AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 4, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
emci trdijo, da so potopili B££2r Mežem 18 ladij v enem dnevu
"Sleži zanikajo to in pravijo, da Nemci pretiravajo število ladij. - Vendar je angleška vlada kmalu zatem naročila v Ameriki 60 novih trgovskih ladij in izjavila, da bo kupila vse ladje, ki jih more Amerika odstopiti.
fdi jugoslovanska ladja je bila
Močno poškodovana, pa se ni
potopila
tre-
in
p
r
■tit p*
Iff-
i
i
i (tp1
in
iiflS-
jru; fit <t
T* i
p-
t* >
K
eK
Vr
vrhovno poveljstvo danes, da so nemške pod-potopile včeraj 18 an-'h ladij v skupni teži 148,-jtoti- Možno je tudi, da sta [Potopljeni dve nadaljni an-\ ladji. S tem je« zadala zelo občuten udarec an-Pomorski trgovini.
E^ci trdijo, da so potopili Vskih ladij in 17,000 ton '^rižarko. Torpediranje so ■ nemške podmornice . bočnemu spremstvu an-^ križark in rušilcev, ki so to skupino tovornih la-tem 16 ladjam prišteva-V^ci še dve drugi ladji v ^ži 16,000 ton, ki sta bi-te skupine in ki so ju 1 Potopili.
Njena
križarka, ki je od-[»Serij na nemške podmor-
ko
so napadle angleško
, 0 ladij, je bila najbrže kri-^aledonia, vendar še ni
poveljstvo zlasti slavi ^'ka Mengersena, ki je po-izmed podmornic, ki Odirale angleške ladje. a Podmornica je potopila
Angleška admiraliteta zdaj priznava, da so potopili Nemci v tednu 24. novembra 22 trgovskih ladij v skupni teži 87,975 ton. O najnovejši izgubi ladij angleška admiraliteta molči, razen da trdi, da so nemške številke previsoke.
Kmalu zatem, ko je prišlo poročilo o torpediranju angleških ladij, je vlada naročila v Ameriki zgradbo 60 trgovskih ladij in obenem izjavila, da bo pokupila vse ladje, ki jih more Amerika odstopiti.
♦
Lisbona, Portugalska, 3. dec. — Sem je dospel jugoslovanski parnik Sud, ki je precej poškodovan. Posadka pripoveduje, da je bil parnik med skupino 18 angleških ladij, ki so plule iz Valeške proti Ameriki, ko so jih napadli nemški bombniki. Oborožene ladje, ki so jih spremljale, so začele streljati v bombnike. V tem boju so se potopile tri ladje, ostale so se razkropile. Posadka se je izjavila, da ne bo ladje peljala v Ameriko. (Ta jugoslovanska ladja ni bila med gornjimi, ki so ji htorpedirale nemške podmornice, ampak med drugo skupino).
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
j^. Minn. — Slovenski ^lyja se ponašajo z bo-Plenom. — V dulutski jl^i se nahaja Joe Sken-L.^e imel težko operacijo; 'S|1'ci je tudi rojak Bradač Jfcta P>lc0
ki ima pokvarjeno
Juah, Wash. — Dne 19. ; ra je tu umrl za večlet-0 hibo Martin Pahernik,
VI
je 19. t. m. pri delu v jami pobil na nogi mladi Johnny žabkar.
Buffalo, N. Y. — Dne 21. no vembra je tu podlegel srčni hibi 'Ferdinand Markušič, star 59 let in doma od Kostanjevice pri Jaški.
Mraz pritiska
Danes zjutraj ob eni je kazal
let in rojen v Paki pri toplomer 6 stopinj nad ničlo in

V %
jH $
.s.
u
V0«f
trije
^ štajerskem. c°ke, Pa. — Dne 22. t
Nrio »et ... .
na Dolenjskem, ^eno in tri mladoletne - V Baggaleyju, Pa., se
[S^T610 umrl Frank Pipan. (j,.|et in rojen v Brezovem !. Ji na 'HrJonialj-mn Tu
3. dec. — Ta teden pričakujejo v Beogradu obisk madžarskega zunanjega ministra, grofa Csaky. Njegov obisk je v zvezi z nameravano prijateljsko pogodbo med Madžarsko in Jugoslavijo. Diplomati trdijo, da je bila taka pogodba ukazana iz Berlina, ki je baje namignila Madžarski, naj za enkrat pozabi na vse teritorialne zahteve od Jugoslavije.
Kot se govori, nasprotuje taki pogodbi jugoslovanski generalni štab. V slučaju krize bi Jugoslavija ne smela glasom take pogodbe postaviti nobenega vojaštva na madžarsko mejo. Tudi Romunska in Italija ne vidita radi, da bi Jugoslavija sklenila prijateljsko zvezo z Madžarsko.
Sicer je pa jasno, da bi imela taka zveza ali pogodba samo teoretičen pomen. V slučaju, da bi hoteli Nemčija in Italija začeti s kako akcijo na Balkanu, bi jima morala Madžarska pomagati, ker je pristopila k osišču.
Vladni krogi zanikujejo, da je namenjen jugoslovanski zunanji minister Markovič v bližnji bodočnosti v Berlin.
Kljub slabemu vremenu so Nemci napadli London
London, 3. dec. — Nemški bombniki <so kljubovali slabemu vremenu sinoči in danes zjutraj. Nemški bombniki so privreščali skozi oblake in začeli metati bombe, ki so ubile nekaj ljudi.
Dasi so posvetili Nemci zadnje dni več pozornosti drugim angleškim mestom, kot South-amptonu, Bristolu, Liverpoolu, pa niso pri tem pozabili tudi vsak dan napraviti vsaj enega vizita na London.
Angleški letalci so pa ponoči obiskali norveško obal in tam poškodovali nekaj ladij in zažgali skladišča na otočju Feje. S poleta so se vrnili vsi angleški bombniki.
Proti jugu gredo
Mornariški tajnik Zed. držav, Frank Knox, se je odpeljal proti jugu, kjer bo inšpiciral Panamski prekop in se udeležil manevrov mornarice pri Porto Biču. Tudi predsednik Robsevelt je na potu tje. Če bi se tako nadziranje vršilo v juliju, bi ne bilo tako prijetno kot je v tem času, ko nas severnjake trese mraz. Pa tyenda ja nismo nevošljivi! .|Kaj še!
književnost
Ameriški družinski koledar
Jugoslovanska delavska tisko-vana družba, 2301 Se. Lawndale Ave., Chicago, 111. je izdala 27. letnik "Ameriškega družinskega koledarja" za 1941. Koledar je trdo vezan in cena je $1.00. Uredil ga je Frank Zaitz. Letos je koledar zlasti bogat na slikah in tudi kar se tiče vsebine ni bil menda še nikdar tako pozoren in izredno zanimiv. Posebno pa je vse pohvale vreden opis o "Petdesetletnici slovenskega časnikarstva v Ameriki." Tukaj je zbral Ivan Molek zgodovino našega časnikarstva v novi domovini vse od prvega skromnega početka, pa vse do danes, vsaj kolikor je mogel dobiti podatkov iz raznih virov. Navedenih je vseh 75 slovenskih časopisov in revij, ki so kdaj ali ki še izhaja-
Vsa fašistična linija se je zrušila
Od Jugoslavije se bo morda zahtevalo, da bo krmila laško armado
Budapest, 3. dec. — V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bosta Nemčija in Italija zahtevali od Jugoslavije, da bo pomagala to zimo prehranjevati italijansko armado v Albaniji. Italijanska armada, ki šteje kakih 350,000 mož, se bo morala morda zakopati čez zimo v Albaniji v kaki primerni obram-beni liniji. In ker v Albaniji ni dovolj živeža za vso to armado in če bodo angleške bojne ladje zabranjevale dovoz živi! iz Italije, bo osišče zahtevalo od Jugoslavije in Bolgarije, da laško armado prehranita čez zimo.
Diplomati so prepričani, da bo osišče upoštevalo nevtralnost Jugoslavije, če bo pošiljala živila v Albanijo. Tudi se v tem slučaju ne bo zahtevalo od Jugoslavije, da pristopi k osišču, kot sta to storili Madžarska in Romunska.
Da je začela Nemčija zdaj vse bolj pritiskati na Jugoslavijo je vzrok tudi ta, ker je Turčija te dni odločno zavrnila vabilo iz Berlina, da se odpove zvezi z Anglijo.
30 v Ameriki, letnica njih po-1	-0-~
Stanka in kdaj j«.-katiri prene- Rottllinska .vlada je hal. Cena $1.00 res ni velika za to izjemno zanimivo in koristno delo. Priporočamo!
je bil najmrzlejši 4. decembra v Clevelandu od leta 1871. Toda v Wisconsinu so imeli včeraj po nekaterih krajih celo 38 stopinj pod ničlo. Za Cleveland oblju-bujejo danes več snega, toda bo nekoliko gorkeje.
**apež prosi za mir na božič
\

an» 3. dec. — Papež Pij' 'Je obrnil na vse narode, v vojni, da bi pra-■ b°žiČni dan s tem, da bi °rožje vsaj za ta velik h|j' "Naj bi nova kri ne bita a toa ta dan, da ne bi mo-K u8asnila sveto veselje te L 6 Prosil sv. Oče.
Pričakovanjem se na ' bodo vojskujoči na-J fta to sveto noč polo da bi rožljanje oro-frevpiio petja korov an-1 bodo prepevali "mir
X
zemlji," govori pobo-
tudi dovolil za one k* luči ne smejo goreti sovražnih bomb, da
LVii
ftiašo popoldne mestno V krajih, kjer divja
bojna vihra, je papež tudi oprostil katoličane od dolžnosti biti pri sv. maši na božični dan.
Koliko uspeha bo imel ta papežev apel, se še ne ve. V prete-dosti se enakega apela iz sv. Stolice ni upoštevalo. Pač so vojaki v prvi svetovni vojni ponekod kar na svojo roko položili orožje na sveto noč in si celo izmenjavali božična darila med sovražnimi zakopi.
Leta 1936 v španski civilni vojni sta na sveti večer obe armadi prav živahno streljali. Rusi so lanski božič bombardirali finsko mesto Helsinki.
Angleški pren^er Churchill je še na 26. novembra izjavil, da ne bo upošteval nobenega apela za premirje na sveto noč ali božični dan.
Avto ubil dva dečka
James Lersch, star 9 let in Wililam Shearer, star 11 let, sta včeraj popoldne raznašala časopise in se okrog šeste vračala domov po North Royalton cesti. Prišel je za njima avto in ju podrl na tla. Voznik dečkov na slabo razsvetljeni cesti ni videl. Oba sta podlegla poškodbam.
Zanimiva razprava
Nocoj ob 9:30 se bo vršila na radio postaji WHK razprava sodnih zadevah. Poleg drugih odvetnikov bo nastopil tudi slovenski odvetnik John Terček Naravnajte ob 9:30 na WHK in poslušajte, bo prav zanimivo.
