slikovna ana- liza s programom »Površina« 8. Navodilo za delo št. 00517070510: merje- nje hrapavosti anodizirane aluminijaste ploče- vine, Cinkarna Celje, PE Grafika, str. 1–5 9. IEC STANDARD, Publication 93. Methods of test for volume resistivity and surface resi- stivity of solid electrical insulating materials. Second edition, 1980 10. ENV 12283. Paper – Printing and business paper – Determination of toner adhesion. Oc- tober 1996, 7 str. 11. DIN 19309. Papier für Kopierzwecke. Julij 1999, 5 str. 12. VIDOVIČ, D. Ugotavljanje vpliva lastno- sti papirja na tiskovno prehodnost v elektro- grafiji; diplomsko delo, Univerza v Ljubljani NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana 2002 13. RUTAR, V., SCHEICHER, L. Study of pa- per surface interactions and printing colours in electro-photographic printing; IPGAC 11th International Printing and Graphic Arts Confe- rence. Atip Bordeaux Octobre 1–3, 2002 ČIP IN ANTENA NAMESTO ČRTNE BAR KODE ALI MAGNETNE ČRTE »Nič veččakanja v vrstah v naku- povalnih središčih« je bilo vodilno geslo za neki novi izdelek. Vizija: polnemu vozičku se bodo v priho- dnosti zaprla vrata. Vsi izdelki bo- do registrirani in račun bo izpisan avtomatično. Tehnološko je to že mogoče s pomočjo tako imenova- ne prenosne tehnologije. Izraz transponder tehnology (prenosna tehnologija) je kombi- nacija oddajnika in sprejemnika. Transponderji so sestavljeni naj- večkrat iz dveh elementov: antene in čipa. Antena lahko sprejema in pošilja elektromagnetne signale in se lahko uporablja za branje infor- macije, shranjene včipu, ali za nje- no spreminjanje­ brez kontakta in brezžično in skozi druge materi- ale.Čeprav se večina ljudiše ne za- veda, je ta tehnologija že precej prisotna v vsakdanjem življenju. Oglejmo si primer splošne upo- rabe transponderja pri imobiliza- ciji motornih vozil. Čip je integri- ran v ključ za vžig avtomobila in vsebuje posamezne informacije, ki morajo biti identificirane z vozi- lom, preden se motor zažene. Ko- munikacija med elektroniko vozi- la in ključem za vžig vozila poteka prek radijskih valov in jo poznamo kot Radio Frequency Identificati- on (Radijska frekvenčna identifi- kacija) ali kratko RFID. INTELIGENTNA NALEPKA Primer, ki je bil dan na začetku (registracija blaga v nakupovalnih vozičkih), je možen, ker imajo iz- delki tako imenovano pametno nalepko. Na videz so pametne na- lepke take kot običajne. Toda na njihovi spodnji strani sta splošče- na ravna antena in mikročip, ki je velik približno mm² in tehta pri- bližno 150 mikroton. Čip, pona- vadi silikonski, je glavni razlog, za- kaj pametna nalepka še vedno sta-