Franjo ŠuKlfe:
Is moji!) spominov
UJ. del


■N^V -;;o
'!
A "	- A - te .te,,,*
te ,;te: tete;<v 3 ■ V
t:
te .1.
• /v?.- V
tetete-':te, 'S V;f/Hv!v;tev*';
.


. 'Mi .
te --rte
- .	■	' X.,
j tete v '"'te
'SP
'I
■AS 'v::,. .:. te-'A terSte- '> /terK tete.; ;%■>•■ tev-r
'tete/ A.
- ■■ te"\j " ' A"'.':-, ■'	. ' A 'te-
te>" /X- ■ i- A. Vi te
v ■ te. '
-'"te ' Ate.-te.A,. A ;te ;i te-A' tete; n A-
..Ja
• te.	A :	\
|S
tete	'te.'te tete" . 1 '
. te : - -.te :v:-, ■*? :te-. -
tete
tetete;
■ate'* 'V
-te ■ /- te/,	\
1 l;vtex.te

k\

'V' ;,'-. ‘ ■
:,-, v ^vA cžtete- 4


, !

A
V
te/v,;' A
J;vte,-teteL; Jtey v
-A -A 'JiJv. ■ a 'teteAte
HI

A'



,
;.,A?J‘te Jtetete.'. a'
6a
'tet'
te
tete tete a
- ^4
-.9 f- .
, A	- 'tete ■ r ■ X
. . Ate tete,-' V XteX v
A/teteJJte
te.
te1". VA
teteVA > h j v.-/-..te •
it ‘. <'';te

xte v' te ■■'te;te .-v vteA.-te' -■
.V '</ ,	'	' , te- - . - V ■	- A/ ;;; /, .te;, tete,
te;:, r :tev7'.-.	te



te
a, te';Ai axV;a
-te a v:vV. , A-./.J.; A AteteVitei
te « te.A.X AX XX VA,A.. , -A, A A te' A,;
'.te/'',:.;,,te'tete:; ..tete- a
A,'
, ' x
>.:. - , tete> X-: X


: te ■	, \te- V 'V X J' , J ■ " Ate . .
10	x • ;te ' te. v
A , -• - . ■.- A. ", ■' . A,AA "A. . . f .‘A ' - ' ",X .
, ., : Ate,,-	A,A A X ■ A XA A
• ' .
, x- ,i A ;. A A. ,	:

:f "te ' - -'te
' A
tet Al
;V"
i/te
Iz mojih spominov
I.—III. del
Spisal Franjo Šuklje
V Ljubljani, 1929
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čeč

<' j f
■ -J
Vsebina:
I. del.
L	Iz mladih, let...................................... \
II.	V vojski in — na Žabjeku.................... 55
III.	Vivat academia!«..................................  56
l \ . Profesor in aktivni »narodnjak« .........	75
\ .	V novih bojih......................................95
VI.	Ljubljanski list«..................................115
VII.	Kandidat in državni poslanec....................  125
Vlil. V deželnem zboru. — Knezoškof Missia in krutorogov 145 Dodatki:
1.........................................................167
II........................................................172
Ul......................................................... 174
IV..........................................................176
'.........................................................178
VI..........................................................185
Ml..........................................................184
Vlil.........................................................192
IX..........................................................210
Seznam oseb.......................................................215
Slike: L r. šuklje, Franc Levec, Janko Kersnik, Karel Klun. grof Hohcnwart, dr. Mattuš.
II. del.
IX.	Prevrat v Taaffejevi politiki.....................
X.	Dolenjske železnice in njih rojstvo...............
XI.	A koaliciji«......................................
XII.	Dvorni svetnik. Ljubljanski potres in zahvalni koncert
XIII.	Zveza med narodno napredno stranko in Nemci . .
X I \ . Pred viharjem....................................
46
70
90
118
128
I lodatki:
k	IX. poglavju..........................................159
k	X. poglavju..........................................156
k	XI. poglavju..........................................(70
k	XII. poglavju..........................................191
Stran
Seznam	oseb..............................................201
Slike: Dr. Karel Slane, dr. Janez Mencinger, dr. lomaž Masaryk, dr. Kaizl, dr. Janez Ev. Krek, Josip baron Schwegel.
III. del.
XV.	f Janko Kersnik. — Orkan v parlamentu ....	3
XVI.	Gautscheva epizoda. — Ministrstvo grof Thun-
Kaizl..........................................15
XVII.	Thunov padec..................................21
XVIII. Pod Korberjem. — Novomeški volivni shod	....	25
XIX.	Odklanjam kandidaturo in mandat...............54
XX.	Zopet v parlamentu............................49
XXI.	Boj na nož. Hein—Rezek—ŠuKlje.................64
XXII.	Gautscli in volivna reforma...................72
XXIII. Na državnem krmilu baron Maks Vladimir	Beck	.	75
XXIV.	Kako je nastala belokranjska železnica?........80
XXV.	V deželnem dvorcu.............................101
XXVI.	»Bist Du es oder bist Du es nicht? Ihusnelda	.	.	111
XXVII. Po medenih tednih..............................119
XXVIII. Zakaj sem odstopil ?............................130
XXIX. Na Kamnu pred svetovno vojno....................149
XXX. Med svetovno vojno..............................162
Epilog.....................................................179
Dodatki:
k XIX. poglavju........................................185
k XX. poglavju.........................................187
k XXIII. poglavju......................................196
k XXIV. poglavju.......................................204
k XXVII. poglavju......................................220
k XXIX. poglavju.......................................233
k XXX. poglavju........................................238
Seznam	oseb............................................  273
Slike: Dr. Karel Kramar, dr. Ivan Tavčar, Slovenski klub državnih poslancev 1.1907., dr. Ivan Šušteršič, dr. Evgen Lampe.
Iz mojih spominov
III. del
Spisal Franjo Šnklje
V Ljubljani, 1929
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Za Jugoslovansko tiskarno Karel Čeč





;■ ■'



