OSNUTEK
DRUŽBENEGA
DOGOVORA
o osnovah družbenega plana 1976—80 občine Ljubljana—Bežigrad
Da bi v naslednjem peHetnem ob-dobju zagatovili 6im hJfcrejši in čim-bol(j uisldajein razvoj družbenopplitične sfeupniostii ter zagoboviM ustrezno za-dovoljevantje skupnih potreb, izboljša-li žhrloenjske jn detovne pogoje vsa-kega delavca in otočana, sprejinejo v akladu s 14. in 58. členom osnutka za-kona o osmovah sistema družbenega pdanH-aiija in o družbenem planu Ju-goslavije, na osn<m izhodišč srednje-ročnega plana občine I<jubljana Beži-grad, asnruitika dogovara o družbenem plaou SR Sdovenije in osnutka Zaikona o družbenem planarainuiu, na predlog Iavršnega sveta obCane Ljubljana Be-Hgrad, temefDjoe organdzacije združe-nega dela, samaupravne initeresne skupnosta m druige samoupravne arga-nizaoije in skupnosti na področju obfflme LJ#»yana Bežigrad, občinski atodikailind svet toi Izvršnj sver. občine L^utrijana Bežigijad nasledntji:
Vttriainta: ... na predltog Izvršnega ¦veta občine Ljubljana Beždgrad, vlme-nu tamelijnih organizacij združenega deto., abor združenega dela, v imanu kiratlevmh sJcmpnosti zbor krajevniih Bknpnosti, občinska konferenca SZDL, ob6inska konfer«iica ZSMS, samcup-rawie int«resine skupmostd na podrodju L^ubljana Bežigrad in abčtniski sindJi-kairu svot sprejematjo naslednji:
DRUZBENI  OOGOVOR   O   OSNOVAH
»RU2BENEGA PLANA 1976-80
občine Ljubljana Bežigrad
fflen l
Zagotovltt je tireba vsebdisko in uCinkovito uvelOavijanje delavcev kot ¦ubjeifctov v procesu oelotne družbene reprodiulkcije, da organizarajo in od-lodajo o dedu in prodavodnji ter « r» Eultotib evojega dela.
HitirejSl gospodarski in družbenl razvoj bomo dcsegi! z odločnim in do-sledotm dzvajanjem stabilizacijskih ukrepov ob hkratnem vzdrževan;ju dl-namične gospodarske rasti, predivsem na osnovi diviganja produMivnosti, Ufimikovitejših in UBtreano usmerjenih Jnvestacij, M. bodo pokriite s kvalitetai-mi sredstvd in na osnovi razvijainija pptinaailne sbruilctiuire gospodaretva z iz-vosaao intenaivnim obeležjem.
- den 3
Da bl dosegtt etabiten ln usklajen razvoj, bomo kolektavno obraviiavali tdste organizacije združenega dela, Id neposredno prispevajo k strtifcfcuri usJdajenosti in dinamddnl rasti druž-benega produkta in tiste, fci se s svo-jim razvojem ne vkldučujejo v stabil-ni, dtaanriifini in kvalitetai razvoj.
Caen 4
V  sredlnd razvojniih naporov bo zJa-sti  proizvodnja   In   stabilna   preskrba s  brano,  energijo to  surovmami,   se-lekoianiTan    razvoj    prometaie    infra. strufcture in krepttev izvo2aie usmeri-tve  gospodarstva.   Prav  tako   naj   bo prvensCvena usmeritov združenega de-la na znatno večjo tehnično opremlje-nost detovnih mest, modernizacijo teh-nologije  in  airtomatizaciijo, racionalno obnašanje  pri   terabi  delovnega časa, pri   preskrbd   in   uporabii   surovin   in tehnologije,   za hitredšo   rast   produte-tivnosti oziroma  dohodka na  zaposle-nega.