Senca preko pota
Prosvetna matica je pravkar izdala novo knjigo, katere naslov je "Senca preko pota" in katero je spisal Ivan Jontez. To je izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev. Knjiga je mehko vezana in ima 112 strani. Razposlana bo društvom, ki so včlanjena v Prosvetni matici, lahko se pa naroči direktno pri tajništvu Prosvetne matice, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
-o--
Nov grob
Po 14 dnevni bolezni je preminil v mestni bolnišnici včeraj popldne rojak Joseph Mišmaš, stanujoč na 2554 E. 75. St., po domače Jurkov, star 63 let. Do ma je bil iz fare Ambrus na DO' lenjskem. Sem je prišel pred 42. leti. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Marije, roj, Zupančič, zapušča sina Josepha in Charlesa ter hčer Mary. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda Louis L. Fer-folia, 3515 E. 81. St. v cerkev sv. Lovrenca. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje.
Grška armada je zajela veliko vas, od katere lahko obvladujejo vso južno albansko obal. — Grki so pregnali in presekali 11. italijanski kor. — Grški četniki so v snegu bosi plezali na pečine, da so prišli Italijanom za hrbet.
Atene, 3. dec. — Italijanska obrambena linija v Albaniji je popolnoma zrušena in vse prizadevanje fašistov, da bi vzpostavili dobro odporno črto, se je izjalovilo. Snežni vihar in mraz zadnje dni ne dopušča grškim in angleških letalom akcije, toda grške čete gredo naprej v smeri Elbasana, čeprav morajo gaziti visok sneg.
Vrhovno poveljstvo poroča, da so fašisti še vedno na umiku vzdolž vse linije, Grki pa tesno za njimi. Najnovejše poročilo javlja, da so grške čete vzele Italijanom veliko vas ob morju v južni Albaniji, odkoder lahko zdaj obvladajo vso južno albansko obal. Pri tem so Grki presekali italijanski 11. kor. Grško poročilo ne pove imena te vasi, toda samo štiri so važne v tem kraju in posest vsake izmed teh bi kontrolirala važno albansko pristanišče Edda.
Kot pravi poročilo, je zavzeta vas nekaka trdnjava ob obali,
kjer so imeli Italijani popolen obrambeni sistem za ta okraj. Italijani se bodo morali pomakniti zdaj proti severu ob obali. Grki so to fašistično trdnjavo obstreljavali tri' dni in počasi prodirali proti dni. Dva dni jih je vzelo, da so napredovali za šest milj, toda končno so pregnali Italijane.
Da so Grki presekali 11. kor fašistov, so morali preko strmih pečin. Hrabri grški četaši so si sezuli čevlje, si jih privezali okrog vratu in v snegu plezali čez pečine. V prelazu so naskočili fašiste z bajoneti in jih po 20 minutnem boju zapodili v beg. Italijanska divizija, ki je ležala v dolini, je bila odrezana od ostalih čet. Grki so sipali ogenj vanje in jih do 60 odstotkov pobili. Ostali fašisti so se zagnali v obupu na prelaz, kjer so se nasadili na grške bajonete. Italijanski polkovnik, ki so ga našli mrtvega poleg polkovne zastave, je z imenom Trichio, osebni Mussolinijev prijatelj.
razorožila vse civilno prebivalstvo
Bucharest, 3. dec. — Romunska vlada je napravila drastično potezo, da napravi konec terorizmu železne garde in ukazala, da se razoroži vse civilno prebivalstvo. V treh dneh mora vsak, ki ni vojak, izročiti orožje in municijo. To se tiče tudi železnih gardistov. V istem času je vlada razpustila policijo, ki je sestojala iz članov železne garde.
Poročilo zatrjuje, da so ustrelili pet kolovodij, ki so bili odgovorni za zadnje krvave poboje nad odličnimi Romunci. Dva izmed teh sta ubila profesorja Jor-ga, katerega smrt obžaluje vsa Romunija.
Premier Antonescu je zavrnil prošnjo armadnih častnikov, da bi vpeljal v Romuniji vojaško diktaturo. To bi dovedlo do revolucije, pravi premier.
—-o--
Važna letna seja
Gospodinjski klub na Jutro-vem SDD bo imel letno sejo v četrtek 4. decembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se udeleže pol-noštevilno, ker bo treba voliti odbor za prihodnje leto. Po seji bo serviran prigrizek.
industriji, ki jo izvršujejo nemški naciji
Washington, D. C. — Kon-gresnik Dies, ki je na čelu kongresnega odseka za preiskavo protiameriških aktivnosti tujih elementov v deželi, apelira na kongres, da naj bi ta odbor deloval še naprej, kar je vse odvisno od kongresa, če dovoli potrebni denar.
Ta odbor je razkrinkal namero nemških agentov v tej deželi, ki so bili dobro organizirani in ki so delali po navodilu iz Berlina. Ravno tako je razkrinkal takozvano "ljudsko fronto," ki je delala po navodilih iz Moskve. Obe ti organizaciji bi bili povzročili v Zed. državah ogromno škodo, ki bi imela porazen pomen, če bi ne bili pravočasno razkrinkani ravno po tem odboru.
Kongresnik Dies trdi nadalje, da so nemški naciji zaposleni v ameriški letalski industriji in to samo z namenom, da bi zavirali obrambeni načrt in sabotažirali pri novih letalih
ima na rokah dokaze, da se je v petih slučajih odkrilo, da so neznane roke dele v nova letala, ki so bila zgrajena za poskušnjo, kose železa tako, da bi bilo letalo treščilo na zemljo, če se ne bi te sabotaže pravočasno odkrilo.
V nekem drugem slučaju je pregledovalec v neki tovarni svaril vodstvo, naj ne pošlje novega letala v zrak, dokler se še vsega ne preišče. Ker se svarila ni upoštevalo, je letalo treščilo na zemljo. Pri nekaterih letalih se je odvilo vijake, pri drugih se je zataknilo kontrolni sistem itd. Pri nekaterih letalih se je uravnalo mero za gazolin tako, da je mera kazala poln tank gazoli-na, dasi je bil prazen. V petih slučajih se je nameravano sabotažo odkrilo pravočasno, v enem slučaju pa ne.
Ako kongres ne odobri denarja za nadaljno preiskavo Dieso-vega odbora, bo ta prenehal de-Dies pravi, da' lovati 3. januarja.
ANTON KLANČAR JE PRIČEL Z SEZNAMOM JUGOSLOVANOV V CLEVELANDU
200ameriških bombnikov bi ugnalo Italijo
Atene. — Ako bi v teku prihodnjih treh tednov dospelo v vzhodno Sredozemlje 200 ameriških bombnikov in bojnih letal, pa bi pomagali grški in angleški armadi v kratkem času popolnoma poraziti Italijo. To je mnenje angleških in grških poveljnikov.
Kar se tiče italijanske zračne sile na tej fronti prevladuje sledeče mnenje: Fašistična letala so se izkazala zelo slaba pri napadanju vojaških predmetov Italijanski zrakoplovci so se izkazali samo pri bombardiranju
vasi in mest, ki niso zavarovana, ampak odprta, kot na Krfu in v Patrasu. Kjerkoli se pokaže par grških in angleških letalskih škadronov, izgube Italijani takoj ves pogum.
Pri bojih z grškimi in angleškimi letalci v Albaniji so se Italijani izkazali kot jako strahopetni. Toda njih število je veli ko in lahko napravijo mnogo škode grški armadi, kjer nima bojnih letal za kritje. Kjer je bil pa le en grški ali angleški bombnik proti 8 ali 10 italijanskim, fašistični letalci niso upa-
li napasti in grška armada je lah ko nemoteno prodirala.
Italijanski bombniki tudi jako slabo zadevajo, že več dni skušajo razbiti tri mostove čez reko Kalamas, pa se jim to še ni posrečilo. Italijani so se pokazali junake samo tam, kjer se jim nihče ne brani, to je po grških vaseh in mestih. Zato "so pa v vsem času vojne napadli samo eno vojaško napravo na Grškem.
Zato pa, če bi imeli Grki samo
Mr. Anthony J. Klančar naznanja, da je pričel z ogromnim in važnim delom, da bo namreč napravil seznam kulturnih, profesionalnih in trgovskih Jugoslovanov v Greater Clevelandu. Mr. Klančar je nedavno izdal knjižico važnih naših osebnosti v Clevelandu, ki je prva te vrste v kozmopolitskem Clevelandu Toda prihodnje delo bo mnogo popolnejše in obširnejše.
Da bo pa mogel to delo napraviti res v vseh ozirih natančno, naproša Mr. Klančar prijaznega sodelovanja od strani vseh kulturnih delavcev, profesionistov in trgovcev. Le tako > bo mogoče, da bodo v tem seznamu vsi, ki spadajo tje. V tem seznamu; bodo tudi vsa društva, klubi, orga
približno toliko letal, kot jih
imajo Italijani, bi bila Albanija nizacije in njih uradniki v nekaj dneh počiščena fašistov. | Mi to idejo toplo pozdravlja-
mo in če bo seznam res tako popolen, kot ga obljublja izvršiti Mr. Klančar, bomo imeli res nekaj koristnega, skupen seznam vseh naših društev in organizacij in naših trgovcev, pa profe-cionistov in kulturnih delavcev. Taka knjiga nam je zelo potrebna in vsakdo je naprošen, da pri tem sodeluje. Več o tem bomo še od časa do časa poročali.
-o-
Mladinski pevski zbori V četrtek 4. decembra ob osmih zvečer se bo vršila važna seja zastopnikov Združenih mladinskih pevskih zborov. Seja bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Mladinski zbori so prošeni, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na to sejo, ker je zadnja pred letno sejo.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
BESEDA IZ NARODA
0b 25 letnici dr. Presv. Rešnjega Telesa
No. 284
Wed., Dec. 4, 1940
Stari sovražniki si segajo v roke
Kdo bi bil pred nekaj leti mislil, da se bodo kdaj objemali boljševiki in naciii, pa fašisti in boljševiki, pa Japonci in Rusi. Stari sovražniki si danes napijajo s šampanjcem in si obljubujeje večno prijateljstvo. Namen posvečuje sredstva in ti najnovejši prijatelji se oprimejo vsakega sredstva, da dosežejo svoj namen ali cilj, ki je: zagospodovati vesoljnemu svetu. Če bodo to dosegli in koliko bodo dosegli, bo pokazala bodočnost. Bodočnost bo pa tudi pokazala, koliko časa bo trajalo to "prijateljstvo" dednih sovražnikov.
Ko je pred nekaj tedni odhajal iz Moskve komisar Mo-lotov, so bili zbrani na kolodvoru v Moskvi poleg ruskih vladnih oseb tudi zastopniki od nemškega poslaništva. Rusi so klicali svojemu tovarišu za odhodnico: do svidenja! Nemci so mu pa klicali: auf wiedersehen! Jako značilno!
Še pred tem je bil drug važen dogodek v ruski diplomaciji, ko so ruska poslaništva v Berlinu, Washingtonu, Rimu in drugih svetovnih mestih prirejala velike pojedine, kjer je šampanjec tekel od mize. Čudno se sliši to od prole-tariatske države, ki zaničuje vse take prireditve kapitalističnih držav. S temi pojedinami so Rusi slavili 23. obletnico ruske revolucije. Ruska poslaništva so vabila razne odlične osebe in potem čekirala, kdo se je odzval in kdo ne. Po tem so sodili, v koliko druge države upoštevajo Rusijo. V Washingtonu je bila udeležba nekoliko večja kot lansko leto ob istem času.