: " ■ • '
v -	■
■
XV. poglavje.
f Janko Kersnik. — Orkan v parlamentu.
Baš o času, ko se je zvezda ministrskega predsednika grofa Badenija nagnila k zatonu, me je zadel hud udarec: umrl je Janko Kersnik!
Ni treba naglašati, da je bil Janko moj najintimnejši prijatelj. Najina srčna zveza je bila nekaj posebnega, nekaj povsem izrednega. Ljubila sva se bolj nego rodna bratu, ker je vsak izmed naju dobro znal, da sme brezpogojno računati na drugega, da isti, ako mora biti, žrtvuje zanj celo svoje življenje.
Bila sva si: »n o n amici, fr at res; n on sanguine, c o r d e !« »Ne prijatelja, brata; ne po krvi, pač pa po srcu!« Vesti, ki sem jih dobival o njegovem zdravstvenem stanju, niso bile povoljne, skrbeti sem se začel zanj. Vendar nisem mislil, da je njegov položaj tako obupen. Nepričakovano me je na Dunaju dohitela brzojavka, da je Janko v cvetu svojega moštva, komaj 45 let star, nagloma preminul!
Tužna vest me je silno pretresla. Takoj sem se z Dunaja odpeljal na Kranjsko, da bi mogel vsaj poslednjo čast izkazati dragemu prijatelju. V Ljubljani so želeli, da bi jaz prevzel nagrobni govor. Moral sem odkloniti, ker sem dobro vedel, da ga radi notranje razburjenosti ne bi mogel zvršiti. Tedaj je nagrobni govor prevzel dr. Ivan Tavčar. Govor je bil zelo lep, kakor sem pozneje čital v časopisih. Peljal sem se pač na Brdo, toda pogreba se osebno nisem udeležil. Videl sem dolgo vrsto žalujočega občinstva kreniti mimo mene, videl sem tudi krsto in za njo pokojnikovo rodbino in ostalo sorodstvo, a ko se je sprevod odmaknil od mene, sem se naslonil na bližnji plot in jokal, jokal kakor malo dete!
Tako sem bil notranje uničen, da niti toliko nisem mogel zbrati svojih moči, da bi stopil, ko so bile pogrebne svečanosti pri kraju, do matere in pokojnikove vdove ter jima povedal par tolažilnih besed in izrazil svoje najglobokejše sožalje!
S Kersnikom je Slovenija sila mnogo izgubila. Bil je mož povsem svoje vrste, v istini singularna prikazen, kakršne morda naš narod še ni imel. Dobro vem, da je Kersnika kot pesnika in pisatelja marsikateri naših slovstvenikov nadkriljeval, uver-jen sem, da smo imeli može bolj učene in bolj globoke nego je bil Janko. Ali one čudovite harmonije moške telesne lepote
in duševne plemenitosti, kakor smo jo našli pri Janku, nismo več dobili.* V njegovem vedenju ni bilo nič priučenega, niti sledu tistega čestokrat zoprnega naštudiranega »bon-tona«, pri njem je bilo vse naravno in neprisiljeno, daleč je odklanjala njegova narava vsako senco nizkote, vsak pojav prostaštva! Slovenci smo gotovo zdrav, krepak, nadarjen narod, toda enega svojstva se ne sme od nas zahtevati. Mi smo narod Seljakov- in delavcev, vsakemu izmed nas se več ali manj še pozna kmetska lupina, iz katere smo komaj zlezli, j' sled tega se oni tip »gentle-mana«, ki ga nam kaže elita angleškega naroda, pri nas ali sploh ne, ali vsaj silno redko dobi. Kersnik j e bil »g e n 11 e -man« v vsakem pogledu; njemu se ni bilo nikdar treba beliti glave pri izbiri častnejše, poštenejše ali pravilnejše poti. Po naravnem nagibu, kar instinktivno je ukrenil to, kar zahtevata od moža čast in pošten je.
Parlamentarne počitnice so minule, zopet sem moral v državno zbornico.
Še enkrat naglašam: Tedaj sem bil kot poslanec na vrhuncu svoje zmožnosti. Parlamenta sem bil vajen. Nele da sem se v javnih sejah izkazal kot dober govornik, kateremu je pri ope-tovanih prilikah zaupanje večine poverilo posebno težavno mesto, temveč sem bil od 1. 1885. do svojega izstopa 1. 1895. član skoraj vseh velikih odsekov ter kot tak izurjen v zakonodajnem delu. Poleg tega sem razpolagal z zelo obširnimi osebnimi zvezami nele z birokracijo, temveč sem bil dobro vpeljan tudi v dunajskih gospodarskih in finančnih krogih. Toda vsa ta moja svojstva niso nič zalegla, ker mi je bilo ozračje v klubu, čigar večino so formirali slovenski poslanci, lahko rečem popolnoma brez moje krivde, nemilo in neugodno. Primoran postati »divjak«, sem si po lastni iznajdljivosti ustvaril možnost tudi brez formalnega kontakta s svojimi slovenskimi tovariši priti do veljave v parlamentarnem gibanju ali — vse te nade so šle po vodi, ker je takoj na jesen, ko se je bil znova zbral državni zbor v posvetovanje, z elementarno silo izbruhnila velika katastrofa. Obstrukcija nemških poslancev, povzročena po B a deri i j e v i h jezikovnih odredbah, je med parlamentarnimi počitnicami postala še bolj divja in okrutna, to pa radi tega, ker je moral B a d e n i do konca leta na ta ali oni način definitivno ali vsaj provizorično rešiti nagodbo z ogrsko državno polovico.
* Tujca si je pridobil na prvi pogled. Tako je znameniti češki poslanec K a i z 1, ko sva bila na izletu po Gorenjskem tudi pri Janku, o njem zapisal v svoj dnevnik sledečo notico: »Kersnik, muž velmi krasny, sympathicky a vlidny.« In o brdski okolici: »Krajina utešena jakkoli vvsoke pozadi severnih hor zastfeno mrakv.« Gl. Kaizl, Z meho života. II. pag. 286.
Tisti nesrečni dualizem, sklenjen leta 1867. med cesarjem Franc Jožefom in ogrskim državnim zborom, je določal, da se je morala vsakih 10 let znova skleniti carinska in trgovinska zveza med Avstrijo in Ogrsko. Poleg tega zakona je bilo treba znova določiti ključ, po katerem naj bi se izračunal prispevek vsake izmed državnih polovic k stroškom skupne uprave, dalje je bilo treba ponovno načeti vprašanje avstro-ogrske banke, denarnega zavoda tedaj, ki je izdajal papirnate novčanice ter je moral varovati kredit našega gospodarstva nasproti inozemstvu. Končno je nastala potreba event. kaj določiti tudi glede onih potrošninskih davkov, ki so se kakor davek na sladkor, žganje, pivo, petrolej i. t. d. pobirali po ozemlju cele monarhije po skupnih načelih. Ves kompleks teli vprašanj, označevan z imenom »nagodba«, je moral Badeni rešiti do 51. decembra leta 1897. Velika večina mu je bila zagotovljena, vsa desnica se je po skupnem vodstvu dogovorila in zavezala ž njim — toda kaj so koristili taki dogovori, kaj je zamogla večina, ko je pa besna obstrukcija nemških »naprednih strank« zabranila in onemogočila vsako parlamentarno delo. Ta »furor teutonicus«, ta nemška razdivjanost je bila sicer naposled le umetna, ne-istinita in hlinjena.
Kako dobri glumači so bili gospodje Nemci, dokazuje znameniti češki žurnalist Jožef P e n i ž e k v svojih spominih zelo drastično v kratki dogodbici. Eden najbolj glasnih klicateljev v borbi je bil dični dr. Funke, župan in načelnik požarne straže v Litomeržicah. Mož, dobro rejen, trebušnat, močnega glasu, zgovoren in poln tistih puhlic, ki »vlečejo« zlasti na pevskih in telovadnih shodih pri obilnem konsumu piva, je sam priznal Penižku: »Ako bi moj sin, ki je zdravnik v Pragi, danes češko govoril, bi se mu veliko bolje godilo. Ali prostovoljno se mladina na Češkem drugemu državnemu jeziku ne priuči, ona mora slišati, da poje nad njo korobač. Zaradi tega bo prav dobro, če bodo Nemci z jezikovnimi odredbami primorani učiti se češko.« Kodrolasi gospod pa je na to še pristavil: »To je pa moje zasebno mnenje, javno seveda moram drugače govoriti.« Še istega dne je nato govoril v zbornici zdržema celih sedem ur in v tem svojem neskončnem govoru je jezikovne odredbe imenoval direktno ; e i n e A u f r u h r a k t e !«.
Ne morem popisati, kakšni prizori so se odigravali v dobi šestih tednov v poslanski zbornici. Včasih je bil položaj tak, kakor da ste na skrajni periferiji velikega mesta, v zamazani beznici med pretepajočimi se podivjanimi pijanci, in zopet ste imeli občutek, kakor da vas je nemila usoda pahnila v blaznico med tolpo razgrajajočih umobolnikov in zopet ste se znašli v zbornični skoraj prazni dvorani, koje tla so bila posuta z ostanki razbitih namiznih pokrovov in raztrganih tiskovin. V dvorani ni bilo skoraj nobenega poslanca, le tam zgoraj poleg skrajno
izmučenega in izčrpanega predsednika je čepel kak zapisnikar, ki je s pojemajočim glasom čital neskončne interpelacije. Odigravalo se je to dan za dnem mesto stvarnega in resnega dela, h kateremu je zaupanje narodov pozvalo poslance v blestečo palačo na dunajskem Ringu!
In mi desničarji, zastopniki slovanskih narodov, in naši zavezniki, nemški konservativci, smo morali vse to gledati, ne da bi mogli vsled popolnoma zastarelega poslovnika napraviti konec nevredni tej gl umi! Naša naloga je bila tem težavnejša, ker smo morali skrbeti za sklepčnost seje. Levičarji so bili na boljšem, ker so lahko počivali in se zabavali, kakor jim je bilo drago, da so le pustili nekaj tovarišev v zbornici za stražarje. Poslovnik pa je strogo zahteval za sklepčnost seje prisotnost vsaj 100 poslancev in za to število je bila odgovorna vedno le večina.
Sprva se sicer niso odigravali najbesnejši prizori med nemškimi narodnimi poslanci in njih slovanskimi protivniki, temveč med velenemci in Luegerj eviini krščanskimi socijalisti: še danes hrani dokaz te nemške kulturnosti stenografični zapisnik iz tistih burnih sej. Čitamo tako čedne medklice. Lueger napade poslanca S c h o n e r e r j a :	: Dcr Ehrlose hat zu
schvveigen!« Dunajski krščanski socijalist G r e g(0 r i g , po svojem stanu trgovec s perilom, v dunajskem narečju »Pfaidler«, zatuli: »Bordellritter, sei ruhig,« na kar se odzove gromeči bas Schonererja:	»Politischer Hanswurst!« Eden izmed stebrov
Luegerjeve garde, poslanec Steiner, zavpije pomirjevalno: »Ruhig, Herr Schonerer, soiist kommt die Zwangsjacke!« Na ta neizrečeno nizek nivo je padla parlamentarna dostojnost v oni zbornici, v kateri se je skozi desetletja nedolžen »fej« patra Greuterja smatral kot vrhunec parlamentarne razdivjanosti!
Posebno karakteristična za mentaliteto tedanje poslanske zbornice je bila manija dvobojev. Njih junak je bil Karl Hermann W o 1 f, izvoljen na skrajnem češkem severu v Krkonoših, izprijen študent, ki se je odlikoval s tisto prazno zgovornostjo, ki se neguje zlasti na komerzih popivajočih nemških buršev. »Bierschvefel« je krstil nemški burševski jezik to govorniško pasmo. Za stvarno delo je bil Wolf nesposoben: narodnostno hujskanje in škandali v javnosti in v parlamentu so bili tedaj zanj naravnost potrebni, kajti od tega je mož živel Velika napaka je bila tedaj, da so se resni možje dali izzivati po tem razgrajaču ter mu izkazovali čast in se mu z orožjem v roki postavljali v bran. Najprej se je bil ž njim češki poslanec H o r i c a , oba sta bila lahko ranjena. Nato je napravil ministrski predsednik Badeni kolosalno napako, da se je šel streljat ž njim. Pri tem dvoboju je imel še to smolo, da mu je Wolfova krogla prodrla laket. S tem uspehom je silno vzrastel Wolfov ugled pri nacijonalno navdahnjenih Nemcih, zlasti pri akademični mladini. In par tednov potem se je moj osebni pri-
jatelj, stari kirasirski oficir, poljski plemič Vladimir G n i e -w o s z spozabil tako daleč, da je še on povabil W o 1 f a na težke kavalerijske sablje. Toda mož, star tedaj že 62 let in sila kratkoviden, ni zmagal v tem dvoboju, temveč je odnesel nekaj lahkih ran, prepustivši zmago svojemu nasprotniku!
Vsak dan se je duševno ozračje v napol blaznem parlamentu poslabšalo. \ tej atmosferi je prišlo do spremembe v predsedstvu, ker je predsednik dr. Kathrein, zaupnik desnice, presenetil zbornico s svojim odstopom. Odkrito rečem, jaz nisem nikoli razumel, da smo baš temu gospodu poverili predsedniško častno mesto. Tudi med nemškimi konservativci je bilo dokaj boljših mož, nego je bil Kathrein, na katerem nisem nikoli našel nič odličnega, izvzemši izredno grobost njegovo. Njegov odstop pa je pomenil vsekakor moralen udarec za večino, ki tudi ni bil popolnoma poravnan, d a si je bil tedaj izvoljen predsednikom Abrahamovicz, dočim je Kramar postal prvi podpredsednik in je nemški konservativec dr. Fuchs prevzel mesto 11. podpredsednika.
In tako je napočil 24. november, ko se je pričelo branje onega kratkega zakona, s katerim se je podaljšala obstoječa ogrska nagodba začasno za eno leto. V zbornici tisto običajno kričanje in razbijanje, ki smo ga bili že vajeni! Stal sem zunaj v kul varu: to je v onem napol okroglem hodniku, ki obdaja sejno dvorano ter je ž njo zvezan po mnogih steklenih durih. Baš sem bil v intimnem razgovoru z dvema fevdalcema, s princem Karlom S c h w a r z e n b e r g o m in grofom S y 1 v o -Tarouco, ko iz zbornice prihiti načelnik fevdalnih veleposestnikov, stari grof P a 1 f f y, ter nas ves razburjen pozove: »Meine Herren, in den Saal, d as Prasidium ist in Gefahr!« Podam se takoj v dvorano ter se ustavim pod sedežem prvega podpredsednika. Na lastne oči sem videl iz najbližje bližine gnusne prizore, ki so se odigravali. Videl sem, kako je pijani S c bone r e r iz rok iztrgal staremu predsedniku A b r a h a m o -w i c z u simbol predsedniške oblasti, njegov zvonec. Abra-hamowicz, ki se je držal ves čas tako neustrašeno, kakor kak rimski senator, je z mirnim glasom poklical Schonererja k redu. Obenem je zaukazal strežniku, naj mu prinese drug zvonec mesto tega, ki ga je bil pravkar oskrunil Schonerer. Ali komaj je prezidijalni sluga Močnik, Slovenec iz kamniške okolice, krepak, brihten dečko, prinesel drug zvonec, ga zagrabi W o 1 f , se obrne proti zbornici, zvoni ostentativno dalj časa ter ga nato posadi nazaj na mizo z zasmehujočim vprašanjem:	»H e r r
Prasident, h a b e n S i e n o c h e i n e d r i 11 e G 1 o c k e ?« Posebno me je zgrabilo, ko sem opazil, da je bilo to pobalinstvo poplačano s strani nemških naprednjakov z burnim aplavzom in da je ploskal celo eden izmed rediteljev. Sedaj pa reče A b r a h a m o w i c z :	»Ich unterbreche die Sitzung auf
15 Minuten und ersuche die Herren (potem popravi), die Herren
Orclner, inich von der lastigen Gegemvart der Herren Abgeordne-ten (slede imena) zu befreien.« Med nepopisnim ropotom jc predsedstvo zapustilo svoje sedeže. Tedaj pa stopim par korakov do poslanca W o 1 f a ter mu rečem mirno: »Herr kollega, ver-lassen wir den Platz!« Ta me pogleda od glave do nog ter mi reče zbadljivo: »Was fallt Ihnen ein, Herr Vetter?« jaz na to energično: »Sie werden den Platz verlassen.c V tem trenutku dvigne Wolf roko proti meni, da bi zamahnil. Prestrežem roko, primem W o 1 f a za tilnik ter ga porinem od sebe. To pa je bil signal splošnemu metežu! V tistem momentu se je dvignila cela zbornica in od obeh strani se je pričela borba. Poleg mene je krepko pritiskal menda edini kmet iz poljskega kluba, stari ulanski vahtmajster, krepak Mazur P o t o c z e k. V gneči sem bil ločen od Wolfa. Kar naenkrat zaslišim vzklik nemškega univerzitetnega profesorja Pferscheta: »Ich habe ein Mes-ser!« in že se je zabliskalo v Pferschetovi desnici. Hitro prestrežem njegovo roko in jo držim toliko časa, da mu je nekdo od zgoraj iztrgal nož iz rok. Gneča traja dalje. Skoraj bi jo bil izkupil pri tej priliki. Schonerer je namreč pograbil enega tistih težkih hrastovih stolov za ministre ter me je hotel ž njim treščiti po glavi. K sreči je to namero preprečil štajerski poslanec Hagenhofer, velik, visok, močan mož, ki je Schonerer ja zagrabil za vrat in tiščal toliko časa, da je stol izpustil. Kasneje je pristopil Hagenhofer k meni ter mi rekel: »Ich glaube, ich habe Ihnen heute das Leben gerettet!«
Telefonično so pozvali iz pravosodnega ministrstva sekcij-skega načelnika Ruberja v zbornični prezidij. Zaslišani smo bili poslanci, ki smo bili v prvi vrsti prizadeti pri žalostnih dogodkih. Tudi jaz sem dal na zapisnik, kar sem doživel. Razpravljalo se je med vlado in nami vprašanje, ali ni obnašanje onih nemških poslancev, ki so dejansko s silo motili parlamentarno delo ter onemogočili razpravo, dalo povod, da se proti njim postopa na podlagi kazenskega zakona, češ zagrešili so zločin in zasačeni so bili »in flagranti«. Po mojem mnenju bi se tako naziranje dalo opravičiti. Ne vem, zakaj se merodajni krogi niso mogli odločiti za tak postopek.
Drugi dan, dne 25. novembra, se je razburjenost še povečala. Seja se je pričela šele ob pol 2. Divji hrup je sprejel predsedstvo in ploha najgrših psovk je padala na predsednika. Med nepopisnim kričanjem in ropotanjem je komaj prišel do besede stari grof Falkenhayn, ki je imenom mnogobrojnih desničarskih poslancev stavil predlog, naj se zastareli poslovnik, ki očividno ni bil več primeren povsem spremenjenim razmeram, spremeni v tem smislu, da bi smel predsednik uporne poslance, ki motijo in onemogočujejo mirno zborovanje, izključiti sam od treh sej. s privolitvijo zbornice pa za 50 dnevno dobo. loda hrup je bil tako velik, da predlagatelja nikakor ni bilo mogoče razumeti. Predlagatelj sam je stenografu v uho zatrobil besedilo.
s katerim je utemeljeval svoj predlog. Mi desničarji, ki smo že v naprej vedeli za vsebino predlagateljevega predloga, smd pač znali, za kaj gre. Istotako, naravno, tudi predsedstvo. Levičarji besne kakor brezumni in ko se na dano znamenje dvigne cela desnica, izjavlja predsednik, da je F a 1 k e n h a y n o v nujni predlog sprejet. Paroksizem levičarjev narašča do vrhunca. Razbijajo z rokami in nogami, žvižgajo, tulijo, dvigajo se celi oblaki prahu. A zbornici nastane divji metež. Stari parlamentarci se zgrabijo in obdelujejo s pestmi. Predsedstvo je bilo primorano zapustiti dvorano, ministri so bili že prej pobegnili. N zbornici pa se je prerivanje in napadanje nadaljevalo in naposled je stopila v akcijo tudi galerija, ki se je udeleževala splošne rabuke.
Takrat in tudi še danes se smatra sklep, s katerim je bil sprejet Falkenhaynov predlog, kot prelom oziroma kršitev poslovnika, da, celo kot kršitev ustave. Ne zanikam, da se naslanja taka obsodba na mrtvo besedilo zborničnega opravil-nika. Ali radi tega ne bi mogel obsoditi niti predsedstva, niti večine. Kaj je glavna dolžnost predsednika vsake parlamentarne skupščine? V prvi vrsti je poklican za to, da s krepko roko varuje parlamentarno delo ter omogoča rešitev parlamentarnih poslov. To dolžnost stavljam za svojo osebo veliko višje, nego bolestno natančno preiskovanje in izvrševanje mrtve črke zastarelega poslovnika. In večina? tstina je, da je ravnala v silobranu proti zbesneli opoziciji, ki je s surovo silo ovirala parlamentarno delo.
V drugih parlamentih bi bili že zdavnaj slekli glace rokavice ter ukrotili obstrukcijo. Nekaj let prej je v zibelki vseh parlamentov, v angleškem parlamentu »speaker« pozval policijo ter dal šiloma iztirati irske poslance, ki niso hoteli odnehati s svojo obstrukcijo. In kateri objektivni opazovalec more zameriti tedanjemu predsedstvu dunajske zbornice, ako je — dejansko telesno ogroženo — mislilo na uvedbo parlamentarne straže! Žalibog, ta misel, sama na sebi nikakor ne napačna je bila po grofu Badeniju le skrajno nerodno izvedena. Noben zakon ne bi mogel zabraniti tega, ako bi vlada na poziv predsedstva osnovala parlamentarno stražo s posebno uniformo, vojaško organizirano, kot telesno varstvo za zbornično predsedstvo in kot zaščitnico parlamenta, poslancev in zborničnih uradnikov. To bi imelo čisto drugo lice, kakor ono, kar Je tedaj v svoji razburjenosti ukrenil grof Badeni.
26.	novembra ni bilo seje. L' zbornici so bili zaposleni mizarji in razni drugi rokodelci v svrho, da popravijo polomljene stole in namizne pokrove, nastavljeni so pa bili tudi oelavci radi tega, da zgrade okoli predsedstva ograjo, katera bi zabranjevala pristop drzovitim napadalcem.
In tako je napočil ominozni 27. november.
Med tem časom pa je bila že pokonci ulica. Goste trume študentov in delavcev so obkolile parlament. S silnim vpitjem so nazdravljale znane nemškonarodne in socijalnodemokratske poslance. Množica je kričala: »Doli z Badenijem, pereat lex Falkenhavn!« Z eno besedo: tdica je bila pokonci! V vsej svoji goloti se je sedaj pokazala nerodna taktika Badenijeva nasproti krščanskim socijalcem. Krvavo se je maščevalo, da se je Badeni toliko časa obotavljal predložiti L u e g e r j e v o izvolitev dunajskim županom —• cesarski sankciji. L u e g e r je bil ljubljenec pristnega Dunajčana. Njegova stranka, ki je dokaj časa omagovala ter izprva kazala dokaj bolj prijazno lice desničarjem nego osovraženim nemškim liberalcem, je naenkrat spremenila svojo taktiko. Baš tako so socijalni demokrati, katerih tedaj v zbornici ni bilo več kakor kakih 15, ki so pa imeli za seboj organizirano tovarniško delavstvo, podpirali nemško obstrukcijo ter celo prevzeli pri naskoku vodilno vlogo. Komaj sta se prikazala na predsedniški tribuni A b r a -h a m owicz in dr. Kramar, se je začel peklenski škandal. Stenografični zapisnik je žalosten izkaz za oni nizki nivo, kamor more pahniti politična strast sicer neoporečno izobražene može. Psovke, ki so bile izrečene, so bile deloma take, da se v količkaj boljši družbi niti ziniti ne smejo. Skoraj bi rekel, da je bila še dokaj dostojna psovka, če je univ. prof. Pfersche zakričal na predsednika A b r a h a m o w i c z a :	»Alter arme-
nischer Hund!« ^ psovanju se je posebno odlikoval poslanec L e c h e r , eden izmed na jdaro vite j ših mož, kar jih je imela levica, sijajen govornik, ki je mogel v enem govoriti, in sicer stvarno govoriti znamenit obstrukcijski govor 11 ur.
1	oda z besedami ne bi bila obstrukcija ničesar dosegla. Kar naenkrat pa se odstranita iz soc. demokratske skupine dva majhna gibčna poslanca, češki socijalni demokrat Berger in graški socijalist R e s e 1, preskočita ograjo in se zaletita v predsedstvo. Takoj je bila na mestu dunajska policija, vodena od policijskih uradnikov — in Lex Falkenhayn se je začela izvajati.
Zakaj se toliko časa mudim pri opisovanju teh nad vse žalostnih prizorov parlamentarne zdivjanosti? Radi tega, ker po mojem uverenju je 24. novembra 1897 bila zapečatena usoda habsburške monarhije! Od tedaj je bilo ubito parlamentarno življenje na Avstrijskem. Zmagala je brutalna nasilnost levičarskih poslancev in njihovih zaveznikov, zmagala je ulica in razsajajoča druhal. Poražena je bila parlamentarna večina, strmoglavljeno ministrstvo in sam vladar cesar Franc Jožef se je pokazal v svoji nestalnosti in brezznačajnosti. On sam se je pri opetovanih prilikah jasno izražal, da so jezikovne uredbe pravične ter da se morajo izpolniti in obdržati. Še en dan prej sem se razgovarjal s prvim podpredsednikom dr. Kra mažem ter sem ga vprašal, je li gotov glede ugod-
nega izida 1 jute naše borbe? On mi je rekel čisto odločno: »M i smo p o vsem lahko mirni, kajti cesar stoji trdno na naši strani!« In naenkrat tak prevrat! Ali se je Franc Jožef zbal razgrajajoče ulice ali iz katerega drugega nagiba je tako naglo spremenil svoje odloke, mi je danes še uganka. Toda dejstvo stoji: zmagal je nemški teror, obstrukcija je bila jačja od pravice, težko užaljeni Čehi in mi njih jugoslovanski zavezniki smo sedaj na lastni koži občutili, da v Avstriji ona politična smer najlažje doseže svoj cilj, katera se poslužuje skrajnih sredstev in obstrukcije, ki je vendar po svojem bistvu upor proti parlamentarizmu in zločin proti državi!
Odsihmal je postala obstrukcija stalna institucija v dunajski poslanski zbornici. To je trajalo do izbruha svetovne vojne leta 1914. Ves ta čas je bil dunajski parlament podoben veliki norišnici; le tu pa tam so bila »lucida intervalla«, jasni trenutki, v katerih se jc zbornica domislila, da je tu radi zakonodaje in stvarnega dela. Ves drug čas se je tratil s čitanjem neskončno dolgih interpelacij, z nujnimi predlogi brez vsake pomembnosti, z neštetimi imenskimi glasovanji itd.
Padec B a d e n i j e v in okolnosti, katere so strmoglavile moža, to vse pripada danes zgodovini. Skoro bi pa rekel, da se tudi v teh dejstvih razodeva ona tajna nadčloveška moč, ki prej ali slej kaznuje, kar je v človeškem dejanju krivičnega m podlega. Vzemimo usodo junaka izza Badenijevih časov, IV a r 1 a Hermanna W o 11 a ! Takrat oboževan od svojega naroda, povsod sprejet kot triumfator — kaka je danes njegova usoda? Vrniti se v svojo domovino na Češkem mu je zabra-njeno, na Dunaju živi v bedi popolnoma pozabljen, povsod preziran in zaničevan. Sic transit gloria mundi!
In Nemci, ki so tedaj kar besneli proti Badenijevim jezikovnim uredbam! Ogromna večina jih seveda niti čitala ni. Naj navedem tukaj epizodo, ki sem jo, ni tega še tri leta, doživel s knezom Auerspergom, enim izmed najbolj častnih plemenitašev, kar sem jih kdaj poznal. Sedel sem ž njim v njegovem gradu v Soteski in kramljala sva o nekdanjih dogodkih v avstrijskem parlamentu. Beseda je nanesla tudi na Badenijeve kravale. Ju pri tej priliki je izustil knez, ki je bil takrat prvi podpredsednik v gosposki zbornici ter zavzemal ves čas znamenito pozicijo v avstrijskem političnem gibanju, končno sodbo: »H e r r -g o 11, w a s w a r e n w i r Deutsche in O s t e r r e i c h 1 ii r d u m m e K e r 1 e !«
Nekateri pravijo, da je Badenija strmoglavila odpornost dunajske ulice, hrupna cestna demonstracija. Po mojem mnenju niso pravega pogodili. V istini je bilo mnogo šundra in ropota, zlasti okolu parlamentnega poslopja. Z največjim zanimanjem sem zasledoval z oken poslanske čitalnice poulično vryen.Te, gledal sem tisočglavo maso dunajskega prebivalstva, slisal sem nje divje kričanje, miloval redarstvo, ki se je pre-
rival o in pretepa valo s številno premočjo, toda ko je oddelek huzarjev, ki so dotedaj mirno čakali na svojih konjih, dobil povelje pomakniti se proti razsajaleem, razpršile so se goste množice v divjem begu. ne da bi se komu le las bil zakrivil na njegovi glavi. Ne, to ni bila opravičena togota v svojem bistvu ogroženega naroda, to je bilo vse umetno podpihovano. umetno narejeno! Saj tudi ni bilo istinitega povoda ljudskemu razjarjen ju: ljudje dejansko niti znali niso, za kaj gre! Le nekoliko odločnosti od strani cesarja in kmalu bi se bili izjalovili odpori. A cesar Franc Jožef se je zbal nemirov v svojem stolnem mestu in brez obotavljanja — je Badenija žrtvoval. In zopet sem se spominjal onih besed, ki mi jih je enkrat v dobi propadajoče koalicije bil povedal grof Hohenwart:	»Das
Ungliick Usterreichs ist: sein Kaiser ist ein Men sc h o h n e Charakter !«
Dunajski parlament je bil ubit, parlamentarizem pokopan! Poslanci pa, demoralizirani po vsiljenem lenuharenju, diskreditirani v svoji veljavnosti so postali — postreščki svojih volivcev. Ker se niso mogli izkazati s poštenim zakonodajnim delom, so bili naposled navadni komisijonarji, ki so za svoje volivce in njih majhne ali velike zasebne zahteve tekali po ministrstvih, kljuke pritiskali ter skušali vsaj s takimi intervencijami dokazati svojim volivcem, da so vendar sploh za kako stvar še porabni.
Smrtna sodba je bila izrečena nad državo in dinastijo.
A tudi za moj osebni položaj je imel orkan v parlamentu pomenljive posledice! Nemogoče mi je bilo odslej ostati še divjak v zbornici. Lepi moj klub »divjakov« se ni več sestal. Zevajoči prepad, povzročen po burnih prizorih v državni zbornici, je razdrl tudi našo skupino. Takrat je ilustrovani dunajski list »Das interessante Blatt« prinesel mojo sliko in podobo poljskega kmeta Potoczka kot najljutejših borivcev v parlamentarnem metežu. »N. Fr. Presse« pa je med dnevnimi novicami objavila sledeči razgovor: A. vpraša svojega prijatelja B„ kako je to vendar, da je dvorni svetnik Šuklje najbolj divje udrihal po svojih nasprotnikih? »Čisto naravno — mu ta odgovori — kaj ne veš, da je Šuklje načelnik divjakov?« Za svojo osebo nisem bil kar nič vesel te vrste popularnosti, kajti preostajalo mi ni nič drugega, kakor da sem se odrekel komaj pridobljeni prostosti ter- se zopet povrnil v prejšnji svoj klub, krščansko slovansko zvezo.
V svojih prezanimivih »Spominkih« pripoveduje češki novinar Jožef P e n i ž e k sledeče o padlem ministrskem predsedniku grofu Badeniju: »Vrnivši se od avdijence, v kateri je cesar bil sprejel njegovo ostavko, je povedal svoji gospe, da je prenehal biti ministrski prvosednik. Ona je pokleknila ter z dvignjenimi rokami izustila: .hvala Bogu!'«
Par dni kasneje je mož zapustil Dunaj, tako rekoč pobegnil kakor izobčenec, javni zločinec. Podal se je na svoje posestvo v grad Bušk v Galiciji. Mož poln življenske sile, energičen in dar ovit, ni več dal znamenja od sebe. Umrl je dvanajst let kasneje. V tej dolgi dobi je mogel premišljati o hvaležnosti svojega vladarja, v čigar službi je prestal toliko naporov, toliko žaljenja in trpljenja.
Kdor pozna način, s kojim je nemško narodno časopisje in zgodopisje bilo vajeno slikati svoje politične nasprotnike, se ne bo čudil, da je ta gospoda še na političnega mrliča valila kamenje. Čudom se pa čudim, da se je celo tako nepristranski zgodovinar, kakor je d r. J o ž e f R e d 1 i c h , v svoji sicer z veliko objektivnostjo in stvarno razsodnostjo pisani biografiji »Kaiser Franz Josef« tako spozabil, da se izraža o Badeniju takole: »Graf Badenis Berufung war der schvverste Fehler, den F ran z J ose f seit der Ernennung des Grafen Gvulai zum Heerfuhrer im Jahre 1859 bei der Besetzung hoehster Posten im Staate begangen hat.«*
Ta sodba je tem bolj krivična, ker Redi i c h sam sodi o Badenjevih jezikovnih odredbah:	In voller Buhe betraehtet
erscheint das (sc. Badenis Sprachenverordnungen) keineswegs als cin flagrantes Unrecht gcgen das Deutschtum.«**
Iz tega se vidi, kako je umetno falziliciranje javnega mnenja zmožno, trenutno omamiti celo tako jasne raziskovalce, kakršen je gotovo dr. Redlich.
Toda dovolj o teh žalostnih stvareh! Preden končam to poglavje, naj omenim dogodek, ki se je vršil kakih šest tednov Pred Badenijevo katastrofo. To je prelepa slavnost, ki smo jo obhajali 10. oktobra 1897 na starem pokopališču pri sv. Marku, kjer sta počivala veliki naš rojak Jernej Kopitar in ustanovitelj nove srbske literature Vuk Stefanovič Kara d ž i č. Pokopališče je bilo opuščeno in dunajski mestni odbor ni bil toliko takten, da bi dal zemeljske ostanke teh dveh veleumov prenesti v »Ehrengrab« na novem centralnem mirodvoru. Takrat se je sklenilo v Beogradu in v Ljubljani, da se prenesejo Kopitarjevi ostanki v Ljubljano, Vuk Štefa-novičevi v Beograd. Slovenska Matica se je obrnila name s prošnjo, naj jaz vzamem to stvar v roke ter poskrbim na Du-naju, da se prenos izvrši dostojno in svečano. Obrnil sem se takoj na skušeni aparat, ki smo ga imeli še od potresne akcije, -^opet sem sklical dunajski komite, in drage volje so me tovariši podpirali. Srbski poslanik me je obiskal in došla je Reputacija iz Beograda na čelu z znamenitim srbskim učenjakom, bivšim ministrom prosvete Stojanom Novakovičem, tudi Zagreb in Lvov sta poslala svoje zastopnike. Svečanost
**
Op. Dr. los. Redlich, Kaiser Franz Josef, nag. 389. Redlich. ib. pag. 391.
je bila nad vse lepa in častna. Cela slovenska in srbska dunajska naselbina, naučno ministrstvo, zastopano po enem najuglednejših svojih uradnikov, dvornem svetniku dr. Antonimi Rezeku, akademija znanosti s slavnim slavistom Jagičem in zgodovinarjem Konstantinom Jirečkom, dvorna biblijoteka reprezentovana po svojem uradniku dr. Mantuaniju, zelo veliko državnih poslancev čeških, poljskih, maloruskih in jugoslovanskih itd., potem pa župan dunajske mestne občine dr. Karl L u e g e r. Znamenito zborovanje sem otvoril jaz kot predsednik dunajskega odbora. Kopitarjevo krsto je blagoslovil prošt in državni poslanec Lambert Einspieler z asistenco, \ uk Štefanovičevo pa pravoslavni arhimandrit. Moj govor je bil v treh jezikih, pričel sem slovensko, nadaljeval nemški in srbski ter končal zopet s slovenskim stavkom. Za menoj stopi na govorniški oder dr. Karl L u e g e r ter v krasnem govoru slavi slovanska veleuma Kopitarja in Vuka. Nato je slovanski pevski zbor kakih 70 pevcev pod vodstvom tedanjega zborovodje Mateja Hubada zapel impozantno srbsko skladbo »Očenaš«. Ko so prenehali pevci, je Novakovič v pomembnem srbskem govoru slavil nevenljive zasluge Kopitarjeve, ki je bil našel, učil, podpiral Vuka tako, da morejo Srbi slovenskega učenjaka Kopitarja smatrati tudi za svojega. Končni govor je imel tedanji docent na dunajskem vseučilišču, naš rojak Matija Murko, ki je v prelepem, globoko segajočem govoru slavil Vuka Stefanoviča ter se poslavljal od zemeljskih ostankov znamenite dvojice, ki sta bila tako ozko združena v življenju, ki sta skupaj bila pokopana na dunajskem pokopališču ter se sedaj ločita, vračajoča se iz tujine v rodno materino zemljo.
Pod vtisom te sijajno uspele slavnosti smo zapustili udeleženci »Čampo santo pri sv. Marku«. Lepe besede smo bili govorili in slišali. O duševni republiki, kjer se združujejo ne glede na politične homatije v jasnih višinah veliki duhovi? Prava oaza je to bila v politični puščavi grdih političnih bojev. Le škoda, da so ti vtisi prezgodaj minuli in da se je že v sledečih tednih pokazala brutalnost strankarskih nasprotij v onih prizorih, ki sem jih popisal v tem poglavju svojih spominov.
XVI. poglavje.
Gautscheva epizoda — ministrstvo grof Thun-Kaizl.
Cesar je tedaj imenoval ministrskim predsednikom barona C a n t s c li a ter mu poveril nalogo, pomiriti razburkane strasti bi doseči predvsem ogroženo nagodbo z ogrsko državno polovico. Zelo dvomim, da bi bil Gautsch tako rad stopil na čelo vlade, flko bi bil takrat že vedel, da smatra cesar sam njegovo ministrstvo le kot nekak p r o v i z o r i j ter da ima naslednika že izbranega. Sicer si pa Gautsch navzlic svoji nemali spretnosti m mogel doseči nobenega uspeha. Skušal je pač B a d e n i -J e ve jezikovne odredbe prikrojiti tako, da bi se mogli tudi -Nemci sprijazniti ž njimi; privolil je celo v načelno koncesijo: <id veljavnosti jezikovnih odredb je hotel izvzeti čisto nemške okraje ter je na ta način načeloma prav za prav priznal obstoj strnjenega nemškega ozemlja na Češkem. Toda zaman! iNemci so vedno trobili le eno pesem: »Proč z jezikovnimi odredbami,« pa ne le z onimi, ki jih je bil izdal grof B a deni, temveč tudi s Stremayerjevimi, ki so bile v nesporni veljavi že od leta 1880. sem. Nemcev tedaj ni mogel pridobiti. Prav tako pa so se tudi Čehi hudovali nad njim. ker je nekoliko Prikrajšal Badenijeve odredbe, ki so jih smatrali Čehi za veliko pridobitev.
Komaj štiri mesece je trajala Gautscheva vlada, potem je PrŽ^6sla uradna »Wiener Zeitung« vest, da je Gautscheva de-misija sprejeta ter da stopi na njegovo mesto grof Franc J ',u ,L Bilo je to koncentracijgko ministrstvo, uradniško z močno parlamentarno primesjo. Ministrstvo financ je prevzel ugledni mladočeški poslanec dr. Josip Kaizl, trgovinsko ministrstvo je dobil nič manj znameniti nemški poslanec Josef Maria Barnreither, dočim je poljedelsko ministrstvo Prevzel dosihmal povsem nepoznani in v istini tudi brezpomembni baron Kast, ki je opravljal na Gor. Avstrijskem mesto deželnega glavarja.
Grof Franc T h n n — vsekakor zelo zanimiva prikazen! oznal sem ga že iz leta 1894.. ko sem prvič obiskal Prago in T> r11 se 1 nadzorovat svoj ondotni urad. Praška direkcija zaloge šolskih knjig nikakor ni bila podrejena cesarskemu namestniku, em bolj sem se čudil, da je bil grof Thun celo v tem pogledu
dokaj poučen. Takrat se je bil silno zameril Čehom, ker je, uporabivši bedastoče čeških omladincev, dal od dunajske vlade uvesti izjemno stanje. Pozabljeno je bilo, da je svoje dni z vsem svojim vplivom delal na to, da bi se cesar Franc Jože! dal kronati za češkega kralja, pozabljene so bile tudi druge vrline odličnega moža. In. ko je Badeni leta 1895. nastopil svojo vlado, je bil eden njegovih prvih ukrepov, da je odpoklical grofa Thuna iz praške namestniške palače. Toda vzlic vsemu nerazpoložen ju čeških krogov je bila Thunova pozicija v deželi vendar vedno močna in zelo vplivna. Bil je »grand seigneur«, skoz in skoz neoporečen, energičen, delaven človek. Nenavadno velik je bil. Nekoč, že potem, ko sem se bil umaknil iz političnega življenja, sem ga ob priličnem obisku vprašal, koliko meri? Na to mi je odgovoril: »Na metre vam tega ne morem povedati, ali kot vojak sem imel brez čevljev vojaške mere eno klaftro in dve coli.« Tudi on je bil služil, kakor večina njegovih stanovskih tovarišev, pri Windischgratzovih dragoncih, ki po nekem starem privilegiju v spomin na Kolinsko bitko leta 1757. niso nosili brk. Tako je tudi grof Tliun imel le zalisce; vedno z monoklom v očesu, je bil zares zanimiv pojav.
Njegovi uradniki so ga visoko spoštovali, v istini ljubili. Skrbel je za nje kakor dober oče. Od mnogih strani se mi je zatrjevalo, da je rad s svojim velikim bogastvom pomagal revnejšim uradnikom. Če je slišal o kakem uradniku, da težko shaja, je dal najprej ugotoviti, kako dotičnik izpolnjuje svoje uradne dolžnosti, nato pa je uradnik, morda ravno v času, ko je bil baš pri svojem bornem kosilu, po Thunovem slugi prejel zapečateno pismo z namestnikovo posetnico s toliko in toliko stotakov! Seveda si je mogel T h u n privoščiti tako dobroto, ker je spadal med najbolj bogate člane visoke češke aristokracije.
Pa tudi sicer je bilo Thunovo ministrstvo izborno sestavljeno. Da sta bili osebi K a i z 1 a in Barnreitherja v vsakem pogledu ugledni, sem že povedal. Železniško ministrstvo je bilo poverjeno najboljšemu strokovnjaku W i 11 e k u , za naučnega ministra pa je bil izbran grof B v 1 a n d t - R h e i d t.
Kar milo se mi stori, kadar se domislim tega svojega nekdanjega šefa! Med nama je obstajalo v istini prijateljsko razmerje: imel sem priliko uveriti se, da je mož ravno tako pameten, kakor pošten in pravičen. Le en slučaj, ki karakterizira moža! Toliko mi je zaupal in se zanašal na mojo razsodnost, da me je čestokrat za svet vprašal v osebnih zadevah, ki niso bile v ni kaki zvezi z mojim uradniškim poslom. Tako mi je pri neki priliki zaupal, da se je izkazala potreba nastaviti oziroma izbrati za Šlezijo novega deželnega šolskega nadzornika ter me je vprašal, če vem za prikladnega moža. Slučajno sem mu mogel z mirno vestjo priporočiti bivšega kolego z akademske gimnazije, rodom Čeha. Potem me vpraša, če vem, da gre referent za osnovne šole, minist. svetnik Z e y n e k v pokoj, češ, na
koga mislim kot naslednika? Vedel sem, da na to mesto poželjivo gleda eden izmed deželnih šolskih nadzornikov na Moravskem, ki sem ga dobro poznal in glede katerega sem vedel, da je hodil svojčas v češki čamari, a se je potem prelevil iz gorečega »vlastenca« v navdušenega nemškega nacijonalca. Dejal sem tedaj: »Le tega ne, ekscelenca! Ta mož nima značaja!« O11 na to: »Prav imate, na značaj je treba gledati. Tudi s sedanjim referentom imam križ. Dobim v roke akt s pripravljeno rešitvijo, ki jo je dvorni svetnik popolnoma dobro utemeljil. Pokličem ga na razgovor. Saj veste, da ga ni naučnega ministra na svetu, ki bi mogel biti enako dobro poučen o vsem gradivu. Morda baš o tej stvari ne razumem čisto nič, a da bi le vedel, kako °n brani svoje stališče, ga prekinem s par ugovori. A tistem trenutku že leži pred menoj na trebuhu ter se izjavi: popolnoma prav imate, ekscelenca, to sem čisto prezrl!*« In B y 1 a n d t je dostavil: »R eferenti morajo imeti značaj, sicer Jih ne morem rabiti!«
Poljaki so bili v Thunovem kabinetu zastopani po podpredsedniku poljskega kluba vit. J §drzejowiczu, pravosodje pa je bilo poverjeno R u b r u , ki je bil še štiri mesece Poprej kot sekcijski načelnik nastopal pri Badenijevih kravalih. Z eno besedo, Thunov kabinet je bil po zmožnostih svojih članov v istini veliko ministrstvo. Le ene stvari nisem razumel, namreč te, kako je mogel tako razsoden mož, kakor je bil Thun, pritegniti v svojo vlado nesposobnega Kasta, To je bila tem Večja napaka, ker se je baš za to mesto potegoval in metal svoje poželjive oči veliki spletkar med tirolskimi poslanci, baron Josip D i pauli. Z zanimanjem sem tedaj opazoval, kako sta poslanec Dipauli in v marsičem mu zelo podobni slovenski Šušteršič, oba mojstra v parlamentarni intrigi, skrivaj ruvala proti trgovinskemu ministru Barnreitherju, v drugi vrsti seveda tudi proti kabinetnemu šefu.
Močan kabinet, a tudi ta brez uspeha! Nemška obstrukcija Je trajala skoraj neprestano od marca 1898 do oktobra 1899, dokler ni Thun demisijoniral z vsem svojim kabinetom. Vladna pozicija je bila tem težja, ker je ministrstvo stalo pred neizogibno potrebo, dognati še iz Badenijevih časov visečo nagodbo z Ogrsko. Ne bom mučil svojih bralcev s popisovanjem neskončnih pogajanj, izjav, klavzul, formul itd. Ves trud je bil zaman in ni preostajalo drugega, kakor preko parlamenta s Pomočjo zloglasnega § 14. vsaj provizorično urediti razmere z ogrskimi nagodbeniki. Naravno, da ta nagodba nikakor ni lula ugodna za avstrijsko polovico, ali da ni bilo mogoče prisiliti tigrov do večje popustljivosti. Kdo je bil temu kriv? Nihče drug kot nemška obstrukcija, katera je tudi v tem pogledu oškodovala državo in narode za ogromne vsote!
A enem pogledu pa je grof Thun dosegel svoj cilj: pod njegovim ministrstvom so se točno izvrševale jezikovne odredbe šuklje, Spomini.	2
in s krepko roko so se zadušili odpori nahujskanega nemštva. Zlasti sta bila v tem oziru delavna K a i z 1 in pravosodni minister R u b e r.
Naj tu povem malo dogodbieo. ki sem jo doživel s finančnim ministrom! Lepega pomladanskega dne sem šel po tretji uri po »Himmelpfortgasse«, kjer je v krasni princ Evgenovi palači bilo nastanjeno finančno ministrstvo. Ravno ko korakam mimo pravkar navedenega poslopja, stopi iz njega K a i z 1 ter me nagovori: »Kam?« Odgovorim mu:	Malo se hočem sprehoditi, grem
v Augarten!« Na njegovo vprašanje, če se sme pridružiti, sem radevolje pritrdil in mahnila sva jo skupaj proti Augartnu. Med potjo mi je začel minister razkladati, kako sistematično dela na to, da spravi naše zanesljive ljudi v ministrstvo. Popolnoma in iz cele duše sem mu mogel pritrditi. Vedno sem imel za veliko napako, ako se je poslanec zatekel le k ministru in le njega pridobival za to ali ono stvar. V ustavnem življenju je minister zelo minljiva prikazen, dočim dvorni svetniki in sekcijski načelniki ostanejo. Pri tej priliki sem mu imenoval tudi nekega Slovenca, češ. naj ga pokliče v ministrstvo.
Takoj je obljubil in besedo tudi držal. Karel Savnik — ta je bil namreč tisti Slovenec — se je kmalu kvalificiral kot izboren finančni jurist. Po polomu se je vrnil v domovino, kjer se mu je poverilo zelo važno mesto. Skoz in skoz blag značaj, morda le preveč strog v pojmovanju svoje dolžnosti! Marsikako grenko minuto je zato doživel. Bil mi je zvest prijatelj: še danes se ga spominjam z bolestnim srcem, »llave, anima pia!«
Nazaj grede iz Augartna mi naenkrat minister omeni dr. Ferjančiča. Ta je bil tedaj 1. podpredsednik poslanske zbornice. Ker so se namreč veliki desničarski klubi branili poslati svoje ljudi v prezidij in ker tudi nemška opozicija ni hotela prevzeti nobenega mesta v predsedstvu, se je prezidij sestavil iz predsednika, nemškega klerikalca Fuchsa in podpredsednikov Slovenca dr. F erjančiča in Romuna L u p u 1 a. Seveda se je volitev vršila pri razmeroma majhni udeležbi. Tako je n. pr. Ferjančič dobil od 415 poslancev, kolikor jih je štela zbornica, le 159. Zelo sem bil tedaj presenečen, ko mi je Kaizl naenkrat dejal, da dr. Ferjančič z vsemi štirimi dela na to, da bi prišel k upravnemu sodišču.« V kaki lastnosti?« se je glasilo vprašanje. »Naravno.« mi odgovori minister, kot dvorni svetnik!« »Kako, saj ni vendar nič praznega sedaj pri upravnem sodišču!« »Seveda bo mesto prazno, ker je dr. M e z n i k že vložil prošnjo za upokojitev. In kakšno je Vaše mnenje o tem?« Moj odgovor je bil točen: »Ekscelenca ne ve, da obstoja med dr. Ferjančičem in menoj še iz univerzitetnih let staro nasprotstvo. Nisem njegov prijatelj: priznavam tudi, da. kolikor je meni znano, mož ni nikoli delal ne v davčnih, niti v finančnih ali budžetarnih vprašanjih, razpolaga pa z lepimi vnanjimi sposobnostmi in je poleg tega naravno darovit in zdrave
pameti. U ver j en sem, da nam Slovencem ne bo delal sramote na tem mestu in ravno Vi, ekscelenca, ste baš danes poudarjali nujno potrebo spraviti naše ljudi na odločilna mesta.« Minister postoji. me pogleda in pravi: »A i bi torej bili za Ferjančiča?« Na moj odkriti: »Da,« je Kaizl dejal, da si bo stvar premislil.
In kakšen je bil uspeh njegovega premišljevanja? Ferjančič ni postal dvorni svetnik pri upravnem sodišču. Ker pa je hotel kaizl na vsak način vsaj .enega Slovenca spraviti na tako važno mesto, je učinil, da je eden njegovih podrejenih uradnikov v teku petih tednov dvakrat avanziral. Najprej je prinesla uradna -\Viener-Zeitung« imenovanje ministrskega tajnika dr. Ploja sekcijskim svetnikom in zopet 14 dni na to, je bil pravkar navedeni sekcijski svetnik imenovan za dvornega svetnika pri upravnem sodišču.
Mož je imel pač nečuveno srečo. V finančnem ministrstvu Je bil avancement vedno slab. 'J udi ga ni bilo mogoče šteti med Posebno opisane uradnike. Po navadnem teku tedaj bi mu bilo treba čakati še dokaj let, da bi se mogel povzpeti do one službene kategorije, kamor ga je sedaj naenkrat potisnila — n e -* z p r o s n a m r ž n j a K a i z 1 o v a n a p r a m d r. Ferjančiču.
\ tem času je presenetil dr. Šušteršič politični svet s tem, da je 20. aprila 1898 odložil državnozborski mandat in se vrnil v Ljubljano.
iz kakšnega nagiba? Sam je utemeljeval svoj sklep s tem. da se hoče ves in vsega posvetiti organizaciji slovenskega ljudstva. Smatram, da je temu v istini bilo tako, in pribiti moram, da se veliki Šušteršičev talent nikoli in nikjer ni pokazal tako izrazito, kakor baš v organizatornem delu, s ko j im sta dr. Šušteršič in dr. Krek, podpirana od slovenske duhovščine, življenju našega naroda dala povsem drugo lice. Naj se mi ne učita, da pretiravam! Sam sem bil priča in svedok našemu Preporodu, počenši od Vodnikove stoletnice leta 1858. Tudi jaz sem zahajal na tabore, udeleževal se sokolskih in pevskih izletov, navduševal se za lepe narodne pesmi in rodoljubne govore, kljub vsemu temu pa sem vendar bil vedno v toliko hladnokrven opazovalec, da pri vsej stvari nisem mogel prezreti dejstva, da je bila vsa ta narodna prebujenost po velikem delu le formalnost ter da s tem še izdavna ni bil zasiguran gospodarski, kulturni in socijalni preporod našega ljudstva. Posebno se je moglo očitati temu gibanju, da je poleg njega vendar Po vsej Sloveniji, zlasti pa na Notranjskem in Dolenjskem, bujno cvetelo oderuštvo. Pač se je s ponosom poudarjala narodna zavednost kremenitih Notranjčev, ali dejstvo je bilo, da so najglasnejši narodni« klicarji. v narodni borbi prepogostoma hihizsesovalci onih rojakov, ki so jih hoteli rešiti tujega jarma. Dbče je bilo znano, da j c neki selski bogataš običajno 50—40%
obresti jemal za posojila od ubogih kmetov, ter poleg te visoke obrestne mere si izgovoril še razne druge /dobrote . Istina je tudi, da so si slovenski odvetniki na Sp. Štajerskem pač stekli velike zasluge za narodno prebujenje, a obenem se niso mogli na laž postaviti oni, ki so trdili, da žene marsikaterega teh slovenskih odvetnikov poleg narodnega navdušenja še skrb za lastno pisarno. Tega nam niso očitali samo nasprotniki-nemšku-tarji — skoraj bi prav dal pisatelju Erjavcu, ki v svoji knjigi naravnost govori o » advokat okraciji« na slovenskem Štajerskem!
Tak je bil položaj in v neprimerno kratkem času se je isti docela spremenil. Po Krekovi in Šušteršiče vi i niči j ati vi se je razvijalo zadružništvo, povsod so se snovale posojilnice po Raiffeisenovem sistemu, nastajala so konsumna društva, mlekarne, strojne zadruge itd. Predvsem se je kmetom preskrbel lahko pristopen in nizkoobresten kredit; kmet je bil v kratkem rešen oderuške roke. Obenem se je po sistematičnem načrtu ustvarilo živahno prosvetno gibanje. Ljudska masa, prej povsem omahljiva in nezavedna, je dobivala svojo organizacijo in s tem edino možnost, napredovati v kulturnem, gospodarskem in demokratskem političnem smislu. Najhujši očitek za prosvetno razumništvo, ki je stalo tedaj skoraj brez izjeme v narodni napredni stranki, je ta, da je to široko polje popolnoma zanemarilo ter to delo docela prepuščalo požrtvovalni rodoljubni duhovščini. Precej poznam sveta, znane so mi razmere drugih držav in narodov, ne ustrašim se pa končne sodbe, da morda na vsem svetu ni dobiti duhovščine, ki bi si bila toliko zaslug pridobila za ljudski blagor, kakor baš duhovščina na Slovenskem. Naj temu končnemu sklepu ne hodi v k var okolnost, da je izmed velikega števila slovenskih svečenikov ta ali oni pretiran avtokrat ali robat kmetavs, verski nestrpnež ali morda še kaj hujšega. Dejstvo ostane, da so to izjeme, velika večina pa je dostojno in požrtvovalno delala za vzvišene cilje.
Tinino v padec.
Med tem časom, ko se je vršila pod Šusteršičevim vodstvom ljudska organizacija v Sloveniji, zlasti na Kranjskem, je na Ounaju pod novim klubovim načelnikom Povšetom kršč. slovanska zveza oči vidno hirala in propadala. Ni čuda! Kajti četudi je veljal Povše v istini za strokovnjaka v poljedelstvu, vendar ni razpolagal z onimi svojstvi, ki so za načelnika večje Parlamentarne skupine neobhodno potrebna. Pomanjkanje širše naobraženosti in višjega vzleta pri klubovem načelniku smo kmalu spoznali v tem, da so postajale razprave v klubu vedno redkejše in seveda stvarno neznatnejše.
In to je bilo tem bolj usodno, ker se je baš na državnozborski desnici javilo takrat veliko število prvovrstnih talentov.
,e škoda, da je neprestana obstrukcija zabranila tem duševnim silam priti do prave veljave. Ali, ko bi bil kdo peljal na galerijo Poslanske zbornice kakega inozemca, ki nikakor ni bil poučen ° razmerah in osebah v avstrijskem parlamentu, ter bi mu bil s/avil vprašanje, na kateri strani je zastopana ona nadvladujoča duševna potenca, ki nekako opravičuje zahtevo po prvenstvu ' državi, nikakor je ne bi iskal pri nemški napredni stranki, nasprotno! Največje surovine in najpuhlejše glave so bile 'družene v Sehbnerer-Wolfovi vsenemški gardi. V pogledu surovosti bi mogli ž njimi tekmovati le nekateri gospodje iz ^uegerjeve stranke, a la S c h n e i d e r. Kam se je izgubila Priznana darovitost in naobraženost nekdanje nemške levice! “-večjemu med nemškimi veleposestniki je bilo še nekaj prvo-1 rsrnih mož, kakor Barnreither in G r a b m a y e r , ki so čast delali nemški kulturi!
Sicer pa nas Slovencev tudi ni bilo posebno lepo videti pri naših političnih manevrih pod Povšetovim vodstvom! Tako 81110 enkrat zahtevali s k u pen razgovor vsi slovenski poslanci z ministrskim predsednikom. Že to mi ni bilo po volji, da je vlubovo predsedništvo naprosilo predsednika eksekutivnega odbora državnozborske desnice, Poljaka Jav orškega, da s™° se pod njegovim pokroviteljstvom podali na razgovor s nuno m. Pogovor je trajal nad dve uri. Mesto da bi se eKoni tega pomenka razvijale pomembne ideje in temeljna načela, so naši govorniki prihajali z lapaljami in vsakdanjostmi na dan ter niso znali nič drugega proizvajati nego tak drobiž.
Molče sem sledil razpravi, niti z besedico nisem posegel vmes, ker me je bilo, odkrito rečem, sram in to tem bolj, ko mi je koncem razgovora stari Jaworski dejal: »Ich babe wirklich die Geduld bewundert, mit welcher Graf Thun alles dies ange-hort bat!«
Ali položaj Thunovega kabineta je postal kmalu nevzdržen. Opozicija je zabranila s svojo obstrukcijo rešitev nagodbenskih predlog. Ker predložena nagodba v istini ' ni bila ugodna za našo državno polovico ter so se morali vsled novih bremen zvišati nekateri davki, se je javilo nezadovoljstvo tudi na desnici. Sedaj se je začel vmešavati tudi minister vnanjih zadev grof Goluchowski in cesar je dve vodji levičarjev, starega Chlumeckega in načelnika nemškočeškega veleposestva grofa Ossy l hun a pozval k sebi v avdijenco v Ischl. Lastna večina je zapuščala ministrskega predsednika in 2. oktobra leta 1899. je grof Thun, napadan od vseh strani, dal svojo d e m i s i j o.
Po Thunovem padcu je cesar Franc Jožef, ki je tolikokrat svojo politiko kar skokoma predrugačil, naenkrat prišel do prepričanja, da se morajo odstraniti one jezikovne odredbe, s katerimi je bil poprej popolnoma zadovoljen. S to nalogo je obremenil štajerskega namestnika grofa C 1 a r v a ter ga pozval, naj prevzame ministrsko predsedništvo. Prvi čin grofa C1 a r y a je bil, da je preklical Badenijeve in Gautscheve jezikovne odredbe. Učinek na Češkem in Moravskem je bil nepopisen! Ves češki narod se je dvignil, iz vseh občin so prihajali srditi protesti. Sam sem imel priliko opazovati prevrat v mentaliteti češkega naroda. Kakor sem že omenil, sem imel svoj urad tudi v Pragi ter sem moral pogostoma tja na inšpekcijo. Mnogo znanja sem imel na Češkem. Prišel sem v stik z najrazličnejšimi krogi in priliko sem imel opazovati, da so najbolj zakrknjeni Staročehi, ki so bili dosihmal navdušeni pristaši cesarja in dinastije, skozinskoz! črnožolti. po tem cesarskem činu govorili tako radikalno in naravnost cesarju sovražno, da sem se nadvse čudil takemu prevratu. V svoji knjigi »Iz mych pameti« pripoveduje P e n i ž e k , da ga je nekaj mesecev po preklicu Badenijevih odredb tedanji ministrski predsednik Korber naprosil, naj bi češko časnikarstvo vendar malo mileje pisalo o položaju, zaupno mu naznanjajoč, da se je cesar odločil, takoj odrediti te in te koncesije v prid češkemu narodu. Penižek se je poslovil, ko je že pri durih stoječ Korberju rekel: »Ekscelenca, nekaj Vam hočem povedati, potem me lahko ven vržete. Zastonj se trudite, ker cesar je pri češkem narodu zapravil ves svoj kredit. Dvakrat je bil slovesno obljubil, da se bo dal kronati, 1. 1861. in 1. 1871. Svojo besedo je snedel. Notranji uradni jezik nam je dal. a zmaknil ga je po dveh letih, d asi je sam zatrjeval, da se nikakor ne sme državna avtoriteta oslabiti z rušenjem jezikovnih uredb. A ko bi cesar
jutri na A delavskem trgu se postavil ter z obema rokama nekaj Prisegal, nihče mu ne bi ničesar verjel.«*
Cesar se je pa silno motil, ako je mislil, da bodo Čehi dobljeno zaušnico mirno v žep spravili! Nemci so seveda smatrali preklic jezikovnih odredb za višek politične zmage in so takoj opustili obstrukcijo. Ko so pa Čehi videli, da se na drug način v Avstriji nič ne doseže kakor s škandali in protidržav-nimi čini, so sklenili, da bodo tudi oni obstruirali. In res! Kmalu se je pokazalo, da ni bila češka obstrukcija, ki smo jo tupatam blagohotno podpirali tudi mi jugoslovanski poslanci, nič manj izdatna nego nemška.
C 1 a r y si ni znal pomagati. Revežu so bile uradne razmere na Češkem itak neznane. Še manj pa se je spoznal v njih njegov justični minister Kindinger, ki je napravil eno nerodnost za drugo. 2. oktobra 1. 1899. je uradna »Wiener-Zeitung« prinesla imenovanje Claryjevega kabineta, 21. decembra je morala že javiti odpust te vlade.
Po Claryu je bil še krajši provizorij železniškega ministra W itteka, ki je postal načelnik uradniškega ministrstva. Životarila Je ta vlada komaj tri tedne ter se je morala umakniti kabinetu, Jci ga je sestavil morda najbolj nadarjeni uradnik, kar jih je takrat zmogla avstrijska država, Ernest p 1 e m. Korber.
V svoje ministrstvo je sprejel kot ministra brez portfelja mojega prijatelja, Čeha dr. Antonina R e z e k a, zgodovinarja P° poklicu, katerega je bil 1. 1896. G a u t s c h pozval s češkega vseučilišča v naučno ministrstvo. L. 1898. je bil že sekcijski načelnik.
Postala sva si kmalu osebna prijatelja in tudi najini rodbini s^a stopili v ožjo zvezo. Rezek sam je bil nadvse zanimiv človek. Sedem let mlajši od mene, poln življenja, poln idej, ki jib je včasih kar eksplozivno bruhal iz sebe. Velik talent, prepričan narodnjak, obenem pa samozavesten in precej brezobziren! Večkrat mi je rekel, da imava midva v na učnem ministrstvu pač najlepšo pozicijo. Oba sva bila neoporečna v vsakem Pogledu, kos svojemu uradu, sicer pa nikomur nisva prikrivala svojega političnega mišljenja in vsi kolegi s ti najino barvo dobro Poznali in spoštovali. Pregovoril sem Rezeka. da je leta 1899. PrebiI z menoj skupaj počitnice v prelepi Savinjski dolini v -VI ozir ju. S seboj sva imela rodbini, delali smo izlete v okolico.
Napravili smo tudi izlet v znamenito Logarsko dolino. Mo-•ali smo iz Luč iti peš v dolino in nazaj, ker je bila cesta na nekaterih krajih v tako slabem stanju, da uiti do Solčave nismo mogli priti z vozom. Kar milo se mi stori, če pomislim na to. 'ako krepko je takrat z menoj marši ral Rezek, kako veselo .P popeval! Par mesecev kasneje je bil že minister. Najine oseb-
(>lej Penižek, Iz m veli pameti, II. pag. 118.
ne razmere so ostale prav tako prisrčne kakor prej. Toda nekega dne pa pride moja hčerka z obiska od Rezekovih ter mi začudena pravi, da Rezek nekaterih zvokov ne more več izgovarjati. Bila so to prva znamenja tiste grozne bolezni, ki je leta 1905. zamorila enega najbolj duhovitih in vplivnih čeških državnikov!
V teh mojih spominih bo minister Rezek igral še znamenito vlogo.
Pod Korberjem. — Novomeški volivni
shod.
Ernest pl. Korber! Lep mož ni bil. a vendar zelo zanimiva prikazen. Oko njegovo nestalno, škilasto, v obrazu nekaj, kar spominja na Japonce: bil je srednje rasti. Sicer dokaj uglajenega elegantnega nastopa. Mož je bil le dve leti mlajši °d mene. Kot sin častnika je z neverjetnim trudom, sijajno delavnostjo in veliko spretnostjo brez prave protekcije splezal tako visoko. Skoraj bi dejal, da ni imel cesar v celi svoji uradniški armadi spretnejšega činovnika nego je bil Korber, kateremu je sedaj poveril vladno krmilo. Tudi svoje ministrstvo Je dobro sestavil. Za finančno stroko si je izvolil prof. Bolim-B a w e r k a, znano znanstveno kapaciteto na narodnogospodarskem polju, ustvaritelja Steinbachove davčne reforme. Na-učno stroko je prevzel filolog H a r t e 1, železniško ministrstvo ,)e obdržal M it tek, za češkega ministra-krajana si je izbral mojega prijatelja dr. A n t o n i n a Rezek a. V istiid je bilo ministrstvo sestavljeno iz kapacitet in moglo bi se domne-'&ti, da bo toliko razsvetljenih, pametnih glav zmožno kaj koristnega, stalnega ustvariti. Ali tudi Korberju in njegovim sodelavcem ni bilo to usojeno. Tiste velike skale, ki se je od Badenijevih jezikovnih uredb zavalila sredi do miru vodeče ceste, tudi Korber ni mogel odstraniti. Proglasil je kot načelo, da jezikovnega vprašanja sploh ne bo reševal z uredbami, tem-A eč da prepušča narodom, naj se sami sporazumejo o teh kontra-verzah. 'V lada hoče na vso moč podpirati to akcijo ter bo šla v vsakem pogledu zastopnikom češko-nemškega prebivalstva na loko pri rešitvi spornega jezikovnega vprašanja.
Sklical je konferenco voditeljev obeh strank. Prišli so, začeli s pogajanji, a dognali niso ničesar. On sam je potem izdelal načrt jezikovnega zakona za Češko in Moravsko: Nemci so ga odklanjali, Čehi z vidnim preziranjem zavračali in zopet je izbruhnila obstrukcija. Sprva navidez pohlevna, tehnična s < itanjem celih stotin interpelacij in neštetih predlogov na imen-sko glasovanje itd. Naposled pa smo imeli zopet koncert v Poslanski zbornici. Češki poslanci so privlekli 8. junija 1. 1900. najrazličnejše orodje, kuhinjsko posodo, piščalke, trobente, >obne, avtomobilske trobke itd. Nastal je grozovit koncert, ki je
trajal neprestano skozi dolgih šest ur. Neverjetno, kako se pri taki priliki razplamtijo strasti! Že sta si bila nemški poslanec Kletzenbauer in Čeh D o le žal v laseh! Vsak trenutek se je bilo bati, da nastane velik tepež v zbornici. Ura je bila že proti polnoči, ko se je Korber vrgel v voz, peljal v Schon-brunn, zbudil cesarja iz spanja ter dosegel, da je cesar odgodil državni zbor. Koncert je še razsajal po dvorani, ko je predsednik plem. Fuchs prečital cesarsko pisanje, s ko jim je bila zbornica odgodena.
Svoj uradniški dopust sem preživel na Dolenjskem v Novem mestu, kjer sem bil ravno ob tem času od tašče prevzel posestvo na Kamnu. Sklical sem volivce na volivni shod. ki se je vršil 4. avgusta 1900 v Novem mestu. Shod je bil zelo dobro obiskan. Poleg lepega števila novomeških volivcev sta se shoda udeležila tudi župana iz Metlike in Črnomlja ter ž njima večje število volivcev iz teh krajev in iz Višnje gore. »Slovenski Narod« se je očividno zelo zanimal za moj nastop, ker je poslal svojega glavnega urednika Miroslava Malovrha kot poročevalca na shod.
A volivni shod se je v enem pogledu bistveno razločeval od svojih prednikov: pogrešali ste na njem moža, ki je sicer vedno bil moj najživahnejši glavni »korteš«, — dr. S 1 a n c a ni bilo na njem! Bil je užaljen. Nikakor nisem zakrival, da obsojam tisto baš tako nespametno kakor odurno »farško gonjo ;, kateri je on bil tačas najglavnejši propovednik. Moja politika je bila bistveno drugačna kakor njegova in preveč samostojen sem bil, da bi se mogel vdati njegovim nazorom. Ni ga torej bilo na shod. Kakor užaljeni Ahil je čepel v svojem šotoru, z jezo v srcu tuhtajoč, kako se bode maščeval nad predrznim poslancem, ki se je upal drugače misliti nego on, glavni dispo-nent z mandatom dolenjskih mest in trgov!
Svoj govor sem bil dobro premislil, znal sem v naprej, da bode njegova iskrenost rodila odpor na obeli straneh. X istini je to bil izliv mojega političnega prepričanja, generalna politična spoved moja! Govor je tako važen za presojo moje politične individualnosti, da ga podajam doslovno po stenogramu, objavljenem v »Slov. Narodu«. Uvodoma sem govoril o lokalnih vprašanjih ter omenjal, kar sem v minuli parlamentarni dobi storil za posamezne pereče zadeve tega in onega kraja. Pre-stopivši potem na splošni položaj, sem razvijal po poročilu »Slov. Naroda« sledeče nazore:
»Splošni notranji položaj v Avstriji je najbolje karakteriziran z besedo: obstrukcija. Pred petimi leti skoraj še vedeli nismo, kaj je obstrukcija, sedaj pa razsaja že od 1. 1897. ta pošast ter je napravila nepopisno škodo. Obstrukcija je onemogočila tvorno silo zakonodajstva, spravila v skrajni nered avstrijsko upravo, izpraznila državne blagajne ter vsekala skeleče rane našemu narodnemu gospodarstvu. Moderna
država brez zakonodajstva ne more shajati. Zakonoda jalni aparat jie sme počivati, kajti družbene in gospodarske razmere se spreminjajo vedno, zato pa treba novih zakonov. Mi pa že štiri leta nismo sklenili niti enega novega zakona. Še hujše je z narodnim gospodarstvom in z državnimi financami. Največji konsument in najvažnejši kupec je država sama. V pospeševanje narodnega blagostanja pa rabi država investicij, toda od 1. 1897. se še ni odobril noben proračun. Tako pa se je morala vlada lotiti blagajniških preostankov in danes vlada v državnih blagajnah suša. Naše uradništvo je zbegano, ugled parlamenta pa je v sled obstrukcije padel tako globoko, da veljamo v svetovni politiki manj kot Italijani. Za to pa pravim, da je obstrukcija za državo velika nesreča, če bi toča tolkla ves mesec in celi dan po 24 ur, bi škoda v državi ne bila tako velika, kakor je sedaj!
Prizadeti smo prav zelo tudi Kranjci. Za nas so se vlade vedno premalo brigale, zato pa ljudstvo beži preko morja v daljne dežele. Korberjeva vlada pa je vendarle predložila parlamentu zakon glede nove zveze z Dunajem in s Trstom preko Bohinja in Gorice. Ta železnica n° pomagala dvigati bogastvo naše dežele, ki leži v vodnih silah. Miza Je pogrnjena, a sesti ne moremo za njo — radi obstrukcije!
Tri leta so obstruirali Nemci, sedaj obstruirajo Čehi.
Ako moram reči, da je bila nemška obstrukcija neutemeljena, izvirajoča iz jalovih razlogov, tega o češki obstrukciji reči ne morem in ne smem. Jezikovne uredbe so bile Nemcem itak le pretveza za obstrukcijo. Vendar morem reči, da bi bil lahko ti a d c n i postopal drugače. Padel je le vsled strahu dvornih krogov pred pouličnimi nemiri, pautsch je nato prenaredil uredbe v nemškem smislu in je obdržal ‘c določbo, da mora biti v čistih čeških okrajih uradni jezik češki, a Nemci še niso bili zadovoljni, dokler niso zmagali na celi črti. Prišel je { jary, mož brez sledu državne modrosti, ki se ni zmenil za glas češkega naroda in ki je vrh vsega razžalil Čehe še z zloglasno K in d i n -S e r j e v o nared bo. Korber je sedaj predložil troje jezikovnih na-ertov. ki niso sprejemljivi. Čehi so jih odklonili in da bi bil jaz Čeh, P* jih tudi. Ugovarjajo jim pa. tudi Nemci, zlasti na Moravskem, a to je goli humbug, kajti isti na je. da so ti jezikovni načrti v nemškem interesu, posebno na Moravskem. Čehi so začeli torej proti tem uradnim predlogom obstrukcijo najprej tehnično, končno pa hrupno. Zasedanje se je moralo zaključiti.
Daši imamo Slovenci škodo od češke obstrukcije, smo Čehe vendar Podpirali v njih boju. Dal Bog, da se Slovenci nikdar ne ločijo od Čehov (dobro)! Morda bi se nam taka ločitev celo drago plačala, toda koncesije bi bile samo temporerne vrednosti, od danes do jutri. Te koncesije nam izvijejo takoj zopet iz rok, ko bi bili poraženi Čehi. Zato pa je za Slovence najbolje, da goje do Čehov vedno lojalnost, ki temelji na krvnem sorodstvu, v skupnih interesih in v skupnih nasprotnikih. Nisem vročekrven radikalec in vedno sem skušal ohraniti z Nemci dobre od-nošaje, a reči moram, da je sedanja nemška pohlepnost nečimrna. Nemci kar nočejo razumeti, da smo Slovani iz istega testa kot oni. Naš boj za enakopravnost proglašajo za napad na svojo posest in če se potezamo za narodne šole. kriče: »Zadaviti nas hočejo! Kradejo nam posest!< Zato P« Slovencem ne kaže zapustiti Čehov. Nemška pohlepnost je namreč nenasitna. Ko se jim izpolni ena želja, že prihajajo z drugo. Kriza je torej tu, država je skrajno bolna. Seveda se oglašajo zategadelj poklicani in nepoklicani zdravniki. Reči pa moram, da se mi zde vsa njih zdravila ničvredna!
Poslanec S t e i n w e n d e r je priporočal, naj bi se razpustil državni zbor in se vršile nove volitve. Toda potem bi došlo iz desnice in >cc še več radikalnih elementov v parlament in sprava bi bila še bol j otezkočena. Nekateri mislijo, da bi nas rešila splošna jednaka direktna .nna pravica. Za to sredstvo se navdušujejo zlasti socijalni demokrati m celo slovenski sila konservativni poslanci. Oslepili so jih namreč
uspehi 1897, ko je poslala peta kurija v parlament skoro same duhovnike. A jaz se s tem sredstvom vendar ne strinjam. Res. da dandanes služi vsak doraslec državi in da se državno premoženje opira največ na indirektni davek, da zato n e gre nikogar izključevati od volilne pravice. A ta pravica ne more biti razdeljena na j e d -n a k e deleže. Saj je jasno, da imajo volivci nejednako zanimanje in važnost za državo, ter da ni staviti na isto stopinjo svetovno uglednega v seučiliškega profesorja in pouličnega pometača. Sicer nas pa tudi uči zgodovina, da posledice take splošne jednake in direktne volivne pravice niso najboljše. Ako imajo že na prosvitljenem Francoskem tako spriden, gnil in korumpiran parlament, česa se moremo nadejati šele pri nas!
Poslanec E b e n h o c h je svetoval, naj se oktroira nov državnozborski pravilnik in jezikovni zakon. To sredstvo je tako radikalno, da sc vlada nanje ne more ozirati. Opravilnih je res neraben in mogoče ga je spremeniti tako, da se onemogoči tehnična in silovita obstrukcija
—	če obstrujira peščica poslancev. Če pa bi hotel obstrujirati večji oddelek zbornice, n. pr. Čehi, bi se opravi laikova vrednost takoj razkadila v nič. jezikovni zakon pa je vlada že itak umaknila, ko je izprevidela, da ga vsa zbornica odklanja.
Liberalni tirolski poslanec dr. G r a b m a y e r se je poganjal zato, da se s § 14. oktroira nemški posredovalni jezik. Meni se vidi sploh vsak posredovalni jezik absolutno nesprejemljiv. Slovesno pa protestiram, da bi sc oktruiral nemški posredovalni jezik. Kot državni uradnik in načelnik samostojnega urada sam čutim težave, ki vzraščajo iz mnogo-jezičnega poslovanja, vendar pa rečem: dokler bo le kaj Slovencev, ne bomo nikdar dovolili, da bi se dala nemščini prednost ali da bi se vpeljala kot državni jezik (dobro). Ustava nam določa enakopravnost vseh jezikov. Vsak uradnik je nato postavo prisegel. A če že sedaj uradi pri vsaki priliki prezirajo ustavno zajamčene slovenske pravice, kaj bi se godilo šele potem, če bi se sprejel Grabmayer jev predlog ter bi se dalo z njim vsakemu uradniku sredstvo, da zatira jezikovne pravice nenemških narodov! Tako torej odklanjamo tudi tega liberalnega tirolskega zdravnika.
Kako pa je po mojem mnenju pomagati Avstriji iz grde zagate?
—	V to svrho treba jasnega programa, energične razsodne vlade in dobro organizovane stalne parlamentarne večine. Priznavam: lahko rečeno, a sila težko storjeno.
jasen program, to je: vedeti moramo, kam plovemo! V nas ni bolan samo parlament, temveč bolna je ustava naša. Dandanes je razdrta in ohromela ona ista ustava, katera je bila sklenjena leta 1867. od naših političnih nasprotnikov direktno proti nam, in glejte čudo! — iste stranke so jo zlomile, katere so jo svoj čas ustvarile sebično zase. Zato pa se stalno pomirenje našega cesarstva more doseči le potom ustavne spremembe. Centralistični ustroj — ta vzor naših starih birokratov — ne ugaja Avstriji, ker ni primeren ne zgodovinskemu razvoju niti razvitosti gospodarskih in kulturelnih razmer. Državni zbor je preobložen s tvarino, zato je ne more zmagati. Potem pa m ari ni nesmisel kovati postave za dežele, n. pr. za Galicijo ali Bukovino, v katerih deželah večina poslancev nikoli ni bila! Preustrojiti je tedaj ustavo — ne v federalističnem — tega odioznega izraza nočem rabiti — pač jia v avtonomističnem smislu tako, da se bo centralnemu parlamentu baviti le z onimi zadevami, ki so v isti ni skupne vsej monarhiji, druge stvari pa je odstopiti deželnim zborom.
Ali ugovarjalo se mi bo: z razširjenjem deželne avtonomije pogubiš slovenske manjšine v mešovitih deželah. Saj jih že sedaj mrcvarijo deželnozborske večine v Gradcu in Celovcu, v Trstu, Gorici in Parenci, kaj pa bo jiotem, ce se področje deželnim zborom se pomnoži m razširi r
Toda ta argument, na prvi pogled nepobiten, vendar ne odločuje. Pred vsem ni pozabiti, tla pripada slovenska delegacija že dolgih 20 let
0,11 večini, ki se naslanja v svojem programu na dve glavni točki: narodna enakopravnost in deželna avtonomija. Večkrat, žalibog vedno brezuspešno, sem že zahteval od svojih ožjih tovarišev, naj bi vendar enkrat temeljito preštudirali preporno to vprašanje ter ga rešili dogovorno z rojenimi avtonomisti Čehi in Poljaki. Slovenci moramo formulirati precizne pogoje, pod katerimi smo pripravljeni tudi mi sodelovati pri avtonomističnem preustroju državne ustave. Deželna avtonomija namreč ni več škodljiva za našo narodnost, kakor hitro se potom državnega zakona zagotove narodne pravice manjšinam v mešovitih deželali. tedaj zakon v varstvo in obrambo narodnih manjšin, jasen zakon, gospoda moja, nobenih splošnih fraz, nego konkretna določila, kake pralce je prisojati manjšinam in katerim javnim organom na podstavi narodne avtonomije bodi izročeno varstvo teh pravic. V podrobnosti se ne spuščam. A preverjen sem, da bi osnova samostojnega šolskega sveta, samostojnega kulturnega sveta, ustanovitev narodnih kurij v deželnem zboru in deželnem odboru itd. s primerno preosnovo cesarskih uradov omogočila n. pr. tudi štajerskim Slovencem, da bi se končno tudi oni niogli sprijazniti z razširjenjem deželne samouprave.
Istotako bi se dalo urediti finančno vprašanje, namreč težavno razmerje med aktivnimi in pasivnimi deželami.
Tako sem zavzet za to globokosegajočo državno preosnovo, da se mti pred to mislijo ne ustrašim, uveljaviti jo potom § 14. Opuščam pa t° misel le iz jednega razloga: za tako operacijo treba izvrstnega operatorja, takih operaterjev pa v Avstriji žal nimamo.
S tem pa ni izključeno, da se ne bi dala na podlagi takega programa ustanoviti stalna državnozborska večina. Sedaj ni nobene večine yec, stara je razbita. »Arbcitsmajoritat« pa, osnovana proti Čehom, sc Je sama zrušila tekom 24 ur. Levica sploh ni več v stanu, niti s po-močjo nove koalicije ne, ustvariti trajne večine niti tedaj ne, če se ji Pridružijo Poljaki in nemški konservativci. V opoziciji so levičarji še skupaj držali, pa le za silo, toda izročiti jim vlado in takoj si bodo v mseli. Demoralizovani parlament sc zbudi le tedaj, če se znova združijo stranke stare večine. Temelj zato smo položili že jugoslovanski poslanci zdiuživši se s češkim veleposestvom in s »Trenenfelsovo« skupino. Ako 81 Cehi, ki so poleg velike darovitosti dokazali mnogokrat državniško zmernost in previdnost, ne bodo dali vezati rok po kvarnem radikalizmu, °ko do jeseni počakajo s svojimi ukrepi, ter se pri njih nekoliko ozi-,aJ° »a težavno stališče jugoslovanskih prijateljev, hkrati pa tudi na nujne potrebe avstrijske države, potem sem overjen, da se zopet zveriži stara desnica, očiščena prejšnjih nedostatkov, prešin jena z novo živinsko energijo.	-
. v hoda gola restitucija stare večine še nikakor ne pomiri razdejane države. Težiti je za tem, da se ta večina pomnoži z zmernimi elementi z levice. Poštena poravnava je Slovanom možna z. vsemi onimi nem-Sjšimi strankami, ki stoje res še na avstrijskem programu, katere ne škilijo preko črnožoltih mejnikov in so pogumni dovolj, da svojega avstrijskega rodoljub j a ne vržejo pod mizo, kakor hitro kdo izmed kričave jate nemških nacijonalcev — n. pr. Schonerer ali W o I f — vzdigne svoj glas.
■\ kakšno je razmerje med nami in sedanjim ministrstvom?
Korber jeva vlada ima nekaj prav odličnih članov v svoji S,C(I'- katerim ni odrekati niti strokovne sposobnosti niti državniškega Pogleda. Korber sam je mož poln dobre volje, izkušen in neumorno delaven uradnik, ki Slovanom nikakor ni protiven. Navzlic temu sc .K).jnn, da nas s svojo popustljivostjo nasproti neopravičenim italijanskim 111 11 eniški m težnjam ne prisili v hudo opozicijo.
. J:p pripadam onim vročekrvnim in kratkovidnim politikom, ki bi najrajše takoj začeli napad na vlado, če se v naših političnih okrajih imenuje adjunktom ali notarjem kak naš nasprotnik. Vem namreč, da imajo ministrstva večkrat vezane roke. Iz premnogih žalostnih skušenj
vem tudi, da je celo nečuvena breztaktnost nekaterih slovenskih poslancev naravnost onemogočila vladi ugoditi nam. Ali vzlic temu je imenovanje državnega nadpravdnika v Gradcu direktna žalitev, direktna provokacija slovenske narodnosti. Zahtevali smo le to, da bodi imenovan uradnik, ki je slovenščine zmožen. Toda imenoval se je mož, ki je slovenščine docela nezmožen, za to pa za svojo nalogo nesposoben. 1 o je tako neosnovano preziranje naših prirojenih in ustavnih pravic, da mora iz tega nastati najnevarnejši prejudic za razmerje med slovensko delegacijo in vlado. Želim, da se varam, a dozdeva se mi, d a n a m I) o boj proti Korberju vsiljen.
S tem bi lahko svoj govor končal, toda govoriti hočem še o pre-važni stvari, o onem nesrečnem strankarskem boju, kateri razjeda politično gibanje na Kranjskem. Jedne stvari si ne dam očitati od nikogar ne, to je plašijivosti in rajše imam, da me proglase neprevidnežem nego strahopetcem. Govoriti pa moram o tem perečem vprašanju tem bolj, ker sem nekako izzvan bil, pokazati svojo barvo. Saj se je še tu pred kratkim neki slovenski politik, ki sicer nima ne državnozborskega ne deželnozborskega mandata, a navzlic temu na-rekava politiko »Slovenčeve« stranke, naravnost in brez najmanjšega povoda zaletaval v mojo skromno osebo. Dr. Šušteršič je dejal namreč:	»Kak razloček med slovensko državnozborsko politiko danes
in pred desetimi leti! Takrat je vodil našo delegacijo Šuklje, mož brez načel, strog oportunist, kateri je pazil le na to, da je pri vsaki priliki varoval liberalne interese, danes pa vodijo« — tako je patetično vzkliknil — »našo dunajsko politiko stanovitna načela!«
Čemu taki neosnovani napadi na moža, kateri se namenoma dosili-mal ni vtikal v sedanje obžalovanja vredne kranjske homatije? In ti napadi so tudi stvarno povsem neopravičeni! Ne bom govoril o tem, da je pred 10 leti slovenska konservativna stranka na Dunaju bila zastopana po tako uglednih veljakih kakor sta bila ranjki deželni glavar dr. Poklukar in ranjki kanonik Klun. Vprav sramotenje je teh prezaslužnih mož, katera sta po skušenosti in modrosti daleč prekosila sedanjo ne baš orjaško konservativno politiko, ako se jima sedaj očita, da sta se udala »breznačelnemu vodstvu«. Sicer pa, dr. Šušteršič je še mlad odvetnik in tedaj nočem zahtevati od njega one stroge logičnosti, katera je prvi karakteristikon juridično mislečega moža. Mari ne sprevidite velikanskega protislovja, v katero je zagazil kolovodja Slovenčeve« stranke s tem, da mi je predbacival breznačelstvo, v istem hipu pa poudarjal, da sem se vedno in stanovitno potezal za liberalne koristi? Saj je s tem priznal, ne le, da sem imel svoja načela, temveč celo, da sem dejanski delal na njih oživotvorjenju. Pa pustimo to v stran, recimo z drom. Šušteršičem, da sem zares jaz pred 10 leti vodil na Dunaju slovensko politiko ne po načelih, temveč po oportunističnih ozirih. Uspeli naj sodi in vprašam vas: katera doba je bila nerodovitnejša za narod slovenski, za naše duševne in gmotne potrebe, tista preklicana doba mojega vpliva, ko smo se slovenski poslanci vendar vsako leto ponašali s to ali ono pridobitvijo ali pa srečna sedanjost, ko dr. Šušteršič z mogočno desnico diriguje vso slovensko politiko na Dunaju, kajti jasno je kakor beli dan, da je večina zlasti kranjskih državnih poslancev golo orodje v rokah tega slovenskega režiserja?!
Meni vsaj se dozdeva, da Šušteršičev vpliv ni ugoden niti našemu p o s t o p a n j u n a Dunaju niti strankarskemu gibanju na Kranjskem. To izrekam povsem odkrito z ono odločnostjo, s katero obsojam nevredne naše prepire. Mi dunajski Slovenci smo si ohranili gorko rodoljubje, neskaljeno po vsakdanjih praskah in, verujte mi, boli nas, ko iz daljave gledamo divji boj na Kranjskem. Ali je moralo priti do take zdivjanosti našega političnega življenja? Še ni štiri leta tega, odkar smo zborovali slovenski državni poslanci v stanovanju g. dr. Šušteršiča in pod njegovim predsedstvom in predmet našega posvetovanja je bila tista famozna s p r a v a ! Vse
Je takrat gorelo za to spravo, pač iz različnih, deloma zelo prozornih nagibov in vzrokov, ki jih ne bodem analizoval. Le to naglašam, da sem bil jaz edini, kateri je odločno odsvetoval od te sprave. Rekel Seiu•" »Vaša sprava ne bo držala, kajti razdvajajo nas ne le osebnosti in malenkosti, temveč svetovni nazori! I'vav hočete danes uprizoriti — rekel sem tedaj svojim tovarišem — spominja me na epizodo v veliki francoski revoluciji, katero so zgodo-' 'narji krstili Lamourettov poljub. Bilo je 1. 1792. poleti, ko T iV0jvot,a brunšviški že stal s svojo armado na francoskem ozemlju. 1 a krat se je v francoski zakonodavni zbornici dvignil liberalni škof - a m o u r e 11 e ter v ginljivem govoru rotil svoje tovariše, češ: »Vsi smo sinovi ene matere, pozabimo, kar nas razdvaja, poljubimo se kakor 1,ratje.« [ n zares> francoski poslanci kar pijani lepih teh fraz, so se zaceli poljubljati: navzlic tem poljubom, so si par mesecev kasneje lo • y'atove, da je bilo kaj! In tako — dejal sem svojim tovarišem — Klonili boste danes svojo »spravo« in čez malo mesecev si boste zopet ^'je v laseh nego kedaj prej.
•	, Ker tedaj nisem zaupal uspehu sprave, stavni sem sam čisto po-leven predlog. Zahteval sem, naj se zvežejo slovenski poslanci v to '11 °> da bi v sled njihovega vpliva slovenski časopisi p repoma
P ra sanja razpravljali zgolj s stvarnega stališča, opustivši tiste ^ ,e osebnosti. Naravno je, da sem sijajno pogorel. Dvignil se je proti z °lcmu predlogu sam dr. Šušteršič, on, ki v domači politiki nastopa '■ lsto sigurno avtoriteto kakor med meteorologi Rudolf Falb. Obsodil J< moj predlog, češ: nima nobene vsebine, in svet bi se nam smejal, če fta sprejmemo. Danes pa se svet smeje ponesrečeni spravi in o mojem Prediogn danes marsikdo želi, da bi tedaj več milosti bil našel pri svojih
sodni kih.
1" pri čem smo dandanes?
, ' očenši z 1. 1885., ko sem bil prvič izvoljen v deželni zbor, sem „ stopal misel, da na Kranjskem mora ozir na rapidno propadajoče n ', no blagostanje napotiti vse stranke, da napravijo med seboj neko
ni|rje. V istini zboljšale so se od tedaj naše razmere z našimi jiem-st "ni sodeželami in jaz za svojo osebo živo obžalujem, da utegne po-jn’^ailje vodje nemške stranke, barona S c h w e g 1 a vr državnem zboru , tjtoralična sokrivda njegova glede na pohlepnost in ncodjenljivost v 'n ,e levice neugodno vplivati na prijazne odnosa je s kranjskimi
*	Pci. Ali kak položaj je v zadnjih letih na Kranjskem nastal med 'larodnimi strankami?
ide' t , a‘v'0 ™ jušno povem, da sem in ostanem zvest pristaš naprednim bu -do* ' Sr°b bodem seboj vzel ono prepričanje, katero me je navdu-
v mladostnih letih, da j e s p a s in bodočnost našemu
^ .	v. , 11», I	VI v«. j v> o p u o X XX XX ' X V X 'x v> XX V X O V XX U O V XX * XX
se •' 0t*u iskati zgolj v svobodnem napredku. In nisem 'zneveril temu programu, ako sta me sedaj, ko mi je brada osivela, n snJa premišljevanje pripravila do spoznan ja, da si svobodomiselni j,j • ,e<iek in pozitivna verska misel nikakor nista v protislovju. Lehko o mit6 • ' v ločenih taborih sicer, vendar vsak s svoje strani za iz-tako ° 111 sref0 slovenskega naroda, mesto tega pa razsaja med nami p 1 neizprosen boj. da mu skoraj sličnega ne dobimo po širokem svetu. s ‘j l>lsJe bi moralo blažiti ljudstvo, mesto tega pa z robato svojo pisavo, temi a'|Ve-n. VSi|l<e avtoritete kuži in zastruplja. Predobro vem, da se s B odkritimi besedami ne prikupim niti tej niti oni stranki, ali hvala ve.st'1' ne bcba mi hliniti se, prostodušno lahko izrekam, kar mi veleva sv • 111 narodno poštenje, in če mi vsled moje odkritosrčnosti odtegnete žalo+ZaUPai1 j-e’ drage volje vam pustim svoj mandat, kateri je v današnjih nas m 1 časih itak le breme in muka vestnemu poslancu. Greši se pri se ■ na Kranjskem neprestano z obeh strani. Glasilo napredne stranke preše i -L zakopalo v strankarski boj, da mu bo kmalu vsak kaplan Sodn	''L vsak župnik nenasiten lakomnež, »Slovenec« in njegov
'S pa pišeta o posvetni inteligenci, kakor da bi bil sleherni trgovec
oderuh in goljuf, in vsak odvetnik — seveda, ako ne trobi v njih rog — že slepar! In s tako hrano se krmi dan na dan ubogi prosti naš narod! Dogodki zadnjih let, zlasti zverinski zločin, kateremu je žrtev bil eden najboljših vladarjev, kar jih pozna zgodovina, kralj italijanski, morajo nas uveriti, da nikoli še ni tako zelo trebalo med človeštvom gojiti spoštovanje pred avtoriteto in pred zakonom. V nas pa delamo le na to, da se spoštovanje pred to avtoriteto popolnoma zatre med narodno maso! — In vsaka stranka vidi napake le pri protivniku in je slepa za svoje lastne zmote. Brez ovinkov povem, da se je med našo duhovščino, zlasti med mlajšo, v zadnjem času pokazala neka pretirana samosvestnost in čudna nestrpnost. Res je, da pri nas vstopi v duhovski stan mnogo nadarjenih mladih mož. Mnogo jih je pa tudi okornih in slabo talentiranih. Videl sem duhovnike, kateri so se kot malonadarjeni. okorni in navadni učenci šolali pod menoj. Z največjo silo smo jih spravili skozi maturo. Ko vstopijo potem v semenišče, se jednostransko pripravijo za svoj stan, a splošne omike, obširnega obzorja, zlasti pa politične vede si tam naravno ne morejo pridobiti. A glej čudo, komaj postane tak revež kaplan v kaki hribovski vasi, že misli, da more apo-diktično govoriti o vsaki stvari! Novodobnega življenja ne pozna, o težkih problemih narodnega gospodarstva in političnih vednostih ima kvečjemu nekoliko jednostranske, slabo prebavljene teorije, in vendar oblastno obsoja in zametava vsakega, kateri drugače sodi o političnem in gospodarskem organizmu kakor on ter zmerja vsakega, češ, da je »brezverec«!
A inteligenca in njeno časnikarsko glasilo? Priznavam, da smo čisto nemilo zadeti po preoblastnem postopanju tega ali onega posameznega duhovnika, čestokrat smo užaljeni po tisti nestrpni ozkosrčnosti, s katero se nekateri vročekrvneži spravljajo na naše slovstvo, našo omiko, novodobne naše nazore, ali tudi mi v svojem odporu često prekoračimo pravo mejo. Mesto da v svojem časopisju zavrnemo pojedinega ofenzivnega duhovnika, napada se takoj ves preznameniti duhovski stan. Naravno. da taki napadi skele in naravno, da. duhovščina v silobranu zopet uporablja vsa sredstva, da si ohrani omajano svojo pozicijo. Zato nujno nasvetujem, da se v obeh taborili orožje nekoliko omehča!
Žal, da se je ta boj zanesel tudi na gospodarsko polje. In tu moram reči, da je krivda »Slovenčeve« stranke večja. Kot praktičen nacijonalni ekonom rečem, da je gospodarsko vprašanje za nas še važnejše nego jezikovno.
Narodnonapredna stranka pa je držala roke križem. Ustanovila je pač nekaj posojilnic, a kredit je tu za kmeta predrag, in dobiček deležnikov pri nekaterih posojilnicah prevelik. Narodnonapredna stranka pa se, žal. ni oprijela polja, kjer je edina rešitev kmeta in obrtnika: zadružništva.
»Slovenčeva« stranka se je pač oprijela tega principa, a hitro ga je kompromitirala tako, da ga težko rešimo še kdaj. Zadružništvo ima namen, da koncentruje denarno moč, skrbi za izboljšanje produktov, za cenene stroje, surovine ter za direktne zveze med producenti in konsu-menti. A pri nas? Konsumna društva nam pobijajo trgovski stan in oškodujejo cel srednji stan.
Pri teh gospodarskih društvih so pač kumovali politični razlogi! Kar bi moralo biti pritiklina, je postala glavna stvar. S par vinarji, za katere se blago dobi cenejše, se ne reši kmeta in obrtnika, a stvar se je dandanes pritirala vendar že tako daleč, da se majo glavni stebri naroda.
Da se je dobri princip zadružništva pokvaril tako, tega je krivo pač vodstvo »Slovenčeve« stranke in vodstvo teh konsumnih društev
Sedaj se snuje tudi nova zavarovalnica. Pri novi zavarovalnici je dosti, čestokrat vse zavisno od one osebe, kateri se poveri vodstvo. To vam mora biti strokovno izobražen, osebno nedotakljiv veljak, mož. kakor so n. pr. Čehi si ga pridobili za svojo »zemsko banko« v osebi dr. Mat uš a. Pri nas pa, če poročajo listi istino, se misli na ravnokar
upokojenega uradnika brez strokovnega znanja, brez vsakojakih osebnih garancij, le radi tega, ker je možak imel že toliko političnih prepričanj, Kakor ima nebeška mavrica barv in si je nazadnje, potem ko je že bil 'emec, radikalen »Narodovec«, celo Šukljejanec,, sploh vse, kar je pri uas mogoče, klerikalno krinko nataknil na obraz. — Taki psevdo-onservativci škodujejo konservativni stvari več kakor vsi napadi naj-strastnejšili radikalcev. (Dobro!) Ker pa bode imel od take zavarovalnice narod le škodo, povem odkrito in brezobzirno svoje mnenje na pristojnem mestu.	.	.
y S tem končujem. V današnjih razmerah vztrajati ni prijetno.
ztrajam le dotlej, dokler imam Vaše zaupanje. Sodite torej in dajte ,ni na odkrito besedo odkrit odgovor! (Odobravanje.)