Cdea B
Hiitrejšl, aJdadiiejši ln stabilnejšl razvoj občin bo potekal v nasiednjih pebih letih v pogojdh uvedijavljanja trž-nih zakomtttosbi ob hltratnem veSjem zavestaem -vplivu družbenih dejovru-kov. Zato se bodo delovnl Ijuctje v občini sporazumevali 2a poliitiJeo gospo darskega In «xsialnega razvoja. Hiitira rast in sodelovanje pa sta možna le ob večji kancentraolji finančnih pred-stav, 2 naložbama v edektrogo&podar-stvo, tafrastrufcturo — predvsem pro-metovo, žniviilsfeo prehrambeno Industri-jo ter izrazito izvozno usmerjeno pa-nogo. Zdmiženo delo bo za Skupne pragreume razvoja združevalo sredstva s  samoupravndind   sporazumd.
Cden 8
V  dejavnostii indiustaije ]e potirebno zagotovibi   pred^vsem   pogoje  pofcrebne za  razvoj     elektrcrindustrije,   živiteko prehramtoene industrlje ter tiste pano ge, M  so izvozno  usmerjene.
Olen 7
V   dejavnostl   gjradibendStva   Je  po-ta«bno zagotoviti vse, da se sistesm ce-lotoe  izgradnje  racrfonalizira  tako, da bomo    graddli    hitreje In  ceneje.  Pri gradmJi pa j.e treba uipoštevatd vse po-goje kvalitete ta nadzora vlaganja druž-benih sredstov.
Clen 8
V  dejavnostd trgovitoe moraimo Stire-metd za 6im boltf usfcrezno poveaovanje trgovine in proizvodnje. RazštriU mo ramo  drobno  prodajn.o mirežo  v  vsa 2go65ena nasedja, tatoo, da bo občanam najbold ustTezailo.
Caen 9
V   tonetLjslci dejavnostt je potrebno pristopdltl  k   hAtrejSemu   ustanavljanju TOarmih kinetij im nasploh pospeševatl parodBwdAJo za tog.
Cderi 10
Orgarrizacija združenega dela slcup-ščine občine m danžbeno politične or-ganizacije bodo izvajale aktdvno poiiti. lco povezovanja gpspodarstva v repro-dukctjskih celotah t zaokrožene, tunk-cionalne celote.
Caen 11
Na Wh osnovah bomo zagotoviM, da bo realnl družbend prodnkt rastel v povprečju po 8 % letno, pri fiemer bo rast produilctivnosti v občini pov-prečno 5 %, število zaposlenih pa bo povečauo od sedanjlh 26.600 na ofcoll 30.800 zaposlenih ob koncu leta 1980. V nobenem primeru ne sme bitd rast zaposlovanja hitrejša od rasti prpduk-tivnosti.
Olen 12
Ob naraščan.ju družbenega prodiukta bomo zagotavljald, da bo hitreje rasla bruto akumulaoija, torej sredsfcra za Tazširjeno reprodukcijo, ostale oblike porabe pa bodo naraščale po^asneje.
Clen 13
V otevlru sredstev, kd jih dzlofiamo te dohodka za bruto osebne doihodke ita za ostale osebne prejemke, bo hl-treje naraš6aa tdstd del, ki gre za skiup-no iin sptošno porabo, kot pa del, kl gre za neto osebne dohodtee. Realrri osebni dohodfci bodio rasli počasneje kot realna prodiuiktjnmost dela z zao-stankam za vsaj eno dndeksno točko tateo, da bodo v povpreeju rasli 3^ % letoo.
Olen 14
U.reaniičevar\je samoupravnih pravic delavoev v združemeni delu, uvajanje sodobnib tehnoloških in organizacij-skdh dosežkov v gospodarstvu in druž-benah dejavniastšh ssahteva izboljšanje iasobrazbene struiktuire zaposlenih. Za.to bomo v temeljinlh organizacijah zdru-ženega deia, interesniih tn druglh sa-moupravmiih arganizacijah in skupno-8t4h razvili Siroko akcijo za raavoj in uiinikovitost usmerjenega izobraževa-j^ja.
Clen 15
Prognoza prebdvalstva kaže, da bo v občtna leta 1980 okoli 61.500 prebd-vaicev. Zato bomo morali zagotovitrf izgradnrjo okoli 5.000 novih stanovanij v naalediijiih letih, torej pavprečno 1000 na leto, ob tem pa paziti, da bo ta razvoj ustelajeoo potekal tako z razvo-jem komunalnega opremljanja zem-IJišC, kot'tudi z razvcnjem Sol, vrtcev, trgovlnslko mreže, obratov družbeme prehrane, niredStve okolja itd.