Toda največji uspeh so imeli Rusi pa v Rimu. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je bil še pred enim letom najglasnejši nasprotnik Rusov, je tresel roko ruskemu poslaniku Gorelčinu, kot bi pozdravljal svojega rodnega brata To je pa tudi vse, s čemer je mogel Ciano pokazati svojo veliko "ljubezen" do Rusov, ker ruski poslanik govori samo lusko, a Ciano si v ruščini ne more niti cigaret kupiti.
Tisti večer, ko se je odpeljal komisar Molotov iz Moskve, se je mnogo njegovih boljševiških tovarišev udeležilo pojedine, ki jo je napravil japonski poslanik. Ta je dobil v Tokyu nalogo, naj pripravi Ruse k temu, da bodo podpisali z Japonsko nenapadalno pogodbo.
Medtem ko so žvenketali s šampanjcem in so se nazdravljale napitnice, so pa pokale bombe in ragljale strojnice na bojni fronti in za fronto. Po Angliji se je tresla zemlja in rušile so se hiše, zadete od nemških bomb, v albanskih gorah so hrabri Grki mlatili po glavah fašistov in na vročem afriškem pesku se vršijo boji med Italijani in Angleži. Toda na obzorju se je pokazala nova možna bojna fronta in to v francoskih afriških kolonijah. Pred par meseci je bil poslan v Afriko kot governer francoskih kolonij general Wey-gand, ki se je baje izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo dovolil osišču zasesti te kolonije.
Za obletnico ruske invazije na Finsko so doživeli drug podoben fiasko Italijani v Grčiji, odnosno v Albaniji. Prav kot na Finskem v prvih dneh boja, so tudi Italijani doživeli strahovite poraze od Grkov. V enem samem spoprijemu z Grki, v bližini Janine, so Italijani izgubili nad 3,000 mož. Italijansko časopisje je spretno zamolčalo poraze svoje armade in šele, ko je Mussolini zamenjal vrhovnega poveljnika grške ekspedicije, je narod zvedel, da je nekaj narobe z "blitzkrigom" v Grčiji.
Angleži z vojaštvom sicer niso dosti pomagali grški armadi, toda so pa na drug način veliko pripomogli k porazu Italijanov. Angleži so z letali vozili Grkom topove, s katerimi edino se more priti bojnim tankom do živega. S temi topovi so Grki popolnoma uničili italijanske kolone tankov. Angleški bombniki so tudi mnogo pomagali s tem, da so preganjali italijanske bombnike, ki so napadali grška mesta. Prvi angleški avijatičar, ki je padel v tem boju, je dobil v Atenah veličasten pogreb, katerega se je udeležil sam kralj Jurij.
Laškega naroda se je polastila velika bojazen, da bodo Angleži začeli bombardirati sam Rim. To je Italijane bolj začelo skrbeti kot pa vojna v Albaniji. K temu je veliko pripomogel angleški minister letalstva, ki je rekel: "Gotovo bomo napadli Rim, kadar bo pripraven čas za to in ne prej!"
Medtem pa deluje nemška diplomacija 24 ur na dan. Hitler, ki je napravil z Rusijo nenapadalno pogodbo, potem pa napadel Norveško, Belgijo, Holandsko, Francijo in Anglijo, ne da bi se glede tega posvetoval z Rusijo, se je zdaj naenkrat spominil svoje vzhodne sosede. Hitler namreč zopet potrebuje dovoljenja od Stalina, ker namerava napasti kraje, kjer ima tudi Rusija svoje interese. Predvsem je to Balkan. Tukaj si Hitler ne upa, dokler ne bo dobil privoljenja od Stalina. Tukaj leži Bolgarija, stara prijateljica Rusije in tam so Dardanele, katere bi Rusija že od nekdaj rada imela. Hitler bo moral Stalinu obljubiti veliko, predno bo ta dovolil nemški armadi prestopiti Donavo.
Poleg tega si Hitler na vse načine prizadeva, da bi zbližal stara sovražnika, Rusijo in Japonsko. To ne bo lahka stvar in Stalin bo veliko zahteval.
Danes še ne vemo, kaj je Hitler obljubil Stalinu, da bo dovolil oomandranje Balkana. Nekaj dni se je celo govorilo, da*je Stalin odsvetoval Bolgariji pristopiti k osišču. Potem so pa nrišle zopet druge vesti, da bo Hitler padel na Balkan v nekaj dneh, da bo pomagal Mussoliniju na Grškem in sam sebi proti Mali Aziji.
Piše Rose Blaž
(Nadaljevanje)
Skozi 25 let obstanka, pa smo s skušale zabavati s tem, da smo prirejale domače in poštene veselice, piknike, igre in zabavne večere. Upamo, da so tudi vse naše prireditve ljudem ugajale. Ves morebitni preostanek pa smo darovale za cerkev in še posebno za oltarne potrebščine. Tako je bila tudi letos, ko se je delala nova cerkev, naša posebna skrb za novi oltar v novi cerkvi.
Ni moj namen hvaliti se tu, koliko smo tekom 25 let prispevale. Zato ve Bog, ki naj vsem tistim, ki ste tako radodarno kaj pomagali skozi vseh 25 let, že tu na zemlji stotero povrne, čeprav mogoče ne z bogastvom, pa vsaj z zadovoljnim in dolgim življenjem. Saj vemo, da le za-dovoljnost napravi človeka srečnega. Po smrti pa naj bo vsem obilni plačnik v nebesih.
Ob 25 letnici pa imamo me članice, posebno še odbornice, eno željo do vas drage rojakinje, katere še niste članice in to je, da pristopite k našemu društvu. Naša goreča želja je, da bi bila vsaka slovenska žena članica tega društva. To bodo največje čestitke za našo 25 letnico, če bomo imele tudi res veliko udeležbo pri sprejemu 8. decembra. Gotovo je v fari nad 600 družin, a članic pa je samo 310. Kaj ko bi še ve žene prišle ob sprejemu v cerkev in pristopile in recimo, da bi vas pristopilo od tistih 300, ki še niste članice, vsaj sto. To bi bil najlepši dar, kar bi jih to društvo sprejelo za svojo 25 liptnico.
Kakor že prej omenjeno, bo 8. decembra minilo 25 let od ustanovitve, zato bomo pa toliko bolj slovesno praznovale ta srebrni jubilej. Zjurtaj ob 7:30 bomo imele skupno sv. obhajilo. Fopoldne ob 2:30 pa se zbiramo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti in 10 minut pred tretjo uro pa odkorakamo v cerkev, kjer bo sprejem novih članic v društvo, govor, pete lita-nije in blagoslov z Najsvetejšim. Po tem opravilu, pa se podamo zopet nazaj v Slovenski narodni dom, kjer se bomo prav pcdomače zabavali in se posedli krog pogrnjenih miz in se kaj pogovorili. Ob sedmih pa bo servirana večerja v veliki dvorani SND.
Tako sem vam opisala 25 letno delo našega društva in slav-nost za 25 letnico. Kaj boste pa sedaj vi mislili na to. Upam, da ne boste vse skupaj prezrli in ostali doma, ampak recite, da se tu vi osebno udeležite naše slav-noti, kjer boste lahko osebno čestitali tem našim pogumnim ženam ustanovnicam, ki so pred 25 leti ustanovile to prekoristno društvo Presv. Rešnjega Telesa.
Vi člani in članice posameznih društev, ako ste dobili povabilo ali ne, ste vseeno prošeni, da se odzovete in udeležite te naše slavnosti s svojo zastavo in sicer korporativno. Saj menda vaste, da smo se tudi me vselej rade odzvale vašemu vabilu in se bomo tudi še v bodoče.
Kaj bo pa zvečer? Navadno imamo zvečer večerjo. Tudi me bomo napravile okusno večerjo in po večerji pa se bo razvila lepa domača zabava. Navzočih bo več odličnih osebnosti, ki nam bodo povedali marsikaj zanimivega. Predstavljene bodo tudi ustanovnice (31 po številu). Na prograngu bodo tudi razne de-ldamacije in petja pa toliko, da bo vse veselo.
Naj vam navedem še sedanji odbor: predsednica Ana Gliha, podpredsednica Mary Hoge, tajnica Rose Blaž, zapisnikarica
Anna Jakič, nadzornice Mary ICenik, Mary Pucel in Kar. Cer-gol.
Končno pa naj izrečem še najlepšo zahvalo dnevniku Ameriška Domovina, kateri nam je bil vseh 25 let tako blagohotno na razpolago. Prav tako lepa hvala č. g. kanoniku J. J. Omanu, Father Slapšaku, vzornemu duhovnemu vodji našega društva in Father Bazniku za vsakokratne dobre nasvete, kadar smo za kaj vprašale. Lepa hvala pa tudi cenjenemu občinstvu, ki je skozi 25 let tako lepo skupno z nami sodelovalo in nas obiskovalo na naših prireditvah in nam tako pomagalo do boljšega uspeha. Vsem skupaj kličemo: Bog plačaj, če ne na tem svetu pa gotovo v večnosti.
Vsi skupaj pa sprejmite lepe pozdrave in na veselo svidenje na naši 25 letnici v nedeljo 8. decembra.
Podružnica št. 25 SŽZ
Naša podružnica št. 25 Slo-venske ženske zveze je obhajala 24. novembra v Knausovi dvorani svojo 12 letnico obstanka. Prirejena je bila lepa igra "Denar." Naš Izobraževalni klub se vselej potrudi, da imajo gledalci par ur vesele zabave.
V imenu podružnice se prav lepo zahvaljujem vsem igralcem, ki so se tako potrudili in izvršili svoje vloge po najboljši moči. Prav lepa hvala sekstetu Baragovega Glee kluba za tako lepo petje med dejanji in gdč. Kar-linger, ki jih je spremljala na piano. Mr. Joseph Zelle nam je uredil vse potrebno na odru in zato smo mu tudi dolžne zahvalo. Mr. Sušnik nam je pa še vselej in tudi sedaj posodil pohištvo, ki srno ga rabili na odru. Lepa hvala Mr. Sušnik za vso vašo prijaznost.
Cenjene sestre, v pondeljek 9. decembra se bo vršila ob osmih zvečer naša glavna letna seja. Pridite v velikem številu, da si boste izvolile odbor, ki bo res v pravi sesterski ljubezni deloval za naše ideje in še za večji napredek slovenskega ženstva v Ameriki.
Margaret Tomažin, predesdnica. -o--
Collinwoodski drobiž
Povečani prostori Prijazen in postrežljiv gostilničar Martin Kožar, 1049 E. 185 St., dokončava pridelavo povečanih gostilniških prostorov. Sedanjim gostilniškim prostorom je dodal še dve sobi in jih vključil v skupni lokal. Vse bo tudi na novo dekorirano. Poleg povečanih trgovskih prostorov je v prvem nadstrojju dodelal tri velike sobe in v ozadju hiše dve zidani garaži.