Suklje, Spomini.
XIX.	poglavje.
Odklanjam kandidaturo in mandat.
V	naprej sem si bil na jasnem, da bo moj govor na obeh straneh izvabil odpor. Ali čutil sem v sebi naravnost potrebo, da si olajšam svojo politično vest z odkrito izpovedjo, ne meneč se za morebitne posledice. Seveda nisem mogel ignorirati dejstva, da sem govoril pred občinstvom, ki se je po svoji ogromni večini prištevalo narodnonapredni stranki. Toda to je vplivalo več ali manj le na vnanjo obliko, po svojem jedru pa je moj govor pač bil v evidentnem protislovju napram nazorom, ki so bili tedaj zavladali v naprednem taboru. Ne morem zanikati, da sem se bil tedaj glede načel že prav izdatno približal klerikalnemu programu. Vendar pa se je že tedaj pokazala izrazita razlika med mojim pojmovanjem in med načinom, s ko jim je zlasti dr. Šušteršič hotel voditi večino slovenskega naroda. In ta načelna razlika je obstojala ves čas, tudi še takrat, ko sva skupno sodelovala v slovenski politiki.
V	čem je obstojala ta razlika?
Za svojo osebo sem bil že 1. 1900. do duše uverjen, da mora prenehati oni divji, neizprosni, odurni boj med narodnonapredno in klerikalno stranko. Seveda si nisem nikoli domišljal, da bi bilo možno, zopet zjediniti ves naš narod v eno samo stranko. »U n a g r e x sub u n o pastor e« (»ena čreda pod enim pastirjem«) kakor v časih »očka Bleiweisa« — temu je enkrat za vselej bilo odklenkalo! Toda naposled se naslanja vse politično življenje na dve operaciji: diferen-cijacija in integracija! Vedno ljutejši naval besnega nemškega nacijonalizma je pritiskal na nas Slovence v toliki meri, da smo bili primorani, navzlic različnosti v tem ali onem pogledu vendar se približati drug drugemu. In dalje: nastalo je v meni prepričanje, da je naš narod v svoji duši neomajno vdan katoliški veri in njenemu svečeništvu ter da je usodna zmota, ako se hoče posvetno razumništvo protiviti verskemu razpoloženju narodne mase. To prepričanje je bilo v meni tem jačje, ker sem se po duševnem razvoju že sam pridružil katoliškim vernikom. Toda nikoli se nisem mogel pridružiti oni tesnosrčnosti, ki je v pripadnikih druge stranke videla zgolj ničvredneže. Odklanjal sem šusteršičevo metodo, ki je vsakega naprednjaka zgolj zaradi njegovega strankarskega
mišljenja že proglasila za »lumpa« ali sleparja. In verjel sem, kakor verujem še danes v nadvladajočo moč ljubezni, ki čestokrat veliko uspešneje učinkuje nego surova sila!
Ni čuda, da je moj govor na novomeškem volivnem shodu našel glasen odmev v slovenski javnosti. »Narod« je nanj reagiral z uvodnikom »Rekriminacije poslanca Šukljeta« dne
13.	avgusta 1900, dan kasneje je pa dr. Slane v glasilu slovenske inteligence razkladal svojo politično modrost v članku z naslovom »Quieta non movere«, ki se sigurno ni ujemal s člankovo vsebino. Povsem umevno, da sta se oba člankarja zaletavala v mojo izjavo, saj z njunega stališča je njuno protivje bilo docela opravičeno.
Nikakor pa nisem bil pripravljen na ljuti napad dr. Šušteršiča. Moj govor je vsekako bil mišljen pomirjevalno ter sem se ž njim namenoma in oči vidno približal katoli škonarodni smeri. In vendar se je vodja slovenske katoliške stranke kar besno zaganjal v mene na shodu 19. avgusta v Kamniku. Šušteršič me je hotel osmešiti ter na vsak način uničiti pred slovenskim narodom kot povsem nezmožnega senilnega brbljača, ki se je dosmrtno blamiral s svojim narodnim politikovanjem. Na tako polemiko sem moral dati krepak odgovor. Storil sem to v treh člankih, objavljenih v »Slovenskem Narodu« pod naslovom:	»Recontra!«
Na smešenje svoje osebe odgovarjam najprej dr. Šušteršiču z njegovo ne preveč laskavo karakterizacijo. Evo je!:
»Drugače pa je z g. dr. Šušteršičem : le-ta me je izvabil iz mojega zatišja!
Ne sicer njegova politišlca osebnost, premalo me zanima. Poznam moža in kar načuditi se ne morem skromnosti kranjskega duhovenstva, katero si je izbralo duševnega voditelja tako malega kalibra. Dr. Š. je vendar nekaj povsem povprečnega: navaden govornik, navadna daro-vitost, navadna izoinika. Le jedna sama lastnost nahaja se pri njem v nenavadni meri in ta lastnost, katero je sijajno obelodanil tudi na zaslovelem kamniškem shodu, je, — oprostite g. doktor, mojo odkritost, saj ste Vi sami prvi sneli glacerokavice — izredno njegovo samosvestje, nenavadna njegova arogantnost!«
Kar se tiče Š. očitanja, da je moj predlog nemogoč, ker § 14. po svojem besedilu izključuje vsako spremembo ustave, ugovarjam tako-le:
»Jedro mojega predloga obstoja — in to mora biti povsem jasno slehernemu razsodnemu presojevalcu mojega govora — v tem, da svetujem vladi, naj namesto brezuspešnih jezikovnih zakonskih načrtov za češko in Moravsko pripravi predlog državnega zakona v varstvo jezikovnih manjšin v mešo vitih deželah. Takemu državnemu zakonu je moč preskrbeti bogato skozinskoz! konkretno vsebino; celo narodno sodišče z izvršilno veljavo dotičnili razsodb se da osnovati ž njim. In vendar to ni nobena sprememba državnih temeljnih zakonov, temveč gola izvršitev člana XIX., prepotrebno in od nas tolikokrat zaželeno dopolnilo naše ustave. V to svrho tedaj niti kvalifikovane parlamentarne večine ne bi trebalo, še manj pa prepoveduje besedilo ustave, da bi se tak zakon provizorno uvedel na podstavi § 14.
In deželna avtonomija, ali se ta zares ne da razširiti brez ustavne spremembe? Pazno zasledujem patologično prikazen dr. Šušteršičev«. Nikoli ga nisem smatral globokim političnim mislecem, toda toliko plitvosti, kakor jo razodeva zadnja njegova kamniška filipika, niti pri njem nisem pričakoval. Mari se g. doktor v kratki dobi svojega parlainentarič-nega delovanja v istini niti toliko ni priučil, da bi znal, da je decembrska ustava v svojih osnovnih zakonih mnogo bolj avtonomistična nego kasnejši zakoni? § 12 tistega osnovnega zakona z dne 21. decembra 186”, drž. zak. št. 141, v kojem se nahaja tudi oni ominozni § 14., izrečno odkazuje vse ono, kar ni v § 11., odstavkih a—o taksativno navedeno, delokrogu deželnih zborov. Poleg tega pa se je zlasti v prvem desetletju po decembrski ustavi raztegnilo področje državnega zbora preko onih mej, katere določa § 11. Da navedem le en slučaj, kateremu bode dr. Šušteršič in stranka njegova iz posebnih razlogov morda bolj pristopna! Al. 1. § 11 pridržuje državnemu zboru zgolj »die Feststellung der Grundsatze des Unterrichtswesens beziiglich der Volks-schulen«, in vendar je državni šolski zakon v strogem protislovju s postavno urejeno kompetenco uredil celo najintimnejši detajl ljudskega šolstva, ne meneč se za to, da se s tako interpretacijo utesni delokrog deželnemu zakon oda jstvu ter oškoduje pravica deželnih zborov, ka terim po sedanji ureditvi malo več preostaja nego — pokritje šolskih stroškov! Jednakih slučajev imamo v izobilju in povsod bi tam bilo mogoče širiti deželno avtonomijo povsem v okviru pravokrepne ustave, torej brez vsake premembe državnih osnovnih zakonov. Bode-li gostobesedni gospod doktor sedaj vedno še vzdrževal svojo trditev, da je po meni nasvetovana državna preosnova »popolnoma uepostavna in nesmiselna?«
Sicer pa je dr. šusteršičeva zamaknjena zaljubljenost v suho besedilo § 14. danes že prava rariteta. Ostali politični svet na Avstrijskem, ne izvzemši vlade niti njenih prednic, vendar nekako drugače sodi kakor klerikalni plenipotentiarius iz Ovijačeve hiše. Že goli factum, da se naša država že dolga tri leta izključno vodi s paragrafom, kateri je bil svoje dni sklenjen le za slučaj posebno nujne potrebe, kaže jasno, da se ga dandanes tolmači tako obsežno, kakor se svoje dni niti od daleč sanjalo ni zakonodajalcu. To sega tako daleč, da se n. pr. niti dr. Grab-m a y e r . kateri se je vendar pred vsemi drugimi poslanci zaletaval v izkoriščanje tega preklicanega paragrafa ter v zlorabo njegovo —- in ta mož ga je gotovo čital vsaj tako vestno kakor g. dr. Šušteršič — sedaj prav nič več ne obotavlja, zahtevati na zelo podobni podstavi uveljavljenje nemškega posredovalnega jezika, navzlic temu, da pomeni tak .octroi" vsaj po mojem prepričanju jasno spremembo ustave.«
V svoji daljnji polemiki proti dr. Šušteršiču sem opozarjal na dejstvo, da ta politik s svojimi nazori spravlja slovenski narod v očito nasprotstvo z njegovimi političnimi prijatelji in zavezniki. Skliceval sem se med drugim tudi na pisavo dunajskega »\ a t e r 1 a n d a«, glasila češkega veleposestva, ki je direktno priznal, da se je moj novomeški govor sukal popolnoma v mejah programa, katerega je sprejela slovanskakrščansko-narodnazveza,dočim se j e o Šusteršičevem govoru do s lovu o izrazil :
»D i e Rede des H e r r n Dr. Šušteršič scheint d e n weiteren Bestand d i e s e s e b e n e r s t g e g runde t e n Ver b a n d e s (t. j. spojitve čeških veleposestnikov in »Treuinfelsove skupine« z našim klubom) in F r a g e zn s t e 11 e n,«
In v istini je imenom češkega veleposestva baron P a r i s h v praški »Politik« odločno obsojal in zavračal Šusteršičeve nauke, glavni češki list pa, »Narodni Listy«, je še huje raztrgal in pobijal šusteršičevo polemiko proti meni. Ocena tega politika ni bila baš laskava. Pravi o njem: »Ta gospod se je odlikoval po posebni lastnosti, in sicer po umetnosti, postati v nerazmerno kratkem času zoprn ne samo poslancem drugih strank, nego tudi poslancem desnice ... Kar mu je manjkalo na duhu, to je nadomeščal s prisiljeno samozavestjo in z aroganco.«
"V tretjem svojem članku iz serije priobčene pod naslovom Recontra« sem podal svojim rojakom jasno formulirano politično izpoved. Moj nasprotnik me je smešil na kamniškem shodu dne 19. avgusta 1900, češ:
»Vidim starega fosilnega liberalca, kako se mu hlače tresejo...!«
Moj odgovor se je glasil:
»In vendar mora gospod doktor prav dobro znati, da že dolga leta sem smatram liberalizem za sicer znamenito in zaslužno, kljub temu Pa že preperelo zgodovinsko prikazen, katera po moji subjektivni sodbi danes nima več pravice do obstanka.«
In dalje:
»Kajti ne zanikam in ne sramujem se tega, da se je tekom zadnjih let v meni vršil notranji prevrat. Kar sem bil izgubil v zgodnji svoji mladosti, sem zopet našel v kasni moški dobi. Po svojem prepričanju —■ in soditi o tem je le moji lastni vesti, drugega sodnika odločno odklanjam — prištevam se zopet ogromnemu krogu vernih katoličanov, spolnujem cerkvene zapovedi in verske dolžnosti. Ta metamorfoza se je vršila zgolj notranjim potom, nanjo niso najmanj vplivali vnanji razlogi.«
Odgodeni državni zbor ni bil več sklican; 7. septembra 1900 Je objavila uradna »Wiener Zeitung« cesarski odlok, s katerim se je razpustil državni zbor ter so se razpisale nove volitve. Vse je bilo pripravljeno na to dejstvo, nemudoma so se pričele pri vseli strankah volivne agitacije, tudi v mojem volivnem okraju se je javila volivna groznica, ki je dovedla do čisto nepričakovanega rezultata.
Volivna kampanja v dolenjskih mestih se je pričela s pismom mestnih županov, podpisanim od mestnih županov, v kojem me ti občinski predstojniki imenom občinskih odborov prosijo, naj zopet prevzamem mandat za svoj stari volivni okraj. Kočevje, Višnja gora in Ribnica sicer niso bile zastopane na tem pozivu; ali kar se ribniškega trga tiče, sem itak znal, da smem računati *m ogromno večino ondotnih glasov, Višnja gora je bila odločno zame ter tudi od nemških Kočevarjev se ni bilo bati nobenega Protivja, kvečjemu da bi se vzdržali volitve v znamenje svoje mtrodne razlike. Vse je bilo tedaj videti v najlepšem redu; ko mi doide drugo pismo, datirano iz Novega mesta ter podpisano od mladega odvetnika drja. Žitka, ki je odmah dalo stvari drugo lice.
In deželna avtonomija, ali se ta zares ne da razširiti brez ustavne spremembe? Pazno zasledujem patologično prikazen dr. Šušteršičev o. Nikoli ga nisem smatral globokim političnim mislecem, toda toliko plitvosti, kakor jo razodeva zadnja njegova kamniška filipika, niti pri njem nisem pričakoval. Mari se g. doktor v kratki dobi svojega parlamentarič-nega delovanja v istini niti toliko ni priučil, da bi znal, da je decembrska ustava v svojih osnovnih zakonih mnogo bolj avtonomistična nego kasnejši zakoni? § 12 tistega osnovnega zakona z dne 21. decembra 186", drž. zak. št. 141, v kojem se nahaja tudi oni ominozni § 14., izrečno odkazuje vse ono, kar ni v § 11., odstavkih a—o taksativno navedeno, delokrogu deželnih zborov. Poleg tega pa se je zlasti v prvem desetletju po decembrski ustavi raztegnilo področje državnega zbora preko onih mej, katere določa § 11. Da navedem le en slučaj, kateremu bode dr. Šušteršič in stranka njegova iz posebnih razlogov morda bolj pristopna! Al. 1. § 11 pridržuje državnemu zboru zgolj »die Feststellung der Grundsatze des Unterrichtswesens beziiglich der Volks-schulen«, in vendar je državni šolski zakon v strogem protislovju s postavno urejeno kompetenco uredil celo najintimnejši detajl ljudskega šolstva, ne meneč se za to, da se s tako interpretacijo utesni delokrog deželnemu zakonodajstvu ter oškoduje pravica deželnih zborov, katerim po sedanji ureditvi malo več preostaja nego — pokritje šolskih stroškov! Jednakih slučajev imamo v izobilju in povsod bi tam bilo mogoče širiti deželno avtonomijo povsem v okviru pravokrepne ustave, torej brez vsake preinembe državnih osnovnih zakonov. Bode-li gostobesedni gospod doktor sedaj vedno še vzdrževal svojo trditev, da je po meni nasvetovana državna preosnova »popolnoma nepostavna in nesmiselna?«
Sicer pa je dr. šusteršičeva zamaknjena zaljubljenost v suho besedilo § 14. danes že prava rariteta. Ostali politični svet na Avstrijskem, ne izvzemši vlade niti njenih prednic, vendar nekako drugače sodi kakor klerikalni plenipotcntiarius iz Ovijačeve hiše. Že goli factum, da se naša država že dolga tri leta izključno vodi s paragrafom, kateri je bil svoje dni sklenjen le za slučaj posebno nujne potrebe, kaže jasno, da se ga dandanes tolmači tako obsežno, kakor se svoje dni niti od daleč sanjalo ni zakonodajalcu. To sega tako daleč, da se n. pr. niti dr. Gra tarnaj er, kateri se je vendar pred vsemi drugimi poslanci zaletaval v izkoriščanje tega preklicanega paragrafa ter v zlorabo njegovo —- in ta mož ga je gotovo čital vsaj tako vestno kakor g. dr. Šušteršič — sedaj prav nič več ne obotavlja, zahtevati na zelo podobni podstavi uveljavljenje nemškega posredovalnega jezika, navzlic temu, da pomeni tak .octroi' vsaj po mojem prepričanju jasno spremembo ustave.«
V svoji daljnji polemiki proti dr. Šušteršiču sem opozarjal na dejstvo, da ta politik s svojimi nazori spravlja slovenski narod v očito nasprotstvo z njegovimi političnimi prijatel ji in zavezniki. Skliceval sem se med drugim tudi na pisavo dunajskega »V aterland a«, glasila češkega veleposestva, ki je direktno priznal, da se je moj novomeški govor sukal popolnoma v mejah programa, katerega je sprejela slovanska krščansko-narodna zveza, dočim se je o Šusteršičevem govoru d o s lovno izrazil:
»D ie Rede des Herrn Dr. Šušteršič scheint den weiteren Bestand dieses eben erst gegriin-deten Verbandes (t. j. spojitve čeških veleposestnikov in »Treuinfelsove skupine« z našim klubom) in Frage zu s t e 11 e n,«
In v istini je imenom češkega veleposestva baron P a r i s h v praški »Politik« odločno obsojal in zavračal Šusteršičeve nauke, glavni češki list pa, »Narodni Listy«, je še huje raztrgal in pobijal šusteršičevo polemiko proti meni. Ocena tega politika ni bila baš laskava. Pravi o njem: »Ta gospod se je odlikoval po posebni lastnosti, in sicer po umetnosti, postati v nerazmerno kratkem času zoprn ne samo poslancem drugih strank, nego tudi poslancem desnice .. . Kar mu je manjkalo na duhu, to je nadomeščal s prisiljeno samozavestjo in z aroganco.«
"V tretjem svojem članku iz serije priobčene pod naslovom Recontra« sem podal svojim rojakom jasno formulirano politično izpoved. Moj nasprotnik me je smešil na kamniškem shodu dne 19. avgusta 1900, češ:
»Vidim starega fosilnega liberalca, kako se mu hlače tresejo...!«
Moj odgovor se je glasil:
»In vendar mora gospod doktor prav dobro znati, da že dolga leta sem smatram liber alize m za sicer znamenito in zaslužno, kljub temu Pa že preperelo zgodovinsko prikazen, katera po moji subjektivni sodbi danes nima več pravice do obstank a.«
In dalje:
»Kajti ne zanikam in ne sramujem se tega, da se je tekom zadnjih let v meni vršil notranji prevrat. Kar sem bil izgubil v zgodnji svoji mladosti, sem zopet našel v kasni moški dobi. Po svojem prepričanju — in soditi o tem je le moji lastni vesti, drugega sodnika odločno odklanjam — prištevam se zopet ogromnemu krogu vernih katoličanov, spolnujem cerkvene zapovedi in verske dolžnosti. Ta metamorfoza se je vršila zgolj notranjim potom, nanjo niso najmanj vplivali vnanji razlogi.«
Odgodeni državni zbor ni bil več sklican; 7. septembra 1900 Je objavila uradna »Wiener Zeitung« cesarski odlok, s katerim se je razpustil državni zbor ter so se razpisale nove volitve. Vse Je bilo pripravljeno na to dejstvo, nemudoma so se pričele pri vseh strankah volivne agitacije, tudi v mojem volivnem okraju se je javila volivna greznica, ki je dovedla do čisto nepričakovanega rezultata.
Volivna kampanja v dolenjskih mestih se je pričela s pismom mestnih županov, podpisanim od mestnih županov, v ko jem me ti občinski predstojniki imenom občinskih odborov prosijo, naj zopet prevzamem mandat za svoj stari votivni okraj. Kočevje, Višnja gora in Ribnica sicer niso bile zastopane na tem pozivu; Mi kar se ribniškega trga tiče, sem itak znal, da smem računati Ua ogromno večino ondotnih glasov, Višnja gora je bila odločno zame ter tudi od nemških Kočevarjev se ni bilo bati nobenega Protivja, kvečjemu da bi se vzdržati volitve v znamenje svoje narodne razlike. Vse je bilo tedaj videti v najlepšem redu; tio mi doide drugo pismo, datirano iz Novega mesta ter podpisano od mladega odvetnika drja. Žitka, ki je odmah dalo stvari drugo lice.
Evo obe pismi!
Pismo županov se glasi takole:
Rudolfovo, dne 26. sept. 1900.
Velecenjeni gospod dvorni svetnik!
Državnozborske volitve se bližajo.
Dosedaj ste bili Vi, preblagorodni gospod, državnozborski poslanec dolenjskih mest in trgov.
Živo nam je pred očmi Vaše dosedanje velikoletno delovanje v blagor volivcev in v blagor domovine.
Podpisani mestni župani dolenjskih mest v imenu mestnih odborov prosimo Vas vljudno, da blagovolite zopet prevzeti kandidaturo za zgoraj omenjene državnozborske volitve za dolenjska mesta in trge.
Čeprav uvažujemo, da je mandat za Vas težko breme, vendar upamo, da našo prošnjo uslišite.
Nadeja je se Vašega cen j. odgovora smo kakor vselej udani in hvaležni Vam
župani dolenjskih mest:
Dr. J. Schegula, s. r.,	Otmar Sever, s. r.,
župan novomeški.	župan kostanjevi.ški.
Dr. Tomaž Romih, s. r.,	Janko Puhek, s. r.,
župan krški.	župan črnomaljski.
Fran J u t r a ž , s. r., župan metliški.
Pisava kaže, da je pismo lastnoročno pisal novomeški župan dr. Schegula. Ker je pismo bilo poslano v posamezna dolenjska mesta, da ga tam podpišejo župani dogovorno z občinskimi odbori, mi je dopis prišel v roke šele po prvem tednu oktobra. Vesel sem bil zaupanja svojih volivcev, izraženega po njihovih zakonitih zastopnikih in baš sem bil na tem, da odgovorim v pritrjevalnem smislu, ko mi pride v roke izjava iz Novega mesta, ki je nekako drugače zvenela. Prejel sem namreč 9. oktobra list, ki ga je spisal dr. Ž i t e k , ki je bil pred kratkim v Novem mestu otvoril svojo pisarno. Z velikim začudenjem sem čital:
Velecenjeni gospod dvorni svetnik!
Pri votivnem shodu, ki se je tukaj vršil dne 5. t. m. ob obilni udeležbi volivcev, zlasti iz meščanskih krogov, se je ventiliralo vprašanje o kandidaturah za državnozborski mandat za dolenjska mesta in trge.
Nekoliko udeležencev, na čelu jim g. dr. Slane, se je izreklo odločno proti temu, da bi se Vas, gospod dvorni svetnik, še kot kandidata vzelo v kombinacijo.
Vendar je pa po predlogu gg. pl. Lehmanna, vodje Dolenca in dr. Defranceschija obveljal sklep zbora, ki se glasi:
»Bivši poslanec g. dvorni svetnik Šuklje se poživlja, da tekom osmih dni na naslov predsednika današnjega shoda dr. Žitka izjavi, da kandi-duje na podlagi programa narodnonapredne stranke in podpiše ta program.
V slučaju, da gospod dvorni svetnik izjavi, da na podlagi tega programa kandiduje ter ta program podpiše, postavijo ga pristaši narodnonapredne stranke svojim kandidatom.
Za slučaj, da se gospod dvorni svetnik na ta poziv izjavi negativno ali sploh ne odgovori tekom stavljenega mu roka, postavi narodno-
napredna stranka svojega kandidata in ne vzame gospoda dvornega svetnika več v kombinacijo.c
Po naročilu zbora, kojemu sem imel čast predsedovati, Vas o tem sklepu vljudno obveščam in Vas v smislu tega sklepa prosim, da adre-sirati izvolite svoj čislani eventualni odgovor na moj naslov.
Z najodličnejšim spoštovanjem Vam udani
dr. Žitek.
V Novem mestu, dne 7. oktobra 1900.
V meni je zavrelo. Z majhnim presledkom sem takrat bil zastopal dolenjska mesta in trge v deželnem in državnem zboru 17 let. Vedno sem si prizadeval, varovati njih interese ter jih častno zastopati v državnem in deželnem parlamentu. Sedaj pa vsaj pri enem delu volivcev taka sprememba. Odkod to?
Že prej sem povedal, da je bil konec mojega prijateljstva z dr. S 1 a n c e m , ne po moji krivdi, temveč vsled tega, ker nisem hotel podvreči svojega boljšega mnenja Slančevemu diktatu, zlasti pa, ker sem se bil drznil celo na javnem volivnem shodu odločno obsojati tisto »farsko gonjo«, s katero se je bil dr. Slane strastno pečal. Z dr. Slancem se je popolnoma ujemal ter pri vsaki priliki proti meni deloval gospod Karel Rozman, občinski odbornik in kasnejši večkratni župan novomeški. Majhen možiček. brez študij, kajti menda drugega gimnazijskega razreda nikoli ni bil dovršil, brez znanja in brez skušenj, ki pa je te malenkosti« sijajno nadomestil z drzovitim nastopom in izredno kričavostjo. Poznal sem možaka še iz one dobe, ko je bil v prvem gimnazijskem razredu moj učenec. Še danes mi je uganka, kateri izmed tedanjih mojih učencev je bil bolj zanikaren in pre-I rigan, ali novomeški »Rozmanov Korel«, ali njegov sošolec kandijski Štembur jev Pepe«. Žali bog je Karel Rozman pri meni dobil zasluženo dvojko in jaz mislim, da so že spomini na ta neuspeh vzbujali v njem neko antipatijo do mene. Ali navzlic temu je bil moj mandat docela varen. Kvečjemu, da bi moral Prirediti v Novem mestu kak volivni shod! Znal sem zagotovo, da je velika večina tudi novomeških volivcev še odločno stala na moji strani; drugih mest sem itak bil gotov!
Seveda o tem, da bi podpisal program narodnonapredne stranke, pri meni niti govora ni bilo. Kdor zasleduje moje politično delovanje, mi bo moral priznati, da sem že od leta 1883., ko sem bil prvič izvoljen v deželni zbor. do leta 1900. vedno hodil svoja pota, bil neke vrste »out-sider«. Sigurno, da mi je to tupatam škodovalo, ali prejaka osebnost sem bil, nisem hil zmožen, ako sem spoznal kak nazor ali čin utemeljenim ali napačnim, podvreči se nasprotnemu strankinemu diktatu. Najmanj pa bi se takrat mogel zapisati narodnonapredni stranki, ko sem v svoji duši bil uverjen, da ona ne hodi več po pravih Potih. Moralo je tedaj priti »ad fraetionem panis«. Pa še nekaj!
Imel sem posebne pojme o dolžnostih in pravicah izvoljenca na p ram njegovim volivcem. Nikoli tega nisem prikrival, na-
Evo obe pismi!
Pismo županov se glasi takole:
Rudolfovo, dne 26. sept. 1900.
Velecenjeni gospod dvorni svetnik!
Državnozborske volitve se bližajo.
Dosedaj ste bili Vi, preblagorodni gospod, državnozborski poslanec dolenjskih mest in trgov.
Živo nam je pred očmi Vaše dosedanje velikoletno delovanje v blagor volivcev in v blagor domovine.
Podpisani mestni župani dolenjskih mest v imenu mestnih odborov prosimo Vas vljudno, da blagovolite zopet prevzeti kandidaturo za zgoraj omenjene državnozborske volitve za dolenjska mesta in trge.
Čeprav uvažujemo, da je mandat za Vas težko breme, vendar upamo, da našo prošnjo uslišite.
Nadejaje se Vašega cenj. odgovora smo kakor vselej udani in hvaležni Vam
župani dolenjskih mest:
Dr. J. S c h e g u 1 a , s. r.,	Otmar Sever, s. r.,
župan novomeški.	župan kostanjeviški.
Dr. Tomaž Romih, s. r.,	Janko Puhek, s. r.,
župan krški.	župan črnomaljski.
Fran J u t r a ž , s. r., župan metliški.
Pisava kaže, da je pismo lastnoročno pisal novomeški župan dr. Schegula. Ker je pismo bilo poslano v posamezna dolenjska mesta, da ga tam podpišejo župani dogovorno z občinskimi odbori, mi je dopis prišel v roke šele po prvem tednu oktobra. Vesel sem bil zaupanja svojih volivcev, izraženega po njihovih zakonitih zastopnikih in baš sem bil na tem, da odgovorim v pritrjevalnem smislu, ko mi pride v roke izjava iz Novega mesta, ki je nekako drugače zvenela. Prejel sem namreč 9. oktobra list, ki ga je spisal dr. Ž i t e k, ki je bil pred kratkim v Novem mestu otvoril svojo pisarno. Z velikim začudenjem sem čital:
Velecenjeni gospod dvorni svetnik!
Pri volivnem shodu, ki se je tukaj vršil dne 5. t. in. ob obilni udeležbi volivcev, zlasti iz meščanskih krogov, se je ventiliralo vprašanje o kandidaturah za državnozborski mandat za dolenjska mesta in trge.
Nekoliko udeležencev, na čelu jim g. dr. Slane, se je izreklo odločno proti temu, da bi se Vas, gospod dvorni svetnik, še kot kandidata vzelo v kombinacijo.
Vendar je pa po predlogu gg. pl. Lehinanna, vodje Dolenca in dr. Defranceschija obveljal sklep zbora, ki se glasi:
»Bivši poslanec g. dvorni svetnik Šuklje se poživlja, da tekom osmih dni na naslov predsednika današnjega shoda dr. Žitka izjavi, da kandi-du je na podlagi programa narodnonapredne stranke in podpiše ta program.
V slučaju, da gospod dvorni svetnik izjavi, da na podlagi tega programa kandiduje ter ta program podpiše, postavijo ga pristaši narodnonapredne stranke svojim kandidatom.
Za slučaj, da se gospod dvorni svetnik na ta poziv izjavi negativno ali sploh ne odgovori tekom stavljenega mu roka, postavi narodno-
napredna stranka svojega kandidata in ne vzame gospoda dvornega svetnika več v kombinacijo.«
Po naročilo zbora, kojenm sem imel čast predsedovati, Vas o tem sklepu vljudno obveščam in Vas v smislu tega sklepa prosim, da adre-sirati izvolite svoj čislani evcntuelni odgovor na moj naslov.
Z najodličnejšim spoštovanjem Vam udani
dr. Žitek.
V Novem mestu, dne 7. oktobra 1900.
X meni je zavrelo. Z majhnim presledkom sem takrat bil zastopal dolenjska mesta in trge v deželnem in državnem zboru 1- let. Vedno sem si prizadeval, varovati njih interese ter jih častno zastopati v državnem in deželnem parlamentu. Sedaj pa v$aj pri enem delu volivcev taka sprememba. Odkod to?
Že prej sem povedal, da je bil konec mojega prijateljstva z dr. S 1 a n c e m , ne po moji krivdi, temveč vsled tega, ker nisem hotel podvreči svojega boljšega mnenja Slančevemu diktatu, zlasti pa, ker sem se bil drznil celo na javnem voli vnem shodu odločno obsojati tisto »farško gonjo«, s katero se je bil dr. Slane strastno pečal. Z dr. Slancem se je popolnoma ujemal ter pri vsaki priliki proti meni deloval gospod Karel Rozman, občinski odbornik in kasnejši večkratni župan novomeški. Majhen rnožiček, brez študij, kajti menda drugega gimnazijskega razreda nikoli ni bil dovršil, brez znanja in brez skušenj, ki pa je te »malenkosti« sijajno nadomestil z držo vitim nastopom in izredno kričavostjo. Poznal sem možaka še iz one dobe, ko je bil v prvem gimnazijskem razredu moj učenec. Še danes mi je uganka, kateri izmed tedanjih mojih učencev je bil bolj zanikaren in prefrigan, ali novomeški »Rozmanov K orel«, ali njegov sošolec kandijski »Štemburjev Pepe«. Žalibog je Karel Rozman pri meni dobil zasluženo dvojko in jaz mislim, da so že spomini na ta neuspeh vzbujali v njem neko antipatijo do mene. Ali navzlic temu je bil moj mandat docela varen. Kvečjemu, da bi moral Prirediti v Novem mestu kak volivni shod! Znal sem zagotovo, da je velika večina tudi novomeških volivcev še odločno stala na moji strani; drugih mest sem itak bil gotov!
Seveda o tem, da bi podpisal program narodnonapredne stranke, pri meni niti govora ni bilo. Kdor zasleduje moje poklicno delovanje, mi bo moral priznati, da sem že od leta 1883., k° sem bil prvič izvoljen v deželni zbor, do leta 1900. vedno nodil svoja pota, bil neke vrste »out-sider«. Sigurno, da mi •Je to tupatam škodovalo, ali prejaka osebnost sem bil, nisem bd zmožen, ako sem spoznal kak nazor ali čin utemeljenim ali napačnim, podvreči se nasprotnemu strankinemu diktatu. Naj-nianj pa bi se takrat mogel zapisati narodnonapredni stranki, K° sem v svoji duši bil uverjen. da ona ne hodi več po pravih Potih. Moralo je tedaj priti »ad fraetionem panis«. Pa še nekaj!
Imel sem posebne pojme o dolžnostih in pravicah izvoljenca naprarn njegovim volivcem. Nikoli tega nisem prikrival,
na-
ravnost sem dejal svojim volivcem v prijateljskem razgovoru, da si morajo biti na jasnem v dveh vprašanjih: ali je njih poslanec dokaj razsoden in ali je po svojem značaju pošten človek. Ako pritrdijo obojnemu vprašanju, torej čim me smatrajo za pametnega in značajnega, morajo pa prepuščati, da uredim svoje politično postopanje v parlamentu po svojem znanju in svoji vesti; kajti soditi smem, da poznam razmere na Dunaju bolj nego oni. Nasprotno pa, čim dvomijo v enem ali drugem pogledu, o moji razsodnosti ali mojem značaju, naj mi to povedo, in brez premislekov se odpovem mandatu. To je bilo moje načelo in dobro sem shajal s svojimi volivci. Sedaj pa se javi taka zahteva baš iz onega mesta, ki je imelo po mnogih pridobitvah odločno največ koristi od mojega parlamentarnega delovanja! Niti za trenutek se nisem premislil. Nisem odgovoril dr. Žitku. Brzojavil sem samo novomeškemu županu kratko brzojavko, glasečo se:	O d k 1 a n j a m kandidaturo
in m a n d a t.« In pri tej svoji odpovedi sem vztrajal, dasi-ravno so mi še na predvečer volivnega dneva brzojavili belokranjski rojaki: »Vedno Vam zvesti Črnomaljci in Metličani hočemo A a s voliti j e d n o g 1 a s n o k o t rojaka, ki mu vse zaupamo, prosimo A as s p reje ti mandat. Zvečer tukaj shod. prosimo odgovora. — Puhek, župan, Jeršinovič, Šušteršič, Š e t i n a.« Ostal sem pri odklonitvi, v tem smislu se je glasil moj telegrafični odgovor.
Ni čuda, da je moj umik iz političnega pozorišča vplival senzacijonelno ter vzbujal nemalo razburjenost po vsej deželi. Kako so ga komentirali naši glavni listi?
Slovenec« je objavil sledeče:
Dvorni svetnik Šuklje in liberalna stranka.
Prva žrtev leži na torišču sedanje volivne borbe — dvorni svetnik Š u k 1 j e ! Liberalna narodna stranka, katero je Šuklje še nedavno hvalil »Narodu« kot edino »ohranjujočo« stranko na Kranjskem, je v žaleči obliki zahtevala od njega izjavo, po kateri bi se na milost in nemilost moral podvreči vodstvu »ohranjujočih« politikov a la Tavčar, Malovrh, Slane.
Šuklje je to izjavo odklonil, odrekel pa tudi vsako kandidaturo ali mandat. Kratko: Dvorni svetnik šuklje je nehal igrati vlogo v našem političnem življenju.
Ne bilo bi prav, odrekati mu politično nagrobnico. Molka ob svojem političnem odhodu ni zaslužil, naj sodi kdo o njem kakor hoče. Nihče ne more tajiti, da s Šukljetom zgine s političnega pozorišča in di viti nalit et a prve vrste. Mi, ki smo ž njim marsikedaj križali meče. laglje ko vsak drugi priznavamo njegove dobre lastnosti. Šuklje je bil eden tistih slovenskih politikov, ki je skušal dvigniti slovensko politiko na višji nivo. Pošteno si je prizadeval vzpeti se nad zaduhlo atmosfero domačih bojev in domače gonje. Med tem, ko so drugi liberalni politiki slovenski ostali dosledno na duševni višini — Malovrhov in sličnih veleumov, se je Šuklje pošteno prizadeval, delati politiko iz višine državnika in iz te višine motriti tudi naše domače razmere. Bogato obdarjen s talenti, temeljito izobražen, siguren v svojem nastopu, ljubezniv in
vljuden v svojem občevanju — je znal, zlasti kadar je hotel, marsikoga zase očarati. Pri teh lastnostih ni bilo drugače mogoče, nego da mu je nekaj časa pripadla vodilna vloga v slovenski politiki, osobito ko je svoje liberalno politično prepričanje potisnil v ozadje in vso svojo bo-gato individualnost postavil v službo skupne slovenske politike. Žal, da Se v Šukljeju ni takrat izvršil notranji preobrat, katerega je letošnje Poletje razkril javnosti.
Tako je nosil v sebi notranji razkol in morebiti je ta razkol bil vzrok, da je pred šestimi leti prejel od vlade mu ponudeno mesto dvornega svetnika in se umaknil iz javnosti. Toda mirne zasebne eksistence njegov nemirni duh ni stalno zamogel prenašati. Leta 1897. je zopet skočil na politično pozorišče.
Zvesti njegovi volivci v dolenjskih mestih in trgih so mu zopet zaupali državnozborski mandat. To pot so ga izvolili izrečno pod liberalno zastavo. Tekom teh zadnjih let, od 1897. dalje, pa se je Poostril razpor med krščansko in liberalno strujo na Kranjskem. V svodi ni ostalo nič več prostora. Katoliško1 naroden — ali liberalen, Je postalo parola. Šuklje je bil liberalec, prepričan liberalec. Toda v zadnjih letih sc je, kakor sam pripoveduje, izvršil v njem notranji preobrat. Kar je kot otrok imel, kot mladenič izgubil, je kot sivobradat n,ož zopet našel: vero, našo sveto jedino zveličavno katoliško vero. In ~ zopet je zapadel notranjemu razkolu. Liberalen poslanec je bil — v s'roji notranjosti pa je stal na pozitivnem krščanskem stališču. To na-sprotstvo je hotel zravnati v svojem znanem novomeškem govoru zadetkom avgusta letošnjega leta. Toda ob njegovem lastnem notranjem Protislovju se je razbila tudi zadnja njegova politična akcija. Njegov Kovor je kazal markantno tisti razkol kakor njegova notranjost. Nezdružljivo hotel je združiti, — ob tem problemu je ponesrečil. Obžalujemo le, da ga je vsled tega prevzela nevolja tako, da je postal ?seben ter žalil moža, ki se je ustavil njegovim zmotam. Toda — človek Je človek in overjeni smo, da je ona zadeva mej njima že davno poravnana.
Mi nimamo nobenih obvez nasproti gospodu Šukljeju. Pač pa mu dolguje liberalna narodna stranka velik dolg hvaležnosti. Ali mu bode zamogla ta dolg poplačati? Ne vemo. Toliko pa vemo, da je način njenega postopanja ozirom zopetne Šukljejeve kandidature čin naj-K0 r j e nehvaležnosti, čin prave Tavčar-Malovrhove brutalnosti. Tako, kakor so gospodje Slane in sodrugi sklenili "n novomeškem volilnem shodu — tako se ne govor i z zaslužnim posllaincem. Da, Šuklje je bil zaslužen poslanec, — ?aslužen baš za liberalno narodno stranko. Kdor je iniel priliko njegovo delovanje bližje opazovati, ve, da se je ravno sev zadnjem času na vso moč trudil, pridobiti 1 i b e -r a 1 n i stranki ugled in u p 1 i v na Dunaju. Dosledno je s tem spodkopaval ugled katoliško-narodne stranke. V njem smo videli svojega jedino nevarnega nasprotnika mej liberalnimi slovenskimi
Poslanci.
Veseliti bi nas moralo, da je liberalna stranka tega nam tako nemarnega moža obglavila. A obsojati moramo nehvaležnost te stranke, K,1 se je, kakor se nam zdi, ponižala v slepo orodje klike Malovrh-Slanc-Javcar. Zares, Šuklje je zaslužil lepši odstop od strani svojih polifonih somišljenikov.
, . Mi pa, njegovi odločni a lojalni nasprotniki, izkažemo mu ob eJ priliki tisto čast, katero zasluži od nasprotnika mož, ki je padel na u°jnem polju po dolgoletni častni borbi — tem bolj, ker je padel 'sled sramotnega i z d a j s k e g a zahrbtnega napada s '" ° j i h bivših sobojevnikov.
Slovenska liberalna stranka je zopet za eno stopinjo padla v nižino ~7 kako daleč bode še šlo — naj prihodnjost pokaže. Zdi se nam, da 111 več posebno daleč od — katastrofe.«
Ni treba posebej naglašati, da je novomeška »fronda« in posledice njenega nastopa močno razburila javno mnenje v mojem starem volivnem okraju. Zelo karakteristični sta dve pismi, ki mi jih je bil poslal moj prijatelj iz Krškega, dr. Mencinger. Eno pismo nosi datum 27. septembra 1900, torej je spisano pred mojim odstopom, drugo je datirano z dnem 14. oktobra 1900, stoji tedaj neposredno pod vplivom mojega umika. Prvo pismo se glasi:
»Prečastiti prijatelj!
Ko sem pred 14 dnevi zopet zdravo videl, sem bral v Tvojem govoru od 4. avgusta sledeče besede: ,Vendar bodem še vztrajal, ako se mi ne odtegne izpod nog ona solidna podstava, katero mora vedno pod seboj čutiti zastopnik naroda: zaupanje volivcev.1
Naš župan dr. Romih nam je pred nekaj dnevi bral pismo dr. S 1 a n c a . v katerem se nam za poslanca priporoča ne uradnik, ne dvorni svetnik, ampak mož, ki bo ,znal pulte razbijati*.
Ustreči sem hotel Krčanom, kakor krški modrijan z nasvetom, da izvolimo našega krepkega kovača. Mož ni uradnik, niti hofrat, niti liberalec, niti klerikalec; prinesel bi pa v zbornico za razbijanje pultov ne samo potrebno moč, temveč tudi sposobno orodje. Toda moj nasvet ni obveljal, ampak poslušalci so bili uverjcni, da bodeš Ti še vztrajal in se zopet odzval zaupanju ogromne večine dolenjskih volivcev.
Kolikor Krčane poznam, bodo vsi. ki stopijo na volišče, Tebe volili. Skrbeli bomo pa že za to, da bo udeležba obilna.
Slišal sem pozneje, da dr. Slane proti Tebi kandidira notarja Plantana iz Ljubljane. Dr. Slane, kedar je resen, mora očitno Tvojo kandidaturo podpirati. Sedaj pa hoče na drug način Tebi pridobiti večino glasov, ko proti Tebi kandidira, ali razbijalca pultov, ali notarja Plantana. Volitev pa je resna stvar in Tvoja reč ne stoji tako slabo, da bi dr. Slane u trebalo za te delovati na humoristični in jezuitski način.
Naš Pfeifer se sedaj pridno giblje. Proti njemu se bo postavil, kakor čujemo, dež. sodni svet. V i š n i k a r. Jaz ne bom deloval ne proti Pfeiferju, niti zanj. Ako me pa kakov kmet vpraša, koga naj voli, mu bom svetoval, naj da glas izkušenemu in po svoji dobri volji vedno za Dolenjca delujočemu Pfeiferju, čeprav je klerikalec. Zdaj pač ne gre za princip: ,tu liberalec, tam klerikalec1, ampak za korist, za gmotni blagor ubogega — ker brez svoje krivde obubožanega Dolenjca in sploh Slovenca.
Krčani so pripravljeni Tebi oddati svoje glasove. Samo izreči, da si zopet pripravljen na svojo ramo naložiti zunaj s tanko svilo ovito, znotraj trnjevo butaro nehvaležnega poslanstva.
Prosim Te iskreno, stori to. Blesk svile te več ne mami. pleča so močna in trnja si se že navadil — a ne naveličal.
Srčno Te pozdravlja
Tvoj iskreni častilec
dr. J. M e n c i n g e r.«
Čisto drugače se glasi drugo pismo, pisano v svetem ogorčenju.
»Blagi prijatelj!
V (—) Ti vračam tisti pismeni dokaz breztaktne kratkovidnosti slovenskih »razumnikov«, katerega so Ti podali novomeški prvaki in doprvaki.
Dobro hrani tisto pismo, ako ga ne hraniš, Ti čez nekaj let nihče ne bo verjel, da so se našli med Tvojimi dosedaj tolikrat neomahljivimi
volivci v tako resni dobi, ko nam je treba dobrega poslanca z lučjo po dnevi iskati, čudaki, ki so si zaželeli Herostratovo slavo s tem doseči, da nam strmoglavijo našega najboljšega, najuplivnejšega in najzvestejšega zagovornika. Torej hrani ta dokaz!
Da navzlic temu napadu mandata ne sprejmeš, je glede na Tvojo osebo in moštvo čisto naravno. Škodo bo pa trpela domovina. To bodo obžalovali Tvoji volivci in registrovali nov dokaz za staro resnico, da materi Sloveniji največ ran prizadevajo nje lastni sinovi. Med takimi sinovi Ti nisi bil in ne boš!
Kakšen epigon bo Tvoj namestnik, v Krškem še nič ne vemo. Naj bo ta ali oni, to bo vendar dosegel, da bo sedanjim zaslepljencem oči odprl. Zgodi se to skoro! Potlej Te bodemo vsi složno brez pogojev, brez revolverja prosili: Usmili se nehvaležnikov in spokorjenih grešnikov ln bodi zopet naš izvoljenec.
Upam, da doživim tisti dan, ko Te bodemo zopet navdušeno in soglasno izvolili.
Do tedaj pa opazuj hladno in humoristično naše pigmeje-velikane m se včasih spominjaj svojega iskrenega prijatelja
dr. M e n c i n g e r j a.<
Kaj bi tajil, vesel sem bil pisma! Odbil sem pač tiste superlative, izvirajoče iz intimnega prijateljstva, vendar sem bil tako Ponosen na spoštovanje pristnega starega veljaka, da mi je bilo Pismo odtehtalo nehvaležnost novomeških »fronderjev«.
Od kandidature sem odstopil, trdno sem bil sklenil, dati slovo politiki in odslej živeti zgolj svojemu uradu in svoji družini. Čemdalje bolj je postal urad zame zanimiv; to ni bilo navadno pisarniško delo, tukaj ni šlo samo za rešitev aktov, bil sem poleg uradnika obenem veletržec in 'industrijalec. Zelo ngodno je bilo, da nisem imel nad seboj druge oblasti nego samo naučnega ministra. Ker je podjetje bilo močno aktivno, tudi denarnih zaprek nismo poznali. Veletržec sem bil, saj je kila zaloga šolskih knjig daleč največje založniško podjetje v vse.T Avstriji; industrijalecm pa sem sc smel priševati, ker sem imel v sebi podrejeni praški direkciji lastno dokaj veliko moderno urejeno tiskarno. In še eno moram reči: Naučili minister Marte 1 mi je bil trdno obljubil povišanje v četrti čin, ki sem Sa v isti ni bil zaslužil z ozirom na rastoče dohodke zaloge šolskih knjig pod mojim vodstvom!
Toda usoda je drugače ukrenila. Moji dragi ženi je tekom zadnjih let vid popolnoma opešal. Hodil sem z njo k prvim specijalistom, povsod sem zvedel, da se operativnim potom nič De da pomagati, glavna stvar bi bila, da se ohrani še to malo vida, kar ga je revica še imela. Zdravniki so svetovali: ven iz "'elikega mesta in na deželo ter v zelenje!
In še druga nesreča me je ob istem času zadela. Imel sem tedaj še pet fantov, samih krepkih, poštenih dečkov. Najstarejši Je bil že dovršil pravoslovne študije ter že služboval kot avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Naznanjen Je bil za Božič deloma radi božičnih praznikov, največ pa ^adi drugega juridičnega rigoroza, h kateremu je bil priglašen, ride na sveti večer pred pol dne, me pozdravi, jaz ga pogledam
in pravim: »Fant, ti se rediš, saj boš kmalu kakor novomeški prošt!« Primem ga za roko, ki je bila zelo vroča in ga vprašam: »Ti imaš vročino!« Odgovor je bil: »Nič hudega ni, oče, odkrito povedano smo jo v Ljubljani s prijateljem Novakom malo potegnili!« Skrbna mati je hotela z ozirom na višjo temperaturo uvesti dijeto. Ali fant je glasno oporekal, češ, na praznike šem prišel, me vendar ne boš pustila stradati! Navzlic temu smo drugi dan poslali po hišnega zdravnika. Ta ga nekoliko preišče in pravi, da ni nič hudega, da ima le spriden želodec, manj mu dajte jesti, to bo lahko prenesel, saj je dovolj dobro rejen!« Ali vročine so postajale vedno hujše; drugi dan je začel zdravnik majati z glavo ter dejal, da bo morda vendar le legar. In od tega časa se je bolezen rapidno razvijala. Četrti dan je bil že v delirju. Navzlic največji požrtvovalni oskrbi od strani matere in sestre Minke je sedmi dan po svojem prihodu mirno v Gospodu zaspal. Kdo more popisati našo žalost! Poleg tuge po nadebudnem sinu pa zame še skrb za mater! Strogo so nam zabičali zdravniki, naj se moja žena varuje vsakega razburjenja, vsake žalosti, sedaj pa taka nesreča! Sedel sem duševno nad vse potrt, utopljen v bridke misli, ko stopi k meni hči ter mi reče: »Oče, veš kaj, mati in ti sta tako uničena, najbolje bo, da stopiš v pokoj ter gremo na naše posestvo!«
Ta njen nasvet je bil zame odločilen.
Truplo je bilo blagoslovljeno pri sv. Štefanu na Dunaju. Dokaj je bilo prijateljev in znancev, ki so nam s svojo prisotnostjo izražali svoje sožalje. In ko so zapeli pevci akademičnega društva »Slovenije« v mogočni katedrali prelepe slovenske žalo-stinke, ko so izbrani glasovi krasno odmevali v velikanskih prostorih cerkve sv. Štefana, sem začutil vse bolečine smrtno zadetega očetovskega srca. Truplo smo peljali na južni kolodvor, odkoder je romalo dalje do naše Šmihelske fare, kjer sedaj leži na idiličnem Šmihelskem mirodvoru. Njegov nagrobni spomenik dičijo verzi, ki mu jih je poklonil moj prijatelj, naš pesnik Stritar. Glase se:
Kako počasi se vlak mi porniče, na Dunaj, na Dunaj srce hrepeni, sveti večer, družinica kliče, vse ljube bom videl, o srečne oči!«
»Vlak z Dunaja v južno stran se porniče, ž njim v zemljo domačo truplo mlado, ljubezen za njim žaluje in kliče:
Bog spremljaj te, Fran, — oj bridko slovo!«
Takoj drugo jutro po pogrebu svojega najstarejšega sina sem bil pri naučnem ministru, zahvalit se mu za njegovo sožalje, ki je bilo izrečeno tudi s tem, da je poslal predstojnika svoje prezidijalne pisarne kot svojega zastopnika k pogrebu.
Potem pa pristavim, da prihajam s posebno prošnjo. Minister se mi takoj odzove, da bo izpolnjena, če je le v njegovi moči. In zelo osupnjen je bil, ko sem mu rekel: »lch bitte um die Er-laubnis, Excellenz, mein Pensionsgesuch einreichen zu diirfen!« Sprva ni hotel nič slišati o tem, dejal mi je naravnost:	»Wir
brauchen Sie, es herrscht im ganzen Hanse nur eine Stimme dariiber, dass Sie lhr Amt in ausgezeichneter Weise versehen.« Nisem odnehal. Povedal sem mu glavni razlog, radi katerega hočem ostaviti Dunaj — bolezen svoje žene in bojazen, da mi žena v velikem mestu ne oslepi. Temu argumentu se je minister naposled vdal ter me je vprašal, katero odlikovanje bi hotel imeti povodom svoje upokojitve. Moj odgovor je bil lahak. Viteški križ Leopoldovega reda sem itak že imel, naslova sekcij-skega načelnika pri nas ne upoštevajo, ker ljudje ne vedo, kaka »visoka živina« je tak uradnik; plemstvo bi bilo sicer nekaj, ampak kot siromak sem prišel v svoj urad, kot siromak sem g'a zapustil. Tedaj sem ministra naprosil, naj mi pridobi pri cesarju penzijsko doklado. To sem tudi dobil in, kar je v stari Avstriji bila posebna izjema, ker se dvoje odlikovanj obenem načeloma ni dajalo, k dokladi še najvišje priznanje za izborno službeno delovanje.
Izrečno naglašam, da omenjam take osebnosti le radi tega, ker je nekaj let kasneje slovenski poslanec notar P 1 a n t a n imel drzovitost, v javni seji dunajskega parlamenta v polemiki Proti meni izustiti grdo neresnico, da sem bil p rimora n iti v pokoj, ker da se je to razvidelo tudi iz tega, ker pri svoji upokojitvi nisem dobil nobenega odlikovanja!
Tako smo zamenjali blesteči Dunaj z mirnim- bivališčem ob zeleni Krki. Kako smo prestali to precejšnjo spremembo?
Bilo je leta 1897., ko sem v službenih zadevah imel posla y nemškem Gradcu. Napravil sem svoj obisk tudi pri tedanjem štajerskem cesarskem namestniku, bivšem trgovinskem ministru bacquehemu. Vprašal sem visokega gospoda, kako sc je kaj privadil v glavnem mestu ob Muri in kako se kaj počuti v sv°ji novi funkciji? Odgovor je bil drastičen: »Wie kann es uur hier gehen, lieber Freund? Friiher war ich gewohnt, nur mit grossen Dingen mich zu befassen, mit internationalen Handelsvertragen, grossen Bahnbauten u. drgh, und jetzt erle-^ige ich Gesuche um Gasthauskoncessionen und ahnliches z-cug!« Ne veliko drugače se je izprva meni godilo v slavni miši Kandiji nasproti kapiteljskemu stolpu. Bil sem na Dunaju vajen živahnega duševnega gibanja. Na razpolago so mi bili najrazličnejši duševno visoko stoječi krogi •— to vse je tukaj Prenehalo. Saj so ljudje na obeh straneh mirne naše Krke prav oobre duše, brez zlobe in hudobije, ali če bi jih še tako hvalil, lega nikoli ne bi mogel trditi, da je Novo mesto polno kipečega
duševnega življenja! In temu se je še pridružilo dejstvo, da je tudi družabno življenje takrat že oči vidno propadalo! Krog mojih ožjih prijateljev se je skrčil in zlasti razmerje z dr. Slan-e e m , v čigar gostoljubno hišo sem prej rad zahajal in drage volje se razgovarjal ž njim in njegovo blago gospo, se je spremenilo po tej nesrečni politiki iz prejšnjega prijateljstva v izrazito nasprotstvo. Za dr. Slanca mi je bilo žal, dočim se za tiste male »veličine« a la Rozman nisem zmenil. Sicer sem se kolikor toliko pečal s poljedelstvom, o katerem do tja nisem imel pravega pojma. Toda moje posestvo je le premajhno; poleg tega pa je bilo, kakor sem kmalu sprevidel, njegovo obdelovanje zame zgubonosno. Na tako majhnem posestvu bi mogel pač shajati priden kmet, ki ga s svojo rodbino v potu svojega obraza sam obdeluje, če pa moraš delati zgolj z najetimi močmi, je popolnoma sigurno, da moraš doplačati vsako leto. Potem pa to vedno preklanje z nezanesljivimi hlapci, nerodnimi deklami itd. — ti nazadnje jemlje veselje na sicer tako lepem poljedelskem stanu.
Za politiko sem se brigal le v toliko, da sem pazno zasledoval peripetijo naše notranje in vnanje politike. Ko je šlo za državnozborske volitve, se je oglasil pri meni eden ali drugi kandidat, češ, naj mu pomagam z vplivom, ki sem ga še imel pri svojih bivših volivcih. Odklonil sem vse take prošnje. Vendar mi ni bilo všeč, da se je pri volitvi posrečilo po mojem mnenju najslabšemu kandidatu, ljubljanskemu notarju Plan-tanu, da je postal moj naslednik v mandatu za dolenjska mesta in trge.
Bližale so se pa deželnozborske volitve, in glej čudo, od narodnonapredne, kakor od katoliške narodne stranke so mi došli pozivi, naj prevzamem kak deželnozborski mandat. Dr. Ivan Tavčar se je obrnil name s pismom, v kojein mi pravi, da bom vendar moral nazaj v politiko. Naravnost naglasa, da po njegovem uverenju moram jaz prevzeti vodstvo stranke, ker jaz sem edini za to sposoben. Toda naj se nikar preveč ne postavim na stran klerikalcev!
Odklonil sem to ponudbo, kajti v svojem odgovoru mu brez ovinkov povem, da pota, po katerih hodi narodnonapredna stranka, vodijo naš narod naravnost v pogubo!
Nad vse karakterističen za dr. Tavčarja je odgovor na mojo odklonitev.
Še bolj osupnjen pa sem bil, ko na dan deželnozborske volitve v kmetskih občinah stopi k meni topliški župnik Babnik ter mi izreče željo volivcev, da se pustim voliti v novomeških kmetskih občinah. Zahvalil sem se gospodu, češ, da hočem odslej v miru živeti ter da ne nameravam več stopiti v javno življenje. Pa to ni bilo dovolj! Pol ure kasneje se je
zglasil pri meni lastni župnik iz naše šmihelske fare, vse časti 'redni gospod Peterlin z isto ponudbo. Častitljivega moža sem nad vse spoštoval: mene je bil poročil, večino mojih otrok je on krstil, mojega najstarejšega sina je pokopal, a tudi njegovo prigovarjanje me ni moglo odvrniti od mojega sklepa!
Živel sem mirno na Kamnu, ali ne bi mogel trditi, da mi je mirovanje do konca ugajalo. Preveč impulzivna narava in premlad sem bil, da bi se mogel zadovoljiti z duševno »nirvano«, bi je morda značilna za tukajšnje malomestno življenje. Študij vajen sem nadaljeval svoje stike z zgodovinsko in politično vedo. A ker sem čutil potrebo objaviti, kar mi je rojilo po glavi: odkašljati se«, po domače rečeno, sem iskal zveze z glasilom tiste stranke, ki mi je bila takrat že najbližja po mojem mišljenju ter po njenem programu. Željo sodelovati pri »Slovencu« sem izjavil dr. Žitniku, s katerim me je vezalo že staro Prijateljstvo, in tudi dr. Kreku, ki mi je bil sila simpatičen takoj od j) r v ega trenutka, ko sem ga spoznal. Od Kreka sem prejel pismo z dne 12. junija 1905. V njem se čitajo' sledeče vrstice:
»... Ker ste parkrat povdar jali v svojem listu Slovenčevo stranko, dovolite mi nekaj iskrenih misli v tej zadevi. .Slovenec1 se ne more imenovati v tem zmislu strankarsko glasilo, da bi n. pr. kako strankino vodstvo nioglo njemu diktirati svoje misli. List se lahko svobodno giblje v sniereh slovenskega katoliškega dnevnika; pušča sicer na široko poslancem njihovo taktiko, sebi pa tudi ne da vzeti potrebne svobode. Smoter mu je predvsem vzgojilen. Z zdravimi idejami naj napolni naše ozračje; politično vodstvo mu je šele stvar druge vrste. O tem smo si v ožjem krogu vsi edini. Ravno v tem smislu bi bilo pa Vaše sodelovanje izredno važno. ^ političnem oziru morete med Slovenci po svojem duševnem obsegu, Po svojih zgodovinskih študijah in po svojih parlamentarnih izkušnjah edino Vi uvesti temeljite zgodovinsko-kritiške metode v naše časopisje ju s tem v naše politično umevanje. In ta metoda se mi zdi absolutno potrebna...«
»V ožjem gospodarskem zmislu nam je tudi silno treba najpreje učiti se. Za to je pa treba prepričanja, ker še do mala nič ne znamo. In tudi tu bi moglo Vaše bogato znanje neizmerno koristiti. Drugod izvršujejo tak posel znanstvena središča, univerze, akademije, znanstveni klubi, strokovni listi; pri nas ni drugega faktorja razen lahko Pisano dnevno časopisje. Majhni smo.
Da Vam pa ne zakrijem ničesar, naj navedem še nekaj smeri, ki sc jih mora držati .Slovenec1 in o katerih smo si z Lampetom in dingovi edini. Avstrijski brez pomisleka, ker je katoliška Avstrija ne samo uani Slovencem, ne celi Evropi potrebna — moramo težiti, da napojimo uaše izobraženstvo, pričenši pri mladini, s kulturnim duhom katoliških Slovanov. Kulturne zveze moramo gojiti s Čehi, zlasti pa s Poljaki. Jaz učim nekaj dijakov obojega; imam tudi lepo knjižnico za nje na razpolago; tudi v bogoslovnim prodira ta duh. Nobena reč ne more tako prevladati našega lepega slovstva, nego poljski klasiki. — Mickiewicz, Krasinski, Slovanki, Sienkiewicz, Zdora, Syrokomla in drugi. — Emancipacija od nemške vzgoje in nekaj živega odpora proti nemški oholosti tega se moramo zavedati.
Druga stvar je pa demokratski duh. Središče vsem našim političnim in gospodarskim ciljem mora biti ljudstvo. Umejete me in zato ne izgubljam dalje besed — pripomnil bi, da bi daljšo razpravo z
veseljem sprejel Katoliški Obzornik. Morda še niste imeli prilike, ogledati si lista. Prosim Vas, preglejte par letnikov; uvidite, da bi šlo prav. Podalo bi se Vaše ime, še bolj Vašega duha plodovi.
Udano Vas pozdravlja
Vas Krek.«
Ni čuda, da je lepo to pismo, napolnjeno s svežim duhom genijalnega Kreka, name zelo vplivalo ter me še bolj potrdilo v mojem sklepu, sodelovati pri »Slovencu«. Priobčil sem v tem listu cele vrste člankov o raznih predmetih, vse podpisane s svojim imenom. Razpravljal sem vprašanje belokranjskih železnic, razmotrival pereče vprašanje zboljšanja učiteljskih plač in dotičnega pokritja itd. To dejstvo je močno vplivalo na mojega novomeškega antagonista dr. Slanca. Jaz tudi nisem molčal in tu pa tam spuščajoč se v naše lokalne razmere, privoščil sem si enkrat Karla Slanca, drugič zopet Karla Rozmana. Naša polemika je bila, vsaj meni se tako dozdeva, dokaj zanimiva. Včasih celo pikantna. Naj navedem med »Dodatki« v vzgled le članek, ki sem ga priobčil v »Slovenčevi« številki z dne 11. junija 1902.*
Glej: »Dodatki« III.
Dr. kure] kramar
XX.	poglavje.
Zopet v parlamentu.
Sredi prosto izvoljenega miru vendar še nisem mogel pozabiti parlamenta. Z veliko vnemo sem zasledoval dogodke v državni zbornici. Čestokrat se je zbudila v meni še stara politična bojevitost, baš tako kakor staremu kavalerijskemu konju, če zasliši kavalerijske signale. Zanimal me je predvsem nastop Korberjev v novem parlamentu. Mož je bil le potenca! Ker se mu ni bilo posrečilo, v razpuščenem državnem zboru pomiriti češke poslance in doseči poravnavo z nemškimi tovariši in ker Je bila odklonjena tudi njegova zasnova jezikovnega zakona, Je poskušal zopet oživotvoriti parlamentarno delovanje s tem, je uprizoril veliko akcijo na gospodarskem polju. Hotel je investirati ogromne vsote v velika narodnogospodarska podjetja, da bi na ta način zadušil obstrukcijo in državne poslance napotil k mirnemu skupnemu delu. Vrgel je med nje dvoje velikih projektov: krajšo železniško zvezo med Češko in Jadranom preko 1 ur in Bohinjskih planin, kar bi bilo stalo po proračunu skupaj z nekimi drugimi železniškimi investicijami lepe denarce, 488 milijonov zlatih kron, z druge strani pa zgradbo velikih rečnih kanalov, s katerimi se naj zveže Dunava z Odro ter z Vltavo 'n Labo: poleg tega še zveza oderskega kanala z Aislo. Ta podjetja so se tudi računala na več kakor 500,000.000 zlatih kron.
Bral sem predloge in zmajal sem z glavo. Nikakor nisem dvomil, da bodo poslanci prizadetih dežel, oni iz planinskih pokrajin. ki so bili prizadeti po železniških zgradbah, ravno tako kakor oni iz sudetskih dežel in iz Galicije hlastno planili po lem bogatem plenu. Ali takoj sem si mislil — saj sem že več kakor Ib let imel priliko seznanjati se s psiho našega parlamenta ~~ vtaknili bodo. kar se jim ponuja, posneli bodo cibebe iz te Potice, potem pa se bo takoj zopet vrnil stari direndaj! Izkušnja je dokazala, da je bil moj pesimizem povsem upravičen.
Novi parlament je kmalu po otvoritvi doživel hud moraličen Poraz vodje slov. ljudske stranke dr. Ivana Šušteršiča.
prej sem bil povedal, da so glede surovosti in nedostojnosti Hadkriljevali vse druge poslance velenemci in med temi suroveži Se Je zopet odlikoval« prosluli Franko S tein. Ne vem Več> pri katerem govoru je dr. Šušteršič napravil medklic, na kar le Stein nahrulil z besedo: »/1 in d ra!« Namignil je s tem Medklicem na neprijetno zadevo, ko sc je bilo dr. Šušteršiču
šuklje. Spomini.	4
očitalo, da sc je v konfliktu s Kranjsko kmetijsko družbo pri prodaji tega umetnega gnojila posluževal nedovoljene konkurence. Šušteršič je bil tožil nekoga, ki mu je »žlindro« očital, a dotičnik je bil oproščen, češ, da se mu je posrečil dokaz resnice. Šušteršič, ogorčen po Sternovem namiga-vanju, je predlagal, naj se zbere grajal ni odsek Missbilligungs-ausschuss« ter naj izreče Steinovo obsodbo. Grajalni odsek je v istini sklenil, naj se izreče Franku Steinu graja. Poročevalec v zbornici je bil dr. Kramar, v debato sta posegla dr. Tavčar in P 1 a n t a n , dočim se od ožjih Šusteršičevih tovarišev nihče ni oglasil, tako da je bil primoran sam zastopati svojo stvar. In glej, imel je s svojim zagovorom smolo. Predlog grajalnega odseka je bil z neznatno večino odklonjen.
Hud moraličen udarec za poslanca, zlasti če je vodja raz-merno velikega parlamentarnega kluba! Naravnost rečem, da se je po mojem prepričanju dr. Šušteršiču tukaj godila očitna krivica. Mogoče, da bo en ali drug tenkočutnež označil Šusteršičevo postopanje kot ne popolnoma 1'air«, ali nepoštenega ni nič učinil, on ni imel nobenega dobička pri tej kupčiji, nasprotno še iz lastnih sredstev je žrtvoval, da je mogla stranka poljedelcem dajati žlindro po nižji ceni nego je to bilo mogoče Kranjski kmetijski družbi. Toda Šušteršič nikakor ni bil priljubljen v zbornici. O tem nam priča najznamenitejši med tedanjimi češkimi poslanci, dr. Josip K a i z 1. "V svojem dnevniku si je zabeležil 1. junija 1901 sledeče besede: Ve snemovne debata o karne zaležitosti [lublanskeho advokata dr. Ivana] Šusteršičove, ktera skončila poražkou toho neoblibeneho a naduteho pana, jenž po me m zdani je puvodum sebe vraždeneho rozbroje mezi Slovinci.« — V zbornici debata o grajalni zadevi [ljubljanskega advokata dr. Ivana] Šušteršiča, ki se je končala s porazom tega nepriljubljenega in nadutega gospoda, ki je po moji domnevi povzročevalec samomorilnega boja med Slovenci.*
Ministrskemu predsedniku Korberju se je torej posrečilo za nekaj časa tirati dalje zavoženi parlamentarni voz. Približno eno leto je bilo videti, da bo parlament res delal in v istini se je po dolgih štirih letih zopet enkrat rešil državni proračun parlamentarnim potom. Ali kako se je bila zbornica tekom par let bistveno izpremenila, zlasti kar se tiče njenih manir! Sila drastično opisuje to spremembo krščansko-socijalni poslanec monsignor Scheicher. Ta mož nikakor ni bil napačen. Srednje velikosti, precej trebušnat, zdravega obličja, iz katerega je dobrodušno gledalo v svet dvoje svetlomodrih oči. zabaven govornik, spominjajoč včasih na onega slovitega pridigarja Abrahama a Santa Cia ra. Mi Slovenci smo posebno lahko shajali ž njim, ker po čudnem naključju je Scheicher prišel v Mirno na Dolenjskem kot domač učitelj pri otrocih
Glej: Dr. Jos. Kajzl, Z meho života III. 2. str. 1150.
•nirnskega graščaka F r a e n z 1 - V e s t e n c c k a. Še več! Celo osmi gimnazijski razred je dovršil pri očetih frančiškanih v Novem mestu, kjer je maturiral eno leto pred menoj. Sam je bil pevec tenorist in je vedno še z navdušenjem govoril o lepoti slovenske pesmi. \ nekem govoru se je torej izrazil o tedanji Poslanski zbornici:
kakor velja med študenti čestokrat tisti za najboljšega, hi se najbolj postavlja pri pijači, tako velja pri nas tisti poslanec. ki najbolje zna ozmerjati. Če kdo najlažje izpusti izza •'graje svojih zob vse štirinožne domače živali, vštevši ladjo Puščave, potem je prava znamenitost v naobrazbi. In če je celo zmožen, tisti del svojega telesa, ki se izgovarjati ne more. drugemu priporočati v svrho neke jezikovne operacije, potem sta Schiller in Goethe mojstra-skaze proti takemu klasiku!«
Isto sodbo seveda v veliko dostojnejši obliki je izrekel eden Prvih govornikov avstrijske zbornice, češki poslanec dr. E d u a r d r e g r, ko je izustil v budžetni razpravi februarja leta 1902. sledeče besede:
Nova generacija je vstopila v ta parlament. Generacija, hi ima danes čisto različne pojme o ljudskem zastopu nego smo Jih imeli mi stari parlamentarci. Generacija, ki si drugače predstavlja parlamentarne obravnave in šege ter se vede na način, da mora rdečica sramu obliti vsakega dostojnega človeka, in v srcu vsakega dostojnega človeka se mora vzbujati želja: Dal h>og, da ne bi izobražen svet kulturno stopinjo avstrijskega prebivalstva sodil po kulturni stopinji avstrijskega parlamenta!« 'Glibog, resnične besede!
Koncem leta 1902. sem začel naenkrat hirati. Sprva se nisem "rigal za svoje zdravstveno stanje misleč, se bo že podalo. Ali hnialu sem bil primoran zateči se k zdravniku. Zapisoval mi je 0,1 o zdravilo za drugim, nič ni koristilo. Predpisal mi je strogo dijeto, navzlic temu mi je bilo čimdalje huje. Slučajno sem se nekoč v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji tehtal obenem s Prijateljem nadsvetnikoni Škerljem. Kar prestrašil sem se, h0 sem videl, da tehta on 75 kg, d očim je moja telesna teža [nhi padla na 73 kg! Sprevidel sem, da me domači zdravnik ne )u zlepa ozdravil. Očividno ni bil pogodil bistva moje bolezni, ugibal je semtertja, enkrat je dejal bolj sam pri sebi: »Morda •P; pa le zgoščen j e vratarja!« Jaz, ko to slišim, ga vprašam, niari to ni »neoplasma«, po domače rak? Zdravnik odgovori: Utegne biti kaj takega.« Šel sem domov naravno potrt, kajti
če
se prav smrti tudi takrat nisem bal. umreti za rakom bi bil
I v
as oni način smrti, s katerim bi bil najmanj zadovoljen!
Obrnil sem se s pismom na svojega dragega prijatelja na unaju, znamenitega kemika prof. dr. Ernesta L u d w i g a. l'-ukih šest let prej sem ga bil spoznal, iz znancev sva postala
kmalu tesna prijatelja. Mož sicer prav za prav uiti zdravnik ni bil. Pač je bil profesor medicinske kemije na dunajski univerzi, toda po svojem prvotnem poklicu je bil lekarnar. Ali kmalu je postal prava luč na polju znanosti. Priljubljen, naravnost oboževan od svojih slušateljev, katerih je imel naposled tisoče in tisoče, je bil takrat po službenih letih daleč najstarejši profesor na dunajskem vseučilišču, kajti že leta 1874. je bil imenovan izrednim profesorjem. Nanj sem se obrnil, njemu sem potožil svoj bedni stan, povedal mu. s čim me tolaži moj hišni zdravnik ter ga vprašal, kaj mi je storiti. Odgovor je bil, takoj si dati izpumpati želodec ter mu poslati vso ne baš preokusno vsebino na Dunaj v preiskavo. To se je zgodilo. Prejel sem odgovor, kateremu je bila pridejana natančna kemična analiza. Zraven mi je pisal prijatelj: »Ničesar nisem našel, kar bi kazalo na raka. Ali dejstvo, da ste od svojih 100 kg padli na 75 kg, je tako resno, da morate nemudoma na Dunaj k špecijalistu! Ubogal sem ga. Tri dni kasneje sem že sedel pri njem pri večerji v njegovem rodbinskem krogu. In takrat mi je rekel: »Ves Dunaj ima prav za prav samo enega zdravnika, to je profesor C h v o s t e k. Bil je moj učenec, napišem X am pismo zanj.« Oborožen s tem pismom se podam k imenovanemu zdravniku, ki me je, ko sem mu izročil Ludwigovo pismo, v istini sila natančno preiskal. Ko me je na vse načine pretipal, je zmajal z glavo ter dejal: »Ničesar sumljivega ne najdem, ali vendar je mogoča neka nova tvorba, ki se da konstatirati le po drugem načinu.« Nadaljeval je: »Prišli boste pojutrišnjem ob 8 zjutraj k meni v mojo bolnico. Dobro si zapomnite, od polnoči počenši ne smete ničesar zaužiti, tudi vode ne!« Zjutraj ob osmih sem bil v Zofijini bolnici pri Chvosteku, ki mi zopet izpumpa želodec. Potem me je zapodil na sprehod za pol ure v bolniški vrt, nato da naj se vrnem, ker bom dobil zajutrk. Istiua, A kakšen je ta bil! Predložili so mi skledo ovsenega soka, sila podobno po izgledu in okusu tistemu kleju, ki ga rabi knjigovez. Hrabro pogoltnem to ogabno jed, potem zopet celo uro gor in dol po vrtu in ko sem se zopet vrnil v sobo, mi je profesorjev asistent znova izpumpal tisti minimum, ki sem ga mogel imeti takrat še v želodcu. Pogledal sem na uro, nič manj kakor 20 minut sem imel tisto vražjo cev v goltancu. Mislil sem, da me mora biti konec! Ali premagal sem mučni položaj s svojo energijo, češ. tukaj sem sedaj, pojdimo do konca! 'Voda reči moram, ko je bil asistent pri kraju s svojim delom, sem se tresel kakor šiba na vodi. Sedaj pa ni bilo treba dolgo čakati! Kmalu so dovršili drugo analizo, profesor vstopi ter mi pravi: »Dovolj dolgo smo Vas mučili, hrabro ste se držali, v plačilo Vam povem, da niti sence ni kakega raka: vsa Vaša bolezen ni nič drugega, kakor nervozna indispozicija želodca. Predvsem pustite vso strogo dijeto, predpisano Vam od zdravnika. Jejte vse, tudi mast in maslo. Privoščite si tudi steklenico vina ali
piva_ seveda ne pretiravati s pijačo! In če hočete še kako lahko vodno kuro, boste prav v kratkem popolnoma zdravi in sveži!«
In zares! Najprej sem tekel na poštni urad ter brzojavil svoji ženi uspeh dunajske preiskave, potem pa takoj v dober hotel, kjer sem z naj večjo slastjo zaužil veliko porcijo šunke ter jo namakal z buteljko starega : Voslau-ca«.
Sila dobre volje se podani na to v državno zbornico gledat, kaj počenjajo bivši moji kolegi v parlamentu, ki sem ga takrat bil krstil za »Kafferncirkus«. Pozdravil sem tega, pozdravil onega in ko sem se kretal po tisti krasni marmornati dvorani, bi loči poslansko zbornico od gosposke zbornice, kdo mi pride nasproti ter me prijazno pozdravi? Nihče drugi kot sam — d r. Ivan Šušteršič! Sprva nekoliko navadnih stavkov, kar naenkrat me iznenadi z vprašanjem: .Gospod dvorni svetnik, nli nimate nobenega poželjenja več po teh prostorih? Ali se ^ ani nič ne toži po politiki?« ko mu odgovorim, da ne čutim nobene posebne potrebe, mi reče: »Sedaj bi bila baš prilika, mandat Vam dam na razpolago!« Jaz nato: »Gospod doktor! 1‘rvič so vsa mesta zasedena —« »Ne« —- me prekine — »poslanec V e n c a j z mora prav v kratkem odložiti svoj mandat. Vi ste lahko izvoljeni v volivnem okraju ljubljanske okolice!« Jaz odgovorim smehljaje: »Gospod doktor! Vi in jaz, kako bi midva mogla iti skupaj!« Ponudba mi je bila stavljena, nisem je sprejel, sprva sem jo odklonil.
Z Dunaja sem šel v Prago, kjer je eden mojih sinov na tehniki študiral, potem v Mattighofen na Gor. Avstrijsko, kjer je bil tačas starejši brat njegov kot šumarski inženir v dvorni službi, končno domov na svoj Kamen. Čitatelj si lahko predstav 1 ja, kako vesela me je bila moja žena. V dobrih 14 dneh sem se od 73 kg zopet dvignil na 95 kg!
In potem na morje, ki ga ljubim še vedno, ki s posebno močjo vpliva na mojo dušo! Na Sušaku me doleti telegram moje žene:	»Šušteršič bit tet baldigst w i c h t i g e B e -
sprechung in L a i b a c h. Roza.« Navzlic prvotni moji odklonitvi dr. Šušteršič ni odnehal, pripeljal se je bil v Novo mesto in ker me ni dobil doma, je naprosil mojo ženo, mi j mi sporoči njegovo željo po skupnem sestanku. Storil sem Po njegovi volji, pri najinem razgovoru sva pretehtala vse Slavne točke programa katoliške ljudske stranke. Naposled sva 'lognala, da pomembne diference med mojimi nazori in strankinimi programatičilimi načeli ni. izvzemši eno vprašanje, glede katerega sem vedno imel svoje pomisleke, to je splošne enake 'olivne pravice. Za splošno votivno pravico sem pač bil, v » a k a pa mi je delala preglavico.
Toda še se nisem popolnoma vdal, še sem se bal nejednakosti "ajinih značajev, češ dva trda mlinska kamna sva, utegne priti •lo prehudega trenja med nama! Odločil je naposled meni tako simpatični dr. Krek. ki je zadnje pomisleke moje premagal
z besedami: »Vi ne veste, kak blag človek je dr. Šušteršič.< Dostavljam:	Deset let kasneje je Janez Evangelist
Krek svoje mnenje o dr. Šušteršiču izdatno bil spremenil!
Kako je prišlo do tega. da me je slovenska katoliška stranka leta 1905. postavila kandidatom za izpraznjeni Vencajzov mandat? »Slovenec« je dne 1. avgusta 1905 proglasil mojo kandidaturo v uvodnem članku z naslovom »Šuklje«. Članek nosi signaturo Krekovega peresa ter slove:
»Slovenec« št. 176, v soboto I. avgusta 1903.
Šuklje.
Katoliško-uarodna stranka kand id uje dvornega svetnika šnkljeja v državni zbor! Ta vest je napravila senzacijo ne samo pri nas, temveč v širši javnosti.
Naša liberalna stranka je konsterniraua. Po pravici. Nihče ne pozna bolj duševnih vrlin, politične skušenosti in marljivosti Šnkljeja kot liberalna stranka. Liberalci tudi že zdavna vedo, da je nekdanji liberalec Šuklje na trnjevi poti skušenj življenja si priboril katoliško prepričanje. Saj je pred tremi leti to javno v liberalnem listu izjavil, saj je vsled tega isto leto, 1900, odklonil sprejeti mandat iz rok liberalne stranke, ker je vernemu katoliku Šuklje ju bilo nemogoče, biti liberalen poslanec. Glede na vse to bi torej ne bilo vzroka za presenečenje, da je šuklje danes kandidat katoliško narodne stranke. Toda liberalci so računali na političen dvoboj, ki se je pred tremi leti izvršil mej Šuklje jem in dr. Šušteršičem. Mislili so, da je tisti spor ustvaril prepad, ki bi za vselej ločil ta dva moža. Zato je »Slov. Narod« še nedavno imenoval Šnkljeja za političnega mrliča, hoteč označiti njegov položaj mej dvema stoloma. Toda zmotil se je temeljito. Šuklje je tačas ne samo po načelih, temuč tudi že formalno stal v taboru katoliško narodne stranke.
Katoliško narodna stranka pa je bila dolžna, pridobiti to izborno moč za javno delovanje v prilog katoliško-narodnemu programu. Slovenci imamo malo takih talentov, kakršen je Šukl je. Še manj pa imamo mož tako temeljite vsestranske izobraženosti in politične izkušenosti. Te lastnosti so zaklad, ki je zasebna last dotičnika — ob enem pa tudi solastnina naroda. Dolžnost naroda je, da ta zaklad dvigne in porabi — dolžnost dotičnika, da temu ne nasprotuje. V takem slučaju ne veljajo nobeni malenkostni pomisleki, ne na eni ne na drugi strani. Vsi moramo pred očmi imeti le eno veliko zadevo: blagor svojega n a roda, s v o j e d o m o v i n e. To pred očmi, je vodstvo katoliške narodne stranke povabilo Šnkljeja h kandidaturi in iz istih vzrokov je gospod dvorni svetnik kandidaturo sprejel, pod pogojem, da mu jo poverijo katoliško-narodni zaupniki iz volivnega okraja. Poslednji se /.bero dne 13. avgusta in kakor smo podučeni, ni nobenega dvoma, da bodejo Šnkljeja proglasili svojim kandidatom. To mnenje je, kakor čujemo, v votivnem okraju splošno in dokazuje politično zrelost elite katoliško-narodne armade. Ob priliki tega shoda se bode Šuklje prvikrat volivcem predstavil in razvil svoj program. Zaupniki celega volivnega okraja bodo torej imeli takrat priliko, tudi osebno spoznavati gospoda dvornega svetnika.
Mi pa brez ovinkov izjavljamo, da kandidaturo g. Šnkljeja, ki je že dalj časa visoko čislan sotrudnik našega lista, z veseljem pozdravljamo. Katoliško-uarodna delegacija v državnem zboru zadobi ž njim novo izborno moč in to je baš v sedanjih časih, ko bijemo odločilen boj za pravice ljudstva, osobito našega kmeta, posebnega pomena.
Nekdanji naš nasprotnik je postal naš prijatelj in sobojevnik. — Božji mlini počasi meljejo —-----
Ni čuda, da je nepričakovana ta vest razburila živce narodno-napredni stranki. Najprej se je oglasil v »Slov. Narodu« dne S. avgusta 1905 med dnevnimi vestmi novomeški dr. Slane 7 dolgo notico, ki nosi naslov:	konsternirani smo.«
k o n s t e r u i ra n i s m o ?« »Slovenec« se je v svojem priporočilu Sukljejeve kandidature povzpel do trditve, da smo slovenski naprednjaki konsternirani, ker je Šuklje stopil v farovško službo in dunajska »Information« je to verjela in zabeležila. Konsternirani? Čemu neki? Šuklje ni 'eč to, kar je nekdaj bil. Nekoč je bil bistra glava, a opešal je, hudo opešal, četudi tega sam ne spoznava. Ali kakor je že skrhan in mu izpadajo zobje, za klerikalce je le še dobra akvizicija. To se vidi iz tega, ker mislijo klerikalci, da smo konsternirani, ker je Šuklje njih kandidat. Med slepci je tisti kralj, ki vidi vsaj na eno oko in s klerikalci bo Šuklje še lehko kak ples aranžiral. Ko bi klerikalci količkaj pomnili pripetljaje pred zadnjimi volitvami, bi vedeli, da je Šuklje prosil za mandat dolenjskih mest, ki ga je prej dolgo let imel, da pa smo mu ravno mi liberalci Podstavili nogo, ker smo ga hoteli potisniti iz stranke. Dokažemo vam po Pričali, da je Šuklje v Beli Krajini ter v Novem mestu nekaj časa delal na to. da se ga zopet izvoli. Ker tedaj še ni prav klerikalizma kazal, je bil imel dosti šans, da zmaga. Dr. Slane pa pozna Šukljeja predobro. Ni mu zaupal ter z našimi strankarji dogovoril manever, po katerem se je šuklje odpravil od te kandidature. Šuklje je v tem manevru bil preveč domišljav in nato je dr. Slane pri svojem manevru računal. Šlo je! — Potem pa se je Šuklje jezil, da se ga ni volilo. — Klerikalci pač pešajo hi treba jim je nekaj boljše krvi. Dali smo jim jo, dosti prida sicer ni več, a v klerikalnem organizmu bo dobro služila — nam. Kdor je bil enkrat sovražnik rimskega klerikalizma, ostane to do smrtne ure, ko ga, duševno oslabljenega uženo s hudičem in peklom. Ali ne glede na to je štikljejeva narava taka, da bo Imtel Šuklje v klerikalni stranki diktirati m gospodovati. Tako naturo že imajo klerikalci v svoji hiši. Ta dva moža sta si podobna v marsičem po zunanjosti. Če bi ta dva samo za eno noč zaprli skupaj v en kurnik — bi drugi dan ne našli v njem kozlovskih brad in še črev ne. Enkrat se bosta ta dva moža zagrabila — zakadilo se bo jn zasmrdelo bo močno. Sicer kmalu to še ne bo, ker bo Šuklje nekaj časa ponižen in pohleven. Saj mora vendar prej teren preštudirati in Pridobiti nekaj tega, zaradi česar je v prvi vrsti prestopil h klerikalcem. Potem pa bo začel metati svoje dinamitne bombe, da bo kaj in z naše strani bo kar veselje gledati te prizore. Tu mi naj bi bili konsternirani?!
Dan kasneje sem nastopil pred zaupniki svojega velikega volivnega okraja. Bilo jih je iz ljubljanske okolice in litijskega okraja nad 200 mož večinoma trdnih inteligentnih kmetskih Posestnikov. Priobčim svoj kandidatni govor per extensum. kajti važen je za pojmovanje mojih političnih smernic.
»Slovenec« št. 187, petek 14. avgusta 1905.
Kandidatni govor
d v o r n e g a svetnika Franca Š u k 1 j e t a.
Pozvan sem bil, oglasiti se za državno-zborski mandat, ki je izpraznjen vsled odstopa g. J. Vencajza. Po resnem premišljevanju odločil sem se, ugoditi laskavemu pozivu in tako stopam danes pred Vas, g. m., Pred može zaupnike tega ogromnega volilnega okraja, obsegajočega četrtino dežele Kranjske. Stopam pred Vas, — tako si domnevam — ne kot popolnoma nepoznat človek. Istina je sicer, da sem v svoji parlamentarni dobi, trajajoči z I. 1885. do sep. 1900 zastopal drug okraj in drugo volilno kurijo v državnem in deželnem zboru: namreč volilni okraj dolenjskih mest in trgov. Navzlic temu imel sem dokaj prilike,
brigati se tudi vsaj za velik del naših kmetskih občin. Navajam le dvoje stvari. Kar vas je mož tu zbranih z dolenjske strani, poznate me pač večinoma iz onih časov, ko sem deloval za zgradbo dolenjskih železnic. Za ves okraj pa sem se trudil 1. 1895., o priliki velike potresne nezgode. Tedaj sem, bivajoč na Dunaju, kot načelnik izvrševalnega odseka onega dunajskega polnočnega odbora, kateri se je bil zasnoval vsled mojega predloga, uspešno uprizoril pomožno akcijo v prid po potresu oškodovanim rojakom. Le v gotovem denarju poslali smo deželni vladi ljubljanski svoto 560.000 K, in gotovo se je izdaten del tega zneska razdelil tudi med prizadete kmetske občine.
No, sedaj bode tri leta tega, da sem nehal biti državni poslanec. Odkrito povem, da mi je ta večletni počitek dokaj koristil. Par mesecev namreč po svojem slovesu iz parlamenta ostavil sem tudi uradniško službo ter prevzel posestvo, kjer sedaj sam gospodarim. G. m., tak praktičen kurs ni napačen, na lastni koži spoznavam, kako se godi našemu poljedelcu. In tak nazoren pouk je več vreden kakor še tako lepo in poučno spisana debela knjiga!
Pač ve dandanes vsakdo, kdorkoli se le od daleč peča z narodnim gospodarstvom, da trpi avstrijsko poljedelstvo vsled ameriške in ruske konkurence. Ako pomislimo, da je 100 kg pšenice 1. 1875.. tedaj pred 50 leti, na Dunaju še po letni povprečni ceni veljalo 55 K, 1. 1895. se je pa zanjo le še stržilo 15 K, in na dunajski borzi je 11. avgusta noti rala 16 K 70 h, ako k temu še dodamo, da so se tekom istih 50 let izvestno pomnožila vsa javna bremena, davki in naklade, da so silno poskočile delavske plače, in da sc je mej tistim časom zelo občutno zmanjšala kupna sila denarja, potem pač nihče ne more oporekati, ako v naši državi poljedelec tarna in obupava radi gospodarske krize, katera preti ugonobiti njegovo eksistenco. A pri nas na Kranjskem so razmere še veliko pogubnejše kakor drugod! Nam zmanjkujejo delavske sile. ljudstvo se kar trumoma izseljuje v daljno Ameriko, niti za drag denar ni več dobiti poslov, poljedelska dela se čestokrat izvrševati ne morejo, poslov ni, in to bore, kar jih še dobimo, to je večinoma zanikerno in naravnost pretirano v svojih zahtevah nasproti siromašnemu gospodarju.
To, g. in., mi je povsem jasno in radi tega bodite uverjeni, ako sedaj vstopim kot Vaš poslanec v državno zbornico, da se bodem pri vsaki priliki pogumno in neustrašeno potezal za koristi svojih kmetskih volivcev, v svesti si, da na ta način ob jednem koristim celi državi.
I n takih prilik bodem imel v izobilju. Sedaj se vrše obupni poskusi, rešiti državnopravno razmerje k ogrski državni polovici. Ne bi rad danes spregovoril o tem imenitnem predmetu, le toliko vzemite na znanje, da bodem, če se sploh še posreči nagodba z Ogrsko, za svojo osebo glasoval le za tako poravnavo, v kateri so varovani interesi naše državne polovice in zlasti interesi naših agrarnih producentov. Isto načelo me bode vodilo pri oceni velevažnih trgovinskih pogodb, katere se morejo obnoviti baš sedaj. Dalje hočem zastaviti vse svoje moči v to svrho, da se uvede obligatorno zavarovanje proti požarom in proti toči, in sicer pri deželi oziroma pri jednem samem deželnem zavodu. Kar se tiče zavarovanja živine, zastopal bodem tudi glede njega posilno zavarovanje, toda z ozirom na varnost preznamenitega izvoza v inozemstvu bi tu dal prednost jednotnemu zavarovanju pri državi. Proti vedno rastočemu izseljevanju bode treba upirati se, samo ne s kako prepovedjo, katera je nemogoča ,z jedne, kruta z druge strani, temveč s pozitivnim delom v tem smislu, da se našemu prebivalstvu nudi stalen zaslužek na domačih tleh.
Da čim preje ugodno rešimo pereče poselsko vprašanje, delal bodem i jaz na to, da se uvede zavarovanje poljedelskih delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, in drage volje podpiral bodem v tej zadevi hvalevredno prizadevanje g. posl. Povšeta. Z vso vnemo in gorečnostjo se bodem potrudil za povsem osnovan načrt
kmetijskih zadrug in na zadružni podlagi ustanovljenih društev, ker sem overjen, da je to načelo skoz in skozi zdravo ter da se v sedanjih razmerah z njim mnogo da storiti v preporod kmetskega stanu. In, g. m., baš, ker sem Sam upokojen višji državni uradnik, smem reči, da po lastnih skušnjah poznam nedostatnost naše javne uprave. Uradništvo je gotovo potrebno in dober uradnik je zlata vredna stvar. Nasprotno pa, koliko škode je že povzročila nerodna birokracija, kako bridko jo čuti zlasti ubogi naš kmet! Temeljita preosnova naše, deloma zastarele in preokorne in vrh tega mnogo predrage državne uprave je postala nujna potreba, in s svoje strani hočem delati na to, da se dožene čim preje ter se dovrši v smislu ljudske samostojnosti in naprednosti.
Ali kot Vaš poslanec 1) o d e m tudi v e d n o preši n j en prepričanja, da mi je zastopati slovenske volivce in slovansko narodno pleme. In, g. m., dandanes, žalibog, ni odveč, poudariti to stališče. Sicer me boli videti, kako so se tekom zadnjih let spremenile narodno politične razmere na Kranjskem. Nihče nii ne more očitati, da bi bil naroden prenapetež, vedno sem zagovarjal pošteno narodno spravo in danes še naglašam, da bi bila prava sreča za našo deželo, ako se na pošteni, pravični podlagi doseže trajni mir z nemškim življem. Toda, gospoda moja, žalostna resnica pa je, da pogojev ni dandanes za tako poravnavo. Mi Slovenci Pač ne maramo iznaroditi nemških sodeželanov, a čisto naravno je, da se upiramo ponemčevanju, da nečemo trpeti nemškega nasilstva, da nočemo hlapčevati na lastni zemlji ter da si odločno prepovedujemo ona smela izzivanja, ki se čedalje bolj pogostoma ponavljajo z nasprotne nam strani. Jasno kakor beli dan je, da si peščica Nemcev v deželi že Prilastuje vpliv, do katerega nima nobene pravice niti po svojem številu niti po svoji duševni sili.
In kako je ona prišla do tega premoženja? Gospoda moja, ne bodem ugovarjal, Nemci na Kranjskem imajo dandanes kot svojega voditelja jedno izmed najfinejših glav, izkušenega, prebrisanega barona Schvvegla, in na marsikaterem uspehu morajo biti hvaležni spretnemu njegovemu vodstvu. Toda naravnost povem, še veliko več hvaležnosti bi morali Nemci skazati kratkovidnosti »Narodove« stranke.
Vse tiste radikalne fraze, s katerimi se dandanes skriva žalostna istina, ne spravijo dejstva s sveta, da je tako zvana »narodno-napredna« stranka z Nemštvom na Kranjskem sklenila kompromis in ali-J a n c o baš v usodni dobi, ko se je narodno nemštvo u a celem Avstrijskem združilo v jedno bojno f a -
I	a n g o z neprikriti m n a m e n o m , pridobiti t r a j no nadvlado nad avstrijski m i Slovani! Ali ne vidite, kaj se godi ua slovenskih tleh?! Koroški Slovenec umira, štajerski ■' o j a k i ječe pod silni m n a v a 1 o m n e m š k e g a proti v -
II	i k a , na Kranjskem ra p i d n o napreduje n e m š k i v p I i v — v takih odnosa jih se da pač zagovarjati skupno sodelovanje z nemško stranko na Kranjskem v dosego te ali one skupne gospodarske pridobitve, v političnem oziru pa je že glavna napaka golo premir je z narodnim sovražnikom, politi š ko zavezništvo z njim proti lastnim rojakom pa je neodprt st en smrtni greh proti r o d n i z e m 1 j i in lastne m u n a r o d u.
In tega glavnega greha vodstva »Narodove« stranke nihče ne odveže. Pač skušajo utajiti dejstvo, katero je vendar le povsem jasno in očitno, da katero so celo sami voditelji narodno-napredne stranke pri drugi priliki oblastno priznavali. Kajti mari to ne pomeni še več nego priprosto zavezništvo z nemško frakejio, če so »Narodovci« pri znanih deželnozborskih dogodkih svoje postopanje napram izvoljencem pretežne večine skušali — opravičevati s tem, češ, v deželnem zboru s m o mi večina in minoriteta se nam mora pokoriti, pečina, to je več nego alijanca, to je že skupna organična celota. ' ač so vloge pri tej zvezi zelo nejednako razdeljene.
Pri tem stvoru nenaravne politične alijance je namreč glav a nemški baron S c li w e g e 1, in rep njegov je dr. Ivan Taivčar sl Kj V O' j i m i p, r‘i ti k 1 i n a/m i. Naravnost izrekam, več nego vladna podpora in več nego spretno Schweglovo vodstvo je kranjsko nemštvo kvišku spravila napačna, docela nerazumna in nerazsodna Tavčarjeva politika, njega je zahvaliti nad vidnimi napredki nemškega življa, kar je bil on sejal in njegova stranka, to sedaj žanjejo in z veselim obrazom v skedenj in kasto spravljajo — Nemci na Kranjske m !
Pnoti temu rastočemu nemškemu navalu bodem za slučaj svoje izvolitve skušal se upirati na Dunaju, v parlamentu, gospoda moja, iu izven parlamenta. Krivice ne bodem delal, a je tudi ne bodem trpel; vsi k dar bodem zagovarjal p o m i r j e n j e narodovo in odstranitev narodnostnega boja p o t o m p r a v i č n e p o r a v n a v e, a z vso v n e m o bodem odbijal napade, naperjene proti slovenskemu narodu, bodisi da se vrše naskokoma, bodisi da se protivnik prikaže po skritih ovinkih ter iz ozadja.
Uverjen sem, da s temi mojimi nazori soglašajo vsi Vaši poslanci v dunajski zbornici. I11 tega stališča ne smemo ostaviti zlasti ne v sedanji pomembe polni dobi. X kritičnem času me hočete poslati v dunajski parlament. Gospoda moja, vidno propada oni nesrečni dualistični sistem, zasnovan pred 36 leti baš proti avstrijskim Slovanom, in drobi se, gospoda moja, tudi decemberska ustava, s katero se je nameravalo v naši državni polovici za vse veke osigurati nadvlado nemški manjšini. Po mojem trdnem prepričanju je naša ustava zadobila smrtno rano po nemški obstrukciji za Badenija in Tliuna, in popolni neuspeh Korber je v e politike le dokazuje, da i ta zdravnik navzlic priznani svoji spretnosti ne pozna pravega zdravila za tega bolnika. K o r e| n i t o b o dl e t r e b a 1 o p r e oi 9 n o v a t i državo I I a b s -bursko, ali pa — je obstanek nje n v nevarnosti. Na tu preustroj pa morajo biti pripravljeni i zastopniki slovenskega naroda. O pravem času naj se zvežejo z zastopniki drugih slovanskih p 1 e m e n o v ter naj pritegnejo v svojo zvezo potem modre, zmerne, rodoljubne politike tudi one nemške stranke, katere se še niso izneverile avstrijski državni ideji — potem bode mogoče, urediti Avstrijo tako, kakor mora biti, kot organična združitev prostih jednakopravnib narodov pod žezlom Habsburške dinastije. Z m e r n o s t priporočam, državniško previdnost, toda združeno z ono jekleno možato odločnostjo, katera tudi kroni in dinastiji ne prikriva, da smo se i mi Slovenci naveličali nekdanje pasje potrpežljivosti, da smo sicer vedno pripravljeni, dejansko obelodaniti od svojih prednikov podedovano zvestobo, točno izvrševati svoje dolžnosti, da pa se ob jednem živo zavedamo, da mora tudi krona in vlada njena nam nasproti natančno oživotvoriti naše ustavne pravice!
To, gospoda moja, so moji nazori, ž njimi stopam danes kot kandidat v volivno borbo. Mnogim ljudem se pač vidi položaj kandidata na sedanjih naših razgretih tleh kaj neprijetna, malo vabljiva stvar. Jaz za svojo osebo sem drugega mnenja, meni se celo dozdeva, da je taka kandidatura nekaj poučnega in koristnega. N. pr. za velikonočno spoved gotovo ni boljše priprave nego kandidatura. Vsaj vesti mi treba kandidatu izpraševati; kar je kedaj napačnega storil, včasih celo ono, kar niti storil, niti mislil ni, vse čita lahko črno na belem lepo tiskano v nasprotnih glasilih. In gotovo je, da ne gre omejiti pravice ostre kritiške ocene nasprotni stranki in njenemu časopisju. Seveda, kdor pozna naravo sedanjega glasila »posvetne inteligence«, ta se gotovo ne bode čudil, da se »Slov. Narod« v svoji polemiki poslužuje čestokrat direktnih neresnic, direktnih laži! Da omenim le jedno; predbaciva se mi, da je liberalna stranka, poverivši mi L 1885. državnozborski mandat dolenjskih mest in trgov, rešila me banke.ro ta ! ! No, istina je, da sem bil
tedaj skromen gimnazijski profesor brez premoženja. Odkod bi ga tudi mogel imeti? Nisem bil tako srečen, tudi tako previden nisem bil, da ni si bil poiskal kako bogato nevesto, in gospoda moja, onega odličnega talenta nisem imel, ki ga je občudovati pri gotovih naprednih politikih, talenta, vslcd kojega ume na jako umeten način združevati plamteče narodno navdušenje s prav praktično oskrbo lastnih interesov in zelo ginljivim ozirom na lastni žep.
Imovit tedaj nisem bil, toda navzlic svoji neimovitosti sem bil vendar vsekdar docela solventen in do pičice sem vestno spolnoval vse svoje plačilne obveznosti iz skromnih svojih dohodkov. Tako predba-civanje je torej gola priprosta laž, in vsakdo, kdorkoli me pozna, bode razumel, zakaj zaničljivo preziram take nizkotne izmišljotine, v kojih se zgolj zrcali moralna propalost mojih protivnikov.
Ali oni poskušajo agitovati proti meni tudi z argumenti, na katere moram danes odgovarjati. Očitajo mi. da sem se po 25 letnem libe-ralstvu prelevil v klerikalnega nazadnjaka in s tem natolcevanjem hočejo sumničiti pristnost mojega političnega prepričanja. Sicer bi lahko ugovarjal svojim nasprotnikom, da je slehernemu človeku dovoljeno menjati svoje nazore ter predrugačiti svoje prepričanje. Da, še več, vsak poštenjak je celo dolžan svoji vesti, kakor hitro sprevidi, da njegova načela niso bila prava, spremeniti jih z onimi, o katerih sodi, da so bolj utemeljena.
Moje politično stališče sem vendar dovolj označil s tem, da sem bil dolgih 11 let eden izmed najbolj delavnih in najbolj korektnih členov lloheinvartovega kluba. In moje nasprotstvo nasproti duhovščini ni moglo piti prehudo, ko sem pred 14 leti, 1. 1889. v državni zbornici v javnem govoru, kateri je tedaj vzbudil občno pozornost, poleinimizujoč Proti Dumreicherju, poročevalcu Beeru in mladočeškemu Edvard Gregru zagovarjal — versko 1 j n d s k o šolo!
Tu kasneje?! svoje mnenje o našem razmerju k pozitivni veri sem pred leti jasno in odkrito označil. Na zadnjem svojem votivnem shodu v Novem mestu dne 4. avgusta 1900, tedaj pred več nego tremi leti, sem brez ovinkov naglašal, da si »politični svobodomiselni napredek in pozitivna verska misel nikakor nista v nobenem p r o t i s 1 o v j u.« Nekoliko dni kasneje sem priobčil v Polemičnem članku izjavo, da se »p r i š t e v a m o g r o m n e m u krog u vernih katoličanov, s p o 1 n u j o č cerkvene zapovedi in verske dolžnosti.« Navzlic tej povsem jasni besedi so mi ponujali par mesecev kasneje celo najzagrizenejši pristaši tako zvane narodno-napredne stranke vnovič mandat dolenjskih mest in trgov z edinim pogojem, da podpišem program te stranke.
Da bi bil zares ona politična veternica, za kojo me hočejo proglašati sedaj v »Slov. Narodu«, dal bi bil tedaj hladnodušno svoj podpis in izvoljen bi bil brez vsakega resnega boja z velikansko večino. Ali jaz sem odklonil to ponudbo, ostavil sem volilni okraj, za katerega sem se nspešno trudil dolgih 17 let. in slovo sem dal politiki zgolj iz tega razloga, ker s e v n o t r a n j e m svojem prepričan j u nisem mogel več strinjati s stranko, o kateri sem bil u ver jen, da dela v pogubo slovenske domovine. Zaradi iepa, gospoda moja, se pa niti za las nisem umaknil od s ' o bo d o ju i s e 1 n c g a s t a 1 :ii š č a. Pri p r o s t o obrekovanje .1 e - <1 o cela n e o s n o v a n o s u m n i č e n j e, a k o se podtika katoliški smeri, da ona zastopa po 1 iti š ko n a z a d n j a -s t v o. Oglejte si n. pr. katoliški centrom v nemški zbornici ter imenujte rni katerokoli stranko v kakem evropskem parlamentu, katera bi bila toliko storila v naprednem in kulturnem smislu, kakor baš zastopniki nemških katoličanov. Ne, gospoda moja, to so prazne izmišljotine, s ko-jiini se plašijo politični otročaji, s kojimi bega in vara nerazsodnega filistra baš ona stranka, katera sama 1	1 J ' ” '	,	, • ,
nazorih ter s strastnim
do g r 1 a tiči v zastarelih n a p a d a n j e m vere i n d u hov-
š e i ii e le prikrivati hoče svoje nazadnjaško mišljenje in svojo zaostalost.
lil ker je tn stvar prozorna slehernemu resnejšemu opazovalcu, izumili so moji dobri prijatelji v »Narodni tiskarni« še drug argument. Ubijajo si namreč — vaše glave ter prerokujejo gotovi pogin katoliško-nurodne stranke, češ, šuklje in Šušteršič nikoli ne bosta mogla skupno sodelovati. A jaz se nadejam, da se bo ta gospoda varala tudi v tem oziru. Istina je. da sva imela jaz in današnji gospod predsednik pred tremi leti javno kontro-verzo, istina je tudi, ker sva oba — in to za politike ni nič napačnega in nič nečastnega — dokaj živahnega temperamenta, da sva se precej krepko bila spoprijela.
Boj je bil živahen, a nisva se bila ponižala niti jeden, niti drugi do one podlosti, s katero dandanes »Slov. Narod« insultira svoje protivnike. Najina osebna čast tedaj ni trpela. Ko je letos gospod dr. Šušteršič me presenetil s povabilom, naj se zopet vrnem v politiko ter naj prevzamem mandat, kateri takrat niti izpraznjen ni bil, o katerem se mi nikoli sanjalo ni. želel sem najpreje imeti ž njim programatičen razgovor. In šele potem, ko sva cele tri ure natančno in precizno bila razpravljala vse ročke ter ko sva oba konštatirala, da sva si tu i tam glede taktike različnega mnenja, da pa se popolnoma strinjava v vseh temeljnih načelih ter v splošni oceni politiškega položaja in strankarskega prava, — šele potem sem izjavil, da drage volje kand idu jem, ker sem u ver j en. da bom z gospodom d r. Šušteršiče m in drugimi gospod i p o s 1 a n c i »Jugoslovanske zve z e« m ogel delovati na korist do m o -v i n e in v končno zmago naše g a gos p o d a r s k e g a i n verskega prog r a m a.
To je, gospoda moja, moje stališče, pri Vas je sedaj, soditi o moji kandidaturi in njeni primernosti. Vi ste ugledni možje, zaupniki obširnega volilnega okraja, sodite s t r o g o in sodit e odkrito, m i r n i m srce m p r i č a k u j e m Vaše o d 1 o e i t v e !
* Vi Vi
Pri volitvi sem bil izvoljen v kmetskih občinah ljubljanske okolice z ogromno večino. Zopet so se mi odprle duri državnega zbora!
V državnem zboru se je nadaljevala češka obstrukcija. Trajala je že skoro nepretrgoma dve leti, le tupatam so se dvignile zapornice, ako so obstrukcijonisti po dolgih pogajanjih dopuščali, da se je rešil ta ali oni za prebivalstvo nujno potrebni zakon. Češka žilavost, nasprotniki so dejali, češka trma« se je izkazala sijajno, toda navzlic temu je natančen opazovalec le mogel dognati, da obstrukcijonistom zmanjkuje sape. In tu se je pripetilo nekaj, kar žarno razsvetljuje Šušteršiče v o lokavost in taktične talente njegove.
Bilo je na zgodnjo pomlad leta 1904.. ko mi Šušteršič neko nedeljo napravi predlog, pojdiva na Semering! Ni mi mnogo treba prigovarjati, takoj sem bil pridobljen. Kmalu sva korakala po semerinških tratah, kjer se je baš sneg topil pod žarkim pomladanskim solncem in Šušteršič me začne izpraševati o moji sodbi o političnem položaju, kaj naj ukrenemo mi Slovenci? Meni je bila stvar povsem jasna. Svoje mnenje sem izrekel v kratkih lapidarnih stavkih. »Češka obstrukcija pojema, njene moči so
skoro izčrpane, nemška zmaga grozi, ogroženi smo tedaj tudi mi Jugoslovani, torej nam le kaže, da se pridružimo brezpogojno češkim obstrukcijonistom!« To je bila moja argumentacija in je bilo videti, da si je Šušteršič sam nekaj podobnega mislil. Ni sicer izrečno odobril mojega umovanja, češ, »Saj imamo jutri itak klubovo sejo, pa se bomo zmenili o našem postopanju!«
Pri klubovi seji otvori načelnik Šušteršič razpravo o parlamentarnem položaju z daljšim govorom, ki je na moje začudenje končal s predlogom, naj se obdrži dosedanje razmerje do Kor-b e r j e v e vlade, torej nevtralnost nasproti obstrukciji, češ. direktnega povoda nam Korber ni dal, da bi ga trenutno napadli. Takoj se oglasim, razvijem razloge, zakaj se moramo brez odlašanja pridružiti bojevnikom proti Korberjevi sistemi ter stavim precizen predlog, da se aktivno takoj udeležimo obstrukcije. Debata se je razvila, mnenja so bila razdeljena, »ca-goviti« Povše je z milim glasom svaril proti obstrukciji, vendar je vse kazalo, da utegne moj predlog prodreti, kar se oglasi Šušteršič ter izjavi, da so ga moji razlogi prepričali, da torej umakne svoj lastni predlog ter bode sam glasoval za obstrukcijo. Jasno mi je bilo, da je Šušteršič takoj s prvega Početka bil mojega mnenja, igral pa je prekanjeno igro, češ, vratca mi morajo ostati odprta, ako je klub proti obstrukciji, se bom itak jaz izkazal s svojim govorom, ako pa bi obveljala nasprotna odločitev, se jej pravočasno pridružim ter se morem le za vsak slučaj sklicati na svoj prvotni predlog, češ, saj sem takoj sprva sodil, da z obstrukcijo ne bo nič!
In res, ko sem nekaj mesecev kasneje v razgovoru s Šušteršičem omenil, da je vendar moj predlog bil povsem umesten, se je mož zlepa odrezal: »Saj je vendar vse bilo dogovor-.1 c ji a h t v a r !«
Morda je sedaj pravi čas, ogledati si dr. Šušteršiča kot klubovega načelnika. Vladarska narava je bil, pokorščino, absolutno pokorščino je zahteval od svojih podložnih in kot take je kmalu začel smatrati svoje klubove tovariše. In vdali so se njegovi volji, dasi čestokrat nikakor ne radi. Kako se je n. pr. včasih srdi! »očka Povše«, kako se je »prdušal«, da mora biti enkrat konec temu hlapčevanju, — ali če je vstopil načelnik Šušteršič, je bil Povše takoj pod mizo ter ponižno poslušal gromovnikova navodila! Druga! Šušteršiču je bilo dostavljenih mnogo prošenj iz cele Slovenije. Redoma jih oddaja in podpira Poslanec, ki jih je prejel, toda Šušteršič jih je mirno oddal Poslancu, ki je baš zastopal dotični volivni okraj, z nalogom, stori, kar moreš, da ugodiš prošnjiku, saj je — iz tvojega okraja!
Disciplina v klubu je bila izborna in to je jiekaj izdalo v tedanjem parlamentu, ko so bile velike stranke že razpadle v male strančice. In velik del Šusteršičevega ugleda izvira odtod. ^ urejenem državnem zboru, kakor je obstojal od 1879—1890, kjer se je parlament ločil le v dve neenaki polovici, slovansko-
klerikalno večino in nemškoliberalno manjšino, bi Šušteršič igral le podrejeno vlogo. Velikim govornikom ga ni bilo prištevati, strokovna izobrazba tudi ni dostajala, bil bi ostal eden izmed politikov, katerih gre pač dvanajst na tucent — in v istini celo v dobi od 1895 do približno 1904 so ga upoštevali večinoma le kot načelnika razmer no mnogoštevilnega kluba. On sam je imel malo prikupljivega na sebi, bil je precej nepriljubljen med parlamentarnimi tovariši. Ugled njegov in vpliv sta pa rastla v istem razmerju, v katerem je padala uglednost avstrijskega parlamenta.
Torej Slovenci smo priskočili Mladočehom na pomoč ter podprli njih obstrukcijo. »Slovenec« je 15. marca 1904 prinesel sledečo brzojavko svojega parlamentarnega poročevalca, tiskano z mastnimi črkami:
»Dunaj, 15. marca. .Slovanska zveza* je v svoji današnji seji sklenila, da se pridruži češki obstrukciji. Vsi člani ,Slovanske zveze* se n a j n u j n e j e poživljajo, da so navzoči pri vseh sejah.« Naš voj je bil mobiliziran, vojska napovedana Korberjev! vladi. Tn baš dejstvo, da je naš klub nastopal s tako brezobzirnostjo proti Korberju, je strmoglavilo njegov kabinet. Korberjeva vlada se je čimdalje bolj majala; zastonj se je oklepal njen šef zlasti Pol jakov, zaston j je preosnoval kabinet, v kateri je na mesto odstopivšega izbornega finančnega ministra Bdhm-Bawerka bil pozvan nerodni Mansuet K o s e 1, — naposled se je celo sprevrgel z nemškimi levičarji, zlasti radi italijanske fakultete v Inomostu in ondotnih izgredov — vse je odpadlo od njega, vse bilo nezadovoljno in razburjeno, Korber je demisijoniral in 31. decembra 1904 je objavila uradna Wie-ner Zeitung« kot novega ministrskega predsednika mojega starega znanca — Pavla bar. G a u t s c h a.