CHen 16
Pregledati in vsldaddtl moramo vse sprejete tnrbaraistifine doknjnnante (inr-banistični program to urbaniiistiifind na-črt mesta Ljuibljane, zazidatoe nafirte in urbamstdične rede), tako, da upo-stavtano spremenjene gospodarsike raz-mere in splošn« družbene potrebe in korteti. Pnl ponovnii namenstoi porazde-Htvl povrSin je pofcrebno posvetitji po-seboo  staib  zagotaviiM  poctrabnih  za-
atcHjivih površan za reaJiizacaJo progra-roov stanovanjske izgradnoe, predvsem usmerjene blokovne izgradnjs, izgrad-nje prodzvodnih, servisnih in skladišč-nih objektov, objektov za potrebe zdravsbva, šolstva in drugih družbenih objektov. UrbanistiGnd dokumena iz prvega odstavka morajo bita usklajeni s prostorslain planam (fcmetijskih. zem-Ijišč) občdne.
den 17
Vsi subjektrvni dejavnikl se bodo zavzemali za uresničevanje take razvoj-ne politike, kd bo soeiaini vidik razvoja vkljudevala kot enakovrednega produk-cijskega tvorca in ne kot »potrošno sfero«. Sooialna politiika bo učinkovita, 6e bo sistematačna, gtede na potrebe in možnosta, v silcladai s samoiipravrri-mi sparazumd samoupra/vn/ih interesnih skupnosti o razvoju: zdravstvenega varstva, soaiainega varstva, vzgaje in izobraževanja, kulture, otroškega var-sfcva, telesne kulture in dirugih dejav-nosti.
Olen 18
Bna primamih natog delovnih ljudi in skrb \xiobne družbene skupnosti bo tudi uresničevanje reforme šolskega si-stema vagoje in izobraževanja ter ka-dirovsika in materialna krepitev tega področja. Združeno delo na podrodju gospodarstva in družbenih dejavnosti mora v okviru samcmpravne interesne skupnosti izobraževanja, prebo samo-upravnega sporazumevanja doblti odlo-tilen vpliv na razvoj izobraževania.
Clen 19 S   samoupramnn    sparazumom   t
okviru raziskovalme skupnosti bo zdru-ženo delo na osnovi dogovorjenih pro-gramov dela (in raaiakovatae politike) zagotovilo ustrazno usmeritev sredstev za reševanje  fcljučnih problemov.
Clen 20
Delovni Ijiudje naj pii usklajevanju prograinov zxiravstveinega varstva v oilcviru zdravstvene skupnosti oprede-lijo svoj neposredni in širši družbeni iateres za tak razvoj tega podro&ja, ki bb usklajen s potrebami in možnostnu oelotne dmžbene skupnostd.
Olen 21
Med prednostne naloge v naslednjem petietnem obdobju spada tudd razvoj otroškega varstva. Zato bodo naporJ vseh družbenih dejavnikov usmerjenl v izbolušanje varstva otrojk, _v nadalje-vanje intenzivne i2gradnje zmogljivo-std vzgojax> varstvenih zavodov ter bo-do na načelu vzajemnosti in solidar-nosti v okvirih sporazumevanja z inte-resmiml sfcupnostail otroSkega varstva skrbeli za UTesniditev nadog in pro-grama otirogkega varstva.
Oen 22
Samouipravno urejanje odnosov na področju socialnega sitarbstva ter pre-našanje te vloge z diružbeno poldtiione skupnosti na delovne ljudi in združeno delo mora postati podlaga za učinko-vito urejanje problema sociaLnega skrb-sbva. Skupnost sociataega skrbstva bo uslcladila pobrebna maiterialna sred-stva s predivideiiim družbenim in go-spodarskim raavojem in s samouprav-nim sporazumevanjem z organizacija-ml združenega dela in z drugimi sa-moupravntoi interesnlmd skupnostmi in krajevnimi skupnostmi zagotovila ugodnejše ressultate na področju so-ciainega storbstva.