Zajčji lov brez puške Naš dobri poznanec in dolgoletni naročnik Luka Terček ter preddelavec pri N. Y. C. železnici in stanujoč na 15621 Holmes Ave. lovi zajce v vrečo brez vsake puške in streljanja. Zajčki in celo dobro rej eni priskačejo sami do njegove koče, kjer dela, potrkajo na vrata in odskočijo nazaj med skladovnice zloženih železniških pragov ter potrpežljivo čakajo, kdaj bo prišel Mr. Terček z vrečo, jo nastavil na enem koncu in ukazal sinu John-nju kdaj naj ukaže zajčku skok na drugem koncu. Vsak teden vjame enega brez vsake muje in godrnjanja. Značilno je to, da pridejo zajci1 sami v osrčje mesta prosit naj jih kdo vjame v času, ko naši lovci zastonj celi dan lomastijo po robidovju in grmovju brez da bi kje videli zajčji repek. Znati se mora.
Prireditev zmage Slovenski demokratski klub 32. vavde bo 12. januarja pro-
slavil demokratsko zmago ter priredil v Slovenskem domu na Holmes Ave. velik ples in prosto zabavo. Odbor je pridno na delu, da se bo prireditev dobro obnesla.
Pismo iz Washingtonu
Po naročilu predsednika Franklin D. Roosevelta je bilo Slovenskemu klubu 32. varde po osebnem tajniku predsednika poslano pismo, v katerem se Roosevelt zahvaljuje za častitke kluba, katere so mu bile poslane ob času poseta v Clevelandu. Pismo nosi lastnoročni podpis Stephen Early, Secretary to the President.
Slovenci in šerif O'Donnell
Uradno štetje v volivnemu odboru izkazuje, da so naši tako-zvani slovenski precinkti v 32. vardi dali šerifu Martin O'Don-nell-u 5,677 glasov, med tem, ko je v teh precinktih prejel protikandidat Barry 2,217 glasov, čle prištejemo 13 slovenskim precinktom ostale naše glasove, ki so razdeljeni po drugih precinktih lahko mirno rečemo, da večino nad 4,000 glasov je prejel 32. vardi O'Donnell od Slovencev.	J.P.
Hrvatje vas vabijo
Hrvatje v Newburgu vas vabijo na domačo plesno zabavo, ki jo priredi odsek št. 403 HBZ z mladinskim odsekom št. 191 HBZ v nedeljo 8. septembra v Poljski Sokol dvorani na 7146 Broadway Ave. Zabava se prične ob sedmih zvečer in bo trajala do 12 ure.
Vstopnina za otroke je prosta, starši pa bodo le malo prispevali za pokritje stroškov.
Na to zabavo ste prav prijazno vabljeni vsi člani odseka št. 403 HBBZ in mladinskega odseka št. 191 HBZ in s seboj pa pripeljite tudi svoje prijatelje. Vabljeni pa ste sploh vsi Hrvati in Slovenci ter Srbi in sploh člani HBZ. Za ples bosta igrala Eddie Zabukovec in John Gu-čanac. Vas pozdravlja in vam kliče na svidenje,
Andy Tumbri, ta j.
činstv^o, kdorf želi vddeti "Ko-! vačevega študenta" in obiskati "Slovane," da pridete prav gotovo v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. v nedeljo popoldne. Spodaj podpisani pridem s svojim štabom na oder točno ob treh popoldne. Pridite, vstopnina je samo 50 centov, za ples pa 25 centov. S pevskim pozdravom,
Kovačev študent.
-o-
"Kovačev študent" pri Slovanu
Cenjenemu občinstvu širom Gleveflanda in okolice nazina-njam, da sem ravnokar prispel v Cleveland — v ameriško slovensko metropolo — jaz Kovačev študent s svojim štabom iz Ljubljane, kjer sem študiral "kanonsko pravo." Sedaj se nahajam med vami, dragi prijatelji.
Toda, ker pa nimam stalnega bivališča in imam zelo veliko število prijateljev, pa ne morem vseh obiskati posamezno, ker je čas prekratek in moram odpotovati naprej že 9. decembra, zato sem se namil, da se bom za v nedeljo 8. decenjbra nastanil v Slovenskem delavskem domu popoldne in zvečer. Torej na svidenje v nedeljo na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., da dam tako priliko tudi drugim prijateljem, ki mi jih ni mogoče vseh osebno obiskati, da se malo razvesele v moji družbi in družbi mojega štaba.
Kmalu pa bi bil pozabil povedati, da mi gre pevski zbor "Slovan" iz Euclida sto odstotno na roke v vseh ozirih in bodo sodelovali z menoj na programu, da boste imeli lepši užitek, ko boste slišali njih ubrano petje pod vodstvom pevovodje Mr. J. Nagel-a.
To so vam fantje od fare (če so prav sami možje). Pravijo, da boste videli tudi živo %sliko, ki jo bo vprizoril Statuette Club pod vodstvom V. Coffa in "Slovani" pa bodo zapeli cel venec slovenskih pesmi, ki vam bodo prav dobro ugajale. Za vse ljubitelje slovenske pesmi bo to vesel in užitka poln dan.
Torej vabim vse cenjeno ob-
Decembrska ali dvanajsta številka "Novega Sveta"
Te dni bo izšla dvanajsta ali decembrska številka družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino:
"Zedinjenje," uvodni članek; "Pregled," političnih dogodkov; Iv. Zupan: "Bjožični zvonovi," pesem; "Zgodba najlepše božične pesmi," zgodovinska črtica; Fr. Gruber: "Sveta noč," božična pesem; France Bevk: "Božični zvonovi," črtica; —č.: "Turki na Dolenjskem," zgod. črtica; "Starodavna odkritja"; "Rev. P. Edward Gabrenja," življenje pis; P. Evstahij: "Ti misliš," pesem; J. M. Trunk: "Tihe ure": "Kaj ti mora biti vera?" premišljevanje; J.M.T.: "Iz narave," zaključni članek; Joseph žele: "Kje dom je moj?" črtica; "Slovenski pionir," zgodovinsko opisovanje Narodnih domov in družin v Clevelandu; "Dom in zdravje," zdravstveni, gospodinjski in drugi nasveti; "Za smeh in zabavo"; Josip Prem-rov: "Zvesta srca," roman; "Kazalo tretjega letnika Novega Sveta."
Kakor vse dosedanje, tako je tudi ta številka nadvse zanimi va in jo bodo vsi čitatelji gotovo veseli. "Novi Svet" je edina te vrste slovenska revija v Ameriki, ki je s svojim družinskim značajem in s svojo pestro vsebino primerna za vsako slovensko družino v Ameriki.
"Novi Svet" je zelo primeren predmet za božično darilo, ki ga lahko vsak pokloni svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu, bodisi tu ali v starem kraju. "Novi Svet" bo vaše voščilo dvanajstkrat ponovil skozi celo leto onim, katerim bi ga poklonili kot dar za božične praznike. Naročite ga svojemu sorodniku ali pa prijatelju za božično darilo. Stane letno samo $2.00. Naročila sprejema Uprava "Novi Svet," 1849 West Cermak Road, Chicago, Illyiois.
paj 355,000 tonami; 6 matj; nih ladij za letala s 138, 40 križark s 300,000 tona®1 32 torpednih rušilcev s 56,0" tonami in 100 rušilcev z 120,000 tonami; 15 podmor® s 16,000 in okrog 60 pod"101^ z neznano tonažo ter ogronl f število pomožnih enot 0°v, min, lovcev podmornic, nos cev, motornih torpe«0 itd.). Vse nove ladje obsež« skupaj blizu 1,200,000 ton
Od oklopnic jih bo stopi10,„ vsak čas v službo. Vsak« imela po 35,000 ton in Po topov kalibra 381 mm, P0' torpedov, številnih manjših pov in vodnih letal. Vse r .,
jajo okrog 35 vozlov hi
tros"'
Geor*e
«puke «J#
»s

Kaj grade angleške ladjedelnice
Da je vojna mornarica, kljub uspešnemu vojskovanju z letali še vedno odločujoče orožje, dokazuje dejstvo, da gradijo velesile ogromno število vojnih ladij. Že pred pričet-kom sedanje vojne je obsegal angleški gradbeni načrt 660,-000 ton novih enot, takoj po izbruhu sovražnosti pa so Angleži »svoj pomorski program skoraj podvojili. V zgodovini Velike Britanije ne beležijo tako velikega števila vojnih ladij, ki bi bile v gradnji isto-'častno, kakor sedaj. Važno pa je tudi to, da bi morale biti nove ladje po prvotneih načrtu izdelane do konca 1942. leta, po novem načrtu pa bodo dokončane, čeprav jih gradijo mnogo več, že konec prihodnjega leta, kar bo omogočilo pospešeno delo odličnih angleških ladjedelnic. Poleg tega pa gradijo vojne ladje za Anglijo tudi njena čezmorska posestva, tako Kanada kakor tudi Avstralija, kjer so bile pred nedavnim dovršene nove ladjedelnice. Kanada je že izdelala 83 vojnih ladij in to torpedovk, lovcev min in lovcev podmornic. Take ladje so v sedanji vojni zelo važne.
Danes dovršujejo angleške ladjedelnice z vso naglico sledeče ladje: 9 oklopnic s sku-
I
Imenujejo se "King V." "Prince of Wales", of York", "Beatty" in ^ coe". Malo pozneje bosta delani bojni ladij	e
"Temeraire", ki bosta 1 j, vsaka po 40,000 ton in P^,, }i8j znatno močnejših topov. u , ^ oborožitev bo taka kako| ^ ^ ostalih petih, prav tako hi ^ Dve oklopnici pa bosta , čani prihodnjega leta. J (i) bo imela po 50,000 ton, reK. no hitrost, topove z °'(1-0fjep( mm kalibra in silne 0
Gradnjo oklopne, pose^fK) zadnjih dveh, držijo največji tajnosti. ' , Matične ladje za 1« ^ bodo tudi odlikovale z ^ hitrostjo in z močno ^ji vijo, kar je dosedanji"1 6 ladjam v veliki men stajalo.
Iz domovine
e.
V0Ci k in "I)
De, 'fes "T< atj
"D; ''Al
•i
—Svinja ugriznila p< dekletce.—2-letna IvaI? gVef tav šek, hčerka dninarice ne, je s kruhom krmila jj ^o ^ Pri tem jo je svinja ta ^ ^ no ugriznila v roko, ^ $ ^ kletce morali prepelj® 1 ^ riborsko bolnišnico.
—Smrtna nesreča P? ga gostilničarja.—-Iz 'g, poročajo: Na prav " ]eu način je zadela smrt 0 ^ ga gostilničarja Rudol* j nlemška, ki si je pred' 9 ti postavil hišo na vr^UfCi. visokega prelaza čr111. cesti Kamnik — Zadnje deževje je i"aZ. j e zemljo za hišo, v ka*e Jj dil gostilno. Pritisk ^ v K plasti je nagnil sten0 in tudi betonska PloSC ! tvorila strop kleti, Je f Stena je še pritisnile vina. Pustolemšek j® ^jv valiti sod od zidu, Prl maknil oporo in betoni ki ni bil armiran, se j. nanj in ga pokopal P° „j
Težko ranjen je klica ViC( moč ženo, ki je san1*1.. ,|i ^ rešiti moža. To pa se '

srečilo, ker so bi'e ^ plošče pretežke. Še'e šli daljni sosedje, nesrečenca na dan. t" ^ no poškodovan. Ime^fi
ljeni obe nogi in
je takoj izdihnil. bj|
dolf Pustoslemšek Je „ jo' 0
no marljiv in podjete^ri *
K
K
t<"f' ki s

je njegova tragična dila splošno sočutje- ft
iiiiiiuiiiiimiiii
Če
verjamete al' pa ne
imiiittitiimitiii
"Tonček," vpr» učenčka, "kaj postaj ka, ki vedno misli le	(
lo, na dušo pa Pozab^/^
"Zredi se," se Tonček.
A
i«os
Tujec pride v sta^ J dih zakoncev, ki močno prepirala.
"da
reče v zadregi,	^
domač pomenek, i'a

hSe,
"tir;
«5 S,
V
■S
Srn j,
v
Ha
Vi
gospodarjem."
•"Kar malo se ""viiO^oj ženica, "pravkar ob^jfl^ei oe vprašanje in v Pal* ^ P i: ^ mo videli, kdo pr^'.,, §\ gospodar v tejle hi8'"

txrxxx

xixixiiiiiiiixiiriiixiiiiixiiixrixixiiinxip
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
XriTTTTTTTgTTTIgTTTT*TTTTTTTTTTTTXXTTTrXXriXriXXX*~
ali
k-
"Oprosti! Z vsemi rodovi ži-
Hrno v miru, četa Opat nas je
sPremljala in se vrnila šele, ko
bilo nobene nevarnosti več za
Yume šotorijo daleč odtod.
slutili nismo, da hodi nji-
l0v poglavar Vete j a po teh go-
m- Sqwawe in otroke pusti
tSak bojevnik pri miru.
Vete j a pa nas je spoznal in
Hal na nas. Nisva še bojev-
nimava še imena. Tudi
še nimava, le lok in pušči-
Nisva se mogla braniti. Brž
poskakali s konj in zbežali
v stene. Tam smo se skri-
ln Če bi bili sovražniki priple-
za nami, bi jih bili postre-
! puščicami.
bili bi izgubljeni, da nas
si rešil. Kajti ko je Vete ja
■ H da nam ne more do živega,
Poslal Gaty jo, svojega sina,
°vinku na vrh skale in od
^ bi nas bil gotovo zadel."
.m belokožec je tudi stre-; Sal
'Da. Pa mu nismo storili ni-
8ar in ga vobče niti poznamo
Dal je celo Gaty ji svojo
°Cevko, ko je šel na skalo."
.drl je nož in zamahnil z
T1 po zraku :
zato bo umrl, ko se spet
!Cava! Dobro sem si zapom-
' "iegov obraz."
e^ku je bilo videti, da misli fes.
Torej poglavar rodu Yuma .peljal na vas —? Poznaš tega rodu?" 2JeO Da."
j j ^i veš, kaj pomenita bese-S<e V šala?"
}vi«l Vem< pomenita 'Roka' ki ' ob tla.' Tako je ime veli-belemu lovcu, prijatelju
lep' o
K
E

" N,
idr
i/. <
eVl j ■
& ijo
f.
i«1 A
v> I"
. p1
fl> tio1
efl1 je
od i
tel
5e
t0'
ega Winnetoua, poglavar-
tel tomahawka.
Dal vama bom spomin na dan, ko vas je napadel in strahopetno zbežal. Pojdimo!"
Šli smo na mesto, odkoder sta streljala "pogumna" napadalca.
Poleg repetirke sta ležali eno-cevki in poglavarjeva pištola Moja krogla je prodrla skozi ročaj pištole v poglavarjevo pest, strel je bil top in rana mnogo nevarnejša, nego če bi mu bil roko prestrelil gladko. Sam si je bil kriv.
Plen je bil moj. Podaril sem dečkoma enocevki in starejšemu povrh še pištolo. Tak mlad Indijanec navadno ne nosi puške, dokler še nima imena, gotovo sta bila vesela velikega darila, pa molčala sta, niti trenila nista. Kajti Indijanec mora premagovati čuvstva, veselje prav tako kakor žalost.
Ubežnikoma se je zelo mudilo. Niti Gaty j eve g a konja nista utegnila vzeti s seboj. Lepa žival je bila, podaril sem jo sestri. Moško sedlo je ni motilo, Indi-janke jezdijo po moško.
Stopili smo še k ustreljenim konjem Mimbrenjev. Junaška napadalca si nista upala pod skale, izpostavila bi se bila puščicam. Obilo tovora so imeli Mimbrenji ,darove Opat za očeta in prijatelje pa tudi za dečka. Naložili smo tovor uplenjenemu konju in vzeli s seboj tudi sedla in jermenje ubitih konj.
"Pogledal bom še na skalo, kjer leži truplo Malih ust," sem dejal. "Počakajte v dolini!"
"Ali bi nam naš veliki prijatelj dovolil, da smemo iti z njim?" je prosil starejši.
"Pa dobro! Pojdita z menoj! Sestra naj ostane za stražo pri konju!"
Splezali smo na vrh skale in stopili /na podveso. Truplo je
Zahvala
V prav prijetno dolžnost si štejeva, da se tem potom iskreno zahvaliva številnim dragim prijateljem, ki so nama v počast za 25-letnico najine poroke priredili tako presenečenje (Surprise party) in sicer dne 19. oktobra v Willow Garden na East 222nd St.
Oba sva premišljevala in še danes ne moreva verjeti kako je mogoče koga tako speljati kot so naju. Mr. Ernest Luzar naju je prišel iskat, da naj greva z njim na party od Bliss Coal Co. Ko prideva tja in zagledava o-krog naju tako množico znancev, ki so kakor na povelje zakričali: "Surprise!" — sva tudi midva pomagala kljub temu, da nisva mogla vedeti komu velja ta klic.
Ko pa so nama dopovedali, sva se pa naenkrat zmedla, ter nisva mogla priti k sebi. od takega presenečenja. Obšli so naju občutki, ki se ne dajo popisati.
Zahvalo naj sprejmejo Mrs. Malovašič, Miss Zibert in Mrs. Ernest Luzar, ki so vabili prijatelje. Posebna hvala Mr. Luzar-ju, ki jih je vozil okoli. Dalje hvala sledečim: Mr. in Mrs. Charlie Turk, Mr
'Wev. Beli ljudje mu pra-°ld Shatterhand." Tako — ? Ga poznaš?" °znam ga. Videl sem ga že. ležalo prav tako, kakor je le-! ^algu mokaši se je boril ob strani s Komanči in pil calumet večnega prijava.
jjfcaj vprašaš?"
h«
e' Jj
fite ja je izrekel tiste bese-
, 0 sem mu prestrelil roko." Jtno me je poučil: °vedal je tiste besede, ker
»lu
prestrelil samo roko, me-
k«5' v
''■J
ilJ"5
bi ga bil ubil. Tako stori Did Shatterhand. Nobene-s°vražnika ne ubije, ako le l mu pusti življenje. Rani * jtlIla tako, da mu ni več neva-
( %ova krogla je nezmotlji-puški ima, težko medico, ki ji je kos le močen 'A in pa lahko, kratko pu-, je v njej toliko krogel, ^ko z njo strelja brez pre
zin, Mr. in Mrs. Mike Drensak, tek Sr., Mr. in Mrs. Joe Kern, Mr. in Mrs. Mike Zander, Mr. in Mr. in Mrs. Anton Godina, Mr. Mrs. John Malovasich, Mr. in in Mrs. Vicic.
Mrs. Frank Stupar.
Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Anton Obreza, Mr. in Mrs. Frank Kavcic, Mrs. J. So-dja, Mr. in Mrs. Louie Sodja, Mr. in Mrs. Anton Glazer, Mr. in Mrs. Andrew Zupane, Mr. in Mrs. Phillip Malovasic, Mr. in Mrs. Klemen, Mrs. Murgel, Mr. Peter Malovasic, Mr. in »Mrs. Frank Meserko, Mr. in Mrs. Fr. Vilar, Mr. in Mrs. Frank Ba-nich, Mr. Frank Banich, Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. Matt Velikonija, Mr. in Mrs. Carl Kokel, Mr. in Mrs. Rudolph Ko-sic, Mr. in Mrs. Frank Narobe, Mr. in Mrs. Matt Zandar, Mr. in Mrs. John Maizel, Mr. in Mrs. Joe Sustarsic, Mr. in Mrs. Joe Vrh, Mr. in Mrs. Jack Plemel, Mr. in Mrs. Joe Pavlic, Mr. in Mrs. Joe Pintar, Mr. in Mrs. John Vintar, Mr. in Mrs. Martin Kostansek.
Miss Anna Novosel, Mr. John Galich, Mr. in Mrs. Frank Gom-bach, Mr. in Mrs. Frank Mergec, Mr. in Mrs. Frank Mahne, Mr. in Mrs. John Bencic, Mr. in Mrs. A. Prezelj, Mr. in Mrs. Rudolph Baitts, Mr. in Mrg. John Jane, Mr. in Mrs. Komatar, Miss A.
H. Y. Atchabah, Mr. in Mrs. ^Komatar, Mr. in Mrs. Joe Ur-
John Novak, Bliss Road Co., Mr. in Mrs. Blaz Pirnat, Mr. in Mrs. John Hrovatin, Mr. in Mrs. Tončka Jevnik, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. John Zu-ich, Mr. Carl Kokel, Mr. in Mrs. Frank Vidensek, Mr. in Mrs. Anton Malovasic, Mr. in Mrs. Anton Starich, Mr. Frank Zajc, Mr. in Mrs. Frank Markic, Mr. in Mrs. Gregorc, Mr. in Mrs. Joe Udovicli, Mr. in Mrs. Anton Gr-
Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, Mr. in Mrs. Peter Erjavec, Mr. in Mrs. Frank Novak, Mr. in Mrs. Joe Metelko, Mr. in Mrs. Burja, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. in Mrs. Anton Vrh, Mr. in Mrs. J. Luzar, Mr. in Mrs. Lou Izanc, Mr. in Mrs. Victor Vidensek, Mr. in Mrs. Joe Zelle, Mr. in Mrs. Paul Tanko, Mrs. J. Yontez, Mr. in Mrs. Andrew Artel, Mr. in Mrs. Anton Bokal, Mrs. Majka, Mr. in Mrs. L. Levstik, Mr. in Mrs. Anton Znidar-sic, Mr. in Mrs. Jack Susel, Mr. in Mrs. John Hribar.
Mr. in Mrs. Gerl, Mr. in Mrs. Martin Kuhar, Mr. in Mrs. Fr. Mavrich, Mr. in Mrs. T. Oblak, Mr. in Mrs. John Tomsic, Mr. in Mrs. Starman, Mr in Mrs. Tony Vesel, Mr. in Mrs. Frank Pečjak, Mr. in Mrs. G. Urankar, Mr. in Mrs. Jack Skerjanc, Mr. in Mrs. Joe Noda, Mr. in Mrs. L. Petric, Mr. in Mrs. Joe Kuha-rich, Mr. in Mrs. Kosec, Mr. in Mrs. Andrew Gerl, Jr., Mr. in Mrs. Andrew Bavdek, Mr. in Mrs. Frank Pozar, Mr. in Mrs. Joe Durn, Mr. in Mrs. Albin Fi-lipic, Mr. in Mrs. Jack Zakovsek, Mr. in Mrs. Harry Workman, Mr. in Mrs. Roy Workman, Mr. in Mrs. Valencic, Mr. in Mrs. Gilbert Dobida, Mr. in Mrs. Jack Cebul.
Zahvalo naj sprejme tudi Mr. Matt Klemen za krasno cvetje, ki ga je dal, s katerim so okrasili mize.
Hvala kuharicam Mrs. Rija-
bančič, Mrs. Skerl, Mr. in Mrs. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Mišic, Mr. in Mrs. John Brani-sel, Mrs. Poznik, Mr. in Mrs. W. W. Springer, Mr. in Mrs. Anton Ogrin, Mr. in Mrs. Frank Vih-telich, Mr. in Mrs. Andrew Bo-zich, Mrs. M. Bradach, Mrs. Markovich, Mr. in Mrs. Joe Postjvec in Mrs. Perko, ker ste na-Mr. in Mrs. A. Kuckling, Mr. in!pekle in nacvrle, ter nakuhale
Mrs. John Occipintti. Mr. in Mrs. John Tanko, Mr.
toliko dobrih jedil in peciva, da je bila miza kar obložena teh
dina, Mr. in Mrs. Jerry Janko- in Mrs. Al. Sajovec, Mr. in Mrs. dobrot.
vich, Mr. in Mrs. Anton Zgonc,; Kunstel, Mr. in Mrs. Susnik, Mr. Mr. in Mrs. George Skilian, Mr. J in Mrs. Znidarsic, Mr. in Mrs. in Mrs. Mike Skerjanc, Mr. in | Charlie Lampe, Mr. in Mrs. John
Mrs. J. R. Hill, Mr. in Mrs. A. T. Fischer, Mr. in Mrs. Joe Hren, Mr. Jim Cerne, Mr. in Mrs. Frank Nachtigal, Mr. in Mrs. Slejko, Mr. in Mrs. Joe Toma-
Stibil, Mr. in Mrs. John Filipic, Mr. in Mrs. Louis Cebul, Mr. in Mrs. Louis Kretic, Mr. in Mrs.
Zahvalo naj sprejmejo točaji, ki so točili: Mr. John Novak, Mr. John Malovačič, Mr. Jack Krasovec in Mr. Jack Lenich. Hvala dekletom, ki so nosile na mizo: Miss Josephine Petruska,
J6hn Jager, Mr. in Mrs. Frank Miss Anna Zgonc, Miss Mary Kalan, Mr. in Mrs., Frank Sve-:Koscak, Miss Rose Zallar, Miss
■	'	.<•■> if nhrr*
i
je bt*!1!
fl'

Siknil je, me gledal, oči so ^visele na medvedarici. se je obrnil k bratu in se-
,ter pokazala na puško: ^ —! Slep sem bil -! jti \ J^li bojevnik je zadel naše-"ražnika na veliko razda-gova krogla ne zgreši ni
gel mladi Indijanec, ko se je pripravljal, da bi streljal na Mimbrenje. Roke so mu do laktov visele črez rob in držale puško. Sklonil sem se, mu vzel puško in potegnil truplo na podveso.
"Uff —! Uff —!" sta vzkliknila dečka.
Obe krogli sta zadeli v glavo. Slučajno sem pogodil na tako daljavo, o "mojstrskem strelu" pa so gotovo kmalu nato pripovedovali pri vseh taborskih ognjih kakor je to v navadi na divjem zapadu.
Mimbrenja sta mu pobrala, kar je bilo količkaj vredno vzeti, truplo smo pustili na skali ko sem vzel s seboj, vzel s seboj.
Zelo me je zanimalo, kdo bi bil beli človek, ki je spremljal Velika usta. Dvocevka je bila njegova last, posodil jo je poglavarjevemu sinu. Pregledal sem jo.
i
lj • "oglejta težko puško, ki a v rokah —! In tamle le-^ ena puška, tista, ki je z Hv ete ji zdrovil roko —! Po-r 8a je imenoval Ta ve ša-
f

m
If ^
16	! Pred velikim belim bo-
V kopitu sta bili vrezani črki R inW . Nehote sem mislil na ime Weller in na človeka, ki je pred dvema dnevoma prišel z nekim indijanskim poglavarjem na razgovor k Meltonu. Weller da je, sem tistikrat sumil, oče ladijskega sobarja. In človek, ki sem ga danes srečal v družbi z indijanskim poglavarjem ^ -jivo odstopita in se pri-1 Vete jo, je imel puško z vreza
Nekje m francoski obali so te nemške postojanke s protizračnimi topovi, ki pa so vsi namer jeni preko Rokavskega preliva proti Angliji. Po poročilih ti topničarji vedno streljajo in to pa radi tega, da ne pridejo iz vaje in da so vedno v pripravljenosti proti napadeIccm. ,
j^fti stojimo, ki je o njem o" t|ij °ee, da se ne more meriti
S t
v
In vendar je tudi oče ve-
h Jevnik!"
oVVlC0 pretiraval. Pa mislil je
aC > J $
bi*
L
lraval je, prav po indi-
h
|| L°pili so in se res globoko V°nili. Podal sem jim roko. l'es mi je ime Old Shat-Otroci ste mojega po-
in slavnega prijatelja
5 ,
[ ^ tj^e srce je veselo, da sem it1''1 pf* i . 0 pravem času in vas re-ttorbii sem vašemu sovra-nikdar več ne bo vih-
no začetnico W —.
Kar vsiljevalo se mi je prepričanje, da sem danes videl starega Wellerja. In Vete ja da je tisti poglavar, ki je pred dvema dnevoma tičal za grmom in čakal na pogovor z Melto-nom —. Najbrž je bil tisti večer poleg tudi Gaty ja, njegov sin.
Sestavil sem si dogodke takole.
(Dalje prihodnjič.)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
V Miami, Florida so poslali poulično železnico v pokoj in jo nadomestili z busi, kakor so to naredila že tudi druga večja mesta. Slika nam kaže sprevod z zadnjim vozom poulične Železnice ob vsCtki strani korakajo po štirje "pogrcbci," ki spremljajo ta voz na .zadnji poti.
Rose Marie Susa in Mrs. Alice Novak.
Zahvalo izrekava fantom godbe "Bled", ki so nama zaigrali par komadov v počast, ter pevcem pevskega zbora "Slovan", ki so nama istotako v počast zapeli par tako lepih pesmi. Hvala godcem pri Malovašič orkestru, ki so igrali take poskočne polke in lepe valčke.
Cenjeni prijatelji! Ta dan bo zapisan v najinem srcu kot najlepši v življenju. Vsem ponovna hvala za vse kar ste žrtvovali za naju.
V enakih slučajih pa se bova rada odzvala, da povrneva po svoji najboljši moči.
Mr. in Mrs. Andrew Pirnat 1288 East 167th St.
Lovil jo je, pa ga je ona ujela
(Nadaljevanje)
Ko sta bila v soboto proti večeru sama v pisarni, je Branko zdajci rekel Dušanu:
"Gospod Potokar, ali veste, da vam je vaša nevesta nezvesta?"
Potokar je planil s stola in zastrmel v šefa kakor v strahu, ali ni morda nenadno zblaznel.
"Nevesta je," je ponovil Branko. "Z drugimi moškimi se zabava."
"S kom neki?"
"Z menoj!"
Ves prepadel je zastrmel Dušan Potokar v svojega šefa v domnevi, da se mu je zmešalo.
"Ne, nisem blazen, Potokar," je rekel Branko Borovec.
"Potem pa sem jaz!" je odločil Potokar. "Gospod Borovlec, pomislite, kaj ste rekli. Saj moje Nine sploh ne poznate."
"Ni tako," je menil Borovec hladno. "S takimi mladimi damami se je lahko spoznati."
"Gospod Borovec!"
"Le mirni bodite!"
"Kako pa naj ostanem miren!" je vzrojil Potokar. "Kdaj in kje ste se seznanili z Nino ?"
"Gospod Potokar, žal mi je, da se mi je zahotelo razkrinkati vašo nevesto. Tako neodkritosr-čna se mi je zdela, da ji nisem mogel zaupati."
Potokar je hotel nekaj reči.
Pa ga je prehitel šef. "Vašo Nino sem srečal pri kavarni. Videl sem, kako preveč je bila prijazna z raznimi moškimi, pa sem sklenil, preizkusiti jo. Nagovoril sem jo, kakor da bi jo bil že dolgo poznal. Ona je šla na to. Jutri dopoldne se sesta-neva pri vodometu v Tivolskem pfirku in potem poj deva na Rožnik.
Potokar je sedel za pisalno mizo in z obema rokama podpiral glavo. Zdaj pa je planil po-koncu. "Tako?" je rekel zate-glc, a v njegovem glasu ni bilo nikakega obupa.
"Pridite jutri ob 9. na Rožnik, pa boste videli."
"Dobro," je soglašal Potokar. Pridem. Toda nikar ne mislite, gospod Borovec, da ne zaupam svoji Nini."
Bilo je lepo pomladno jutro. Topel veter je pihal in solnce je sijalo.
Branko Borovec je stopal p.? drevoredu proti vodometu. Kmalu je zagledal mladenko v mo drem oblačilu in z rdečim klobukom.
Vsa razigrana ga je pozdravila. "Gospod Franjo Jankovič, dolgo ste me pustili čakati."
No, razigranost jo bo že mi-j nila, si je mislil Borovec, ko jo I bcm razkrinkal pred Potokar-i jem.
"Pa, lažete se tudi, gospod ! Jankovič," je rekla, j "Zakaj pa?" je bil Borovec skoro prestrašen.
"Rekli ste, da ste že bili v naši pisarni. Pregledala sera vse knjige, a nisem našla vašega imena. Zapisani bi morali biti v'knjigi, če bi kdaj imeli z nami posla. Z odvetnikom doktor-
jem Brezovarjem še torej niste v stikih."
"Saj tudi nisem rekel, da sem bil v Brezovarjevi pisarni."
"A tako," je rekla in se nenadno zasmejala. Na um ji je morala pasti posebno šaljiva misel, da je bil njen smeh tako prisrčen.
čim bolj jo je gledal, tem bolj se je zdel sam sebi Judež Iskar-jot, toda spet in spet si je rekel, da njena neiskrenost ne zasluži obzirnosti.
Ko sta krenila proti Rožniku, je menil: "Nekdo mi je rekel, da ste zaročeni."
Mladenka se je spet zasmejala. "Kaj vse čenčajo ljudje. Pa če bi tudi bila, saj zaročen še ne pomeni omožen. če bi bila res zaročena, pa bi mi naenkrat postal nekdo drugi bolj všeč . . ."
"Bi se zaročenca kar gladko otresli, kaj ne?" je dopolnil njen stavek.
Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
—Ptuj.—Dvig cen moki. Komaj je bila objavljena uredba o enotni krušni in beli moki, že so trgovci pritisnili ceno moki navzgor. Tako prodajajo belo pše-nično moko zdaj po 7 din ali še dražje, čeprav so to deloma še stare zaolge, nabavljene po mnogo nižjih cenah. Posebno na deželi, kjer je v večjem kraju le en sam trgovec, se cene neznosno navijajo in tako zlorabljajo malega človeka, ki živi iz dneva v dan s svojim bornim vsakdanjim zaslužkom. Te dni celo soli ni bilo ponekod dobiti po mili volji. "Ni je, zato je ne smemo dati več kot dva kilograma. Drugič pridite spet" so se opravičevali. Pred dnevi je nekdo zapisal v uvodniku dnevnega časopisa, da so za hrčke, ki grabijo skupaj, da bi stradaj očim drago prodali, drugod dolčene vislice in prisilno delo. Dodajamo, da so pri nas proti njim izdani le medli ukrepi, ki pa se ne izvajajo. Prav nič dosti se človek ne bi čudil, če bi si mali ljudje, ki tvorijo temelj države, pri današnjem izmozgavanju in zapostavljanju skušali priboriti svoje osnovne življenjske pravice po načinu svojih sodrugov iz časa kmetskih uporov!
MALI OGLASI
Odda se
2 stanovanj, eno 4 sobe in eno 5 sob, kopališče, vse na novo de-korirano. 991 E. 64. St. Pokličite MAin 4814. 910 Public Square Bldg.	(285)
Prihranite si denar, alio naročite ?aša božična darila sedaj. Mi vam jih shranimo do božiča.
NORWOOD APPLIANCJE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete, kadar se nameravate se^ liti. Delo garantirano in hitro. Pokličite nas, pa se bomo zglasili pri vas in povedali, koliko vas bo stala selitev. Obrnite se z vsem zaupanjem na svojega starega Znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
II.—ŽENA
9 iiiiiiiiiiirjiuiiiiiiiiiciiiuniniiiciiiiiMiiiiuaiiiuiiiiiiiciiiiiuiiiiiiauuiiiiiucaiiimiiuiiEaiiiiiiiiH^^^
Oče je stresel kričečega otro- goče, da bi bil Orm vedel, kako
ka, mu priložil nekaj gorkih na zadnji del — in ko je otrok še huje zakričal, mu je ukazal mir s tako močnim glasom, da se je Gaute zdrznil in pri priči utihnil. Kaj takega se mu živ dan še ni bilo zgodilo —.
"Zdaj je pa že skrajni čas, da se spametuješ, Kristina." Jeza ga je vsega prevzela, ko je razburjen, nag in tresoč se od mraza stal z ihtečim otrokom v naročju sredi sobe, kjer je bila tema kot v rogu. "Tega mora biti konec, pravim —■ čemu neki imaš pestrne — otroci naj spe pri njih, tega vendar ne moreš vzdržati —"
"Ali mi res ne moreš privoščiti, da bi vsaj še ta čas, ki mi preostaja, imela otroke pri sebi," je tiho in tožeče odgovorila Kristina.
Erlend ni maral razumeti, kaj misli.
"Ta čas, ki ti še preostaja, potrebuješ miru. Zdaj pa lezi, Kristina," jo je tiho zaprosil.
Vzel je Gaute j a k sebi na posteljo. Začel mu je tiho nekaj popevati in poiskal v temi svoj pas na stopnici pred posteljo. Srebrne ploščice, s katerimi je bil pas obložen, so rožljale in brenkale, ko se je deček z njim poigraval.
"Saj menda ni bodala na njem?" je plašno vprašala Kristina s svoje postelje, in Gaute je znova zavekal, ko je zaslišal materin glas. Erlend ga je miril in žvenketal s pasom — navsezadnje se je otrok umiril in utihnil.
Saj vendar nihče ne more želeti, da bi ta nadložni, bolehni otrok odrastel — kdo pa ve, če ima Gaute človeški razum.
O ne, o ne, preblažena Devica Marija, tega ni mislil reči — saj ne želi smrti svojemu lastnemu sinku. Ne, ne, Erlend si ga je pritisnil tesno k prsim in položil obraz na njegove goste, mehke lase.
Njuni lepi sinovi. Vendar ga je utrujalo, da je moral od ju-
ga oče ljubi. Erlenda sta se vse huje lotevala jeza in obup, čim bolj mu je postajalo jasno, da Orma ljudje nikdar ne bodo smatrali za njegovega pravega sina, da fant nikdar ne bo mogel podedovati grba svojega očeta. Ljubosumnost je pekla očeta, ko je videl, da se njegov sin tesneje oklepa mačehe kakor njega, in Kristinina enakomerna, sladka dobrota do fanta se je Erlendu zdela kakor tih očitek.
Potem so prišli tisti dnevi in tiste noči — misel nanje mu je bila neznosna. Orm je1 ležal na mrtvaškem odru na izbi in prihajale so ženske in govorile, da Kristina tega ne preživi. Ljudje so v cerkvi kopali grob za Orma in spraševali, če bo treba tudi Kristino zagrebsti tukaj ali pa prenesti v cerkev svetega Gregorja in jo tamkaj položiti k počitku poleg Erlendovih staršev.
Oh, toda — pri teh mislih je od tesnobe prenehal dihati. Za njim je ležalo vse njegovo življenje, polno spominov, pred katerimi je nekoč bežal, ker ni mogel misliti nanje. Današnjo noč pa ga je videl —. Med vsakdanjimi brigami je mogel kolikor toliko pozabiti nanj. Ni se pa mogel ubraniti tega, da ne bi vstalo pred njim ob taki uri, kakršna je bila le-ta — in zdaj mu je bilo, kot bi bil nekdo ves pogum iztisnil iz njega —.
Dneve na Haugenu — te se mu je navadno posrečilo do malega pozabiti. Po tisti noči, ko se je bil adondod odpeljal, ni bil nikdar več na Haugenu, Bjorna in Aashildo pa je bil zadnjič videl na svoji ženitni-ni. Bal se je srečanja z gospodom Bjornom. In zdaj —. Pomislil je na to, kar je bil povedal Munan — pravijo, da hodita nazaj; na Haugenu tako straši, da stoje hiše prazne. Ni ga človeka, ki bi hotel stanovati tamkaj, pa če bi dvor tudi
tra do večera poslušati o njih zastonj dobil.
in se vsepovsod spotikati ob-nje. Kako le morejo biti trije majhni dečki na velikem dvoru ob istem času na vseh koncih in krajih, to mu ni šlo v glavo. Toda spomnil se je, kako ga je peklo, da se ni Elina prav nič brigala za svoja otroka. Bo že res, da je nepravičen — saj ga zdaj grize to, da Kristine nikoli ne vidi drugače kot z otroki okoli sebe.
Kadar je objemal svoje zakonske otroke, ni še nikdar občutil kaj takega kot takrat, ko so mu prvič položili Orma v naročje. Oh, Orm, Orm, sin moj —. Že takrat se je bil tako hudo naveličal Eline — njene sa-moglavnosti in togote in njene razbrzdane ljubezni. Spoznal je bil, da je prestara zanj. In začenjalo se mu je svitati, koliko ga bo ta norost veljala. Spoznal je bit pa tudi, da je ne sme pahniti od sebe, ko je bila zavoljo njega vse izgubila. Dečkovo rojstvo ga je bilo nagnilo, da je potrpel z materjo, tako se mu je .zdelo. Ko je postal Ormov oče, je bil še premlad, da bi bil mogel pravilno spoznati otrokov položaj — mati je bila vendar zakonska žena nekoga drugega.
Spet so mu privrele solze, in privil je Gauteja tesneje k sebi. Orm — nobenega izmed svojih otrok ni tolikanj ljubil kot tega dečka. Hudo ga je pogrešal in bridko se je kesal vsake trde in nagle besede, ki mu jo je bil kdaj rekel. Saj ni mo-
Bjorn Gunnarsson je imel neke vrste pogum, kakršnega Erlend sam — to je vedel — nikdar ne boi imel. Bjojrnova roka je bila mirna, ko je zadel svojo ženo — naravnost v srce, je rekel Munan.
To zimo je minilo dve leti, odkar sta bila umrla Bjorn in gospa Aashild. Ljudje niso bili teden dni videli, da bi se bilo kaj kadilo iz hiš na Haugenu; tedaj se je več mož osrčilo in odšlo tja gori. Gospod Bjorn je ležal s prerezanim grlom v postelji; držal je v naročju svojo mrtvo ženo. Na tleh pred posteljo je ležalo njegovo okrvavljeno bodalo.
Vsem je bilo jasno, kako se je bilo to pripetilo — navzlic temu se je Munanu Baardsso-nu in njegovemu bratu posrečilo, spraviti ju v posvečeno zemljo — utegnila sta postati žrtvi roparjev, se je reklo; čeprav se nihče ni bil dotaknil skrinje z Bjornovim in Aashil-dinim premoženjem. Miši in podgane so bile truploma prizanesle — sicer pa take golazni ni bilo na Haugenu — in ljudstvo je v tem videlo zanesljivo znamenje, da je gospa znala čarati.
Munana Baardssona je bil konec njegove matere ostrašil. Takoj nato se je bil odpravil na božjo pot k sv. Jakobu v Kom postelj o —.
Erlend se je domislil jutra po tisti noči, ko je bila umrla njegova lastna mati. Bili so za-
sidrani v Moldojskem sundu, megla je bela in gosta ležala krog njih, samo zdaj pa zdaj so ujeli odsev pečine, ob kateri so ležali. Ko pa je čoln z duhovnikom odveslal na kopno, je pečina z zamolklim odmevom Vračala pljuskanje vesel. Erlend je stal na pramcu in gledal za veslači. Vse je bilo vlažno od megle, karkoli je prijel, mokrota mu je v biserih visela na laseh in na obleki. In neznani svečenik in njegov spremljevalec sta sedela spredaj v čolnu in se z visoko dvignjenimi ramami sklanjala nad svetotaj-stvi, ki sta jih držala v naročju. Podobna sta bila dvema kraguljema ob deževnem vremenu. Udarci vesel in škripanje gož in odmev od pečine, vse to se je leno oglašalo še dolgo potem, ko je bila megla pogoltnila čoln.
Takrat se je bil tudi on zaobljubil, da pojde na božjo pot. Tedaj je bila v njem ena sama misel — da mora še enkrat videti mili, sladki materin obraz, kakršen je bil nekoč — z mehko, gladko, bledorjavo poltjo. Zdaj je ležala mrtva tam doli, obraz ji je bil razdejan od strašnih ran — iz njihovih razpok so se poce-dile čiste vodene kapljice, kadarkoli se mu je bila poskusila nasmehniti —.
Kaj pa je mogel za to, da ga je bil oče tako sprejel. In da se je potem oklenil človek, ki je bil izobčen kakor on sam —.
Nato si je bil izbil iz glave božjo pot in potem ni več maral misliti na mater. Res da se ji je na zemlji hudo godilo, vendar pa je bila zdaj gotovo tam, kjer vlada mir — on pa ni imel kdo ve kakšnega miru, odkar je bil znova začel z Elino —.
Mir — tega je bil nemara doživel enkrat samkrat v vsem svojem življenju — tisto noč, ko je na Hofvinu sedel za kamenito ogrado, obrnjen proti gozdu, in objemal Kristino, ki mu je spala v naročju — mirno, sladko, neskaljeno otroško spanje. Ni pa mogel dolgo prizanašati njenemu miru. In kar je kesneje našel pri njej, to ni bil mir, in tudi zdaj ni mogel najti pri njej miru. čeprav je videl, da na Husa-byju vsi drugi najdejo miru pri njegovi mladi ženi.
In zdaj je koprnel samo po tem, da bi prišel odtod v nemir. Dvije in blazno je koprnel po tistem samotnem otoku in po grmečem morju okrog mejnih dežel gori na severu, po neskončnem obrežju in mogočnih fjor-dih, ki utegnejo skrivati v sebi vse pasti in prevare tega sveta, po ljudeh, katerih jezik zna samo lomiti, po njihovih čarovnijah, njihovi omahljivosti in premetenosti, po vojskovanju in morju in po žvenketu svojega in svojih mož orožja —.
Erlend je navsezadnje zaspal, pa se je spet prebudil — kaj se mu je že sanjalo? — Da, sanjalo se mu je, da je ležal na postelji in imel na vsaki strani! po eno črno laponsko dekle. Moralo je biti nekaj napol pozabljenega, nekaj, kar se mu je bilo prigodi-lo, tedaj ko je bil z Gissurjem gori na severu — divja noč, ko so bili vsi pijani in kakor iz uma. Od vsega tega se je mogel spomniti edinole trpkega vonja žensk, ki so dišale po zverjadi —.
,Zdaj pa leži tukaj s svojim bolnim sinčkom v naročju in ima take sanje —. Tako se je prestrašil samega sebe, da se ni več upal zaspati. Budep pa tudi ni mogel ostati. Res, vse kaže, da ga zmerom zasleduje nesreča —. Ves trd od strahu je nepremično ležal i^i poslušal, kako mu kuje srce v prsih, zraven pa hrepenel po tem, da bi ga odrešila jutranja zora.
(Dalje prihodnjič) -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober yspeh.
S. K. P. DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik Frank Kuret, podpredsednik in pevovod.ia Peter Srnovršnik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., blagajnik Joseph Marinko, 1234 E. 74th St. Nadzorni odbor—Stanley Bizjak, Agnes Klemencic in Frances Brancel. Zastopnika za Združ. Društva Sv. Vida: Frank Kuret in Agnes Klemencic. Kolektor za podporne člane: George Kvaternik. Društvo ima pevske vaje vsaki torek in zboruje vsaki torek po drugi nedelji v mesecu v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Mike Kle-menčič, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.; zapisnikarica Julia Bre-zovar, blagajničarka Margaret Toma-žin; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Bandi. Louis Kraje. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo .o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 23 KSKJ.
Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Meseč-
ni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES
Predsednik Josepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan. Frankie Drobnic, Louis Pajk; bolniški odbor: Math Kern, Frank Znidaršič, Vinko Klemenčič; zdravnik dr. Kern. Društveni urad v starem poslopju SND zgorej. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v novem poslopju SND., dvoran št. 1.
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd.; podpredsednik John Kra-šovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Znidaršič, John Mlakar in John Lo-kar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba kt. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je 1.00 mesečno. Za sprejem ali pre-ged novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-l.iica Frances Kasunič, bolniška nad-
zornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik. 646 East
115th St., podpredsednik Anton še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Albert j vak, 7610 Lockyear Ave., blafJ,9. Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd PL> ^ pisnikar Matija Oblak, 1235 * St. Nadzorniki: Prank A.
Stveni
Frank Petkovšek in Steve F. p'r"![j
^ iti
zdravniki so vsi slovenski zdravn^
Vratar Matevž Debevc. DrU:
Društvo zboruje vsako drugo
v mesecu v S. N. Domu ob popoldne v dvorani št. 2. v ~ ^
V dru5tv5
se sprejema člane od 16. do
6D510 . priključite lahko v katerikoli sobi v električni stik; ni potreba nobene druge napeljave.
$14.95
Veliko popusta dobite za vaš stari radio. Plačate lahko samo $1.00 na teden.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street
JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika.
NAJBOLJ PRIPRAVNO BOŽIČNO DARILO
FinI "CUSTOM-CRAFT" FUR COAT, narejen po vaši meri ali fina jI "STERLING" suknja iz čisto volnenega blaga, katere lahko naročite pri *J meni direktno iz tukajšnih tovaren, po veliko nižjih cenah, kakor kje !l J; drugje v Clevelandu. Brez skrbi se lahko zanesete, da vas bom pošteno t,
inz veseljem postregel. U Prosim, pošljite mi vaš naslov ali telefonirajte, da vas peljem v tovarno in to, če kupite kaj ali ne. Vam se priporočam!
BENNO B. LEUSTIG
| ENdicott 3426	1034 Addison Rd.
d
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko petrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenj in je za vedno v Bogu zaspala naša preljubljena in nikdar poz8"* ljena soproga in mati
Neža Pižem
rojena KUIVEEL
po dclgi bolezin in sprevidena s svetimi zakramenti je zatisnil® svoje mile cči dne 1. novembra, 1940 v starosti 64 let.
Dcma je bila iz Podgozda pri Žužemberku.
Fo opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida je bila dne 5. nove« bra, 1940 položena k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
Tem potom ze želimo prisrčno zahvaliti Rsv. Max Sodji ■> podeljene svete zakramente, za spremstvo iz hiše žalosti v cerK in za opravljene cerkvene pegrebne obrede. Enako tudi prisrcn zahvala Rev. Moran za obiske in tolažbo pokojni v bolezni in k' prišli pokropit ter za molitev ob krsti.	kor
Iskrena zahvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni, kaJS, tudi vsem. ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en naC" ali drugi v teh najbolj žalostnih dnevih. Ravno tako tudi vse"' ki so jop rišli pekrepit, vsem. ki so čuli in molili cb krsti ter vse"1 ki so se udeležili svete maše in-pogreba.	?
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem. ki so . blag spomin pokojni okrasili krste s krasnimi venci in r,'c rl Grandchildren Florence, Gertie, Leonard, Dickie, Anthony • Richard, Mr. in Mrs. Jot>3ph Zupančič, Abbey Ave.; Mr. in -Jchn Koncilja in družina, Mr. in Mrs. Prank Strojin, drUJfrU. Kumel, družina Anton Matos. Mr. in Mrs. Prank Kostravec. d'^ žina Prank Strumbel, Carry Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Vidmar družina, E. 43rd St.; Muhic družina, The Boys of E. 43rd St.; ^ ' in Mrs. Prank Cerkvenik, The Boys at The Paterson-Liitch C°-
Prinčna zahvala vsem sledečim, ki so, darovali za svete O1 ., za mirni pokoj blage duše: Mr. in Mrs. Jos. Zupančič, Abby A'p Mr. in Mrs. Jchn Koncilja in družina, Mrs. Agnes Beck, Strumbel, Carry Ave.; Mr. John Jerse, E. 72nd St.; Mr. Strojin, Legan družina, Carry Ave.; Mr. in Mrs. Albert ,' Mr. in Mrs. Anton Kuhel Sr., Mr. in Mrs. Tony Kuhel Jr- % Edward Kuhel. Mr. in Mrs. Chas. Kuhel, Mr. in Mrs. J°.seljp Kuhel. Mr. in Mrs. Rudolph Papesh, Mr. in Mrs. Louis Muhic družina, Mrs. Jernejčlč, Mr. Joe Vidmar, E. 43rd St.; Mr. Legan, Mr. in Mrs. Joe Strumbel, Mr. Jcseph Jerse, Mr. in ^ Joseph Smrdel, Mrs. Rose Adamic, Mrs. Ambrozic in družina. ^
tP-
in Mrs. Prank Hočevar, Mr. in Mrs. Jchn Valich, Mrs. Mary cin, Helen Ivas, Mr. in Mrs. A. Koscglav, Mr. Philip Vidgoj. V
A nf r<n	n/fp	H/T%»n Llpn nlr ITnlunn TV IT*, iv> IVTxn VwnrrtPf.
Anton Kczel, Mr. in Mre. Frank Kaluza, Mr. in Mrs. Kramer Frank Smerdel, Mr. Jos. Russ, Agnes Zupančič, Mr. John
Strun''
ver* sir* tfi«5 ' Mr5'
•jotui A*9
Jr., Mr. L. Struna, Mr. in Mrs. Ralph Cebron, Mr. in Mrs. J-bic. Miss Jcsephine Antonio. Mi-, in Mrs. Jchn Persin, Mr. in Matt Mlinar in družina, Mr. in Mrs. Jchn Zust in družina Ann Mayer, Mrs. Anna Zupančič, Mr. in Mrs. Anton Gliha Theresa Kmet, Mr. in Mrs. Mike Zavasnik, Mrs. Mencin, Mr Mervar. Mr. in Mrs. Markovic, Mr. in Mrs. Frank Rcjc. Hcdley, družine Dulc in Skully, Mrs. Anthony Stefancic Jr.. {V in Mrs. Samarin, Miss Marian Anžlovar, Mr. Louis Zupančič. " Frank Jazbec, Mr. Marolt, družina Kozel, Mrs. J. Milner, Teka^,; E. 170th St.; Miss Josephine Laurich, Miss Rose Samarin, Mrs. Mike Japel, Mr. in Mrs. J. Zahovsek, Mr. in Mrs. Fr. S® ^ kar., E. 52nd St.; Mrs. Globokar, Mr. John Janezic, Mrs. Turk, Mr. in Mrs. Komar. Miss Jennie Milner, Mr. in Mrs. ^Vjr Rožnik, družina Anthony J. Fortuna, Mrs. Mary Strauss, * Frank Zaversek, Mr. Louis Zupec, Mr. in Mrs. A. Vidervcl dru®,Ci Mr. in Mrs. Drensek, Mr. Mike Anzlin. Mr. in Mrs. Jos. Urba^ft Mr. in Mrs. Jos. Zupančič Jr., Mr. Anton Zupančič, Mr. Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Hasty Jr., Mr. in Mrs. Jack Mace Mr. Katern.	^
Obenem tudi prisrčna hvala Bishop and Backcock Empl°ye za dar v gotovini.
Nadalje prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile br plačno pri pogrebu na razpolago.	.
Frav lepa hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in pol°žl večnemu počitku.
Iskreno zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu ZakrajšeK * neral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogre ' V slučaju, da se je katero ime pomotoma izpustilo. ProS' da se nam oprosti in se jim ravno tako prisrčno zahvaljuje111®,^
Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in dobra mati. volja je bila. da se je dokončalo Tvoje trpljenje in sedaj P^.i-d. ljubega Boga. da naj Ti podeli večni mir v zasluženem P06 Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
JOHN PIZEM, .soprog.	^
MARY, poročena ROJC; JENNIE, poročena DOPICH in PIZEM, hčere; JOHN in FRANK, sinova.
FLORENCE, GERTIE, LEONARD, DICKIE, ANTHONY J-1 RICHARD, vnuki.
V stari domovini pa zapušča tri žalujoče sestre.
Cleveland, O., 4. decembra, 1940.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ Q ftfl in stane samo:	LiU"
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O*
K
%