K ii r b er se j e zrušil, h r e z d v o m n o j e bil p r v o -Vrstni talent, ki ga je zadušila razpadajoča Avstrija!
Kako pa jaz v parlamentu, kateremu sem se bil po daljšem presledku skoraj odtujil?
\ prvič sem bil kot govornik nastopil v veliki debati o nemirih v Innsbrucku dne 2. decembra 1904. Govor podajam v Dodatkih«*, sam nisem bil zadovoljen ž njim. Sploh sem se le težko zopet udomačil v parlamentu, v katerem so vladale tako predrugačene in — poslabšane razmere!
Nekaj mesecev kasneje sem govoril o priliki debate o duho-venski kongrui. Prvotno nisem nameraval poseči v debato. Izvabil me je dr. Tavčar z govorom, v katerem je vročekrvni vodja narodnonapredne stranke se zaletaval v našo slovensko duhovščino. Ker nihče izmed naših ni reagiral na njegove napade,
Glej: »Dodatki« ITI.
sem se jaz, d asi nepripravljen, oglasil k besedi ter ga v improviziranem govoru zavračal. Slovenec« je po svojem stalnem dopisniku poslancu dr. Žitniku dne 16. junija 1903 objavil sledečo oceno:
»Dvorni svetnik Šuklje, ki ni bil vpisan med govornike in je torej govoril povsem nepripravljen, je okrtačil dr. Tavčarja, da mu bode dolgo zvenelo po ušesili. S finim sarkazmom je dvorni svetnik Šuklje ožigosal nečuveue in brezstidne inkriminacije dr. Tavčarja proti — kranjski duhovščini. Mirno pa z največjim govorniškim uspehom je razpršil tirade o »bisagi«, iz katere je dr. Tavčar mnoga leta in rad zajemal. Govorniku so mnogi poslanci živahno ploskali in čestitali na velikem uspehu.«
Res, vse res! Med drugimi mi je prišel čestitat tudi stari grof Palffy, takrat načelnik kluba čeških veleposestnikov, ki mi je roko stiskal z besedami: : Gott sei Dank, doch noch eine Rede, wie in der guten alten Hohenvvartschen Zeit!« Zadovoljen bi mogel biti z vnanjim uspehom svojega govora in vendar moram reči, da sem baš ta govor takoj in do današnjega dne živo obžaloval. In zakaj? Z mirno vestjo lahko rečem, da sem se vedno skrbno izogibal osebnosti v svojih govorih. Edino izjemo sem takrat napravil ter v svoji improvizaciji očital nasprotniku neko zadevo iz njegove odvetniške prakse. Sam sem znal. da je dr. Tavčar svojo dobrosrčnost vedno kazal turli v svojih ekspenzarih. Vrag vedi, kaj me je zmotilo, da sem mu v govorniškem ognju očital njegov račun v neki žalostni zadevi iz novomeške okolice! Tu je dr. Tavčar postopal popolnoma pravilno in me je v stvarnem popravku dobro našvrknil. Sam priznavam, da sem grešil. Sicer pa naj blagohotni čitatelj Sam sodi. saj je govor objavljen v »Dodatkih«.11
Glej: »Dodatki« IIT.
XXI.	poglavje.
Boj na nož. Hein-Rezek-Šuklje.
Vsebina tega poglavja je gotovo nekaj čisto novega za slovensko občinstvo. Da se bo pa stvar razumela, treba povedati prej nekaj splošno veljavnega, potem pa poseči s pripovedovanjem za nekoliko let nazaj.
Dva stanova sta posebno navezana eden na drugega: parlamentarec in žurnalist. Da ni časnikov in poročil iz parlamenta, bi bil parlamentarec naravnost ubit. Z druge strani so pa parlamentarne razprave tolike važnosti za javnost, da njeni časnikarski organi brez natančnih obvestil iz parlamenta tudi shajati ne morejo. Vsled tega imajo žurnalisti kot parlamentarni poročevalci neverjetno veliko intimnih stikov s politiki, z ministri nič manj nego s poslanci. Samo po sebi se razume, da se ves ta intimni stik naslanja na absolutno diskretnost dotičnih žurna-listov. Bog obvaruj, da bi žurnalist zlorabil izkazano mu zaupanje ter objavil kako stvar, ki mu jo politik pove v njegovo lastno informacijo kot povsem zaupno.
Ali kako velik razloček je med časnikarji!
V zapadnih kulturnih državah, zlasti v Angliji in na Francoskem je dober žurnalist pomembna, obče spoštovana oseba. V istem razmerju so tudi njegovi dohodki. Plača, ki jo dobiva odličen poročevalec kakega svetovnega lista, kakor n. pr. angleške »Times«, mnogokrat prekaša ministrsko plačo. Pa niti tako daleč ni treba segati. Čehi n. pr. so imeli v oni 25 letni dobi, ko sem bil jaz član državnega zbora, nekaj odličnih visokonaobraženih in nad vse gibčnih časnikarjev. Eden izmed njih, Gustav E im, stalni dopisovalec »Narodnih Listov«, je potem kot državnozborski poslanec igral veliko vlogo v parlamentu, drugi, Jožef Penižek, ki živi še sedaj v Pragi kot nestor in častni reprezentant češkega novinarstva, je imel dostop do vseh poslancev najrazličnejših skupin. Koliko tajnosti je bilo njemu zaupanih in nikoli se ni vršila nobena zloraba! Žalibog, pred 25 leti mi Slovenci še zdaleka nismo bili tako daleč. Takrat se je časnikarstvo pri nas rekrutovalo več ali manj iz neabsolviranih študentov, ki se deloma nikakor niso odlikovali po širokem obzorju in temeljiti izobrazbi. Sam sem se moral uveriti, da vsaj pri enem teh gospodov ni bilo one čednosti, ki je »conditio sine qua no n« za vsakega pravega žurnalista: diskretnosti!
Dr. Ivan Tavčar
Da pojasnim celo stvar, moram poseči nazaj do zime leta 1899. Sedel sem v svoji pisarni, ko mi javi sluga rojaka dr. Tinka Treota, tedaj odvetnika v Postojni. Vesel sem bil obiska. Poznal sem rojstno hišo njegovo, poznal ranjkcga očeta, brate in sestre, od katerih je bila ena soproga intimnega mojega prijatelja Višnikarja. Tudi g. odvetnika sem poznal še od tedaj, ko se je šolal v Novem mestu v nižji gimnaziji. Na moj poziv, naj mi pove, kaj ga je privedlo do mene, mi odgovori:	»Postojnčani hočemo imeti nekaj, kar je
podobno kaki srednji šoli, kaki spodnji gimnaziji za Notranjsko, kaj nam \i svetujete?« Dejal sem, da bi najbolj sodila po mojem mnenju v Postojno elementarna trgovska šola, to pa z ozirom na to, ker so vsi imovitejši Notranjci več ali manj trgovci, ki prodajajo svoj les, svoje seno, mleko in mlečne izdelke, slive itd. v Trst. Kot taki morajo tedaj nekaj razumeti o knjigovodstvu, imeti morajo svoje trgovske knjige v redu, ker jih sicer zna oslepariti prefrigani tržaški trgovec. Napotil sem ga do prijatelja Rezeka, ki je tedaj kot sekcijski načelnik imel pod seboj tudi vse trgovske šole.
Zavzel sem se za stvar, ki se mi je videla povsem pametna in utemeljena. Pripravil sem svojega prijatelja d r. Rezeka tako daleč, da se je sam podal na lice mesta v Postojno, da se uveri o naravnih pogojih take ustanovitve. Spotoma se je ustavil v Ljubljani. Ker pa je bila v vseh avstrijskih ministrstvih ukoreninjena navada, da se je moral visok uradnik, kadar je potoval v službenih zadevah, oglasiti pri vladnem šefu, tedaj v tem slučaju pri deželnem predsedniku, je obiskal Rezek barona H e i n a.
A kaj mi je povedal, ko se je vrnil s Postojne na Dunaj ? Popisal mi je ves prizor, ki je nastal med Heinom in njim. Rekel je:	»Hein je oči vidno mislil, da ima posla z navadnim
birokratom, z navadnim sekcijskim načelnikom ter je začel, ne da bi mu bil dal niti najmanjšega povoda, grozovito zabavljati čez Slovence, njih zaostalost, nezmožnost itd. In pristavil je: Aber da liabe ich dem Gauner meinen Stanci punkt ki ar ge-inacht!« Eksplozivna narava, kakor je že bil. je rabil pri tej priliki še več ne preveč laskavih pridevkov, da bi označil svojo mržnjo napram avtokratu Heinu, ki je tedaj, osiguran po obstoječi zvezi med Nemci in Slovenci, z napredno stranko absolutno vladal v kranjski deželi. Jaz sem sicer stvar vzel ad notam, hranil sem jo več let. misleč, se bo že našla prilika, da primerno izrabim tudi to dejstvo. Tn ta prilika se je našla več nego pet let kasneje.
Nekoč poleti leta 1904. sem imel opravka pri »Slov. Narodu«. Zdavnaj že nisem bil več njegov sodelavec, prišel sem celo v zadevi, ki je vedno neprijetna vsakemu uredništvu. Prinesel sem namreč glavnemu uredniku Miroslavu Malovrhu stvarni popravek na podlagi člena 19. tisk. zakona. Razvnel se
šuklje, Spomini.
5
je pogovor. Naprednemu žurnalistu sem odkrito povedal, da je cela taktika narodnonapredne stranke povsem zgrešena ter da je zlasti njena zveza z baronom H e i n o m naravnost škodljiva slovenski stvari. Trdil sem, da je baron Hein sila nevaren nasprotnik narodnega razvoja. Malovrh je branil H e i n a in je zanikaval, da bi bil narodni protivnik. Da bi ovrgel njegovo trditev in da bi mu razjasnil dejanski položaj, sem mu povedal med drugim čisto zaupno in v njegovo osebno informacijo tudi afero, ki jo je Rezek svoje dni imel z baronom Heinom.
Par dni kasneje sem se podal v Dalmacijo. Ko sem se črez nekaj dni vračal z ladjo v Reko, sem sklenil, da posetim svojega prijatelja Cezarja Akačiča v Bakru. Svoj prihod sem mu bil naznanil in zelo sem se razveselil, ko sem ga videl stati na pomolu na Reki. Ko pa sem se s prijateljem pozdravil, mi le-ta pove, da ima zame nujen telegram ter da moram takoj v Novo mesto. Poln skrbi se vsedem v vlak in celo pot sem študiral, kaj je neki vzrok, da me kličejo domov. Ko v Ljubljani izstopim, zagledam z vlaka svojega sina Milana, ki mi je vročil express - priporočeno pismo ministra R e z e k a z dne 17. sept. 1904. Pismo nosi na sebi vse znake duševne razburjenosti siromaka, borečega se proti smrtni bolezni, ki je leto kasneje že zlomila železno njegovo naravo. Pismo se je glasilo:
Iiumpolec, Bohmen, 17. 9. 1904.
Nocli innner mein Freund!
In der Beilage ubersende ich fhnen den Brief. welchen mir der Landesprasident Hein per Express a m 14. 9. zugeschickt hat; gleichzcitig damit auch das Concept meiner Antvvirt, welche ich ihm am heutigen Tage gegeben habe.
Ich weiss wahrlich nicht, ob ich Sie anklagen, oder vielmehr bekla-gen soli: anklagen wegen des an mir begangenen Unrechtes and Ihrer, milde gesagt, Unbesonnenheit, falls Sie vvirklich auf offener Strasse — and cine Zeitungsredaktion ist nichts anderes — meinen Namen miss-braucht haben; beklagen, wegen der politischen Lebensart Ihrer Lands-leute, die ich in meiner Antvort an den LPrasidenten klar genug charak-terisiert habe.
Nun denn: LPras, hat gemeint, dass ich ihm gegen Sie eine AVaffe in die Han d driicken werde, aber ich habe es nicht getan, weil ich doc.h nicht glaube, dass Sie sich soweit vergessen honnten. Und ist das rvirklich geschehen, dann glaube ich, ist es Ihre Pflicht, selber die Sache zu redressieren und zwar so, wie ich es dem LPras. angedeutet habe. Die Form. in welchcr es geschehen soli, bleibt Ihrem Erinessen vorbehalten.
Denn insofern ich von hier aus die Sachlage iiberblicken kann, soli dieser Zwischenfall dazu dienen, um Sie um Ilire politische Autoritat, ja um Thr Prestige zu bringen.
Was mich betrifft, will ich nur bemerken, dass fiir einen Minister ausser Dienst, solange er nicht pensioniert wird, in Bezng auf den Aints-eid und auf Wahrung des Amtsgeheimnisses dieselben Norme n gelten wie fiir die aktiven Minister und dass ich folglich nicht in der Lage ware, iiber rneine gescheiterte Geheimmission nach Laibach im Jahre 1901 zu sprechen.
Nebst dem bin ich sehr krank (hochgradige Diabetes) und jede Auf-regung ist lebensgefahrlich, ja kann sogar todbringend s e i n. Und Sie kbnnen sich vorstellen, was das fiir rneine Familie bedeuten wiirdef
Diese Griinde haben die Antwort an den LPriisidenten diktiert und Sie werden dieselbe nicht schlecht finden. Und diese Griinde zwingen mich, Sie dringendst zu bitten, den Fali zu untersuchen und jede Weite-rung der Angelegenheit, die d er LPrasident ersucht, im Keime zu er-sticken. Sie konnen das, Sie miissen das tun, weil eben Sie der Vorwurf trifft, irgcmhvo irgendwas gesprochen zu haben.
Indem ich Sie bitte, mir den Brief des LPriisidenten sowie auch meine Antwort (das Concept) sofort zuriickzusenden, teile ich Ihnen noch mit, dass meine Adresse vom 19. 8. lautet: Prag II. Jungmanngasse 36.
Ilir immer noch treu ergebener
Rezek.
Ko sem prečital to pismo, mi je bilo, kakor da bi strela treščila v mene! Zloraba zaupne informacije, ki sem jo bil dal glavnemu uredniku »Slov. Naroda«, me je razjezila. Obenem sem si pa bil svest eminentne nevarnosti, v katero sem bil zabredel. Ako baron Hein vloži tožbo proti meni, je bil moj položaj sila opasen, ker moja glavna priča, bivši minister Rezek ne bi mogel vsled naložene mu uradne tajnosti pred sodiščem nič povedati v mojo obrambo. Z druge strani pa mi je srce vzkipelo od žalosti, ker je intimni moj prijatelj očividno bil zelo težko bolan. Sam to pove v svojem listu, poleg tega pa priča za njegovo bolestno stanje silna nervoznost, izražena v pismu. Saj je on kot politik in minister po premnogih lastnih izkušnjah moral biti uverjen, da je stik tudi s protivnim časnikarjem čestokrat potreben! Ali krepka narava sem in kmalu sem glavo zopet ponosno dvignil. Rezek je zahteval od mene pismo v ta namen, da ga pokaže nasprotniku baronu H e i n u. Takoj sem se odločil, da prevzamem nase vse, kar je Rezek bil izustil o kranjskem deželnem predsedniku. In ker sem se držal onih Bismarckovih besed, da je najboljša Parada pri boren ju udar, sem sklenil v svojem pismu Heinu namigniti, da vem za stvari, katere bi bile samosilniku v kranjski vladni palači gotovo zelo neljube, ako bi se izročile javnosti.
Evo odgovor, ki sem ga poslal ministru Rezeku:
Eure Excellenz!
Von einer dalmatinischen Reise zuriickgekehrt, finde ich auf meinem tische Ihr geehrtes Schreiben vom 17. 9. mit der Aufforderung mich hinsiehtlich einer im Redaktionszimmer des »Slov. Narod« gefallenen und angeblich Euer Excellenz in den Mund gelegten Ausserung iiber den Herrn Landesprasidenten in Krain umgehcnd zu erkliiren.
Ich beeile mich, den Wunsche Euer ExceIIenz nachzukommen und setze demnach der entstellten Darlegung, welche Baron Hein tiberbracht 'v ti rde, folgendes entgegen:
Richtig ist, dass ich dem betreffenden Journalisten gegenuber mei-ner tlberzeugung Ausdruck gab, Baron Hein sei ein hochst gefahrlicher Gegner des slowenischen Volkes, den ich meinerseits entschieden be-kampfen wiirde. Zu dieser Auffassung bin ich gekommen, nachdem jahrelange Wahrnehmungen, ausserdem mehrfache Erfahrungen von gewissen gegen uns Slovrenen gerichteten Aktionen des krainischen Lan-deschefs, wie solehe dem Parlamentarier und Politiker mitunter trotz alles Amtsgeheinmisses zu teil werden, mich dariiber aufgekliirt haben, wessen sich die Slowenen seinersoits zu verschen haben. Auch in okono-
inischer Beziehung lialte icli Heins Wirken im Lande nacli manchen Richtungen lun direct fiir schadlich. Solche personliclie Versehen will ich vorderhand verschvveigen, vielleicht kommt noch die Zeit, wo ich dariiber reden kann und solche Illustrationsfacta die Offentlichkeit be schaftigen werden.
Alles in allein hatte in mir die Ansiclit hervorgerufen, in der Bekampfung Baron Heins geradezu eine vom Standpunkte des slo-vvenischen Volkes patriotisclie Tat zn erblicken.
Im Verfolge dieser Anschauung liabe ich allerdings dem Chefredak-tenr des »Slov. Narod« auf eine Mitteilung hingedentet, welche mir E ure Exeellenz zn einer Zeit, als Sie noch nicht Minister waren, tiber krainische Verhaltnisse gemacht hatten. Daran kniipfte icli eine in scharfen Worten ausgedriickte Kritik tiber den Herrn Landesprasidenten. Aber icli kon-statiere, dass so selu- aucli die verwilderte Polemik, welche sicli leider miter den Slowenen eingebiirgert und Ton und Ausdrucksweise ver-grobert hat, das eine: die mir imputierte Ausserung ist, so wie mir Erne Excellenz selbe vorlialten, niemals gefallen. Und vor allem konstatiiere icli weiters, dass nur Missversfand oder Ubehvollen meine subjektive Ausserung als von Ihnen ausgehend darstellen konnte. Diese herbe Kritik war ausschliesslich mein Eigen, ich liabe fiir selbe die Verantwortung zu tragen, Eure Execllenz haben mit derselben nicht das mindeste zn schaffen.
Ich bitte Eure Excellenz von diesem meinem Schreiben jeden Ge-brauch zu machen, der Ihnen geeignet zu sein scheint und zeichne mit dem Ausdrucke gewohnter Verehrung Ilir ganz ergebener
Šuklje.
Kaj sem namiga val baronu Heinu, ko sem mu zagrozil, da bodem morda ob svojem času spravil med svet nekatere Heinove osebne zadeve? Med drugim tudi dejstvo, da je prejel kranjski deželni predsednik 1. 1895. v potresni dobi od dunajskega pomožnega odbora v gotovem denarju skupno 560.000 zlatih kron, ki jili je bil razdelil, ne da bi o načinu razdelitve sploh kako besedico zinil dunajskemu odboru! Splošno se je takrat govorilo po Ljubljani, da je od te vsote, ki znaša okroglo 4,000.000 dinarjev, 1 e p o vsoto 40.000 goldinarjev, torej nad 800.000 dinarjev prejel neki kranjski veleposestnik, kateremu gotovo noben izmed dunajskih darovalcev ni bil namenil tega prispevka.
Mojega pisma, s katerim sem popolnoma kril svojega prijatelja, je bil ta sila vesel. Njegov odgovor se je glasil tako:
Lieber Freuncl!
Wegen eines lieftigen Augenleidens muss ich mich ganz kurz fassen.
Also: herzlichsten Dank fiir Ihren Brief. Dass ich mich nicht geirrt liabe, ist in dem Triibsal meines Lebens meine grosse Freude. Gott gebe Ihnen viel Kraft und schtitze Sie vor Unbesonnenheit und Ihren Feinden!
Der Zutrager aus der Redaktion war H e r r D r. I v a n I a v č a r in eigen er P e r s o n (Mitteilung des Landesprasidenten). Lassen Sie sich durčli diese Mitteilung nicht zu einem untiberlegten Schritte ver-leiten, bewahren Sie ruliig Blut und warten Sie ali, denn der Tag der Vergeltung fiir diese Art Giftmischerei, fiir diese Art nationaler Vertei-digung wird und muss konimen!
Leben Sie einstweilen wohl, (len icli kann niclit mehr sclneiben, nnr sehr grosse Buchstaben.
Thr und Ilirer verehrten Familie
in trener Freundschaft ergebener	Rezek
[hren Brief habe icli vertraulich weiter mitgeteilt und (lazu aus eigenem einige Notizen beigesetzt. Ich glaube alles sehr offen und richtig gemaeht zu haben.
Zadovoljen sem bil s tem odgovorom, vendar me je težilo prepričanje, da Rezekova bolezen burno napreduje in da je revež smrti zapadel. Kar se tiče d r. T a v č a r j a , me Rezekova vest o njegovi vlogi nikakor ni presenetila. Znal sem, da Malo-v r h sam nima dostopa do mogočnega oblastnika v vladni palači. Takoj sem mislil, da je Malovrh to novico povedal Tavčarju in da jo je ta prijavil Heinu. Odkrito pa rečem, ne takrat in tudi ne danes ne morem iz tega dejstva dobiti povoda, da bi Tavčarju to zameril, kakor je to storil prijatelj Rezek v svoji bolestni razburjenosti. Dr. Tavčar te stvari ni izvedel zaupno od mene, torej se mu ne more očitati nobena indiskretnost. Sicer se pa ne sme pozabiti, da sva midva, Tavčar in jaz, bila tedaj v odkritem političnem boju. Odkrito povem, na Tavčarjeve m mestu bi jaz sam deželne mu predsedniku naravnost stavil vprašanje, ali je dotič-n a izjava bila isti n it a. »A la guerre comme a la guerre!« Celo dolžnost je bila strankarskega voditelja, overiti se o istinitosti take obdolžitve! S tega stališča nikakor nisem mogel obsoditi svojega nasprotnika, zlasti če pomislim, da je zastrupljena strankarska borba v Sloveniji rodila še mnogo grše metode.
Baron H e i n mi je potem, ko je dobil na vpogled moje pismo, poslal sledeči dopis, datiran iz Ljubljane dne 27. 9. 1904. Njegovo pismo se je glasilo, kakor sledi:
Laibacil, 27. 9. 1904.
Euer Hochwohlgeboren!
Seine Excellenz Dr. Rezek hat mir jenen Brief mitgeteilt, den Euer Hochwohlgeboren am 21. d. M. an Dr. Rezek gerichtet haben. Der in diesem Briefe von Euer Hochwohlgeboren gebrauchte Passus: »Die mir in den Mund gelegte Ausserung ist so und in der Form wie Enre Excel-knz mir selbe vorhalten, niemals gefallen,« gibt mir den Anlass, Euer Hochwohlgeboren um eine strikte Erklarung in der Richtung zu ersuchen, °b die von Euer Hochwohlgeboren in der Redaktion (les »Slovenski Narod« 'orgebrachte Ausserung iiberliaupt einen personlichen und fiir mich einen heleidigenden Charakter hatte oder nicht.
Ich sebe mich genotigt. dicse Erklarung von Euer Hochwohlgcboren dringend zu verlangen, weil sonst nacli dem bislierigen Verlaufe dieser Angelegenheit die Walirscheinlichkeit fiir eine Bejaliung der gestellten Prage sprechen vviirde.
Eine gefiillige Antwort erbitte ich mir mit nmgehender Post, daher sPatestcns bis Donnerstag, den 29. d. M.; im entgegengesetzten Falle be-halte ich mir alle weiteren Schritte vor.
Empfangen Euer IIochwohlgeboren den Ausdruck vollkommener Hochachtung
Victor Freiherr v. Tfein m. p.
Kakor vsa ta korespondenca, je tudi to pismo bilo odposlano s pripombo: »express rekommandiert zur eigenhiindigen Eroff-nung«. Evo moj odgovor:
Hocliwohlgeborener Freiherr!
Auf das gesch. Schreiben vom 27. Sept. 1. J. beehre ieh mich mit der pracisen Versicherung zu antworten, dass die von mir in der Redak-tion des »Slov. Narod« gebrauchte Ausserung niclit im mindesten be-zweckte, die durchaus und allgemein anerkannte, auch meinerseits jeder-zeit absolut zugegebene personliche Ehrenhaftigkeit und Makellosigkeit Eurer Excellenz in Zweifel zu zichen oder irgendwie anzutasten. Selbe hatte keinen personlichen und demnach beleidigenden Charakter, viel-mehr enthielt sie lediglich eine scharfausgedriickte Kritik des politischen Wirkens Eurer Excellenz, dem gegeniiber ich allerdings meine gegnerische Haltung nicht verhehle.
Ich zeichne hochachtu ngvoll ergebener	. , ,
suklje.
Baron Viktor Hein se je odzval s sledečim pismom:
Laibach 1. X. 190-t.
Euer Hochwohlgeboren!
Die in dem geschatzten Schreiben vom 28. September d. J. enthal-tene praecise Versicherung, dass die von Euer Hochwohlgeboren in der Redaktion des »Slovenski Narod« gemachte Ausserung nicht im mindesten bezweckte, meine Ehrenhaftigkeit in Zweifel zu setzen oder anzutasten. und dass diese Ausserung keinen personlichen und beleidigenden Charakter hatte, nehme ich zur Kenntnis und kann sonach diese Angelegen-heit fiir mich als abgetan betrachten.
Empfangen Euer Hochwohlgeboren den Ausdruck vollkommener Hochachtung
Hein m. p.
To pismo je tembolj zanimivo, ker njegov spisatelj niti ne reagira na mojo neprikrito grožnjo, da ne kaže niti najmanjše radovednosti, kaj neki sem hotel povedati s svojim namigava-njem, temveč je takoj izjavil, da smatra celo zadevo za dognano in urejeno. In v istini ta incident v najinem osebnem stiku m zapustil navidezno nobenih sledov. Toda navzlic vsej korektnosti najinega osebnega občevanja sem znal le predobro, da mi je v Heinu nastal smrtni sovražnik, čisto naravno tedaj, da sem tudi jaz proti njemu bil v bojnem stanju!
Leto kasneje je v znamenitem deželnozborskem zasedanju prišlo do katastrofe. Vprav genijalna poteza dr. Krekova, o kateri spregovorim pri drugi priliki, je zrušila zvezo narodno-napredne stranke z nemškimi veleposestniki, ki je omogočila Heinovo gospodarstvo v deželi. In dr. Šušteršič je, odkrito rečeno, iz trte zvil osebni konflikt s kranjskim deželnim predsednikom ter povzročil tak izbruh parlamentarne revolucije v kranjskem deželnem zboru, da je vlada takoj morala zaključiti zasedanje-
In vendar s tem samosilnik Hein še ni bil strmoglavljen. Imel j e namreč silno pozicijo p r j samem cesarju. O tem sva se mogla uveriti dr. Šušteršič in jaz, ko sva se na jesen 1. 1905. peljala kot člana železniškega
odseka k otvoritvi prve delne proge znamenite železnice črez Ture (Tauernbahn). Šlo je za oddelek Schwarzbach—Bad Gastein in cesar je to progo osebno otvoril. Samo po sebi se razume, da se je ta otvoritev vršila z največ jim sijajem. Deležniki smo se vozili s separatnim vlakom v udobnih spalnih vagonih. Med potjo dobim v kupe zapečaten kuvert, v katerem je bil list s sledečim besedilom: »Seine kaiserliche und konigliche Apostolische Maje-stat haben geruht, Euer Hochwohlgeboren zum Cercle in Schvvarzach allergnadigst zu befehlen.« Potem še pripomba o mestu, kjer se moramo deležniki cesarskega »cercle«-a postaviti. In res, na postaji v Schwarzachu smo stali državni poslanci, ki smo bili pozvani na razgovor s cesarjem, v prvi vrsti, dočim so se drugi tovariši poslanci postavili v drugo vrsto. Tik za menoj je stal dr. Šušteršič. Bil sem približno v sredi. Najprej se je cesar razgovarjal s solnograjskimi državnimi poslanci — saj je otvorjena železniška proga tekla zgolj po solnograj-skem ozemlju — potem s koroškimi poslanci, potem sem prišel na vrsto jaz. Sam sem premišljeval, o čem utegne cesar govoriti, mislil sem seveda o železniških stvareh in sem se že pripravil na to, da bom v svoj odgovor na kak način vpletel par besed o potrebi, da se dolenjska proga nadaljuje do zveze s hrvaškimi železnicami. Ali debelo sem gledal, ko cesar prišedši k meni me Preseneti z besedami: »Also ich hoffe, jetzt wird doch einmal die Obstruktion im krainischen Landtage aufhbren!« Lepa pozicija! Ako pritrdim cesarju, me dr. .Šušteršič z vso pravico razmesari po strankinih glasilih, češ, v hrbet nam pada s svojo zlobo ali s svojo strahopetnostjo., Če pa porečem cesarju, obstrukcije bo takoj konec, ako se odpokliče deželni predsednik, je gotova največja zamera pri cesarju in najhujša nemilost njegova. Le en trenutek sem premišljeval, potem mirno odgovorim:	Majestiit erlauben mir alleruntertanigst zu bemerken,
dass ich seit dem Jahre 1895 dem krainischen Landtage nicht niehr angehore.« Cesar je obstal; za trenutek ni vedel, kaj bi znova povedal, potem je na lahko prikimal in nagovoril soseda. Pripetil se je tukaj sila redek slučaj, da je bil cesar napačno informiran od kabinetne pisarne. Saj so bila vsa tista vprašanja in vsi tisti nagovori cesarjevi pri takih prilikah že prej natančno določeni in napisani. Dotični uradnik je oči vidno mislil, da sem inko zrasel s kranjskimi zadevami, da moram biti član kranjskega deželnega zastopa. In tako je cesarja napačno informiral. Rešil sem se iz zapreke; dr. Šušteršič pa mi je rekel: »Kak vražji lisjak ste. da ste ušli iz te grde zagate!«
XXII.	poglavje.
Gautsch in volivna reforma.
Z Gautsehein je prišel zame star znanec, s katerim sem osebno lehko shajal. V svojem nastopnem govoru je v seji dne 26. septembra 1905 o splošni enaki volivni pravici se je izjavil, da on nikakor ni načeloma nasprotnik razširjenju volivne pravice na najširše družbene plasti, toda po njegovem mnenju bi morala v Avstriji splošna enaka volivna pravica imeti za podlago urejene narodne pravice. Jasno, da je bila to nakaznica za sv. Nikola!
Ta izjava je vzbudila veliko nezadovoljstvo zlasti med socijalno demokracijo, ki je čim dalje bolj rastla po številu in vplivu. Poleg tega pa razvoj na Ogrskem! Fran Josip je sicer kot vladar nasproti Madjarom vedno drugače postopal nego v naši državni polovici. Pri nas, tostran Litve, smo bili dejansko vedno še vladani absolutistično. Ustavnost, odgovorno ministrstvo — vse to je bilo zgolj navidezno, v islini je odločevalo, kar je hotel vladar. Drugače na Ogrskem! Madjari so znali pokazati rogove svojemu kralju. Fran Josip se jih je — bal, spomin na ogrsko revolucijo in zlasti spomin na junaški odpor, ki ga je našel od 1. 1850. do 1867. pri premaganem, ponižanem in vendar tudi v svoji nesreči možatem madjarskem narodu ga ni nikoli več zapustil in tedaj je na Ogrskem > kiralv« v istini vse storil, kar sta zahtevala ministrstvo in od njega vodeni parlament. Le enkrat po sklenjeni nagodbi je poskušal na lastno pest postopati ter otresti se jerobstva ogrske vlade. To je bilo, ko je nezavisna stranka na Ogrskem zahtevala uvedbo madjarskega poveljnega jezika za ogrski del skupne armade in ko so v budimpeštanskem parlamentu odklonili od avstrijskega državnega zbora že dovoljeno rekrutno predlogo. Ker je šlo za njegove »Soldate«, se je ohrabril Franc Jožef, odpustil ministrstvo, pozval ministrskim predsednikom starega generala F e j e r v a r y a. In le-ta je v svojem kabinetu poveril notranje zadeve Kristo f f y - u , vsekakor zelo darovitemu, energičnemu možu, ki je na Ogrskem vedno vladajoče plemstvo tani zagrabil, kjer je bilo najbolj občutljivo. Na Ogrskem je vladal — in vlada še dandanes — fevdalizem, Kristoffy mu je nasproti postavil splošno j e d n a k o volivno pravico. In čudo, Fran Josip, v svojem srcu vedno avtokrat, se je iz političnih razlogov, da bi zlomil moč opozicije, dal pridobiti
za tako radikalno sredstvo. Tn tako je baš stari vladar vplival tudi na avstrijskega ministrskega predsednika G a u t s c h a. Saj so bili več ali manj vsi avstrijski ministrski načelniki cesarski sluge in tako je tudi Gautsch napram splošni enaki volivni Pravici postal iz nevernega Savla verni Pavel.
Bilo je proti koncu septembra 1. 1903. in užival sem lepoto dolenjske jeseni na svojem ljubem »Kamnu«, ko dobim pismo Gautschevo, s kojim me nujno vabi na razgovor. Nič se nisem obotavljal. Daši je državni zbor bil sklican za približno 14 dni kasneje, sem se. gnan od radovednosti, vendar nemudoma podal Ha pot ter kmalu stojim v sobani ministrskega predsednika, češ, Pozvali ste me, tukaj sem! Na moje začudenje mi reče Gautsch: Teh habe Sie hergebeten, weil ich lhre Ansieht iiber das all-6'emeine gleic-he Wahlrecht erfahren mochte.« Jaz mu odgovorim, da sem izvoljen na programu SLS ter da isti itak vsebuje splošno enako volivno pravico. »Nieht so, das weiii ich ohnehin, wie ^hre Partei dariiber denkt, allein mich interessiert vor allem. 'vas Sie speziell und persbnlich vom allgemeinen gleichen Wahl-fecht halten?« Moj odgovor je bil jasen in točen. Nisem mu Prikrival onih tehtnih pomislekov, ki sem jih imel takrat ter lih imam še danes proti tej volivni sistemi, ali splošna enaka 'olivna pravica je danes nošena od tokov časa, je tako silovita, da se je dolgo ne bi mogli ubraniti. Sic-er pa je obstoječi Parlament s svojimi kurijami« tako gnil in spriden, da nič ne pomaga, treba bo na stežaj odpreti okna in prepuščati, da Sveži zrak očisti zadehlo ozračje. Na to Gautsch : »Also Sie 'varen fiir die Einfuhrung des allg. gleichen direkten Wahl-Jechts?« In ko to odločno potrdim, mi odgovori:	Jetzt kann
i°h Ihnen in stre n gs tem Vertrauen die Mitteilung Hiachen, dali ich seit einer Woche vom Kaiser die Ermachtigung habe, eine Vorlage einzubringen, welche dieses Wahlrecht in Slc‘h schlieilt.« In še dostavi: »Und Ihr Slovenen werdet dabei 11 ielit schlecht fahren!«
Samo no sebi se razume, da sem o tej znameniti tajnosti •Uolfal kakor grob. In ko sc kakih 14 dni kasneje v otvorilni Seji državne zbornice raz svojega sedeža dvigne Gautsch, da zbranim parlamentarcem postreže s to novico, isti baron Gautsch, hi je nekaj mesecev preje z vso odločnostjo se izjavil proti temu 'olivnemu sistemu, sem imel zabavo in zadoščenje, iz obrazov začudenih tovarišev citati različna čutila, ki jih je nepričakovana 'est vzbujala v njih dušah!
Tn pričela se je tista dolga, več kot 14 mesečna borba za vo-hvno reformo, ki je dvema vladama, G a u t s c h e v i in H o h e n -' oh e vi stala življenje in šele pod Beckom postala zakon.
Ni čuda. da je borba bila tako srdita. Saj je volivna reforma ' takem obsegu in s takimi radikalnimi določbami trčila ob toliko raznovrstnih interesov, zadevala najglobokejše plasti fHrodnostnega problema nič manj nego malenkostne skrbi po-
edincev za ogroženi lastni mandatek, da je morala razdiralno vplivati na strankarsko sestavino dunajske zbornice. Češki poslanci izvzemši grofa Sternberga in skupino fevdalnih veleposestnikov so se odločno potegovali za splošno enako volivno pravico. Ali kako so se vedeli Nemci nasproti volivnemu načelu, ki je v mnogojezični državi Avstriji moralo pomeniti konec nemške hegemonije, zlom nemške nadvlade nad slovansko večino! Divje so se repenčili proti reformi radikalni Velenemci s svojim »papežem« S c h o n e r e r j e m na čelu; umerjeno sicer po obliki, a nič manj odločno po vsebini, ugovarjali so nemški veleposestniki, v njih imenu Grabmayr, Baernreither. S t ti r g k h , krščanski socijalci so navdušeno pritrjevali reformi, nemški naprednjaki in staroliberalci pa so razpadali na vse strani — kakor v tisti nemški študentovski pesmi: »Rechter Hand, linker Hand, alles vertauscht!« In mi Slovenci? Zopet se je ska-zala ona neverjetna kratkovidnost zastopnikov narodno-napredne stranke, ki so iz strankarskih razlogov ugovarjali zakonu, kateri je vsekako pomenjal velik napredek slovenske narodne ideje!
Pričelo se je nadvse nadrobno in naporno posvetovanje v odseku za volivno reformo, v klubih in konventiklih. Sijajno se je izkazala šusteršičeva lokavost, gibčnost in taktična nadarjenost. Sedaj je zanj bil prišel ugodni trenutek, sedaj je prišel do velikega ugleda v parlamentu. Poleg socijalnodemokratičnega voditelja dr. Viktorja Adlerja, ki je praznoval veliko zmagoslavje požrtvovalne svoje akcije, ter z mladočeškim K rama r e m je Šušteršič imel odličen delež na zmagi splošne jednake volivne pravice.
Moja vloga je bila bolj skromna, a vendar ne brez pomena. Meni je poveril strankin načelnik, da uredim volivne okraje na Kranjskem. Izvršil sem svojo nalogo s točnostjo starega »šol-moštra« in danes se lehko sklicujem na to, da je bil moj operat ves in niti za pičico ne predrugačen sprejet v končnem zakonu!
Ob istem času se je pa med slovenskim zastopstvom vršila osebna sprememba, ki je bila, kakor se je kasneje izkazalo, velike važnosti. V jeseni 1905 je nenadoma umrl poslanec dekan Ž i č k a r , osebno častit in značajen mož, politično brezpomemben. Mesto njegovo je zasedel po hudem boju od južnoštajerskih Nemcev osovraženi, od »advokatske« slovenske stranke pisano gledani mladi dr. Ant. Korošec. Na prvi pogled se mi je dopadel. Na krepkem telesu lepa glava, fini potezi, lepo lice, široko čelo — videti je bilo, da dobimo s Štajerskega nekaj boljšega za našo politiko. Vendar se mož nikakor ni vsiljeval. Sprva je postopal zelo previdno, ugajalo mi je, da je očividno še sondiral teren. Vzrastel je stoprav po volitvah 1. 1907., ko je že nastopal kot duševni vodja štajerskega krila. Kmalu se je ozko pajdašil s Krekom, vendar — kdo bi tedaj mislil, da bo Korošec še tako vzrastel ter še v poginjajoči Avstriji, potem v Jugoslaviji igral tako znamenito vlogo!
XXIII. poglavje.
Na državnem krmilu baron Maks Vladimir Beck.
G a ut soha je vrgla volivna reforma, katere jii mogel spraviti skozi parlament. Princ H o h e n 1 o h e . naslednik njegov, je vladal tudi le nekaj tednov: sedaj je bil ministrskim predsednikom imenovan baron Beck in nastop njegov je bil precej ugodno sprejet od vseh velikih strank državne zbornice. Le ena oseba je bila zelo nezadovoljna, da je Beck prevzel izročeno mu nalogo, in to ni bil nihče drugi nego prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand! Bil je v posebno ozkih od-nošajih z baronom Beckom, kateri ga je uvajal v politično vedo. Ves politični svet je znal, da je bil Franc Ferdinand nameraval tega svojega zaupnega moža postaviti na čelo vlade, čim postane cesar. Gola istina je. da se je intimnost z Beckom takoj izpremenila v odločno nasprotstvo v tem trenutku, ko je Beck zoper voljo Franca Ferdinanda prišel na krmilo. Prestolonaslednik mu tega koraka nikoli ni mogel odpustiti!
Kakšen je bil baron Beck? Visoka, vitka, elegantna postava, odličen talent, še več, nekaj državnika je bilo v njem, stvaren in resen človek s prikupijivimi manirami, ki nikoli ni nastopal nasilno, temveč je s spretno taktiko znal doseči svoje namene. Bil je potomec plemenite rodbine iz nekdanje habsburške južne Nemčije. Oče njegov je bil nazadnje ravnatelj državne tiskarne, intimen prijatelj voditelja češkega naroda dr. Riegerja. Mati je bila rodom menda Čehinja. Vsled tega so mu nemški »hajlovci« Schonererjeve pasme očitali češko pokolenje!
Slovencem je bil dokaj prijazen. Saj je bil sam posestnik male graščine Plovne v prelepi Savinjski dolini! Prišel j c iz poljedelskega ministrstva, kjer se je v razmeroma kratkem času povzpel do visokega čina sekcijskega načelnika. Srce je imel za kmeta, varoval je interese kmetskega stanu, kateri se mu ima zahvaliti na marsikateri pridobitvi. Globoko izobražen, izboren govornik, je bil obenem vnet katolik, prešinjen z močnim verskim čutom. Z eno besedo, mož. od katerega se je smela stara Avstrija nadejati, da bo z modrim postopanjem poskušal državni voz rešiti iz onega blata, kamor ga je zapeljala nerodnost vladarjeva in vedno rastoči boj med narodi, ki so sestavljali staro Avstrijo!
Beckov kabinet vobče ni bil slabo izbran. Njegova vlada je bila kombinacija izkušenih parlamentarcev in uradnikov. Čehi so bili v njem zastopani po dveh izbornih možeh. dr. Paca k u in enem najboljših narodnih ekonomov, dr. Fortu. za nemško levico sta bila v vlado poklicana dva nemška nacijo-nalca, dr. pl. D e r s c h a 11 a in liberski poslanec Prade, poljski minister-krajan je bil moj prijatelj grof Dziedu-szycki, morda najučenejši in najduhovitejši mož v celi zbornici. Naučilo ministrstvo je prevzel nemški liberal d r. M a r -c h e t, pravosodje se je izročilo sijajnemu juristu d r. F r a n c u Kleinu, dočim je finance prevzel podpredsednik finančne direkcije v Lvovu p 1. K o r y t o w s k i. svoje dni prezidijalist nepozabnega Dunajewskega. Za notranje stvari je bil imenovan malo sposobni baron Bienerth, za poljedelstvo je bil postavljen visok uradnik iz poljedelskega ministrstva, zelo priljubljen v agrarnih krogih, grof Auersperg.
Priznati se mora, da je imel Beck rešiti dvoje vprav Hera-kle jcvih del: v o I i v n o reformo in ogrsko n a g o d b o. Dvoje vprašanj, nad katerimi je bila poginila cela dolga vrsta ministrstev od Taaffejeve dobe sem. In v istini Beck je bil kos svoji nalogi! Ako se pomisli, kako razdrapan in podminiran je bil tedanji avstrijski parlament, je bilo naravnost čudovito, da je Beck z neobičajno spretnostjo znal prodreti z vsemi temi zadevami.
Zagrešil bi, ako, govoreč o poslanski zbornici tiste dobe ne bi omenil zanimive prikazni grofa Adalberta Sternberga. Nobena stranka ga ni podpirala. Sam si je priboril mandat v izrazitem češkem volivnem okraju, divjak je bil, nobenemu klubu ni bil pristopil, in vendar je igral znamenito vlogo v avstrijskem parlamentu. Potomec ene izmed najstarejših čeških aristokratskih rodbin, visokoraščen, zelo izobražen, tudi praktično nadarjen, je bil čudna zmes — genijalnosti in — prismojenosti. Mož je bil videl veliko sveta, dopisoval je v angleške in francoske liste, svoje dni se je udeležil celo bojev Burov v Južni Afriki proti Angležem ter je bil po hrabri borbi ujet od Angležev. Mene je posebno zanimal. Sam pri sebi sem dejal, to je mož, ki me nekako od daleč spominja na grofa Mirabeau-a.
V celi zbornici nihče ni tako ljuto napadal avstr, dvora, generalov in celo cesarja Franca Jožefa, neštetokrat mu je bilo radi takih nekvalifikovanih izbruhov predseclništvo vzelo besedo. A on se je prekleto malo menil za to. Mnogo sem občeval ž njim. Nekdaj mi je opisal, kako razdeli svoj dan. »Moj dnevni red je: predpoldne študiram, popoldan je posvečen alkoholu, večer pa ženskam.« In vendar ta dva tako močna faktorja, alkohol in ženske, nikakor nista mogla končati njegove orjaške postave. To se razvidi iz tega. da grof Sternberg še danes živi, še danes uganja svoje burke, še danes zaposluje avstrijske sodnije, obenem pa objavlja semtertja v kakem velikem dunajskem listu
kak prezanimiv članek, iz katerega se jasno razvidi velika njegova duševna sila.
Ena najvažnejših narodnogospodarskih akcij Beckove vlade je bilo podržavljen je Severne železnice, katere glavna proga drži z Dunaja v Krakov. Za svojo osebo sem imel velik delež pri tej zadevi: bil sem namreč poročevalec.
kako sem prišel do te časti, ki je nikakor nisem zaželel? Bilo je v drugi polovici meseca septembra 1906, ko smo člani železniškega odseka kakih 14 dni pred otvoritvijo državnozborskega zasedanja bili pozvani na Dunaj. Predmet našemu posvetovanju:	vladna predloga o nakupu ces. Ferdinandove
Severne železnice. Nič hudega sluteč stopim 25. septembra 1906 v odsekovo dvorano, kar pride železniški minister Derschat-t a k meni ter mi čestita. »Čemu,« ga zavrnem, »saj danes ni moj god.« »Kot referentu za Severno železnico,« odgovori minister. »Kaj pa še! Niti na misel mi ne pride, da bi prevzel to poročilo. To naj prevzame kateri izmed gospodov iz severnih dežel, ki so interesirani na progi, mene pustite pri miru!« Toda pritisnili so tovariši Čehi in Poljaki, naposled sem se vdal in vgriznil v kislo jabolko, d asi sem znal. kake težave se kopičijo pred poročevalcem!
Pokazalo se je že pri prvem čitanju te vladne predloge, kako silno se je branijo zlasti nemški poslanci iz sudetskih pokrajin. Stvar sama na sebi ni bila posebno dobra, predložena kupna pogodba nič kaj ugodna za državo, veliko lažje tedaj, napadati predlogo nego braniti jo. Poleg tega pa še druga težkoča: pomanjkanje časa za intenzivni študij tako kompliciranega gradiva. Kajti izvedel sem in vlada je to povsem jasno priznala v odseku, da ostane Severna železnica glede kupne pogodbe v besedi le do 51. oktobra 1906. Kupni objekt je bil namreč vsled rapidno rastočega prometa tako dragocen, da se je navzlic raz-nierno visokemu skupilu vendar že začelo tožiti vodstvu, da se je sploh podalo v prodajo. Vsled tega ta kratki in ncpodaljšljivi rok! Sedaj pa še gosposka zbornica, ki se je že opetovano pritoževala, da jej prihajajo važne predloge v zadnjem hipu ter vsled tega zagrozila, da jih ne bo več reševala. Torej za poročevalca niti treh tednov ne za tako ogromno delo!
Lotil sem sc ga. Najprej sem se oglobil v premotrivanje obširne debate o priliki prvega branja; vse je takrat odklanjalo, zametovalo, zavrgavalo predlogo, niti enega glasu ni bilo slišati zanjo! Vodja moravskih Nemcev, naduti zastopnik Brna baron d’ E 1 v e r t je bil v sijajnem, od zbornice z velikim priznanjem sprejetem govoru kar na drobne koščke raztrgal kupno pogodbo. Kako bom mogel ovreči na videz ueovržne argumente priznanega pravniškega strokovnjaka! K sreči se spomnim, da je med občinstvom zelo malo poznan strokovni list, Freudov Tarif-anzeiger pred kratkim bil objavil vrsto člankov o Severni železnici. Takoj v državnozborsko bogato založeno knjižnico.
kjer sem v istini našel ta strokovni list. Začnem ga prebirati, primerjati z cTElvertovim govorom in — kaj sem našel? — da je vsa cFElvertova železniška modrost, ki je bila toliko im-ponirala zbornici, gladko in dobesedno prepisana iz »Tarif-anzeigera«! Sedaj se ga nisem nič več bal!
Svoje delovanje kot poročevalec sem pričel s tem, da sem zahteval izvolitev pododseka članov. Predlog je obveljal, izbrani pododsek je bil srečno sestavljen. Saj treba priznati, da med vsemi mnogobrojnimi odseki dunajskega parlamenta je bil baš železniški tisti, v katerem je bilo še največ strokovne naobra-ženosti. In v pododseku za Severno železnico je bilo dokaj mož, ki so kaj razumeli o železniški politiki. Od Poljakov predvsem dr. Kolischer, bogat židovski tovarnar, zelo spreten govornik, sijajno podkovan v gospodarskih vprašanjih, od Čehov inž. K a f t a n in M a s t a 1 k a , izmed socijalnih demokratov mali dr. E 1 1 e n b o g e n , od Nemcev poleg d’ E 1 v e r t a še dr. S t e i n w e n d e r , naposled še od krščansko socijalne stranke dr. P a 11 a i , sami »hudi klini«! In v pododseku je bilo naravnost mesarsko klanje! Ko sem se bil uglobil v materijo, sem prišel do sklepa, da predložena pogodba sama na sebi pač ni dobra, toda da se na podlagi obstoječega nerazsodnega zakona boljše ni dalo doseči, potem pa drugič, da bo kupčija navzlic visokemu plačilu (letna renta 38 milij. zlatih kron in premogo-kopi ostanejo še družbi) vendar le za državo ugodna. In to stališče sem branil ježe vito: nasprotnike sem najbolj ugnal s perečim sarkazmom, tako da mi je poleg sedeči d’ E 1 v e r t, ko sem baš njega bil zdela val, jezno zašepetal: »Aber, Herr Kollega. wenn Sie schon eine schlechte Sache vertreten, warum so bis-sig?!« Konec posvetovanj v pododseku je bil, da je moj predlog, naj se priporoča odseku pritrditev vladne predloge, obveljal z veliko večino.
Stvar je prišla pred veliki odsek 52 ih članov, kateremu je predsedoval načelnik bar. S c h w e g e 1. Tam sem ustno re-feriral, kar se stavi predlog, naj ponovim svoj referat še pismeno. Torej urno na delo, noč na pomoč, izdelek takoj v državno tiskarno in z bliskovito hitrostjo, kakor jo je zamogel ta veliki tipografični zavod, je bilo tiskano poročilo razdeljeno med odse-kove člane. Sedaj debata v odseku, ali tu sem že videl, da se je moja taktika popolnoma posrečila. Zlasti voditelji opozicije so se v pododseku bili »izkašljali«, tedaj nobene posebne razburjenosti več v velikem odseku, po temeljiti stvarni razpravi je obveljal moj nasvet in z lepo večino sem bil izvoljen kot referent za zbornico.
Ali sedaj je trebalo premagati še enega nasprotnika, ne-dostatnost časa! In to je bilo mogoče le z največjo požrtvovalnostjo in energijo z moje strani. Ker sem vsak dan sproti izdelava! svoje poročilo v razmerju napredka v odseku, sem bil s svojim delom kmalu gotov. Toda sedaj je šlo za to, da se v poročilu
doslovno objavijo vse innogobrojne izjave vladnih zastopnikov, zlasti železniškega ministra, in za te izjave naravno nisem mogel jaz prevzeti odgovornosti, to je mogel zgolj pri vseh obravnavah Havzoči strokovni referent iz železniškega ministrstva. Ta je bil kasnejši poslanec dvorni svetnik K u r a n d a. Naznanil sem mu svoj prihod, iz parlamenta sem se peljal na njegov stan, med Potjo sem se ustavil pri državni tiskarni ter tam naročil, naj mi bo na razpolago cel ponočni oddelek, s Kurando sva delala do dveh ponoči, potem zopet v voz, ki je ves čas stal Pred vežo, in zopet v državno tiskarno, kjer me je nestrpno čakalo 50 stavcev. Kakor jastrebi so planili na rokopis, raztrgali K a na posamezne strani in še tisto predpoldne ob desetih se je razdelilo poročilo železniškega odseka med poslance. Ponosen sem Pa bil, ko pristopi k meni odsekov načelnik S c h w e g e 1 ter mi reče: »Ich begliickwuhsche Sie zu Ihrem Referate, es wird noch Pach Jahren aufmerksam gelesen werden!«*
In debata v zbornici? Pač je še trajala cel dan od desetih zjutraj do enajstih ponoči, pač je bilo zame dokaj utrudljivo, ko sem moral pozorno poslušati vsaj važnejše govornike, ali vse je šlo tako dostojno in mirno, niti sledu ni več bilo one žarne bojevitosti, ki je nadvladovala debato pri prvem branju.
Še kratko epizodo iz te državnozborske seje! Baš sem bil °b času, ko je govoril neznaten govornik, mogel skočiti v državnozborsko restavracijo, da nekaj zaužijem, baš sem se v Paglici vsedel k »poljski« mizi, kjer je ravno poslanec dr. K o -k s c h e r »ex cathedra« govoril o Severni železnici. Svojo °blastno sodbo je končal semitski drzovitež s svečano izjavo, Pemški govorjeno, ker sem jaz bil pri mizi: »M. H., die Nord-bahnfrage ist eine so sehwere Sache, dah im ganzen Hause nur 2Wei Leute sie verstehen, der eine bin ich, der andere ist der Ijerr Berichterstatter, aber wir zwei verstehen sie griindlich!« Predrzen žid, a nadvse pameten!
Opisal sem svoj delež na vprašanju Severne železnice bolj °bširno, deloma radi tega, ker sem s to priprego prav tiho in Peopaženo pod streho spravil — železnico na Slovenskem! Čas je bil ugoden, moj položaj v železniškem ministrstvu takrat sila b’den, vse mi je bilo na razpolago, tako sem mogel in to poudarjam, čisto sam, izvojevati onih 25 km železnice, ki veže i r e b n j e s Šent Janžem. Stvar je šla tem lažje, ker ni bilo treba s finansiranjem si beliti glave. Od zgradbe Dolenjskih Zeleznic je bilo še prihranjenih okoli 2 milijona kron v Nepodpisanih in neizdanih prijoritetnih obligacijah in več ni tPebalo, Prebivalci Mirnske in prelepe Šentrupertske doline so pobili svojo železniško progo, ne da bi se od njih niti od koga orugega zahteval le krajcar prispevka!
Glej: »Dodatki« III.
XXIV. poglavje.
Kako je nastala belokranjska železnica?
Če je bilo težko delo, priboriti dolenjsko železnico, je delala belokranjska železnica še neprimerno večje težave. Kajti dolenjske proge do Novega mesta oziroma do Kočevja so vsa.) tekle zgolj po ozemlju naše državne polovice, d oči m je proga iz Novega mesta do Karlovca morala od mejne postaje pri Bubn.jarcih biti zgrajena na hrvaškem ozemlju, katero je bilo integrujoči del krone sv. Štefana.
Čisto naravno, da je bila ogrska železniška politika, ki jo je vodil daroviti brutalno-energični trgovinski minister B a r o s s u . načeloma protivna vsaki železniški zvezi z našimi železnicami. Kajti Bar os s je namenoma delal na to, da dobi Ogrska v svoje roke ves železniški promet iz Bosne in Hercegovine ter hotel zlasti Dalmacijo po kopnem popolnoma izolirati od avstrijske državne polovice, da bi jo tem tesneje privezal na Ogrsko. Nič manjši pa ni bil odpor na Dunaju v trgovinskem in. ko se je to ustanovilo, v železniškem ministrstvu. To nasprotstvo je izviralo iz pretirane bojazni merodajnih železniških politiko' avstrijske vlade pred ogrsko konkurenco, ki je z vsemi silami delala na to, da se razvije reško pristanišče in njegov promet na škodo Trstu.
Lotil sem se dela za belokranjsko železnico takoj, ko je stekla kočevska proga dolenjskih železnic. Pri otvoritvi te proge