Cflen 23
V skladu z na^eld noice ustave bo potrebno kulturo dosledno oblikcvati kot samostojno področje združenega dela, samoupravno povezovati interese delavcev in delovnih ljudi v okviru kulturne skupnostd, hitreje &iriti pred-vsem tiste kultume dejavnosti in obli-ke posredovanja kulture, ki bodo do-stopne najširšemu krogu prebivalstva in kd najbolj prispevajo k Šrrjenju mo-ratoo etičnih vrednot in socialistične zavesti, zmanjševati bo treba raalike v možnostih   za   kiiitamo   življenje.
Clen 24
Telesno kuiltuma skupnost bo po-svetila iw,jveč po2»rnosti množičnosti v obliki rekreaoije dedovnlh Ijudd vzdru-ženem delu ter vseh občanov v krajev-niii skupnostih ter zagotovila skladno z urbanističnim in prostorsJrim planom obftiine povrSino in objekte ea razvoj teleeno kultume dejavnostt.
CSm 25
Družbeno politiene Skupnostl, ar-gaaizacij« združenega deia, s&mouprav-
ne lnteresne akiipnosttl, krajevme skup-nosta in ostale organazacije in skupno-std bodo razvijale svojo dejavnost tudl v smeri krepitve Ijudske obrambe, po trebe le-te morajo zato biti sestavnl del družberaih planov in bodo skrbele za Mtrejši razvoj, množičnost in bolj-§o tehnično opremljenost in sbrokoviio izpopolnitev civilne za&čite.
den 26
Razvoj družbeane samoeašfiite, napesr-jen prota vsem oblikam sovražnega in kriminalnega delovanja proti ustavnl ureditvi, eikonomskim osnovam, pra-vicam in svoboščlnam delovnih ljudd, nedotakljivoeti osebnega in dimžbene ga imetja, bo usmerjen v obHkovanj« statoiega in orgaiuairainega sistema: ukrepov z uveljavijanjjein družben^a in notranje delavskega nadzora.
Caen 27
Zagotovitev anotarn^a izkoriSčanja naravnih virov in pogojev za življenj« in delo, uresnl6evanje naiog na pod-ročju urejaaja prostora In okolja j« bdstvena postavika razvoja. Zat» morajo plani združenega dela in družbeno po-liti&idh skupnostd upoStevati vprašaiija varstva vode, zraika in okolja bodisi v obliki sanaci]slklh naCrtov, bodisi port presojah lokadj za nove objekte, ter območij, ki so pod posebmm družbe-niin varstvcHB«
Clen 28
Vsi obstoječd programl, načrti tn ostali dokumenti za posamezne dejav-nosti morajo temeljitd na teh osnovah o družbenem planu. Samoupravni ln dmigi subjektl bodo sporazumno spir©-jeli odgovornost za izvajamtje piiaoov, zgrajenih na tem dmžbenem dogovo-ru o osnovah družbenega plana in na samoupravnili sporazutmih o osnovaii plana.
Clen 29
V koHkor ne bodo sprejeta spora. zuttm s samoupravniml orgaeizacijainl in skupnostmd, o vprašanjih, !d so bi-stvenega pcanena za določanje skup-nih tnteresov in ciljev, 3d jth je tretoa izpotniti v tem planskem obdobju, lab-ko Skupščima sprejme uifcrepe v skJadu s 60. čl. osnuMca zakona o osoovah si-. stema družbenega plana ta o družbe-nem planu Jugoslavije, za katere je pooblaščena po ustavi in zakonu, o urejanju teh vpra&amj.
<51en 30
Ta druSbemi dogovor o oenovah dmžbenega pjana zaftne veljatl, ko ga podpišeta dve tretjind podpt^nitov.
Varianta: ... saftne Teljatd, ko ga sprejmejo zbor adruženega dela, zbar krajevnih skupnostd, občinska konfe-renca SZDI<, obfflnska konferenca ZSMS, samoupravne Interesne skupno. sfel na področju občdne Ljubljana-Bežl. grad in občinsSd ginrt.iirn.iTid gf& n». alednji: