__aet@_e3ti. — Tednik z naslovom ,,Slovan", bude z novim letom 1884. i/.hajal v Ljubljani vsak četrtek na osmih straneh velike četverke. »Slovan« bode prinažal razne spise politične, gospodarske, znanstvono-popularne, kulturno-zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si jo stalnih dopisnikov ne le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Češke, Hrvatske, Poljske in Eusije, tako, da bode prinašal vedno izvirna poročila o vsakoršuih dogodkih po širnem slovenskem svetu. Izdajala ga bodeta gg. Ivan Hribar in Anton Trstenjak. Stane za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Češka Škola, časopis za češko učiteljstvo, ima v svojem 1. čislu (ročnik VI.) na licu lepo podobo dr. G. A. Lindner-ja. — Vrli časopis ,,B_lr" v Celovcu vabi svoje naročnike na naročbo za 1. 1884., in naznanja, da mu bode odgovoren vrednik zopet gosp. Andrej Einšpiler. Voščimo ljubemu j>Miru« uspeli in gosp. uredniku še dolgo zdravje in srečo! — Preblvalstvo avstrijsko-ogrske države. Koncem leta 1880. jo pri občni štetvi bilo vseh ljudi v našem cesarstvu 37,786.246 in sicer: v deželah zastopanili v državnem zboru na Dunaji 22,144.244, v ogrskih deželah pa 15,290.000 prebivalcev. Po naiodnosti je 10 railijonov Nemcev, 6,191.000 Magjarov, 7,055.000 Čchov, 3,900.000 Poljakov, 3,180.000 Rutenov, 1,220.000 Slovencev, 4,176.000 Hrvatov in Srbov, 2,518.000 Rumunov ni 680.000 Italijanov. Površje cesarstva meri 324.016 kvadratnih kilometrov. Na encm kvadrat-kilometru biva v avstrijskih deželah 74 ljudi, v ogrskih 48-3. Na Angležkem živi na tolikem prostoru 187 Ijudi, v Belgiji 181, na Saksonskem 173, v Nemčiji 84, na Francoskom 71 in v Kusiji 15. Po veri je: 29,753.169 kat. (rimskega, grškega in armenskega obreda), 3,450.000 pravoslovnih kristjanov, 3,580.000 protestantov in 1,640.000 židov. — Arlski prerov. Prav sijajno je proslavila stavbena umetnost avstrijska sla.ven god naše presvetle cesarice. Zid, koji je zaviral pot iz Tirolskega v Arlsko in v Švico, dnbil je vrata — dne 19. novembra je bil dokončan velikanski Arlski prerov, ki veže neposreduo Arlsko z želczniškim omrežjem Avstrijsko dežele. Cela Arlska železnica raeri L!66 km.; del, ki veže Bludenz z Landekom je 63-4 km. dolg in v sredini tega dela je prerov. Začenja pri vasi sv. Antona, 1282 m. nad morskim površjem, in se vzdiguje od tod do 1310 m. (Arlski hrib vzdiguje se 500 m. nad to višavo, meri toraj 1797 m.) Prerov leži 72 m. višje kot Mont-Ceniški in 158 m. višjc kot Gothardsld. V dolgosti meri Arlski prerov 10.240 rn. (1'/2 milje), Mont-Ocniški 12.200 m. in Gothardski 14.900 m. Vrtanje tunela sc je začelo 13. oziroma 17. novembra 1880 1. od obeh nasprotuib strani. Mislilo se je, da bo delo še le 1. 1885. dokončano ali tedaj bo že vlak po novej poti prevažal ljudi in blngo. Primerjaje prerovanje Mont-Cenija in Gotliarda se mora tukaj zaznamvati jako velik naprodek. Vsakdan se je izkopalo 1200 m3 zemlje, vsakdan se jo moralo privažati 500 m3 kamenja in 900 m3 diuamita. Delalo je 2600 ljudi; delavci so bili dobro plačani, in se je za nje tudi v saniternem obziru vestno skrbelo. Le enkrat bilo je 40 bolenih, navadno je bilo število dosti manjše. Stavbena umetnost avstrijska pridobila si je s tem nove slave, celi svet občuduje umotvor, ki spričuje uspešno delovanje avstrijskih uinetnikov. Pu »Popot."