1.	1893. je izročilo odposlanstvo Belokranjcev in drugih glavnih interesentov na belokranjski črti trgovinskemu ministru obširno spomenico, ki sem jo bil jaz sestavil. Izdala pač ta spomenica ni nič. Ravno tako ne korak, ki sem ga storil pri novem deželnem predsedniku na Kranjskem, baronu H e i n u. Pozval sem ga bil pismeno, naj tudi on s svojega mesta podpira mojo akcijo. Dobil sem precej hladen odgovor, s katerim mi naznanja, da se je, ugodivši moji želji, obrnil do ministrstva, temu priporočal zgradbo belokranjske železnice ter želel mnogo uspeha mojemu prizadevanju. Neugodno je pa bilo za mojo akcijo, da je med tem časom na mesto zmožnega in meni osebno naklonjenega ministra Bacquehema prišel slavni grof W u r m b r a n d t. ki je bil v vseh agendah svojega resorta docela neveden in čestokrat otroško naiven. Ta gospod si je pa domišljal, da je storil nekaj velikanskega, ko je kot deželni glavar na Štajerskem ustvaril omrežje ozkotirnih železnic. Načelu ozkotirnic so
»Slovenski klub« drž. poslancev leta 1907
Dr. In. Benkovič
Fran Demšar
Dr, Ant. Gregorčič
Dr. Janko Hočevar
Franc Jaklič
Jožef Fon
Jože Gostinčar
Dr. Ant. Korošec
Dr. Jan. Ev. Krek
Fr. Grafenauer
Franc Pišek
se morali prilagoditi več ali manj tudi strokovnjaki železniške sekcije, dasi so po svojem notranjem prepričanju bili protivni tej novi železniški kategoriji. Ali baš v slučaju nadaljevanja dolenjskih železnic proti ogrsko-hrvatskim progam so se postavili odločno na stališče, da bi se kvečjemu dovolila ozkotirna železnica iz .Novega mesta do lirvatske meje.
Že takrat smo ustanovili svoj konzorcij, v katerem so bili zastopani obe belokranjski mesti in največji zasebni interesenti na tej progi. Ker nismo mogli preko odločne izjave, da bi se kvečjemu koncesijonirala ozkotirna proga, smo se v božjem imenu morali vdati ter smo poverili Sestavo generalnega projekta ugledni podjetniški tvrdki Redlich und Berger, katera je bila pravkar v veliko zadovoljnost konzorcija dolenjskih železnic zgradila železnico iz Ljubljane do Kočevja. Spravili smo na noge tudi Hrvate, ki so s svoje strani ustanovili železniški odbor, v kojem sta bila med drugimi zelo prikupijivi Metel baron O ž e g o v i č in gradski načelnik mesta Karlovca dr. Banjavči č.
Ker sem uvidel, da stvar navzlic vsem mojim naporom vendar ne napreduje, sem hotel dobiti podpornika v vojaških krogih ter sem se podal k tedanjemu vojnemu ministru baronu Kriegham m e r j u. Mož je bil med velikim številom nesposobnih vojnih ministrov, ki jih je imela stara Avstrija, morda najslabši. Poleg tega zelo nadut človek! Ko stopim k njemu ter v razgovoru poudarjam strategično važnost belokranjske železnice in njeno pomembnost v slučaju vojnega konflikta z Italijo, me oblastno zavrne, češ, presojo strategičnih interesov, \i. gospod poslanec, lahko mirno prepuščate nam v tej hiši! Stopi potem pred veliko karto avstro-ogrske monarhije, ki je visela na steni ter s povzdignjeno roko pokaže na severnovzhodno mejo proti Rusiji, dostavljajoč:	»H i e r liegen u n s e r e
strategischen 1 n t e r e s s e n. g e g e n 1 t a 1 ie n h a b e n W i r k e i n e !« Slabo sem bil opravil, nejevoljen sem zapustil vojno ministrstvo in nerazsodnega njegovega šefa.
Med tem časom sem bil izstopil iz parlamenta ter sem bil znova izvoljen poldrugo leto kasneje, marca meseca 1897. Burna Badenijeva doba, neprestana obstrukcija, brezumno razsajanje po zbornici, popoln zastoj v vsem zakonodajstvu -— takrat absolutno ni bilo mogoče ničesar doseči niti na gospodarskem polju! In ko se je leta 1901. posrečilo tedanjemu ministrskemu predsedniku Ernestu Korber j u za dobo enega leta zopet vzdramiti parlament do delovanja s tem. da je toliko stotin milijonov kron potrosil za velika gospodarska dela, mene ni bilo več v parlamentu. Sedel sem mirno na svojem »Kamnu«. Žalibog pa med tedanjimi slovenskimi poslanci ni bilo pravega umevanja za važnost takih gospodarskih pridobitev in nobenega pravega znanja o korakih, potrebnih v dosego novih železnic. Drugega nisem mogel storiti, kakor da sem iz svojega novomeškega za-
Šuklje, Spomini.	6
tišja v »Slovencu« priobčil nekoliko člankov o tej prepotrebni zgradbi ter vsaj skušal to doseči, da stvar ne zaspi popolnoma ter da se prizadetega prebivalstva ne polasti apatija in obupnost.
Takoj pa, ko sem zopet postal drž. poslanec, sem znova šel na delo. Najprej sem skušal vzbuditi zanimanje tudi na hrvatski strani. Dve leti zaporedoma, leta 1905. in 1906. sem se podal na Hrvatsko ter stopil v stik z vsemi odločujočimi političnimi in gospodarskimi krogi na Reki in v Zagrebu. Bilo se mi je že posrečilo sestaviti železniški konsorcij za kranjsko stran, sedaj sem pa skušal tudi Hrvate pripraviti do tega, da še oni ustanove sličen odbor, ki naj nemudoma prične s potrebnimi predpripravami na lirvatskem ozemlju.
Svoje delo sem pričel na Rek i. Obiskal sem tam predsednika trgovske zbornice in njenega tajnika, mestnega župana, potem ravnateljstva velikih parobrodnih društev. Tedanja »Un-garo-Croata«, ki jo je vodil razboriti ravnatelj Matko Polič, s katerim sem bil že prej stopil v prijateljske odnošaje, in parobrodna delniška družba »Adrija« sta mi drage volje obljubili svojo podporo. Še hranim med svojimi pismi dopis generalnega ravnatel ja te družbe, g. K u r a n d e. Slučajno je bil z Reke odsoten, ko sem se oglasil pri njem. Mogel sem mu tedaj le pismeno pojasniti svojo namero. 7. novembra 1905 mi odgovori:	»Es ist selbstverstandlich, dass ich von der
Wichtigkeit und Notwendigkeit des von Ihnen propagierten Projektes durchdrungen bin und die grossen Vorteile sowohI fiir den Export wie auch fiir die ungarischen Staatsbahnen und den Hafen Fiume einsehe und verstehe.« Obljubil mi je izdatno podporo in vpliva tega moža v budimpeštanskih krogih ni bilo podcenjevati.
Z Reke v Zagreb, kamor me je spremil moj prijatelj Cezar A k a č i č. Deloma z njegovim posredovanjem, deloma s posredovanjem prijatelja dr. Milana Amruša sem se seznanil s celo vrsto vplivnih hrvatskih politikov, s katerimi sem razpravljal o važnosti te železniške zveze. Takrat je v hrvatskem saboru še vladala Madžarom prijazna »narodna stranka« pod vodstvom znamenitega politika. prof. dr. Tomašiča. A m r u š naju je spravil skupaj. Oglasil sem se pri Tomašiču v Hrvatsko-slavonski zemaljski štedionici, uri katerem zavodu je bil podpredsednik. Tega razgovora ne bom nikoli pozabil. Najprej se je sukal okoli železniškega vprašanja. S tem sva bila kmalu gotova. Tomašič se je najprej zanimal za to. kje bi proga tekla? Rekel sem mu. da po mojem mnenju bi morala iti, ko prestopi hrvatsko mejo, ob desnem bregu Kulpe preko O z 1 j a ter da bo na vsak način postaja tudi v Zorko v c u. Znal sem namreč, da ima Tomašič tam svoje posestvo. Še par besed o možnosti finansiranja, potem sva bila takoj v politiki. Ostro je kritikova! položaj na Hrvatskem. Čudil sem se, s kako rezkostjo in brezobzirno odkritosrčnostjo, obenem
pa s kakim pesimizmom je mož presojal hrvatskc razmere. Dejal mi je: Položaj pri nas je tak: tako z v a n a inteligenca, tanka plast, skozi in skozi spri d ena, skozi in skozi gnila. Pod njo široka masa, zanemarjena, nevedna, strastna, vsakemu demagogu pristopna!« Bil je tedaj najvplivnejši mož na celem Hrvatskem, nisem mu mogel ugovarjati, dasi se mi je videla njegova kritika vendarle nekoliko prehuda. Pač sem kasneje, ko se je posrečilo nadarjenemu Stjepanu Radiču zbrati pod svojo zastavo najprej hrvatskega Seljaka, a potem tudi malodane vse hrvatsko razumništvo, pikra beseda Tomašiča zdela več ali manj utemeljena. Na vsak način pa so mi ostale te ure intenzivnega razgovora s tem hrvatskim politikom v trajnem spominu, tembolj, ko sem uvideval, da je Tomašič navzlic svoji naklonjenosti do Madžarov, navzlic svoji madža-ronski politiki vendar ostal v svojem srcu dober Hrvat. To se Je pokazalo tudi pri njegovi oporoki, ko je mož, ki je bil dosegel dostojanstvo ministra in bana trojedine kraljevine, umrl med svetovno vojsko, zapustivši lep del svojega znatnega premoženja hrvatskim rodoljubnim zasnovam.
Zvečer so me čakali v gostilni prijatelj A k a č i č , dr. B a -11 j a v č i č , dr. Lukini c in župnik Zagorac, izvzemši Prvega vsi zastopniki na hrvatskem saboru. Radovedno me vpraša B a n j a v č i č , kako mi je ugajal Tomašič. Moj odgovor se je glasil: »Napravil mi je vtis izredno darovitega človeka, toda dozdevalo se mi je, kakor da bi občeval s kakim 1 talijanskim »condottierom« iz 14. ali 15. stoletja, s kakim »C a n g r a n d e d e 11 a s c a 1 a« ali kakim S f o r z o — brutalna oeštija!« »Izborno ste ga pogodili,« se mi odzove Banjavčič in Pritrdilo mu je celo omizje.
Izdatno manjši je bil vtis, ki ga je bil name napravil ban grof Teodor Pejačevič, kateremu je Tomašič telefo-oično naznanil moj prihod. Že to me je osupnilo, da mi vsto-Pivšemu v njegovo sobo na slovenski nagovor odgovori n e m -s k i ! Ko mu razložim, radi česa prihajam ter mu natančno Povem, da hočemo železnico iz Novega mesta speljati z ene Hrani do Metlike, z druge do Vinice proti Ogulinu ter 'la pričakujemo od Hrvatov, da nam oni pridejo naproti do teh mejnih postaj, mi je navzlic temu, da sem vendar popolnoma ■lasno govoril, le ugovarjal, da niti ne ve, kje bi ta železnica tekla! K sreči sem imel v svojem površniku v predsobi železniško karto, na kateri so bile proge z rdečo tinto zaznamovane.
topim po to karto; ko je potem sprevidel, po katerih hrvatskih krajih bi tekla ta proga, se je spustil v razgovor o denarnem 'Prašanju, odkod bi hotel spraviti skupaj dotične potrebščine? nazjasnil sem mu, kako bi se dala finansirati ta zgradba ter rekel naravnost, da računam tudi na izdaten prispevek iz tako zvanega g r a n i č n e g a sklada«. Ta sklad je nastal iz
kolosalnili dohodkov velikanskih šum v stari vojni granici, , katere je o priliki razpusta te institucije cesar h rane Jožef volil svojim graničarjem v prometne, dobrodelne in kulturne namene. Bilo je premoženje mnogo stotin milijonov. Ker bi nameravana železnica v svojih dveh krilih rezala tudi precejšnje kose nekdanjega slujiitskega in ogulinskega graničarskega polka, je bila moja zahteva, da se pritegne tudi ta sklad, popolnoma upravičena. Ban pomisli nekoliko ter da nato poklicati j svojega namestnika, sekcijskega načelnika Levina C h a v-raka. Temu sem itak že prej bil razložil namen svojega prihoda. Ko mu ban sedaj pove, da računam tudi z graničarskim skladom ter ga vpraša, kako stoji s tem fondom, napravi sek-cijski načelnik kaj žalosten obraz ter z obema rokama označi, ne da bi spregovoril kako besedo, da so vsa sredstva — že izčrpana! Madžari namreč so uporabljali te milijone, namenjene občilom, šolam, bolnišnicam itd. na graničarskem ozemlju, prav mirno in hladnodušno za svoje železniške potrebe!
Zapustil sem bansko palačo nikakor ne navdušen od bana i aristokrata, ki je tako temeljito poznal prometne in finančne i razmere izročenega mu trojedinega kraljestva!
Dr. Tomašič, ki se je vidno zanimal za ta železniški projekt, me je potem spravil v stik z vplivnim hrvatskim financ- I nikom, kraljevim komercijalnim svetnikom E d m n n d o m K o 1 m e r j e m , seveda pristnim zagrebškim Židom. Mož je bil drugi podpredsednik in generalni ravnatelj Hrvatsko-slavonske zemaljske centralne štedionice v Zagrebu. Pri najinem razgovoru je zahteval od mene, naj mu izročim pismen operat, v kojeni razjasnim ves svoj načrt. Storil sem to in on mi je potrdil s pismom z dne 28. novembra 1905 prejem moje spomenice. Pismo njegovo se je končalo s temi besedami: »Ich werde mich in del' angeregten Angelegenheit mit den massgebenden Kreisen in \er-bindung setzen und Euer Hochwohlgeboren von dem Ergebnisse dann informieren.« Seveda so bili ti merodajni krogi v Budimpešti. Obljube svoje ni držal, prejel nisem nobenega obvestila, vidno znamenje, da so mu gospodje v Budimpešti naravnost rekli, da te železniške zveze sploh ne dopuste. Saj je baš v istem času tako vpliven ogrski list kakor »Pester Lloyd« v uvodnem članku, posvečenem moji agitaciji za belokranjsko železnico, samozavestno pisal, da iz teh načrtov ne bo nič, ker ogrska vlada Šukljetove železnice nikoli ne bo dopustila!
Toda med tem časom se mi je posrečil držo vit poskus po posebni poti to stvar spraviti v parlament in do parlamentarnega sklepa. Stavil sem namreč v državnem zboru nujen predlog v čisto nedolžni obliki, naj se kaj ukrene proti vedno rastočemu izseljevanju iz Dolenjske. Ta svoj nujni predlog sem utemeljeval dne 5. oktobra 1905. Obširno sem opisal kvarne posledice izseljevanja v prekomorske dežele, ki daleč odtehtajo tam pridobljene denarne vsote. Kazal sem zlasti na statistično dejstvo.
J da vsled te nezdrave prikazni število prebivalstva zlasti v Belo-! krajni rapidno pada. Naglašal sem, da se beg našega ljudstva, izvirajoč iz gospodarske bede, nikakor ne da ustaviti s policijskimi odredbami, temveč da je rešitev teh pokrajin iz gospodarskega propada mogoča le na ta način, da se jim da po železniški | zvezi možnost, vnovčiti svoje prirodne pridelke ter se gospo-I darsko razvijati. Stavil sem tedaj nujni predlog:
»Das hohe ITaus wolle beschliessen:
In Envtigung, dass durch die andauernde, stetig zunehmende Aus-'vanderung der Arbeit suclienden Bevolkerung aus Unterkrain in trans-•‘zeanische Gebiete diesem Landesteile die Gefahr der Entvolkerung in bcdrohliche Nahe geriickt ist,
in weiterer Erwagung, dass hiedurch ebensosehr die wirtschaftli-fiien and moralischen Interessen der betroffenen Gegenden auf das bedenklichste tangiert, als auch der Wehrkraft des Staates empfindliche schaden zugefiigt werden,
wird die hohe Regierung aufgefordert, behufs Erschwerung der ■ds schwere Volkserkrankung zu bezeichnenden Migration ungesaumt energisch wirksame Massregeln zu treffen, um durch Schaffung giinsti-gerer Arbeits- und Verdienstgelegenheiten im Inlande der Auswanderung erfolgreich zu begegnen. [n Verfolgung dieses Zweckes ware vor allem ‘‘rforderlich, die Befruchtung des wirtschaftlichen Lebens in Unterkrain durch d en Ausbau der Unterkrainer Balinen durch das sogenannte Weisskrain bis z u m Anschlusse a n das kroatische Eisenbahnnetz	bei Karlstadt einer-
^ e i t s , Ogulin a n d e r s e i t s zu ermoglicheoi, weshaLb der hohen hegierung auf das dringcndste nahegelegt wird, dlesen Balmbau, abge-■*‘hen von dem bereits so gut wiiv siichorgestelltem Bau der Zweiglinie Grosslack (eventuell Treffen)—Johannisthal, in ennsteste Envagung zu ziehen, an dessen Projektabfassung ,zu schreiten, bei den im Zuge be-'indlichen Verhandlungen mit der ungariscihen Reiehshalfte die Fragen der Weiterfilhrung dieser Linic und deren Anschluss entsprechemd zu sichern und nudit tunliichster Besclileunigung auf diesen Bahnausbau ab-zielende G esetz vorl a gen der parlamentarischen Erledigung zuzufuhrem.
ferner wird die hohe Regierung aufgefordert, die in arger Notlage befindliche unterkrainische Landwirtschaft durch ausgiebige Zuwendung staatlicher Gcldmittel behufs Vorsorgung der wasserarmen Gegenden r[dt Trink- und Nutzwasser, durch sonstige Bodenmeliorationen, Hebung des Wein- und Obstbaues und Unterstiitzung des landwirtschaftlichen Genossenschaftswesens nachlmltig zu fordern.
Schliesslich v olle die liolie Regierung solehe Abanderungen des Wehr-cesetzes vorbereiten, welche den in transozeanischen Gebieten weilenden 'Vehrnflichtigen die Erfiillung der Wehrpflicht moglichst erleichtern.
In formaler Beziehung wird beantragt, das hohe Haus wolle vor-•egenden Antrag mit allcn nach der Geschaftsordnung zulassigen Er-"ichterungen und Besch len n igu ngen der Erledigung zufiihren.
Wien, 23. September 1905.«	Slede podpisi.
In posrečilo se mi je! Prostodušno povem, da stvarno absolutno ni bilo dopustno, predlagati zbornici, naj se v najnujnejši obliki zavzema za železnico ter naloži vladi njeno zgradbo, 11 e da bi bil prej železniški odsek temeljito Proučil celo vprašanje ter na podlagi natančnih preiskav plavil svoje nasvete. Veliko mi je pripomogel v tem pogledu baron S c h w e g e 1, ki je agitiral med levičarji, da so glasovali za moj nujni predlog. In tako sem dosegel, da se je
državni zbor načeloma izrekel za zgradbo belokranjske proge ter vladi naložil dolžnost, predložiti mu v najkrajšem roku do-tično zakonsko predlogo.
Radi pomembnosti te zadeve priobčim svoj utemeljevali)! govor po stenografičnem poročilu v dodatkih."
Ko sem zadevo belokranjskih železnic srečno spravil v parlamentarno diskusijo, sem napravil drugi korak in zasnoval konzorcij, ki naj vzame v roke predpriprave za to zgradbo ter si pridobi predkoncesijo. Kot predsednika konzorciju sem hotel imeti moža visokega aristokrata, ki je obenem bil znan kot goreč slovanski rodoljub in radodaren podpornik slovanskih kulturnih zadev. Tak mož je bil Jan grof Harrach, eden izmed najbogatejših čeških kavalirjev. Poznal sem ga bližje že iz potresne akcije, ko smo ga bili izvolili podpredsednikom pomožnega odbora. Drage volje je stopil na čelo našemu zastopstvu, zlasti ko sem mu obljubil, da bom istinito delo vzel jaz na svoje rame. Poleg naju sta pristopila v konzorcij dr. Šušteršič kot vodja slovenske ljudske stranke in naš rojak in moj osebni prijatelj dr. Alojz Homan, dobro znani dunajski odvetnik. Konzorcij se je konstituiral, mene so imenovali podpredsednikom.
Toda nismo bili sami na svetu! Malo časa prej se je bil ustanovil drug konzorcij, na čelu mu zastopnik dolenjskih mest in trgov, notar P 1 a n t a n , poleg njega dr. Tavčar, predsednik trgovske zbornice Lenarčič, ljubljanski župan Ivan Hribar in župana belokranjskih mest. Tedaj — konkurenca! Nikakor se nisem dal premotiti po dejstvu, da z nami tekmuje drug konzorcij. Toda tam so gospodje drugače sodili! Prejel sem kmalu vesti, da se hočejo gospodje iz drugega konzorcija združiti z nami. Ali baš ker mi je bilo na tem. da proderemo s svojim namenom ter da je treba v to svrho imeti v konzorciju može, izvedene v takih zadevah, sem moral biti dokaj izbirčen pri 'sestavi mnogobrojnega konzorcija. Z dr. Šušteršičem sva si bila povsem soglasna v tem, da gospoda P 1 a n t a n a na noben način ne sprejmemo. Predsednika trgovske zbornice Lenarčiča sem takoj sprejel, naposled se tudi Hribarja nisem branil, d asi mi nikakor in nikoli ni bil simpatičen, vendar bil je župan glavnega mesta in poleg tega sem uvaževal navzlic vsemu dolgotrajnemu političnemu in osebnemu nasprotstvu vendar njegovo delavnost. D r. T a v č a r j a je iz lahko umevnih političnih razlogov odklanjal šef naše stranke dr. Šušteršič.
Ali bil se je boj med nami! Nastalo je dopisovanje med menoj in Hribarjem. Dne 18. novembra 1905 sem prejel od njega pismo, ki je karakteristično za tega gospoda. Pismo slove:
* Glej »Dodatke« ITT.
»Preblagorodni gospod!
,	. Jako se motite, ako mislite, da ima naš konzorcij v mislih za Belo-
klajno lokalno železnico: Ne, tudi mi projektu jemo glavno progo!
In kako je do tega konzorcija prišlo? Bil sem na merodajnem •nestu letos meseca aprila naravnost pozvan, naj se za zveze Ljubljana— V°iV0. mesl°—Karlovec—Sisek zavzemam na isti način kot za progo ''ninika—Idrija—Sv. Lucija. Da sem.se takrat jaz sam dela lotil in stavil generalni načrt, bi bil isti danes skoro gotovo že vložen. Lojalen p? svoiib somišljenikov in prijateljev, odstopil sem pa to zadevo poslancu ‘ lantanu in le v sled tega se je nekoliko zavlekla.
.	L videvam pa, da bi dvojna akcija stvari same j prej škodovala kot
koristila ter sem za to pripravljen, v tej za deželo in državo prevažni zadevi z Vami sodelovati. Treba je le najti način, da se mi to omogoči.
L moli boste gotovo, da z Lenarčičem ne moreva kar jednostavno vskočiti iz Plantanovega konzorcija. Za to Vam nasvetujem tale modus: ^Prejmite še Plantana v konzorcij in jaz prevzamem potem nalogo, da Njegov konzorcij razdražim. To Vam je prav lahko mogoče. Res, da je vlantan politik, a politika sva tudi midva z dr. Šušteršičem. Ako se za Poslednjega more navajati za vstop v konzorcij razlog, da je član železniškega odseka v državnem zboru, velja ta razlog tudi za dr. Tavčarja, ki je istotako član tega odseka, velja pa tem bolje, ker je tudi Upravni svetnik dolenjske železnice. In vendar ga k sodelovanju niste Povabili.
Jaz — odkrito rečeno — bi njega najrajše videl v skupnem kon-zorciju, toda oii je izjavil glede na to. ker bi Vi baje bržkone težko občevali z njim po dogodkih zadnjega časa, se zadovoljuje, ako mesto Ujega vstopi v ta konzorcij načelnik našega konzorcija Plantan. Tako " se naš konzorcij tudi najlažje razšel, kajti načelnika ne moremo kar oieni nič tebi nič postaviti na cedilo.
p Blagovolite torej poleg Lenarčiča in mene sprejeti v konzorcij še . lantana. Morebiti Vam bo to nekoliko težje, ali Vi ste izkušen politik ln veste, da se mnogokrat s kompromisi največ doseže.
Ko bi se pa bali, da bi utegnili v konzorciju kedaj po nas majori-zovani biti. dasi je to v tem slučaju, ko gre za gospodarsko stvar, izključno, tedaj prevzemite v konzorcij še kakega politika katoliško narodne
stranke.
Verujte mi, da taka rešitev pripomore mnogo tudi k ublažen ju Uasprotstev, kar mora nas vseh želja biti.
Z odličnim spoštovanjem udani Ivan II riba r I. r.
Lepe besede, a zadele so na gluha ušesa! Navzlic vsem bodrim nasvetom g. Hribarja sem ostal pri svoji trmi in tudi drugo pismo Hribarjevo z dne 27. novembra me nikakor ni Kanilo. Pismo se je glasilo še bolj oblastno nego prvo. Njegovo besedilo je bilo sledeče:
» Preblagorod n i gospod!
Glede na včerajšnji najin pogovor naznanjam Vam po posvetovanju I . KS- dr. Tavčarjem in Plantanom, da se nam Vaš predlog, po katerem ", se imel na čelo skupnega konzorcija postaviti predsednik trgovske »ornice Lenarčič, zdi najprimernejši in upamo, da boste po zrelem "'azevanju vseh okolščin tudi Vi prišli do tega prepričanja. x Sicer smo pa sklicali konzorcij v sejo in prosim za par dni po-'Pljenja, da vidimo, kakšno mnenje vlada v njem samem, za čegar d* ali nebiti se gre.
Z odličnim spoštovanjem udani Ivan Hribar 1. r.
Ko vse prigovarjanje ni nič izdalo, so se gospodje vdali. Plantan je še poskušal svojo srečo. Obrnil se je na mojega dobrega znanca dr. Roberta Gorianija ter je z njegovim priporočilom hotel biti sprejet v naš konzorcij. Pisal mi je 5. decembra 1905 g. dr. Goriani:	llerr Plantan sendet mir einen
Jammerschrei und erwartet von mir, dass ich interveniere...« Lepo mi je prigovarjal, zastonj! Gospod Plantan je poskušal še svojo srečo ter se osebno predstavil grofu Harrachu, češ, naj ga on vendar spravi v konzorcij, kateremu je Pl. bil načelnik. Še tisti dan mi je H a r r a c h povedal, kak vtis je napravil nanj novomeški poslanec. Rekel mi je: »Aber der Mensch hat mir gar nicht gefallen, er hat schon so einen Blick, der ab-stosst!« In tako je prišlo, lokalni konzorcij se je razdružil in Lenarčič in Hribar sta vstopila v naš odbor. Po pravici rečeno, celo delo opravljal sem pa jaz. Jaz sem tudi sestavil prošnjo na železniško ministrstvo za predkoncesijo z dopisoma z dne 4. in 19. decembra leta 1905. Rešena je bila dne 25. avgusta 1906 s številko 17.288/2. Zaprosili smo dovoljenje za študije in predpripravo za progo preko Metlike in preko Črnomlja do hrvatske meje. Dobili smo pa le dovoljenje do Metlike s sledečim značilnim utemeljenjem:
»Hingegen kann im Hinblicke auf die nach § 5 des Eisen-bahnkoncessiongesetzes vom 14. September 1874, R. G. BI. Nr. 258, im Auge zn haltenden Riicksichten die angesuchte Bewilligung durch Vornahme der technischen Vorarbeiten fiir die Strecke von Tschernembl bis zur Landesgrenze und von Mottling bis zur Landesgrenze gegen Croatien nicht erteilt werden, da durch diese intendierten Bahnlinien im Falle ih res Anschlusses an die Linie Karlstadt—Fiume die A erkehrsverhaltnisse zum Nachteile der osterreichischen Hafenstadt Triest und der an diesem Hafen interessierten Eisenbahnen nachteilig beeinflusst werden wiir-den.«
Ministerijalni odlok nosi podpis železniškega ministra dr. Derschatte. Odgovor na ta odlok sem sestavil jaz. Po kratkem uvodu sem se spuščal v meritorno pobijanje onih trgovinsko političnih razlogov, ki so bili narekovali ministerijalno odločbo. Svoj odgovor prijavljam v dodatkih; iz njega se najbolj razvidi resni odpor železniškega ministrstva proti zvezi s hrvatskimi železnicami."
Mislim, da sem v tej vlogi s tehtnimi argumenti pobijal pomisleke strokovnjakov v železniškem ministrstvu, ki so še vedno sanjali o veliki škodi, ki bi tržaškemu prometu izvirala od zveze avstrijskih državnih železnic z ogrskim omrežjem po zgradbi belokranjske proge. In vendar sem v osebnem razgovoru s tako razumnim železniškim politikom, kakor je bil sekcijski načelnik Wittek, še vedno zadel na tisti predsodek! Ko sem mu pred-
Glej Dodatke.
stavijal, da moremo tudi mi za slučaj, da uas Ogri odrinejo od Trsta s tarif ar nimi odredbami, z naše strani primerno urediti svojo tarifarno politiko, mi je odgovoril: »Wir liaben es in dem Falle nicht mit d en uns und Umen sympathischen Kroaten zu tun. sondern mit den Magvaren und ihrem j iidischen Fangbund und die Kerle sind im Stande, mit eigenem Schadeu und unter den Selbstkosten zu fahren, nur um uns einen Tort anzutun!«
Toda bližal se je čas za ponovitev ogrske nagodbe. Tedaj je bil že ministrski predsednik baron Maks Vlad. B e c k , njegov železniški minister je bil dr. Julij p 1. D e r s c h a 11 a. Baš sva se nekega dne razgovarjala z dr. Šušteršičem, ki je bil tudi član našega konzorcija, o načinu, lcako pospešiti zgradbo belokranjske železnice, ko se je nama rodila misel, kaj če bi šla v tej zadevi na ministrskega predsednika? Bilo je 28. oktobra 1906. ko sva posetila moža. Začela sva mu razjašnjevati eminentno važnost te železniške zgradbe za propadajočo Belo Krajino, pomembnost te proge tudi za državne, politične in strate-gične interese. Nismo našli odpora, temveč zelo sva bila vesela, ko je baron B e c k »sna sponte« izustil besede:	»M e i n e
Herren, i c h w i 11 v e r s u c h e n , die W eisskrainer-b a h n e n in den K o m p 1 e x d e r A u s g 1 e i c h s f r a g e n e i n z u b e z i e h e n.« Sedaj je bila stvar v najbol jšem tiru!
Pogajanja z ogrskimi zastopniki so trajala od jeseni 1906 daleč v poletje 1907. Bil sem že na odpočitku na svojem ljubljenem Kamnu, ko dobim pismo železniškega ministra, v katerem mi je naznanil, da pridejo kmalu na vrsto železniška vprašanja, da imajo naši posredovalci nalog, zahtevati od Ogrov tudi zgradbo belokranjske železnice ter da je vsi e d tega potrebno, da se prej na licu mesta uverijo o primernosti in izvedljivosti projektiranih prog. Javi mi tedaj, da pride zaradi tega doli mi-nisterijalni svetnik W e s n i t z e r. Naproša me, naj mu grem na roko. ako mogoče, naj ga sam spremljam na tem študijskem potovanju. Nujno mi pa zabiči minister, da mora ostati stvar p o p o 1 n o ni a ta j n a. V istini odposlanec iz ministrstva je prišel k meni, povabil sem s seboj samo onega strokovnjaka, ki je bil izdelal naš generalni projekt in tako smo se mi trije peljali iz Novega mesta preko Uršnih sel v Črnomelj, odtod do ^ inice in zopet nazaj preko Črnomlja do Metlike in čez metliški most na hrvatsko ozemlje, tako da se je mogel ministerijalni svetnik, ki je seveda po poklicu bil stavbeni inženir, natančno ogledati vso situacijo. Pot je šla nazaj preko Štrekljevca in čez Gorjance v Novo mesto. Več dni smo se mudili onstran Gorjancev, a nihče mojih belokranjskih rojakov niti slutil ni. kdo je bil oni gospod in s kakšno nalogo je prišel ogledat si pokrajino ob Kolpi!
Par mesecev kasneje — parlament še ni bil sklican — sem bil zopet na Dunaju in sem se oglasil 25. septembra 1907 pri železniškem ministru. Ko vstopim, me pozdravi z besedami: »Sie
kommen wie vom heiligen Geist geschickt! Wissen Sie, dass icli eben daran war, llinen zu schreiben und Sie zu bitten sich nach Wien zu bemiihen. Die Sache ist folgende: Unsere Unterhandler sind ganz nach Ihren Intentionen vorgegangen und haben deu doppelten Anschluss in der Richtung nach Karlstadt sowie nach Ogulin gefordert. Die Ungarn haben uns zuerst ausgelacht, dann haben sie teilweise nachgegeben und gesagt, dass sie e i n e n Anschluss konzedieren, dagegen konne von einem zwei-ten nicht die Rede sein. Sie haben es uns iiberlasen, welchen Anschluss wir haben wollen, jedoch was sie selbst angehe, ware ihnen der Anschluss in Karolvvaros (Karlovec) lieber, da ihnen die Karlstiidter fortwahrend in den Ohren liegen!« In minister potem pristavi: »Jetzt entscheiden Sie! Sie sind der Vertreter und Vertrauensmann der Bevolkerung, Sie haben mein Ver-trauen. Sie kennen die Verhaltnisse — also erwarte ich Ihre Antwort!« Ne da bi dalje premišljeval, sem odgovoril, da ako ni mogoče dobiti dvojne zveze, je po mojem uverenju stikališče v Karlovcu za našo deželo dokaj važnejše nego ono v Ogulinu, kajti s Karlovcem smo že danes zvezani z mnogimi gospodarskimi interesi, dočim v Ogulinu dosihmal nimamo kaj iskati.
Šel sem iz železniškega ministrstva ter s pravim razburjenjem čakal vesti o poteku nagodbenih pogajanj. Bilo je 6. oktobra 1907, ko sem sedel pred novomeško kavarno ter vzel v roke baš došlo »Neue Freie Presse«. Pregledam jo, oko mi obtiči na brzojavnem poročilu, tiskanem z razprtimi črkami, da je nagodba z Ogrsko sklenjena. Drugega človeka ni bilo v kavarni, pokličem sam kavarnarja, tedaj Švicarja iz Graubiindna ter mu poln veselja povem: »V eliko novico javite lahko svojim gostom, sedaj se bo gradila iz Novega mesta železnica v Karlovec!«
Ogrska nagodba je bila sprejeta v parlamentu. Ni bilo preveč opozicije, ker se ni dalo zanikati, da je bila med vsemi nagod-bami, ki jih je sklenila naša državna polovica z Ogrsko, Beckova za nas še najbolj ugodna. Belokranjska železnica je prišla v parlament ne pod tem imenom, temveč kot začetni oddelek dalmatinskih železnic. Baviti se je imel z njo železniški odsek. In kdo je bil izvoljen poročevalcem? Z vidnim veseljem poroča g. Ivan Hribar v svojih »Spominih«, da se je njemu poverila ta naloga navzlic temu, da bi tudi jaz drage volje prevzel ta posel. To je istina, a kako je prišlo do tega? K meni stopi železniški minister ter mi reče: »Čisto naravno, da boste Vi prevzeli mesto poročevalca o dalmatinskih železnicah!« Odzval sem se mu, da nimam nič proti temu, ako me odsek postavi na to mesto. Nikoli nisem imel navade ponujati se. Niti z mezincem nisem ganil, da bi si pomagal do poročevalskega mesta, vendar sem bil osupnjen, ko izmed čeških odsekovih članov poslanec M a š t a 1 k a predlaga — g. Ivana Hribarja. Po volitvi stopim k Maštalki ter mu pravim: »Hvala lepa, za severno že-
leznieo sem Vam bil dober, sedaj za železnico, ki teče po mojem okraju, ste pa predlagali za poročevalca drugega gospoda!« Ves prestrašen odgovori Maštalka: »Za božjo voljo, če bi se nam le bilo sanjalo, da je Lam kaj na tem referatu, povsem naravno, da ne bi nikogar drugega predlagali, kakor Vas!« No, jaz sem se kmalu pomiril, kajti previdel sem, da me Ivan Hribar, vsaj kar se tiče prirojene gibčnosti, daleč n a d k r i 1 j u j e. Imel je tedaj gospod to veselje, da je vsaj enkrat v državni zbornici stal na poročevalski tribuni. Druge škode ni bilo.
Toda Belokranjci so morali čakati še nekaj let, da se jim je izpolnila srčna želja po železniški zvezi. B e c k je odstopil, z njim je odstopil Derschatta in v novem kabinetu je prevzel železniški resort Ludvik W r b a, ki iz istih razlogov kakor W i 11 e k nikakor ni bil naklonjen tej zvezi. Stvar je spala nekaj let, potem so se zopet začela pogajanja z Ogrsko z izdatno slabejšimi uspehi. In tukaj moram naglašati še eno okolnost. Gola istina je, da so ogrski politiki daleč nadkriljevali naše avstrijske gospode in da je avstrijska državna polovica pri vseh ogrskih nagotibah vedno potegnila »ta kratko«. To se je zgodilo tudi pri nadaljevanju belokranjske proge od Bubnjarcev dalje do Karlovca. Dočim je avstrijski del do hrvatske meje solidno zgrajen, je bil hrvatski del do Karlovca, zlasti preden se je v zadnjih letih nekoliko popravil, odkar je pod oskrbo ljubljanske železniške direkcije, sezidan naravnost škandalozno. Kako je bilo to mogoče? Stvar je le-ta. Dalmatinska železnica — in Belokranjska je le en del te proge — ni bila nikoli vzako-njena s posebnim zakonom, temveč določena je zgolj v zapisniku k ogrski nagodbi, kjer pa stoji izrečno, da je zapisnik i n t e -grujoč del nagodbenskih zakonov. Naši posredovalci so v svoji brezskrbni dobrodušnosti v protokolu utrdili, da je železnico zgraditi do Karlovca kot glavno železnico druge vrste, niso pa se zmenili za to, da ogrski zakon svoje železnice drugače uvršča. Ogrski zakon pozna namreč samo glavne in vici n al n e železnice. Ogri so torej mirno podpisali protokol in isti je bil uzakonjen tudi od ogrskega državnega zbora. Ko pa je prišlo do izvršitve, so Ogri začudeno vprašali: »Glavna železnica druge vrste, kaj je to? tega mi ne poznamo! mi se držimo svojih zakonov, kar ima Švaba v svojih zakonih, to nas nič ne briga.« Ker tedaj ogrski zakon glavnih železnic druge vrste ne pozna, so potem progo iz Bubnjarcev do Karlovca sezidali kot vicinalno železnico najslabše vrste! To mi bode potrdil vsak, kdor sc je kdaj vozil po tej progi.
Nisem bil več deželni glavar, ko smo 1. 1912. zasadili prvo lopato za novo železnico. Najprej je porinil lopato v zemljo zastopnik ministrstva, potem moj naslednik dr. Šušteršič, kot tretji prišel sem na vrsto jaz in potem so sledili drugi
funkcijonarji in dostojanstveniki, vsak je svojo povedal pri tem slovesnem aktu. Pri skupnem obedu se je mnogo govorilo in napivalo, kakor običajno ob takih prilikah. Tudi mene so se spomnili pri napitnicah ter mojih naporov za uresničenje za-željene te železnice.
Niso se me pa spomnili takrat, ko se je ta proga slovesno otvorila.
To se je zgodilo 25. aprila 1914. Otvoritev se je vršila z vsem sijajem. Prišel je sam železniški minister Zdenko pl. For-ster, pripeljal je s seboj cel štab visokih uradnikov iz železniškega in drugih ministrstev, navzoči so bili državni in deželni poslanci, glave državnih in deželnih uradov, in slavnostni odbor v Ljubljani, kateremu je načeloval državni poslanec profesor Evgen Jarc, povabil je celo vrsto uglednejših ljudi z dolenjske strani. Vse je bilo vabljeno, — samo jaz nisem dobil nobenega povabila! Tedanji naš župan Zurc, p. d. Štembur, takrat deželni poslanec, je prišel večkrat k meni posvetovat se o sprejemu ministra na postaji v Kandiji. Sam mi je povedal, da se je on z deželnim glavarjem, mojim naslednikom dr. Šušteršičem razgovarjal ter mu na srce polagal, naj se vendar meni pošlje tudi povabilo. Ali dr. Šušteršič, ki sicer ni bil baš rahločuten glede svoje kompetence, se je izgovarjal, češ, to ima vse pod seboj slavnostni odbor, ki razpolaga s povabili. In tako se je zgodilo, da sem bil jaz, navzlic temu, da sem pričenši z letom 1895. do začetka zgradbe neumorno, neprestano in povsem nesebično delal za oživotvorjenje tega občila, jaz. ki sem bil ustanovitelj in vodilna moč v obeh železniških konzorcijih za belokranjsko železnico, jaz, ki sem jo bil srečno spravil do načelne rešitve v državno zbornico in z izrednim uspehom sodeloval — po končni zmagi, izkl jučen od slavnosti, katera je veljala krstu uresničenega podjetja. Dokaj mož iz naše šmihelsko-stopiške občine je Lilo pozvanih, mene bivšega deželnega glavarja so namenoma prezrli! Odkod ta, reči moram, grda nehvaležnost in nečuvena breztaktnost?
Takrat je z diktatorično oblastjo vladal v kranjskem deželnem zboru novi deželni glavar in poleg njega njegov finančni minister d r. Evgen Lampe. Obema sem se bil silno zameril. Dvoje smrtnih grehov sem si nakopal na svojo grešno glavo: tisto »rdečo brošuro o kranjskih deželnih financah«, ki sem jo bil spisal z najboljšim namenom in zgolj iz stvarnih vidikov, ki pa vendar ni ugajala samoljubju teh gospodov, potem pa moj projekt o ustanovitvi sladkorne industrije v Sloveniji, h kateremu namenoma in iz dobro utemeljenih razlogov nisem maral pritegniti imenovane dvojice. Dr. Šušteršiču niti ni bilo treba dati direktno navodilo načelniku slavnostnega odbora, češ, Šukljeta nikar ne vabiti, saj je človeška narava tako slabotna in žal pokvarjena, da imajo vplivni veljaki tudi. če niso kronani,
vedno svoje petoliznike, ki že z obraza berejo, kaj je dotičnemu mogočniku ljubo in s čim se mu morejo najbolje prikupiti.
25. aprila 1914 je zbrzel slavnostni vlak tako rekoč pod mojim oknom, jaz pa sem sc s svojo ženo tri dni prej odpeljal v Bad Gastein. Marsikdo me je pogrešal med udeležniki otvoritvene slavnosti, dokaj sem dobil brzojavov in dopisnic ta dan, posebno jasno pa se je javila nejevolja belokranjskega prebivalstva, ko so me na metliški postaji zastonj iskali med slavnostnimi gosti ter zaorili Živio Šuklje!«
Nisem pa bil edini, ki jih je prezrl imenitni slavnostni odbor. Ko sem bil julija meseca 1. 1918. gost onega ministrskega predsednika, pod katerim je bila uzakonjena belokranjska proga vsled njegove možate odločnosti, se mi je on bridko pritoževal, da k otvoritveni slavnosti nista bila povabljena ne on, niti takratni železniški minister dr. D e r s c h a 11 a ! Tako se je pripetilo, da je manjkala pri tej slavnosti b a š ona trojica, ki j e v istini ustvarila belokranjsko železnico: Maks Vladimir baron B e c k, dr. Julij pl. Derschatta in —- moja malenkost.
Kajti čigavo delo j e belokranjska želez-n i c a ?
»Slovenec« je priobčil dne 50. maja 1914 uvodnik, ki razpravlja to vprašanje. Bilo je za časa, ko je moč dr. Ivana Šušteršiča dosegla svoj zenit, ko je njegov ugled bil na vrhuncu. Bil je absolutni gospodar na Kranjskem; merodajna je bila naposled le njegova oseba. Vse se je klanjalo njegovi diktaturi, tudi glasilo slovenske ljudske stranke je stalo pod njegovim vplivom, prijavljalo le to, kar se je strinjalo z njegovo voljo. Drastično popisuje Janez Evangelist Krek v enem svojih name naslovljenih pisem teroristični režim, ki ga je uvedel dr. Šušteršič v deželnem zboru. Že dne 23. februarja 1912 mi piše med drugim sledeče: »Deželni zbor je sedaj udarjen na soldaško vižo. Kdor se gane, brž špange! Zajc, Pegan, Jarc trpe pod novim regimentom še bol j nego pri sosedu. Tam so zdaj za dostojnost, pri nas tudi, ker moramo. Kam smo prišli? Iz tega vidiš, da od vseh strani pritiskajo name, naj bi se poboljšal. Žal brez uspeha.«
Toda tako kremenitih značajev, kakor ga je imel rajnki Krek, je bilo bore malo med tedanjimi Slovenci in gotovo se ni smel prištevati tej skupini oni petoliznik, ki je zagrešil »Slovenčev« članek pod naslovom: »Čigavo delo je belokranjska železnica?« Članek zasluži, da ga v celoti priobčim.
»Belokranjska železnica je sad in delo različnih komponent in različnih faktorjev, ki so se z mislijo in načrti te železnice bavili. Glavna in bistvena zasluga za njeno izvršitev pa gre SLS, ki je izrabila najugodnejšo politično konjunkturo in tako železnico zasigurala.
S projekti in vari jantarni te železnice is e je pečalo mnogo narodnih gospodarjev, tehnikov in politikov. Delali so se razni lokalno železniški
načrti in to je šlo skozi desetletju, ne da bi vprašanje železnice dejansko prišlo naprej in cela zadeva je končno prišla do mrtve točke.
Tako je stvar stala do il. 1907, v katerem se je sklenila avstro-ogrska nagodba za nadaljnjih 10 let do leta 1917. Vsa situacija se je pri tej priliki bliskoma spremenila. Slovenski klub je vrgel naenkrat to vprašanje na dan, energično izrabil politični položaj in izvojeval Dolenjcem novo železnico.
Tedanji ministrski predsednik Beck je stal pred najtežavnejšo nalogo, ki mora doleteti šefa avstrijske vlade, pred sklepom avstro-ogrske nagodbe. Vsakemu avstrijskemu ministrstvu je vse na tem. da reši to silno važno politično-gospodarsko vprašanje potom parlamenta, če hoče svojo pozicijo sploh držati. Proti nagodbi dela vsaka stranka leliko težkoče in ovire in visaka energična, kompaktna in zložna stranka je mogla realizacijo te nagodibe preprečiti.
Ta moment je izrabil Slovenski klub na Dunaju.
Takratni načelnik Slovenskega kluba dr. Šušteršič je stopil k Becku in izjavil v imenu kluba, da mora nagodba obsegati tudi zvezo z Dalmacijo preko Bele Krajine. V slučaju, da se nagodba na to ne bi ozirala, ima vlada pričakovati od strani Slovenskega kluba najhu jši in najbrezoibzirnejš.i boj proti nagodbi.
Beck je vzel izjavo na znanje in si dal razložiti to misel. Zato se je zavzel tudi vladar, ki je z veliko odločnostjo pospeševal zvezo z Dalmacijo kljub trdovratnemu odporu Madjarov.
Nekaj tednov pozneje je bil ministrski predsednik že v položaju, namigniti načelniku kluba, da stoji stvar ugodno.
Tako se je rodila belokranjska železnica ipo spretni izrabi politične konjunkture od strani SLS. S tem so odpadli vsi nesrečni in brezpomembni loikaLnoželcznični načrti in zgradila se je polnovredna glavna proga, ki veže Avstrijo z Dalmacijo in za katero nosi vse stroške država.
To je 'resnična zgodovina belokranjske železnice.
Zaslugo za to delo ima v prvi vrsti SLS, ki si je železnico priborila in postavila ves svoj vpliv na tehtnico za to zgradbo, potem šef vlade Beck, ki sc je pogajal z O,g vi in znal z izredno spretnostjo izposlovati to zvezo kljub silnemu odporu Madjarov, ko* je sedel v ogrskem ministrstvu Fran Košut, glava največjih madjarskih šovinistov.«
Moram reči, da me je ta članek razburil. S Šušteršičem sva bila skupaj pri onem razgovoru z bivšim ministrskim predsednikom B e c k o m , ki je bil odločilen za zgradbo belokranjske železnice. Hvala Bogu, imam dober spomin, predmet pa je bil tako važen, da sem se bil v istini dobro zapomnil skoraj vsako besedo. Da bi pa bil popolnoma varen, sem se tedaj obrnil na Becka ter mu pisal, kakor sledi:
F ure Excellenz!
VVollen es Eure Excellenz niclit ungiitig aufnehmen, wenn ieh mir crlaube, aus ineiner politischen Zuriickgezogenheit liinaus cine ergebene Anfrage an Euer Excellenz zn richten, welche oline mein Verschulden eines gewissen politischen Beigesclimacks niclit entbehrt.
In seiner Pfingstnummer brachte liiimlicli der »Slovenec«, bekannt-licli das Leiborgan cleš llerrn Dr. Šušteršič, einen Leitartikel, in welchcm dic Frage erortert wurde, wessen Verdienst die VVeisskrainerbalm sei? Selbstvcrstiindlich wnrde darili mein Anteil zimi Zustandekommen dieser Bahnverbindung vollkonimen todgesclmiegen, obschon ich seit dem Jalirc 1883 unermiiidlich uncl unablassig an deren Verwirklichung gearbeitet hatte. Nun, ich bin niclit wehleidig und liiitte micli iiber diesen Undnnk
einfach liimveggesetzt. Aber die Darstellung cles »Slovenec« beinhaltet cine Falschung d er historischen Tatsachen. Es wird namlich die Sache so erklart, dass im Jahre 190? unmittelbar vor dem Ausgleich mit Ungarn d er Obrnami des »Slov. Klub« sich bei E. E. eingefunden babe, um im Namen des Klubs die Erklarung abzugeben, dass der Ausgleich auch die Erstellung einer Bahnverbindung mit Dalmatien urni zwar liber Weiss-krain enthalten intisse; solite dem Verlangen keine Folge gegeben werden, so werde der Slov. Klal) dem ganzen Ausgleichswerke den scharfsten und riicksichtslosesten Kampf entgegensetzen. Diesc Drohung babe auf E. E. eingewirkt und unter dieser Pression seien E. E. fur die Balin eingetreten und halten sellie bei den Ausgleicbsverhandlungen auch gliicklich durcli-gesetzt.
Nacb meiner Erinnerung bat sicb die Sacbe wesentlicb anders zu-getragen. Niclit im jahre 1907, sondern b erei 1 s ei n J a h r v o r h e v , wenn icli mich nicbt irre Ende Oktober 1906, batten wir beide, niclit Dr. Šušteršič allein, die Ehre gehabt, bei E. E. vorzuspreclien mul die Balinfrage neuerlich zu movieren. Der Ausgleich stand damals nocli im weiten Felde, wir operierten auch niclit mit Drohungen, die damals wolil etwas verfriiht gewesen wiiren, sondern legten das Hauptgewicht auf die wichtigsten Landes- und Reichsinteressen, welebe hiebei m Frage kommen. Und E. E. selbst waren es, welche im Verlaufe der Unter-redung das erlosende Wort sprachen: »Ich will versuchen, die Weiss-krainerbahn in den Komplex der Ausgleichverhandlungen einzubeziehen!« Diese Erklarung war cine spontane, sie ist nicbt erfolgt miter dem Drucke einer Pression, welche iibrigens speciell damals, \vo nicbt einmal die Wablreform miter sicherem Dache war, kaum angebracht gewesen ware.
Diese Dinge haben sicli meinem Gedachtnisse so tief mul nachhaltig eingepragt, dass ich jeder Zeit bereit ware, selbst mit gericlitliehem Eid die vorstehende Darlegung zu erliarten. Ich fur ineinen Teil war durchaus beruhigt durcli Ilir Versprechen. Es bestiinde nur die ausserst entfernte Moglichkeit, dass Dr. Šušteršič bei einer viel spateren Gelegenheit allein mit E. E. in der oben geschilderten Weise verhandelt biitte. Meinerseits kanu icli angesichts der bestimmten vor mir abgegebenen spontane n Erklarung E. E. selbst diese Moglichkeit n i c h t z u g e b e n.
Und nun erlaube icli mir die ergebene Bitte, E. E. geruhen mir giitigst initzuteilen, ob Sie meinc Version fur richtig halten oder aber die Behauptungen des »Slovenec« als zutreffend erkennen. Icli erbitte mir diese Auskunft zu meiner persbnlichen Beruliigung. Sollten E. E. die Frage diskret beantworten, so verpfande icli mein Manneswort, dass icli niemals die erhaltene Auskunft der Offentlichkeit iibergeben, sondern selbe als streng vertraulich betrachten werde.
Ich hatte mir niemals gestattet, au E. E. mit meinem Anliegen beranzutreten. Aber in meiner politischen Zuriickgezogenheit gedenke icli mit wahrem Vergniigen jener Zeiten, wo es mir gegonnt war, unter Ibnen und Ihrer Fiihrung mit offentlichen Dingen mich zu .befassen. Es sind ' ielleicht keine Unbescheidenheiten, wenn icli mir mitunter einbilde, in manclien Belangen Ihrer Staatspolitik vnn Nutzen gewesen zu sein. Das sehwierige Referat iiber die Verstaatlichung der Nordbahn, manches Detail in der Wablreform und meine Haltung beim Ausgleich stiitzen nicine Auffassung und meine dalmatinisclie Mission spridit dafiir, dass E. E. mich mit Threm Vertrauen beehrt haben.
Diese Reminiszenzen geben mir den Mut, E. E. um die gewiinschte Auskunft zu bitten.
Genelunigen ...	Šuklje.
Odgovor, ki sem ga prejel od barona Betka, je tako zanimiv, da ga tudi priobčim v celoti. Evo ga!
Euer Hochwohlgeboren.	'' JUU iyl4’
Geehrter Herr Hofrat!
Nachdem icli Ilir Schreiben, fiir xvelches ich Ihnen herzlichen Dank wciss, unmittelbar v o v meiner Abreise von Pleuna und Ruckkehr nach Wien crhalten liabe, liess ifch absichtlieh einige Zeit verstreichen, um in Mussestunden ganz in die Erinnerung an vergangene und verklungene Zeiten zu versinken, damit ich Ihnen eine den tatsachlichen Ilergang nach jeder Richtung hin v olistan dig entsprecliende Mitteilung machen kbnne. Da s zu tun bin ich hcute aucli in der Lage, obschon die Angele-genheit, ivelclie Sie besprechen, last 8 Jalire zuriickliegt.
Bei uns in Osterreicli macht ein zuriickgetretener Regierungschef, vorausgesetzt, dass er einiges geleistet hat, redit schlimme Erfahrungen Was bei dieser oder jener Partei Anstoss erregt, wird unbarmherzig kritisiert und was er Gutes geschaffen. das wird ihm wegescamotiert So stelit er dann schliesslich nackt und bloss, durcli die Kritik gegeiselt a Is eine Art politischer Ecce-homo da. Es gehort gesunder Sinu, gutes Gemiit und eine kraftige Innervation dazu, um ein solches Schicksal ruhig zu ertragen. Bei der vorletzten und letzten Delegation habe ich iibrigens begonnen zu zeigen, dass ich noch nicht zu den Todten gehore, fiir das, was ich geschaffen habe, eintreten, auf unbegriindete Kritik nadidriicklich antworten und nebenbei mir auch einige Kritik an den dermaligen Politikern gestatten will. Nach dieser allgcmeinen Bemerkung zur Sachc selbst!
Es ist viel verlangt, dass ich m ich — ich halie keine Detailauf-zeichnungen gefiihrt — auf Einzelheiten meiner 2J4 jahrigcn Regierung \ ve rde voli besiiinen konnen. Tmmerhin glaube ich mich an Ihren und des Herrn Šušteršič Besuch und an das Gesprach liber die dalmatinisehe Eisenbahnverbindung und die Weisslcrainer Anschlussbahnen zu erinnern. Ebenso entsinne ich mich — es ist zxveifelIos der Fali gewesen — dass smvohl von slovenischen, als von dalmatinischen Abgeordneten vom Beginn meiner Ministerprasidentschaft a n bis gegen E n de der Ausgleiclis-verhandlungen mit mir sehr haufig liber diese Angelegenheit gesprochen xv o rde n ist. Ich xvill ohne xveitcres zugeben, dass die beziiglichen Wiin-sclie wiederholt, vielleicht auch in selir nachdriicklichem Ton — die Parlamentier gelien ja nicht iinmer sehr sanft mit dem leitenden Minister um — geaussert worden sind. Wenn aber Dr. Šušteršič oder irgend ein anderer Politiker mit mir in peremptorischem, ja drohendem Ton gesprochen hatte, so xvurde mir dies gexviss in Erinnerung geblieben sein. Und das umsomehr, xvenn es im Jahre 1907 unmittelbar vor dem Aus-gleich mit Ungarn geschehen xviire, weil dieses Vorgehen doch nur die Bedeutung eines rein parteitaktischen Schrittes gehabt hatte. Eine der-artige in ein er Frage von so grosser Tragrveite in 12. Stunde gemachte Demarche hatte nicht mehr die geringste Wirkung auslosen konnen. Aber ich gehe soxveit, gar nicht in Abrede zu stellen, dass vielleicht selbst ein solcher Scliritt mir gegeniiber stattgefunden haben kann. Aber nlle diese Details haben in meiner Erinnerung deshalb keine Spuren zuriick-gelassen, xveil, xvfas immer in dieser Richtung geschehen ist. nicht den leisesten Eindruck auf mich gemacht, niclit die allergeringste Wirkung herx’orgebracht hat, und zwar aus einem sehr einfachen Grunde.
Wie der ganze osterreichisch-iingarische Ausgleich des Jahres 1907 mein ureigenstes Werk ist, so ist dies ganz entschieden auch der Fali in Bezug’ auf die Eisenbahn in Dalmatien und die Herstellung der Weiss-krainer Anschlussbahn. Schon zur Zeit, da ich noch im Ackerbaumini-sterium xvar. liabe ich zum Teil aus ganz anderen, als aus amtlichen Griinden* mich mit den osterreicli-ungarischen Ausgleichsfragen befasst und dah er die ganze Wichtigkeit der Eisenbahnverbindung mit Dalmatien
* Ne pozabimo, da je B e c k takrat bil učitelj prestolonaslednikov »in politicis«!
und (len ga n zen J a miner dieser Frage genau gekannt. Als icli z um Mini-sterprasidenten ernannt und sornit berufen war, die Ausgleichsverhand-lungen mit Ungarn zn fiihren, ist es, olme dass auf mich der geringste Einfluss von irgend einer Seite ausgeiibt worden ware, mein unerschiitter-liclier Entschluss, ja der Gegenstand eines mir selbst abgelegten Scliwures gewesen, unter keiner Bedingung unter einen Ausgleich mit Ungarn meinen Namen zu setzen, wenn darin niclit die Eisenbahnverbindung Dalmatiens nacli osterreichischem Gebiet hiniiber sichergestellt ware. Ich babe in dem entscheidenden Moment diese Forderung Ungarn gegen-tiber erhoben und sie meinen Mitarbeitern als unverriickbare Richtlinie vorgeschrieben. In dem Augenblick, da ich schreibe, stelit mir kein Material zn Gebote, ich glaube aber, dass das was ich Umen hier mitteile, sich audi aus den Protokollen wird erweisen lassen.
In einem Protokoli zimi Ausgleichsinateriale ist bekanntlich die Vereinbarung zwischen den beiden Regierungen liber den Ausbau der Dalmatinci’ Anschlussbahnen festgelegt worden. Die weitere Entwicklung der Dinge bat sich allerdings niclit im Sin ne meiner Intentionen bewegt, denn bekanntlich wurde unter dem Drucke Ungarns die Verhandlung liber die Frage der Dalmatinci' Anschlussbahnen neuerlich in Angriff genommen. Nachdem man andere Trassen in Frwagung gezogen hatte, wurde schliesslich unter Zugrundelegung der schon von mir in Aussicht gefassten Mollinarischen Trasse die Vereinbarung abermals abgeschlossen, allerdings niclit olme dass Ungarn hiefiir und. wie es scheint, audi in Verbindung mit anderen Zusammenhangen das zweite Gcleis auf der Kaschau-Oderbergbalm erhielt, was ich bei der Ausgleichsverhandlung verweigert hatte. um es fiir den niiclisten Ausgleich in Reserve zu be-halten. Der Ausbau der Weisskrainer Bahnen ist noch unter mir im Jahre 1908 legislativ sichergestellt worden.
Das ist der wahre Sachverhalt. Diesen teilc ich Ilinen zunachst mir zu Ihrer vertraulichen Kenntnisnahme mit. Wenn Sie von Ihrein Stand-punkt aus eine Richtigstellung der Augaben des Dr. Šušteršič zwar unter Beniitzung der obigen Darstellung aber unter Berufung auf Ilire eigerie Kenntnis der Sachlage zu machen sich veranlasst sehen wollen, so habe ich darauf keinerlei Einfluss zu nehmen und mochte mir gebeten haben, mich niclit zu nennen, denn ich venneide jede unmittelbare Kontroverse und mochte aucli niclit mittelbar in cine solche hineingezogen werden.
Nacli dem 6. 1. M. bis zum 21. biu ich unweit von Ilinen, namlich in Plenila bei Sachsenfeld in Sudsteiermark. Wenn Ilir Weg Sie dorthin ftilirt und Sie mich besuclien wollen, so werde ich selir erfreut sein, Sie zu sehen. Nur wiirde ich um vorherige — audi telephonische (Sachsenfeld Nr. 1) — Anzeige bitten.
Mit den herzlichšteii Griissen und in freundlicher Erinnerng an vergangene Zeiten ganz Ilir, geehrter Uerr Hofrat,
ergebenster	Milx Vlad. Beck 1. r.
B e c k o v o pismo natančno pojasnuje vprašanje ter vsebu je popolno razveljavljenje onih laži, ki jih je ostudno prilizunstvo hotelo navezati javnemu mnenju v Sloveniji. Sklenil sem, v primerni obliki seznaniti naše ljudstvo z golo istino. Zgodilo se je to dogovorno z mojim sinom Milanom, ki je priobčil o stvari članek v »Slovenskem Narodu«, v katerem je objavil moje pismo. Izrecno naglašam, da sem Milanov članek spoznal stoprav iz »Naroda«, nikakor nisem nanj vplival, docela je last svojega spisatelja. Nisva si bila v političnem pogledu povsem enega mnenja. Saj so očetje in sinovi tudi pri nas Slovencih večkrat zelo diferencirani eden od drugega! V enem pa sva si bila edina: v mržnji proti nizkoti in politični prevari!
šuklje, Spomini.
Moja razkritja v Milanovem članku so se glasila:
»V celem članku »Čigavo delo je Belokranjska železnica«, objavljenem v binkoštni številki »Slovenca« na prvem mestu, se pač nahaja le en stavek, kateri se ujema z resnico. To je začetni stavek dotičnega uvodnika, glaseč se: »Belokranjska železnica je sad in delo različnih komponent in različnih faktorjev, ki so se z mislijo in načrti te železnice bavili.« Ali ta resnica, komaj izgovorjena, je že presedala gospodu piscu. Cela smer njegova gre na to, da vso zaslugo dejansko pripisuje S. L. S. in njenemu načelniku, sedanjemu deželnemu glavarju dr. Šušteršiču.
Da se dožene ta dokaz, trebalo je pač po svoje zasukati dejansko istino, pačiti dejstva, zamolčati in prikrivati, potvarjati in izmišljevati. Podstava temu zavijanju bilo je dvoje povsem napočnih premis. Najprej si gospod člankar privošči trditev, da je zadeva belokranjske železnice »končno prišla do mrtve točke«, iz katere jo je leta 1907. hipoma rešila državniška modrost »Slov. Kluba« in njegovega načelnika. In ugodni moment za to ponujala mu je tedaj aktualna ogrska nagodba, pri kateri je vporabivši dani položaj, z grožnjo, da bo »Slov. Klub« prišel z najhujšim in najbrezobzirnejšim bojem proti nagodbi, v istini dosegel uresničenje toliko zaželjene belokranjske proge.
Temu nasproti lahko dokažem na neovržni način, da baš od leta 1905. počenši se je akcija za belokranjsko železnico začela razvijati zelo ugodno. Ta akcija je bila večinoma v mojih rokah. Misel na lokalno železnico, katero so nam vsiljevali in vtepavali merodajni gospodje v železniškem ministrstvu, sem bil tedaj že opustil, pred očmi mi je bila velika tranzitna proga, ter podal sem se na Hrvatsko, da tam pridobim med hrvatsko javnostjo zaveznike za našo železniško zvezo. Dvakrat, leta 1905. in 1906. stopil sem v stik s parlamentarnimi in narodnogospodarskimi faktorji na Hrvatskem. Zelo sta mi pri tem hodila na roko dva odlična hrvatska prijatelja, tedanji mestni župan zagrebški dr. Milan A m r u š in sedanji narodni zastopnik Cezar A k a č i č. Najprej sem našel zaveznika in sodelavca v karlovškem županu in poslancu dr. B a -njavčiču. Intenzivno sem razpravljal važno to prometno politično zadevo z dr. pl. Tomašičem, kateri mi je takoj pot pripravil do bana grofa P e j a č e v i č a in do njegovega namestnika sekcijskega načelnika C h a v r a k a. Potem sem se podal na Reko, kjer sem o projektu razpravljal z mestnim županom dr. V i o, s predsednikom trgovske zbornice, tovarnarjem S m i t h - M e n n i e r j e m , in z zastopniki paro-brodnih društev »Adria« in »Ungaro-Croata«. Povsod sem bil dobro sprejet, in najboljši dokaz za pomembnost storjenih korakov je bil uvodni članek v »Pester Llovdu«, kateri se je z vso vnemo zaletaval v moje železniške načrte o dvojni zvezi dolenjskih železnic s Karlovcem in Ogulinom ter z vso odločnostjo zatrjeval, da takih zvez nikoli ne bo dopuščala notranja ogrska vlada!
A leto kasneje, ko je že bila na krmilu hrvatska koalicija, podal sem se pozimi znova na Hrvatsko. V Zagrebu sem, vpeljan po dr. Banjav-čiču, stopil v stik z najvažnejšimi hrvatskimi poslanci, od predsednika Medakoviča do Supila, posetil sem dalje zagrebško trgovsko zbornico in druge veljavne faktorje in posrečilo se mi ie, prelomiti dosedanjo apatijo glede te zveze ter zanetiti na Hrvatskem zanimanje za belokranjsko železnico in njeno nadaljevanje do hrvatskega železniškega omrežja.
Ali še v jeseni leta 1905. sem si izmislil poseben način, s kojim sem vprašanje belokranjske železnice hipoma spravil v parlamentarno razpravo. Dne 26. septembra 1905 izročil se je v državni zbornici nujni predlog poslanca Š u k 1 j e t a , dr. Šušteršiča in tovarišev o prekomorskem izseljevanju z Dolenjskega, v kojem so zahtevali nadaljevanje dolenjskih železnic z ene strani do Karlovca, z druge do Ogulina, ter vladi najnujnejše naročali, da nemudoma izdela načrte za te proge ter zasigura njihovo
uresničenje povodom pogajanj o novi nagodbi z ogrsko državo.
Dne 5. oktobra 1905 utemeljeval sem nujnost in obenem meritum svojega predloga v javni seji. V veliko zadoščenje mi je bilo, da se mi je posrečilo za bistvo dotičnega predloga pridobiti enoglasni sklep državnega zbora. Ne poznam nobenega slučaja, da bi bil parlament se sploh kdaj za kako železnico izjavil potom nujnega predloga in brez odsekovega posvetovanja. V tem izrednem slučaju se je to bilo zgodilo in zahteva naša se je mogla odslej opirati na soglasno manifestacijo cele zbornice.
Izrecno pa naglašam, da je nujni ta predlog po svoji celoti kakor po podrobnosti izključno 1) i I moj proizvo d. Ves delež »Slov. Kluba« in njegovega načelnika je bil pri tem, da so gospodje svoje ime postavili na moj koncept.
Koncem leta 1905. sestavil sem bil nov konzorcij za predpriprave k belokranjski železnici. Na moje p r i g o v a r j a n j e pristopil mu je med drugimi tudi g. dr. Šušteršič, na čelo konzorciju pa je stopil znameniti češki rodoljub, stari grof Jan Ilarrach, kateri je svoje slovansko rodoljubje znova obelodanil s tem, da je sijaj svojega imena posodil podjetju, namenjenemu gospodarskemu napredku jugoslovanskih bratov. Pričeli smo izdelovati dokaj natančni generalni projekt. Da je dotično delo v istini bilo za rabo, razvidi se pač najbolj iz tega, da ga nam je vlada odkupila za isto vsoto, katero je konzorcij moral plačati svoji stavbinski tvrdki.
To tedaj so gola, neovržna dejstva, katera so se vršila v dobi od leta 1905. do 1907. Sedaj pa naj še kdo trdi, da j e leta 1907. belokranjska železnica bila obtičala »na mrtvi točki« !
V očigled tem neoporečnim dejstvom člankar »Slovenčev« ni bil niti v najmanjši zadregi. Ovreči jih ni mogel, zanikati tudi ne, torej jih je prostodušno — zamolčal. Ali pri pozitivnem delu njegove razprave mu je odreklo preprosto to sredstvo. Zasluge »Slov. Kluba« in njegovega načelnika moral je le dokazati, vsaj naštevati. In tu si je izmislil pripovedko o onem znamenitem razgovoru, v ko jem je leta 1907. pred nagodbo dr. Šušteršič zagrozil ministrskemu predsedniku 5najhujši in najbrczobzirnejši boj« proti nagodbinskemu operatu, ako ne bi isti obsegel tudi belokranjsko železnico.
Lepo se to glasi, uprav drainatiški, in vendar je — preprosta navadna izmišljotina I Kako je bilo v istini?
Res je, da je dr. Šušteršič imel poseben prej napovedan razgovor o belokranjski železnici z baronom Reckom, a ne leta 1907., temveč že dne 28. oktobra leta 1906. A ni ga imel sam, temveč sou deležnik tega razgovora sem bil jaz. Mimogrede omenjeno, daje že moja prisotnost nek migljaj, s katere strani se Je sprožila misel na to konferenco. Tisti, kateri so prešinjeni legendarne Ponižnosti in deviške sramežljivosti, s kojo se odlikuje sedanji g. deželni glavar, bodo pač uverjeni, da je on naprosil svojega tovariša za spremstvo. Oni pa, kateri vendar še nekako dvomijo o teh značilnih lastnostili voditelja S. L. S., utegnejo le sklepati, da je bila stvar narobe ter da je Poslanec Š n k 1 j e predlagal razgovor in privabil klubovega načelnika k posetu pri baronu Recku.
Sicer temu etiketnemu vprašanju ne pripisujem posebne važnosti. Ali vso pozornost obračam na čas tega razgovora, na letno številko. Sestanek se je namreč vršil 28. oktobra leta 1906., torej ob času, ko se definitivna sklepna pogajanja o ogrski nagodbi še zdavna niso pričela, d o č i m j e takrat nad dunajskim parlamentom še visel P e r c š e n i problem volilne refor m e. V svojih spretnih rokah J° je držal ministrski predsednik in le političen bedak bi mogel v taki, ,,fld vse kritični dobi, naskočiti vodilnega državnika ter mu postaviti revolver na prsi, češ: »belokranjsko železnico ali pa poraz nagodbe in
s tem poraz in pogin tvojega ministrovanja!« Političen bedak pa dr. Šušteršič vsaj do zadnjega časa nikoli ni bil!
In tako se je bil vršil naš razgovor v najlepšem miru, brez vsake grožnje, brez Žale besede, zgolj stvarno in umirjeno. Dokazavala sva s stvarnimi argumenti absolutno potrebo te železnične zveze ter obenem naglašala njeno znamenitost za najvažnejše interese celokupne države. A naših dokazil pri baronu Becku niti ni trebalo. Z najboljše strani sem znal, da je modri ta državnik, takoj, ko je stopil kabinetu na čelo, bil sklenil doseči železnično zvezo z Dalmacijo. In tako je tudi ta dan, dne 28. oktobra 1906, tekom razprave povsem neprisiljen, »sna sponte et nulla cogente necessitate« izustil odrešilno besedo: »M cine JI er r en. ic h w i 11 versuchen, d i e W e is skrainerbahn in d en K o m p 1 e x d e r A u s g 1 e i c h s f r a g e n einzubeziehen !« S to obljubo se je zavezal. Bil je dovolj moža, da nanjo ni pozabil, in dovolj spreten državnik, da je navzlic ogrskemu odporu rešil dano obljubo in prodrl z našo železnico.
To j e nasproti »Slovenčevemu« zavijanju in pačenju zgodovinske resnice prava in gola istina. A k o se ne verjame mojim besedam, imam zanje na razpolago n e o v r ž n e sodne dokaze.
Dolgo sem odlašal, preden sem se odločil načrtati, in tebi. Milane, v porabo izročiti istinito zgodovino rojstva belokranjske železnice, ter s tem razpršiti legendo, izumljeno iz politiških nagibov od strani izvestne gospode. Zakaj to odlašanje?
Čakal sem in čakal, da se oglasi tedanji moj tovariš, sedaj naslednik moj v deželnem glavarstvu vojvodine Kranjske. Od njega sem pričakoval, da bode sam popravil »Slovenčeve« zmote in preprečil ljudsko prevaro. Pred očmi mi je bil sijajni ugled visokega dostojanstva deželnega glavarja, pomislil sem, da v dolgi vrsti njegovih prednikov nikoli ni bilo dobiti ne političnih glumačev, niti varalic naroda.
Čakal sem, a do današnjega dne nisem dočakal prepotrebne glavarjeve izjave!«
Nobenega dvoma ni, moja razkritja v tem članku bi v vsaki drugi dobi vzbujala veliko zanimanje ter dala povod obširni polemiki! Ali članek mojega sina je bil priobčen 18. julija 1914 in — pet dni kasneje, 23. julija j e bil izročen avstrijski u 11 i m a t u m v B e 1 g r a d u ! Začetek je to bil največji vojni, najhujšemu klanju, kar ga pozna svetovna zgodovina! Naravno, da so tedaj misli vseh narodov, tudi slovenskega bile obrnjene na mnogo važnejše reči ter da slovensko javno mnenje ni imelo ne časa. niti zanimanja se brigati za sproženo kontroverzo med bivšim in med aktivnim deželnim glavarjem vojvodine Kranjske!
In sedaj zopet nazaj, po kronologičnem redu v 1. 1906-7!
XXV. poglavje.
V deželnem dvorcu.
Zgodovina belokranjske železnice je poglavje zase; nisem je maral presekati, torej sem moral ž njim poseči dokaj dalje ter sem zašel že v 1. 1914, v dobo neposredno pred izbruhom svetovne vojne. Moram torej zopet nazaj, v kronologično vrsto, v I. 1906-7, v dobo, ko se je nam posrečilo, s Kranjskega odpraviti tako nevarnega protivnika SLS, da nevarnega protivnika vsemu Slovenstvu, kakor je bil daroviti baron H e i n.
Takrat me je strankino vodstvo pozvalo, naj se oglasim za izpraznjeno mesto deželnega poslanca za kmetske občine Kočevje-Ribnica. Umrl je bil šegavonavihani stari Primož Pakiž in lan. 1906 bil sem z izdatno večino dasi po hudem boju izvoljen Proti sodraškemu Drobniču. V tej volivni borbi so soglasno Proti meni nastopili nemški Kočevarji; še sedaj hranim lepak, s katerim se je kočevski kmet mobiliziral zoper — graščaka Šukljeta. Oglejte si ga na strani 102!
A nisem se dolgo šopiril na poslanskem sedežu v novi deželni sobani! Na Dunaju smo dosegli, da je vlada predložila novelo k zakonu o volivnem redu, pohlevno novelico, ki je par glasov Pridejala itak skrajno pristriženim kmetskim občinam ter poleg toga še volivnemu okraju Ljubljansko mesto pridružila nekaj Predkrajev kakor Moste, Vič itd. Odgovor narodnopredne stranke na to vladno predlogo je bil — muzikaličen! Ne vem, kdo izmed nasprotnih poslancev je iztuhtal to genijalno potezo, pod devizo naprednjaštva« upirati se razširjenju volivne pravice, upirati se celo s hrupno obstrukcijo — dejstvo je, da so ves dan 2. aprila 1906 v novem deželnem dvorcu peli kravji zvonec »burovž« in činele, gramofon in trobenta, turški boben in avtomobilska »hupa«. Čudno je bilo videti priletne čestitljive gospode kakor Petra Grasselli-a v potu svojega obraza vihteti ragljo, dr. Majarona zvoniti s kravjim zvoncem, (ločim je mladi kranjski župan Pirc zaplezal« na trobenti in mestni župan ljubljanski Ivan Hribar Vrtil pristno »lajno« mesto svoje navadne politične!
Koncert je trajal ves ljubi dan: »klerikalna« levica se je izborno zabavala in sama začela uganjati burke s svojimi malo-sPretnimi nasprotniki. Ob 8 zvečer šele je bil konec muzikalni Predstavi. Ali so se pač zavedali »narodno-napredni« glasbeniki, 'la so s svojim počenjanjem tisti dan neizmerno škodovali svoji Wni stvari?
Der unerbitterilche Tod hat unseren geiiebten Abgeordneten Primtis Pakiž hinweggera$it. Are.4. Janner 1906 baben wir ciaen ihm vvtirdigen Machfolger zu wahlen, der uns im Landtage vertreten soli.
Wem sollen’ wir unser Vertrauen schenken? Es vverden sich unzwelfelhaft Kandidaten melden.' Den aufgekiarten Bauem vvird die Wahl nicht echwer fallen, wir sirtd einig daruber, dafi unser Abgeordneter aus unserer Mitte genommen, daB er selbst Bauer sein soli. Das ist vollkommen gerecht und einleuchtend. Der GroBgrundbesitzer wird von GroOgrund-besltzem, die Beamtenschait von Beamten, die Geistiiehkeit von Geistlichen, der Gewerbestand von Gewerbetrei-benden vertreten usw. Der Arbeiterstand gibt sich alle MBhe, in den verschiedenen Vertretungskčrpern eine ent-sprecbende Vertretung zu haben. Es ist daher etvvas SelbstverstSndliclies, daB
Bauern am bestea and kriftigsien durch Baaern vertreten werden.
Der Landtag ist ftir uns Bauern die wichtigste Festung. Im Landtage wird tiber unser Schicksal, tiber unserc wichtigstcn vvirtschafiiichen Intcressen cntschieden. Wir mtissen daher Manner in den Landtag senden, welche ussei*« !nteres«c=T wahritebmen und fcraftigst vertreten werdcn.
Im Landtage vvird der ganze Bauemstand durch 16, die tibrigen Stande, vvelche die Minderheit bilden, durch 21 Abgeord-nete vertreten. Schon dlesc Verteilur.g der Mandate ist ungerecht. Allein noch trauriger ist es, daB sich unter den 16 Abgeordneten nur einige dem Bauernslande angehtirige Manner befinden und daB selbst diesen von Parteiftihrem die Hande gebanden werden, so dati sie sich nicht nach eigener Oberzeugung und gcvvissenhaft unserer bauerlichen Interessen annehmen kOnnen. Sie vverden von verschiedenen tmberufenen Voiksbegluckem, vvelche in der Politik nur auf ihren eigenen Vorteil bedacht sind, zu unserem Schaden terrorisiert. Wirtschattliche Interessen vverden haufig durch vom Baume gebrochene Streitigkeiten, vvomit sich unwQrriige Vertreter auf unsere Kosten unterhaiten, hintangehalten, anstatt mit Ruhe und Ernst auf die Verbesserung unserer traurigen Lage bedacht zu sein.
Einzelne, ja ganze Familien verlassen aus Elend tagtaglich haufenvveise ihre geliebte Heimat und Gbersiedeln in Ungewitiheit dartiber, was ihnen die Zukunft bringen werde, viclleicht auf immer in ferne Lander. Greise, Frauen und Kinder zittern vor Hunger und Kalte bel leerer Schttssel und vcrursachen haufig Sorgen ihren Heimatsgemeinden. Hiezu kommt noch der empfindliche Mangel an landvvirtschartlichen Arbeitern.
So sieht unsere Lage aus. Auf der anderen Seite sehen \vir dagegen jene, vvelche als Leitsterne verehrt vverden, in prSchtigen Palasten etn tippiges Leben ftihren. Sie ervverben grotie Besitzungen zum VergnOgen, kleiden sich in Samt und Seide, wšhrend eine ehrllche und arbeitsame Bauerin oft der Windem entbehrt, in vvelche sie ihr unglackliches Kind einvvickein kOnnte.
Dočh wir vvollen dieses Elend nicht vveiter schildem. So darf es nicht vveiler gehen, wir miissen retten, was sich retten latit. Auch der Bauemstand mu6 sich seine Rechte crkampfen. Wir vvarcn ruhig und demtltig vvie die LSmmer. Dies muti anders vverden. In Eintracht und gegenseitiger Achtung und Lic-be vvollen wir alle mutig ftir unsere Rechte in den Wahlkampf treten. Unsere Waffen seien die Walilzettel. Zeigen wir anderen Standen im Lande, dati auch der Bauer noch lebe, daB er sich seiner Rechte bewuBt sei und dati er dieselben laut und cntschieden fordert. Wir vverden die Bauernfahne hochhalten mit dem Bewutitsein, dati dieselbe den krafiigen Bauernhanden nicht mehr entrissen werde. Diesc Fahne Ubergeben wlr in die Bande eines ehriichen und charaktervoilen Bauern in der vollsten Oberzeugung, daB er sie tapfer schotzen und uns im weiteren Kampfe vorantragen vverde.
Der Mann, der die Bauernfahne tragen soli, ist unser-geschatzter Bcsitzer und Wirt
Georg Drobnič
in Soderšič.
Dieser Mann, der tiber 20 jahre als Btirgermeister, StraBenobmann und Mitglied verschiedener anderer Vertretungen unter den Bauem und ftir dieselben tatig vvar, ist gevviti reich an Erfahmngcn und kennt genau unser Wo"nl und VVeh. Er hat die bauer-iichen Interessen stets vvacker vertreten und ist den Hilfesuchenden bercitwil!igst mit Rat und Tat an die Band gegangen. Stcis lieti er sich von Wahrheit und Gerechtigkeit leiten und mutite in der Gemeinde auch viel Bitteres crduldcn. Er kennt unsere Be-dtirfnisse besser vvie irgend jemand und ist unseres Vertrauens vvtirdig. Er ist ein Bauemsohn und lebte stets unicr Bauem, allein er envarb sich durch eisernen FleiB soviel Kcnntnisse und Erfdhrung, daB er manchem „Gebildeten" als Muster dienen kOnnte. Wir kdnnen daher am 4. Janner 1906 getrost unsere Stimmen auf Berrn Georg Drobnič vereinigen.
Um das Mandat bevvirbt sich auch der Bofrat Suklje. Dieser Berr lebt im Ruhestande und bezieht eine Pension »on 12.000 K jahrlich. Er hat in der Politik auch ein Schloti verdienL Zu seinem Vergntigen befreibt er den Šport eines Reichsrats-abgeordneten und strebt jetzt auch ein Landtagsmandat an, um sich dadurch in den vvarmen Stuhl des Landeshauptmannes zu setzen. Als seinerzeitiger Vertreter der Unterkrainer Stadte und Markte war er cin enischiedener Gcgner der bauerlichen Interessen, vvas er bel der Verteilung der Eisenbahnstationen auf der Strecke Grotilupp-Gottschee deutlich bevviesen. Nachdem ihn die stadtischen Wflhler aufs Trockene gestellt haben, vvill er sich tms Bauern als Abgeordneler aufdrangen, obvvohl er frtiher stets unser>Gegner vvar und in erster Linle und mit groBer Geschicklichkeit seine eigenen Interessen vertreten hat.
Hofrat Šukhe arbeitet gerade in letzterer Zeii vvieder gegen unsere Interessen. Er beftirvvortet mit grotiem Eifer die Ver-langerung der tlnterkrainer Eisenbahn von Rudolfswert aus načh Kroatien; vvaluend wit die VerlSngeiHing der Cottscheer Strecke nach Kroatien anstreben und ansireben mtissen. Er lebt nicht unter uns und kennt unsere Verbaltnisse und Bedtirfnisse nicht, wir kčnnen zu ihm kein Vertrauen haben.
W8hler! Wann haben hohe Beamte einen Bauem zu ihrem Vertreter gevvahlt? Wir glauben: nietnals! Es wšre traurig ftir unseren Bezirk, wenn wir nicht einen einzigen Mann in unserer Mitte hatten, der zu einem Abgeordneten fahig vvare. Unsere
tin$ Bauern soli etn Bauer vertreten!
Lassen wir uns von niemandem tiberreden und irrefčhren. erscheinen wir am 4. JSnner 1806 vollzahlig bel der Wahl und geben wir einhellig unsere Stimmen ab ftir
Georg Drobnič von Soderšič!
Im Monate Dezember 1905.
Vereinigter Wahlausschuss.
Dnevi deželne uprave pod koalicijo naprednjakov in Nemcev so bili šteti, nove volitve so se razpisale. Šlo je za to, da zopet kandidujem v deželni zbor in sicer v onem okraju, kjer sem bil leto prej soglasno izvoljen v državni zbor. Toda sedaj ni šlo tako gladko! Nepričakovano se je dvignila močna opozicija in to baš radi stvari, s katero sem se najbolj ponašal, ki sem jo smatral za največjo svojo zaslugo, radi belokranjske železnice.
Nastalo je namreč vprašanje radi trasne proge. Železniška gradbena direkcija je hotela sprva od projektovane postaje na Semiču na levo naravnost v Metliko, dočim bi se stranska proga odcepila na Črnomelj. Še danes mislim, da bi bila ta rešitev najbolj primerna. Ne glede na to, da se na semiškem pobočju da proga mnogo bolje izpeljati, imata Metlika in Črnomelj isto morsko višino, s semiške točke sta tedaj enako razdal jena. Vedno sem smatral progo Ljubljana—Metlika—Karlovec za glavno železnico; tu pa mora biti glavno načelo zvezati izhodišče in končno točko po najkrajši progi, danes pa se vozi cela razdalja med Črnomljem in Metliko, torej 16 km čisto Po nepotrebnem, čisto zastonj, kar podaljšuje in podražuje železniško vožnjo. Sicer pa bi bili Črnomaljci pri tej progi bržkone celo na boljem. Odcepek do Črnomlja bi se sam porival Proti Ogulinu in prav verjetno je, da bi se danes že vozili v Dalmacijo preko Vinice mesto po velikem ovinku preko Karlovca. Toda če gre za železniške varijante, si nasprotujejo zasebni interesi v toliki meri, da niti sam Bog ne bi mogel zadovoljiti vseh interesentov. In med Črnomljem in Metliko obstaja stara rivaliteta. Ker so me Črnomaljci po izviru moje rodbine imeli za naravnega pristaša Metličanov, se je razpasel proti moji izvolitvi resen odpor in moja kandidatura je bila vsled te nesrečne železniške kontroverze tem bolj ogrožena, ker razpolagajo Črnomaljci z večino glasov.
Baš ob tem času sem zbolel na dan sv. Treh kraljev na hudi influenci. Še nisem bil popolnoma okreval, ko mi piše dr. Šušteršič, da je moja izvolitev v Belokrajini zelo dvomljiva ter da bi bilo morda v strankinem interesu, ako ne bi vzdržal svoje kandidature. Daši užaljen od te nehvaležnosti po vsem, kar sem bil storil in dosegel za svoj okraj, sem vendar takoj odgovoril, da ne bom delal nobenih težav strankinemu vodstvu ter tedaj umaknem svojo kandidaturo, ki sicer še nikjer ni bila Proglašena.
Tako je »Slovenec« 27. januarja 1908 mogel javiti, — polagoma se je že razvnelo volivno gibanje — da sem težko bolan jm influenci, da so pljuča hudo inficirana, da moram v južne kraje ter se vsled tega branim deželnozborskega mandata.
A zopet presenečenje! Stanoval sem tedaj s svojo ženo pri zetu dr. D e r n o v š e k u v Hackingu v čedni vili tik cesarskega divnjaka v Lainzu prav na skrajni periferiji dunajskega
mesta. Par dni po »Slovenčevi« izjavi sem debelo gledal, ko me počastita s svojim obiskom navzlic pustemu zimskemu vremenu — gospod in gospa dr. Šušteršič. Prineseta mi vest, da se je položaj v črnomaljskem okraju zopet spremenil in sicer se je vršil prevrat meni v prid. Vsled tega me je šef stranke nujno prosil, naj vendar vzdržim svojo kandidaturo. Potem me povabi za trenutek v sosedno sobo ter mi naznani, da bi za slučaj svoje izvolitve moral prevzeti mesto deželnega glavar j a. Odgovorim mu, da se čutim sposobnega za to funkcijo, toda izrecno sem naglašal, da z ozirom na pohabljeno svoje zdravje z volivno agitacijo nočem ničesar imeti opraviti. Ako sem izvoljen, sem stranki na razpolago tudi kot deželni glavar, toda za mandat ne bom ganil niti z mezincem. Segla sva si v roke, dogovor je bil sklenjen. Tn 8. februarja je »Slovenec« prinesel vest, da se je »posredovanju dr. Šušteršiča posrečilo, pripraviti g. Šukljeta, da se je SLS dal na razpolago za deželno-zborsko kandidaturo«.
Odšel sem s soprogo na brionske otoke in v njih bujni krasoti sem hitro ozdravel. Med tem časom je razsajala po Belokrajni srdita volivna borba. Naprednjaki so postavili protikandidatom gradaškega poštarja Mazelleta. Na vse pretege so se trudili, da mi izpulijo deželnozborski mandat. Celo poseben list so si privoščili, izdajali so »Belokranjca«. Seveda izbirčni niso bili v svojih bojnih sredstvih. Saj je stara istina, da kandidatu ni treba posebne priprave za velikonočno spoved: tako natančno in skrbno mu nasprotniki pretipljejo vest! Žal, da so se posluževali tudi obrekovanja! Tako so vrgli med belokranjske rojake grdo laž, da sem si bil kot poročevalec za podržavljen je Severne železnice zaslužil »težke tisočake«! A vse skupaj ni nič pomagalo. Pri volitvi dne 21. februarja sem prodrl z 924 glasovi proti Mazelletu, ki jih je dobil le 696. Vest o svoji izvolitvi sem prejel na Brionih, zahvalne brzojavke so bile edini trud in trošek, kar mi jih je provzročila belokranjska volivna borba.
Zdrav sem se vrnil na Dunaj k državnozborskemu zasedanju. A pred vsem je trebalo, novo izbranemu kranjskemu deželnemu zboru preskrbeti delazmožnost. Posredoval je med našimi strankami tedanji ministrski predsednik baron B e c k. V njegovem salonu smo se zbrali zastopniki obeh narodnih strank. Razgovora so se udeležili od vlade B e c k in minister notranjih zadev baron Bienerth, od slovenske ljudske stranke Šušteršič in jaz, dočim je narodnonapredno stranko zastopal dr. Trii-1 e r. Debato sem — ako me spomin ne vara — otvoril jaz. Namenoma, z ozirom na Trillerjevo mentaliteto, sem se zaganjal v volivni privilegij kranjskih veleposestnikov, češ utemeljuje se njih predpravica s stalnostjo zgodovinskega posestva, dočim se kranjska veleposestva zlasti v zadnjem času kar trkljajo iz ene roke v drugo. Toda tu me prekine ministrski predsednik
s precizno izjavo, da mora ostati predpravica veleposestva izven diskusije. Prešel sem tedaj na ostalo tvarino, vendar sem s svojim naskokom na privilegij veleposestnikov vsekako ugodno vplival na Trillerjevo razpoloženje. Razprava je bila povsem mirna in dostojna, oči vidno je prevladala pri vseh strankah odkrita želja, priti do povoljnega uspeha.
Iz debate neko zanimivo epizodo!
Pri razgovoru v ministrskem salonu je hotel namreč d r. Triller spraviti med mirovne pogoje tudi izboljšanje kranjskih učiteljskih plač, katere so takrat v istini bile sramotno nizke. Ali sredi njegovega govora ga prestriže B e c k z opazko: Oprostite, g. doktor, toda jaz sem star praktik ter kot tak Vam povem, da je še vsaka stranka crknila, ki se je spečala z učitelji!« Glasen smeh, Triller se je smejal z nami in umaknil dotični predlog.
Dosegla se je načelna poravnava glede volivne reforme. V prijateljskem pogovoru je odšla naša trojica v bližnjo, nekdaj znamenito kavarno Pucher na »Kohlmarktu« ter sva se ločila od dr. Trillerja kot dobra prijatelja.
Ali navzlic temu, da so bile pri Becku sklenjeni preli-minarji poravnave, sva si bila s Šušteršičem na jasnem, da še niso pod varno streho, dokler jih ne potrdi deželni zbor. Morala sva tedaj pred vsem doseči nujno sklicanje deželnega zbora, imenovanje deželnega glavarja, konštituiranje in izvolitev deželnega odbora. Iz kavarne sva se v takih razgovorih podala na Šusteršičevo stanovanje v »Schottenhofu«. Tudi pri tej priliki se je dr. Šušteršič izkazal kot zelo premeten in skrajno energičen parlamentarni taktik. Oba sva znala, da je bila za peto uro popoldne sklicana seja ministrskega sveta. Navzlic temu je Šušteršič v sejo poslal ministrskemu predsedniku pisemce, da morava midva še tisti dan nujno govoriti ž njim. In glej, odgovor se je glasil, da naj prideva takoj! Udereva torej v ministrski svet, seja se prekine, zopet sedeva z B e c k o m in notranjim ministrom B i e n e r t h o m v salonu. Pojasnila sva gospodoma, da je nujno potreba takoj sklicati deželni zbor. Prodrla sva, vse se je natančno dogovorilo in midva jo zopet kreneva skozi ministrsko posvetovalnico, kjer so naju ostali ministri obsipali z vprašanji, ali sva se pač zedinila z baronom B e c k o m ?
Dva dni kasneje, marca 1908, je že uradna »Wiener Zeitung« Javila moje imenovanje deželnim glavarjem in bar. Lichten-b e r g o v o mojim namestnikom.
Nastopil sem to častno mesto, v svesti si, da sem kos izročeni mi težki nalogi. Dobro sem poznal deželo Kranjsko, poznal želje m potrebe njenega prebivalstva. Znano mi je bilo deželno gospodarstvo, saj sem bil dokaj let finančni referent v deželnem zboru in deželni proračun je bil dobil vnanjo obliko in mnogo notranje vsebine baš pod mojim poročevalstvom. Vešč sem bil
tudi uprave; poznal sem temeljito državno upravo z vsemi njenimi hibami in nedostatki, njeno okornostjo in pedanterijo, vedel sem tedaj, kako treba napraviti bolje. Dobra šola v tem pogledu je bilo zame dejstvo, da sem bil šest let samostojni načelnik druge instance, tako zanimivega urada kakor je bila centralna direkcija šolskoknjižnih zalog. In deželni zbor? Star parlamentarec sem bil, izvežban v kodifikaciji zakonov, dobro izurjen tudi v uporabi pravilnega reda ter kos parlamentarnim nevihtam. V domači politiki pa sem bil pač zvesto vdan načelom SLS, toda nisem bil noben fanatičen strankar in nikoli nisem hotel uničiti rojaka, ako je bil drugih svetovnih nazorov kakor jaz. Je-1 i tedaj bilo »preveč, ako sem svojo kvalifikacijo za deželno glavarstvo a priori smatral kot dokaj povoljno?
25. marca sem prišel z Dunaja v Ljubljano, dan kasneje sem prevzel uradne posle. Otvoritvena seja deželnega zbora se je vršila 27. marca. Moj nastop kot deželni glavar in deželno-zborski predsednik je pozdravila stranka z burnimi ovacijami, programni moj govor je bil sprejet od pristašev z glasnim odobravanjem, z vidnim zadovoljstvom od nasprotnikov.
Še v isti seji so izročili dr. Šušteršič, baron S c h w e -gel in dr. Tavčar nujni predlog, naj se razširi volivna pravica za deželni zbor; izvoli se naj odsek 12 članov, kateri naj izdela dotično zakonsko predlogo. Nujnost je utemeljeval Šušteršič, bila je soglasno sprejeta. Sigurno je SLS dosegla velik političen uspeh in po vsej pravici je mogel »Slovenec« v številki z 28. marcem zmagoslavno zaklicati:	»Stari pakt med
liberalci in Nemčije razbit, Hribarja j e bur-j a vzela!«
Morda je tu najboljša prilika, ogledati in oceniti deželni parlament. Vsekako je bila SLS nele najmočnejša stranka v deželni sobani, temveč prevagovala je tudi po talentih in duševnih potencah. Njih vodilne može Šušteršiča in Kreka sem že narisal v enem prejšnjih poglavij; isfotako sem že ocen jal J o s. vit. Pogačnika in Naceta Žitnika, preostaja mi še naslikati prezanimivo prikazen dr. E v g. Lam-peta. Vsekako mož izredne darovitosti! Truplo majhno in čokato, ena noga pohabljena, menda vsled nesrečnega padca v otroških letih, na krepko razvitem zgornjem telesu čudovito lepa glava, izrezana kakor rimska kameja. Dokaj sveta je bil videl, mnogo znal, ob enem bil govornik in organizator. Toda vendar •—• kak razloček med E v g. L a m p e t o m in idealnim Jan. Ev. Krekom! Lampe je bil samosilnik, skozinskoz! avtokratična narava, brezobziren in strasten v svojih metodah, fanatičen v svojih namerah. Čudna zmes vzornih in pogubnih lastnosti!
O ostalih poslancih le toliko, da je bilo med njimi kljub vsej preprostosti vendar veliko razsodnosti in porabnosti. Dekan Lavrenčič, uglajen in moder mož, župnika Piber in Hladnik.
praktična gospodarja, ,Mandel j, trezen presojevalec finančni li vprašanj in stvaren govornik. Skoraj bi pozabil »očka« F o v -seta, ki je v poljedelskem ministrstvu kakor tudi med agrarnimi veljaki dunajskega parlamenta bil na glasu izrednega strokovnjaka. Tudi med kmetskimi poslanci presenetljivo veliko »brihtnosti«. Smelo se more reči, da SLS nikoli več ni bila tako bogato obdarjena s talenti in delavnimi silami nego v deželno-zborskem zasedanju 1. 1908., ki se je vršilo pod mojim predsedstvom!
Drugi dve stranki v deželni zbornici, narodnonapredna in nemška, sta tudi v kvalitativnem pogledu daleč zaostajali za SLS. Pač je »napredna« razpolagala z .blestečim govornikom, dr. Ivanom Tavčarjem, ki je učinkoval na poslušavce sedaj s polnodonečim patosom, sedaj z osoljenim dovtipom, toda nedostajalo mu je političnega koncepta, sploh nikoli ni bil politik. Imeli so spretnega debaterja dr. Trillerja, izkušenega narodnega ekonoma tovarnarja Lenarčiča", ali manjkalo je zastopnikom preperelega liberalizma velikih idej, modernega čutstva, kateremu se je na široko odpirala vzpre-jemljiva Krekova duša. V stvarnem pogledu so »klerikalci« vsekako dokaj nadkriljevali svoje protivnike iz napredlijaškega tabora.
Isto je bilo z Nemci. Pač je bil tam še »gorjanska prevzvi-šenost« baron Joža S c h w e g e 1, gotovo ena najznamenitejših političnih osebnosti, kar jih je imela stara Avstrija, toda poznala se mu je že visoka starost in menda je tudi zavratna bolezen, kateri je šest let kasneje podlegel ta gorenjski hrast, že raztezala svoje kremplje po njem. Ožji njegovi tovariši ga sicer niso nič kaj preveč ljubili, toda običajno so se podvrgli njegovi duševni premoči. Ker je bil Schvvegel čestokrat bolan, je vodil nemško krdelo Jos. grof B a r b o , prikupijiv in razsoden mož, potomec stare benečanske rodbine, katera je bila že v XV. stol. krščanstva dala papeža; starega lisjaka Schwegla pač ni mogel nadomestiti. V tem klubu je igral neko vlogo tudi dr. Eger, kočevski poslanec, vodja kranjskih »narodnih« Nemcev, dostojen človek, kot govornik in politik prav srednje vrste. In ostali gospodje veleposestniki? Vsi zelo dostojni, nekateri dokaj daroviti, kakor n. pr. plem. Schollmayr in izumitelj baron Codelli, v političnem pogledu pa vsi več ali manj nedolžni.
Da bi govoril v slogu »Novic« blaženega »očeta« »B 1 e i -e i s a, bi moral reči, da je v tedanjem deželnem zboru vsekako »zvonec nosila« slovenska ljudska stranka!
Prva in poglavitna naloga je bila deželnemu zboru votivna reforma. Ker me je stvar silno zanimala, sem se Posluževal svoje glavarske pravice ter sem prisostvoval dotični razpravi. Zastopniki narodnonapredne stranke so kolikor toliko branili svoje interese, toda dokazali so pri tej priliki veliko
taktično nerodnost. Kako spretno je S c h w e g e 1 umel zavarovati koristi veleposestva! Da ne hi bila prišla svetovna vojna in ž njo vesoljni prevrat, kateri je odnesel še druge sile nego je bilo kranjsko veleposestvo, bi menda izvoljenci njegovi še danes sedeli v svoji privilegovani kuriji. A naprednjaki«! Vdali so se svojim nasprotnikom na milost in nemilost v slepi veri na prazne besede in mile obljube tako prefriganega pogodbenika kakor je bil Šušteršič! Hoteli so si osigurati določbo, da gre v mestni kuriji volivna pravica le krajnim, a ne politič-n i m občinam. Njih zahteva je bila povsem opravičena, torej so jo morali predlagati jasno in precizno v besedilu deželnega volivnega reda. Da so to storili, brezdvomno bi se jim tedaj bilo ugodilo, ali zanemarili so to previdnost, zadovoljili so se s praznimi besedami dr. Šušteršiča in prav kmalu so na lastni koži občutiti, koliko v politiki velja — opreznost!
Na kaki podlagi je bil sklenjen sporazum? Dosedanje vo-livne kurije ostanejo, pridruži se jim pa četrta kurija, ki s splošno volivno pravico izvoli' v deželni zbor 11 poslancev, izmed teli enega za mesto Ljubljano. Poleg tega se v mestni kuriji pomnoži število zastopnikov ljubljanskega mesta od dva na štiri ter Ljubljana razdeli na dva volivna okraja, precej enaka po številu prebivalcev in davčni moči. Kočevsko mesto postane samo zase volivni okraj. Kurija veleposestva se je trdno zasidrala, kajti s § 58. dež. reda se določa, da treba za spremembo dež. reda prisotnosti vsaj treh četrtin vseh poslancev in pritrditve vsaj dveh tretjin navzočih poslancev. Izgledalo je torej, da je s to določbo petrificirana predpravica veleposestnikov, toda — prišla je svetovna vojna ter z eno črto izbrisala vse privilegije!
Ustavni odsek je soglasno sprejel te spremembe, navzlic temu je bila razprava v zbornici dokaj burna. Pri glasovanju pa se je pokazalo, da ni nobene discipline v narodnonaprednem klubu. Očividno se klub ni strinjal s popustljivostjo vodstva. Večinoma so v nadrobni debati le odsekovi člani dr. T a v č a r , dr. Triller in Plantan glasovali za odsekove predloge, dočirn so jih ostali klubovi člani pustili na cedilu ter oddajali svoje glasove »contra«.
Vendar so odsekovi predlogi obveljali s kvalificirano večino. Ko sem proglasil ta sklep, je zadonelo viharno odobravanje s strani SLS. Kako tudi ne? Saj jej je bila s tem zagotovljena absolutna večina in za vedno je bila odstranjena možnost, da bi se še kdaj ustanovila nadvlada združenih »naprednjakov« in nemških graščakov.
Po končanem izrednem zasedanju deželnega zbora sem se takoj podal na delo. Pred vsem sem hotel zboljšati promet in prometna sredstva v onih pokrajinah, katere so bile dosihmal zanemarjene v tem pogledu. Torej na jugozapad kranjske de-
žele! Seboj sem vzel stavbnega svetnika A ji t. Klinarja in prezidijalnega tajnika Ivana Škarjo, oba odlična uradnika. Naše študijsko potovanje je šlo iz Črnomlja čez Tančjo goro v Stari trg nad Poljanami, v ta povsem zapuščen in vendar tako zanimiv kotiček ožje domovine. Lepa slika: vas z župno cerkvijo in župniščem na hribu, globoko pod njo Kolpa, vse obdano od zelenja, polja, travnikov, vinogradov, v ozadju pa temne šume Auerspergove graščine! V župnišču neka posebna redkost! V hišnih vratih, narejenih iz močnega hrasta z železom okovana »lina«. Čemu? Tod skozi je v nedavnih časih še župnik »pucal«, kadar so »hajduci« poskušali udreti v hišo ter oropati in poklati farovško družino! Prisotni kaplan mi je pravil, da je pred par leti sam še obhajal »zadnjega hajduka«!
In ljudje v poljanski dolini! Visoke lepe postave, krepko ljudstvo, a v istini »colluvies gentium«, prava narodnostna zmes. Jedro srbskohrvaško, nekaj primešanih Slovencev in Kočevarjev, da, po mojem mnenju, še albanski utrinki, ki so jih bržkone sem zanesli turški napadi. V istini zanimivi kraji zlasti za jezikoslovca in »folklorista«!
Iz poljanske doline mimo Sinjega vrha, čigar poetično ime so Nemci bili prekrstili v »Schweinsberg«, naprej v Vinico, odtod na Prekopo, dalje peš do Adlešičev in preko Gribelj in Podzemlja v Metliko. Povsod živahni razgovori z zastopniki ljudstva, s katerimi sem se zmenil o njih prometnih in drugih gospodarskih potrebah.
Drugo zelo poučno potovanje sem napravil v družbi cestnega referenta dr. Evg. L a m p e t a in načelnika dež. stavbenega urada inž. Ant. Klinarja v Suho Krajino in kočevski »hinterlaiul«. S postaje Videm - Dobrepolje smo jo udarili peš čez Žvirče v Plin j e in odtod do deželne ceste v Kočevje. Drugi dan preko Ribnice in Sodražice na Loški potok, odtod preko Drage in Planine v divno dolino Čabranke. Ne bojim se ugovora, ako trdim, da spada »canon« od hrvatskega Čabra do Broda na Kolpi in zgodovinsko znamenitega Kostela med najlepše pokrajine, kar jih ima s krajevno krasoto tako bogato obdarovana Slovenija. Vekovita škoda, da se pri nas občinstvo tako malo meni za te naše bisere!
Z Bro(Ia preko Banjeloke in Novega sela v Kočevje, kjer smo končali svojo cestno ekskurzijo.
Toda zakaj tako obširno govorim o teh potovanjih? Baš zato, ker sem do duše uverjen, da so zgolj taka potovanja, povsem preprosta, brez vseh ceremonij, brez sprejemov in svečanih nagovorov, v istini koristna in plodonosna. Kar smo videli pri teh študijskih izletih, je bila potem podlaga za znamenito nkcijo deželnega odbora v dopolnitev cestnega omrežja in zboljšanje prometnih in gospodarskih razmer. Deželni odbor si je v istini zadobil trajne zasluge!
Začetek mojega deželnega glavarstva je bil torej zanimiv in uspešen. Bili so v istini »medeni tedni« in kar milo se mi stori, ako se spominjam te blažene dobe. Ali upravna idila je kmalu izginila ter se umaknila epolii polni razburjenja, prevar in žalitev. Bog vedi, da nisem jaz zakrivil te neugodne spremembe!
XXVI. poglavje.
»Bist Du es oder bist Du es ničli t? Thusnelda«.
Sedaj zanimiva epizoda iz dobe mojega deželnega glavarstva! l ončna obenem, ker živo dokazuje, kako mora delovati točna uprava. In taki vzorci so nad vse potrebni zlasti pri nas, ki se žalibog ne moremo preveč ponašati s svojim upravnim aparatom.
Sedel sem dne 19. januarja leta 1911. kot deželni glavar pri svoji pisalni mizi ter odpiral baš došlo pošto. V roko mi pride pisemce s poštno znamko Dresden-Altstadt, naslov čisto pravilno moj, pisava očividno od ženske roke. Odprem pismo, drugega ni bilo v njem, kakor besede: »Bist du es? Oder bist du es nicht? Thusnelda.« Smejal sem se, besedilo mi je bila uganka in tudi podpis, toda začel sem premišljevati; ne maram se delati lepšega kakor sem in odkrito morem priznati, da preden sem se resno zaljubil v svojo kasnejšo ženo, sem bil, no recimo, dokaj živ fant in imel tudi marsikatero znanje z ženskim spolom, toda če sem še tako vzbujal stare spomine in Pred svojim duševnim očesom dal defilirati svoje znanke iz tistih porednih mladostnih let, Thusnelde pa -le ni bilo nobene med njimi. Sprva sem hotel pismo vreči v tisto košaro, ki je namenjena nevažnim papirjem ali potem sem se vendar premislil. Naposled je tudi najboljša zakonska žena, zlasti če v istini ljubi svojega moža, >:au fond« ..., vendar kolikor toliko ljubosumna in gotovo bi bila užaljena moja soproga, ako bi Po kakem nesrečnem naključju ta listič prišel v njene roke. Sklenil sem tedaj uradno dati poizvedeti, kdo je pisec tega Pisma in iz katerega nagiba ga je meni poslal? In tako je romal še tisti dan sledeči dopis na policijski urad v Draždane:
Das unterfertigte Praesidium ersucht um die gefallige Ermittlung nnd Bekanntgabe, wer d en beiliegenden Brief geschrieben and was ih n dazu veranlasst hat?
Dev Adressat ist der Landeshauptmann des Herzogtlmms Krain r ranz Edler von Šuklje.
Praesidium des krainischen Landesausschusses,
Laibacli, ain 19. Jiinner 1911.
Šuklje, 1. r.
An das lobliche konigl. Polizeiamt
in Dresden.
Neverjetno, da sem imel že 1. februarja točen odgovor in do pičice natančno pojasnitev dotične uganke!
Uprava v saksonskem kraljestvu je v istim vzorno točna. Obenem se vidi, da silno štedi s papirjem in črnilom, kajti na isti poli, ki smo jo mi poslali z deželnega odbora, smo dobili celo rešitev od vseh prizadetih saksonskih uradov. Akt je dobila najprej v roke »die Konigliche Polizeidirektion Dresden-Haupt-bureau, am 20. Janner 1911. Odposlala je akt »der Zustandig-keit wegen weiter an die konigl. Amtshauptmannschaft Dresden-Neustadt mit dem Ersuchen um unmittelbare Erledigung, podpisan Dr. Kostner, Regierungsassessor. Že 26. januarja je ta kraljeva »Amtshauptmannschaft« napravila svoj sklep, ki se je kategorično glasil: »An Herrn Gendarmeriebrigadier Hoppe in l.aubegast. Zur Erledigung des umstehenden Ersuchens«. In že
27.	januarja je ta žendarmerijski brigadir, pri katerem pa cenjeni čitatelj ne sme misliti na kakega generala brigadirja, temveč ta naslov znači na Nemškem toliko, kakor pri nas žendarmerijski narednik. Do pičice natančno je dognal mož celo stvar. Njegovo poročilo, tudi spisano na naši uradni poli. se glasi v slovenskem prevodu takole:
Laubegast, 27. januarja 1911.
Pisateljica priloženega pisma je učiteljska soproga Jadwiga Thus-nchla Stein rojena Wohlfart, rojena 15. marca 1845 v Dippokliswalde. Od 28. aprila L 1910. stanuje v Tolkevvitzu, Seidnitzerstrasse št. 9/II pri svoji hčeri imeteljici penzije, Hermini ločeni.....
Njen soprog Ernest Ludvik Stein je bil do 15. maja 1. 1888. učitelj v Dippoldiswalde. Ta dan se je podal na ferijalno potovanje, od katerega se ni več vrnil. Zadnjo vest od njega je dobila nekaj dni kasneje iz Berolina.
Povod pisanju njenega pisma je bila podoba kranjskega deželnega glavarja g. Franca pl. Šukljeta, ki se nahaja v priloženem časniku.
Ker je ta slika bila podobna njenemu soprogu, je mislila, da bi mogel to biti on ter da se je v svoji dolgoletni odsotnosti pridejal drugo ime,
V svoji neprestani potrtosti se je hotela po tem pismu prepričati, ali je njena sumnja opravičena.
Imenovana Stein živi v bornih razmerah ter dobiva na leto 150 Mark milostne podpore. Ima pet odraslih otrok. Ena njenih hčera je omožena z inženirjem Heeren-om v Emdnu, druga hčer je uvodoma imenovana Lorvitte in trije sinovi, v starosti 36—39 let, so nameščeni v inozemstvu.
Priloženo: 1 pismo in 1 časnik.	Hoppe, 1. r..
žendarmerijski brigadir.
In zopet čitamo na zadnji strani uradne pole kranjskega deželnega odbora: »Beschluss der konigl. Amtshauptmannschaft Dresden-Neustadt vom 30. Januar 1911: dem Praesidium des krainischen Landesausschusses zu Laibach zuriick zu senden.«*
Podpis nečitl jiv.
Odkrito rečeno, ko sem dobil v roke to pojasnilo, mi je bilo žal, da sem bil sprožil to zadevo. Predstavljal sem si staro ženico, pobito po grozni nesreči, kajti sigurno je bil njen mož
* Glej vse te dopise v faksimilih str. 113—116.
Daa unterfertigte prasidium ersncht rm die ge-ffillige Ermittlung imd Bekanntgabe, mor d on boiliegonden Briof geschrieben vnd m-.a ihn d a zn voranlasst hat.
Der Adressnt ist der Lrndeshauptmann des Her-zogt limes Krain Franz Edler von šnkljo.
Prasidium des krainiachen Landesausachiiasea ,	Laibach, am 19. Jiinner 1911.
.‘.a daa lBbliche klini gl. Polizeiamt in
D R 3 S D B H
Šuklje, Spomini.
8
c i (V
''5'Mitmi v
KOnigl, Polizei-Direktion Dresden,
— Haiiptbureau —
Pvr MsiAmligki ii wegwi weiter
-----------
mil dem Erencken um umuitlclUira EiivJigmig.
■ V

<2>£
■/r+tevpM
Beschluss
1k Ktolgl.	l^esftee NV^it

gl. Amtska.st
‘-4?
.19^
zurSr. . --^fV '•'(L
y'*»	f 4SY	c/igfrti/tf.
, V //
'j&vjC.

' •'!). JAN. 1911).
■;. - - - v
A.......
/
s*J) •o~w H^lAS ^l^^«Wi<vrwMu
^	'ifclVlV -v{4- tvf 1 v ■; C. ^"l^v-^1- ' vV
^^«i|ViMLyv»iiltLv ^vv*v|i4v, OUv 3"t—
■ «*»%^»»	*y*~X *. S **wl^^*LLwt. tjvv Lvt^V
*****"	^*4	■Wvw^ <h*—?	^*--^^J>i—-
«V_ itJl. ... I.Ji « J 6 i . I_____ 'JL__PCf ' l p J . U ,
•W$/MUV»
4v~^
w l£j—W
•0^ l^Ur
<ii4AfcW-
«h»-/v ^4W»| VtW ijiU^U^A/
wJ> JkJjf+0*Xt/\ |vv J***jl*A
+~***»x	***•*{ ,|*A^^*v|kv#wJ	Oiw
<4 • »j^"H< ■ »i	**»
vU»**
J\+Jjjr*4 av4
^#w**44	-%^» 4*U<
»UCJf	OUA*'I|^MV^,^*^vV
LuJtv
^ «i»v«*«^ -vJfr ^p»u«*MM^4^444\
l^VvJ;*t8ti^<h«*
Besciiluss

V- jjuKjJj
v Berolinu umorjen in truplo njegovo bržkone v Sprevo ali v katero bližnjih jezer vrženo, tako da sledu ni bilo več o njem. Kako se je morala reva prestrašiti, ko jo prime na enkrat v njenem stanovanju oblastni žendarmerijski brigadir, ki repre-zentira na Nemškem dokaj več, kakor kak avstrijski ali jugoslovanski orožnik ter ji začne vest izpraševati, obenem ji očitajoč, da se je upala pisati na tako visokega gospoda, kakor mora biti po njegovem mnenju deželni glavar! In še bolj me je pekla vest, ko sem prejel dan kasneje njeno pismo, datirano iz ... . 51. januarja 1911. Pismo se glasi v prevodu:
Visokorodnemu gospodu pl. Šukljetu, deželnemu glavarju v Ljubljani.
Oprostite, da se še enkrat drznem Vam pisati. Toda preveč sem preplašena po posledicah svojega dopisa. Da boste razumeli moj korak, si dovoljujem Vam pojasniti zadevo.
Moj mož je bil učitelj in se ni vrnil 1. 1888. od nekega ferijalnega potovanja k meni in najinim petim majhnim otrokom. Kar je bilo nerazumljivo nam in celemu kraju, kajti bil je obče spoštovan in niti najmanjšega povoda ni bilo, da bi nas zapustil. Mislila sem na kako nesrečo in tudi danes sem prepričana, da je mrtev, ker vendar se ne more razumeti, da bi oče svoje nebogljene otroke namenoma zapustil! Pred kratkim mi pa nekdo, ki ga je dobro poznal, pokaže časnik, v katerem je bila Vaša cenjena slika. Storil je to radi izredne podobnosti z mojim možem. To naj opraviči moj korak, kajti preveliko je bilo presenečenje in mislila sem si: »če je on to, me bo razumel, če pa ni, bo pismo enostavno uničil.« Morala sem dobiti gotovost v svoji razburjenosti, nobene druge misli nisem imela. Radi tega Vas prav lepo prosim, bodite tako milostljivi ter odpustite mi!
Z najlepšim velespoštovan jem beležim najvdanejša
Thusnelda Stein.
Naravno, da sem ji takoj odpisal in se s svoje strani oprostil. S tem se je končala moja afera s Thusneldo. Ali eno sem pridobil, pravi rešpekt pred točnostjo, s katero posluje uprava na Saksonskem. Takrat smo živeli še v stari Avstriji. Vprašal sem: Koliko časa bi bil moral čakati in koliko ekshibitnili številk bi se pri najrazličnejših uradih napravilo iz dopisa kranjskega deželnega odbora ter naposled kak rezultat bi bil dobil! Sam sodim, da bi v najugodnejšem slučaju nekaj mesecev trajalo, predno se reši moj akt in prav verjetno je, da bi se rešitev glasila enostavno, da se navzlic najskrbnejši preiskavi odpošiljate!j ni mogel dognati.
In pri nas v Jugoslaviji, ali bi bil uspeh bolj ugoden? Na to vprašanje si niti ne upam odgovoriti.
In tu si dovoljujem neko splošno opazko. Žalostna istina Je, da boleha naša lepa država na svoji, odkrito rečeno, nedo-siatni upravi. Niti v Sloveniji nimamo uprave, kakršna bi morala biti. Saj smo jo bili prevzeli od nekdanje Avstrije, ki je bila naravnost razvpita po svoji prepočasni, preokorni, zastareli upravi! Še vedno je vladal v avstrijski državni polovici biro-kratični duh, ustvarjen po suhoparno pedantičnem cesarju k ranču! Bi rok ratični ustroj avstrijski je bil označen po pre-
obilnem pisarjenju ter po tem, da je uradnik največ gledal na to, da je »krit« ter je radi tega odvračal sleherno odgovornost. To je bila ukoreninjena hiba avstrijskega upravnega sistema, ki je silno kvarno vplivala na celo upravo navzlic temu, da je bilo med uradništvom dokaj naobraženih, inteligentnih osebnosti. Mi v Sloveniji smo ta način uprave prosto prevzeli iz avstrijske dobe, pa smo ga še pokvarili s tem, da smo v prvem desetletju svoje samostalnosti neprimerno pomnožili itak že preveliko število uradnikov ter iz Beograda dobili še dokaj več formalizma in zlasti statistične navlake!
Priznavam, da veje od 6. januarja t. 1. sem iz državnega središča drug veter. Obetajo se nam med drhgim daleč segajoče redukcije uradniškega osobja. Priznavam, da imamo mnogo preveč uradništva. Na ves glas izražam svoje notranje prepričanje, da bi s tretjino uradnikov, a k o bi bili ti dobro plačani in strokovno kvalificirani, mnogo bolje shajali nego sedaj, a vendar bi baš v tem oziru odločno svaril pred vsakim nepremišljenim korakom. O s o b j e reducirati, obenem pa obdržati sedanji okorni uradni potek — bi bila silna napaka. Predvsem bi se morali odločujoči gospodje biti popolnoma na jasnem, kako naj se odslej vrši potek aktov v moderni upravi? In ker nihče pri nas nima teh izkušenj in vednosti, ne preostaja nič drugega, nego študirati upravo v onih državah, ki razpolagajo s tako upravo, kakor jo zahteva duh modernega gospodarskega življenja. Da bi jaz smel svetovati, bi stavil vrhovnemu vodstvu predlog, naj odpošljejo dve do tri komisije, sestavljene iz mlajših uradnikov vseh prizadetih upravnih strok v inozemstvo. Jasna istina je, da je uprava danes še daleč najboljša v Nemčiji, zlasti na Saksonskem, Radenskem, deloma tudi na Pruskem. Vsaki teh komisij bi dodelil zanesljivega, izkušenega starejšega činovnika, kateri bi moral paziti na to, da komisija v istini dobro uporabi svoj čas. Ko se vrnejo s komisije domov, bi morale predložiti svoja nadrobna poročila ter staviti primerne predloge centralni vladi. Le-ta se naj potem poglobi v študij teh predlogov ter naj končno s pomočjo znanstvenikov in praktikov šele določi, kaj je primerno našim razmeram in kaj ne? Odločno pa svarim pred slepim posnemanjem. Nikoli se ne sme pozabiti, da mora tudi potek upravne izvršbe vedno biti prikrojen dejanskim razmeram, obstoječim v kraljevini Jugoslaviji.
XXVII. poglavje.
Po medenih tednih!
Več je bilo vzrokov, da se je zame skoro nehalo prijetno bivanje v deželnem dvorcu.
Pred vsem je udrla v mojo rodbino bolezen in smrt. Ugrabila mi je baš najljubšega mojih sinov, s katerim sva se po vsej pravici mogla ponašati moja zvesta zakonska družica in jaz, najino »solnce«, kakor sva nazivala svojega L u j a. Po zrelostnem izpitu je študiral na dunajski eksportni akademiji. 19 let je bil star, izredno krepak, junak po telesu in značaju, nenavadno darovit. Meseca avgusta nam je zbolel doma »na Kamnu« za tifuzom, tej bolezni se je pridružilo naenkrat vnetje prsne mrene in vse skup se je razvilo v — »hitro jetiko«! Brez presledka je ležal siromak skoraj šest mesecev v postelji, Ves obležan je že bil. cela desna strun jedna sama rana, pravi svetopisemski Job. in vse bolečine je prenašal s čudovitim junaštvom, niti z najmanjšo tožbo ni motil svoje okolice. Še par ur pred svojo smrtjo se je bavil z učenjem, živ interes ohra-nivši zlasti za narodno gospodarstvo ter za vse vede, spadajoče v obzorje svetovnega trgovca.
Moja dolžnost kot deželni glavar me je vezala čez teden na deželni dvorec in njegovo pisarno, le preko nedelje sem mogel hiteti domov k obupani materi in hirajočemu sinu. Sam na sebi je bil položaj nad vse mučen, a sedaj pa so še pritisnili krvavi septemberski dogodki (19,-—22. sept. 1908) in njih nedogledne posledice, ob jednem se je pa od dne do dne bolj kazalo in jasneje izražalo notranje nasprotje med menoj in Priznanim vodjo Ljudske stranke, pravim gospodarjem na Kranjskem, dr. Ivanom Šušteršiče m. Prerazlične narave sva bila, da bi mogla dolgo časa mirno shajati drug poleg drugega. Razpora nisem bil jaz kriv. Brzdal sem se, kar se je dalo, marsikatero grenko sem pogoltnil tiho in potrpežljivo. Šušteršič, avtokrat po svojem nagonu, brezobziren do skrajnosti, častihlepen ob jednem in samopašen, se je hotel igrati tudi z menoj, izrabiti me je nameraval kakor je izrabljal celo svojo okolico in ves narod. Brezpogojno je vladal v stranki. Škofa je znal pridobiti za se, deželnega predsednika barona S c h w a r z a je strahoval, da je kar trepetal pred nasilnežem, tudi mene je hotel podjarmiti, a — z menoj se mu ni posrečilo.
Notranji konflikt je bil sam po sebi dan, končno je moralo priti do preloma!
Že je bilo tupatam mogoče opazovati prva znamenja najinega razkola, kar so izbruhnili septemberski poulični izgredi. Bil sem tedaj še na dopustu, pri postelji svojega bolnega sina, ko dobim »Na Kamen« glas, da je po ljubljanskih ulicah tekla nedolžna kri. Odmah sem prihitel v deželni dvorec, toda pomagati se ni nič več dalo. Vsi odgovorni faktorji so pokazali svojo nedostatnost: deželni predsednik baron S c h w a r z , preslaboten za svoje mesto, ljubljanski župan Ivan Hribar v svoji neprekosljivi samosvestnosti, vojaški krogi v celi nagoti svoje brutalnosti. Ljubljanski dogodki so pa segali veliko dalje nego se je vobče pri nas mislilo. Pred vsem so silo neugodno vplivali na itak ogroženo pozicijo ministrskega predsednika barona B e c k a. Vladni program njegov je bil pomirjenje narodnih nasprotstev, narodna sprava in poravnava, in kar se je od 19. septembra dalje dogajalo v Ljubljani in po ponemčenih spodnještajerskih gnezdih ter v Celovcu, to se nikakor ni dalo spraviti v sklad s podlagami B e c k o v e politike. V istini je ta državnik s svojim kabinetom že 9. novembra dal svojo ostavko in njegovim naslednikom je krona imenovala dosedanjega notranjega ministra barona Bienertha.
Eden najresnejših in najrazboritejših nemških poslancev, kar jih je še imela stara levica, Jos. Marija Baernreither sodi o Bienerthu tako:
»Bienerth war vielleicht der schwachste Ministerprasident, den Osterreich je gehabt h at, in einer Zeit, in der wir den starksten gebraucht hatten«.*
Popolnem podpišem to ostro sodbo. Beck je bil državnik, Bienerth je bil in ostal — prezidijalist. Visoka postava, gladek v svojem vedenju, ob enem pa hladen in skrajno rezerviran, vse lastnosti dobrega predstojnika prezidijalnega oddelka! Po materi vnuk Schmerlingov, po očetu sin avstrijskega feldcajgmojstra je kot uradnik napredoval s čudovito hitrostjo. Z enajstimi službenimi leti je bil že v IV. činu, tedaj v času, ko so njegovi sošolci še večinoma tičali v IX. činu. In nikarte misliti, da je njegovo napredovanje bilo posledica izredno uspešnega dela. Kaj pa še! »Prezidijalista« nikoli ni zatajil, niti tedaj ne, ko je načeloval vladi kot ministrski predsednik. Oženjen je bil z lepo, črnooko Srbkinjo, bogato Anico, katero je staknil tam nekje v Banatu. Radi tega pa nikakor ni bil naklonjen Slovanom in zlasti mi Slovenci smo napravili ž njim prav slabo zameno.
Baš ko je Bienerth prišel na krmilo, je bila Avstrija zapletena v težko vnanjo krizo. Vodja naše vnanje politike, baron
* Jož. Baernreither, Fragmente eines politisehen Tagebuches, stran 91.
A h r e 111 h a 1 je pripravil starega cesarja Frana Josipa do tega, da je z jasnim prelomom mednarodnega prava anektiral Bosno in Hercegovino. Iz te aneksije, ki je stopila na mesto okupacije, se je šest let kasneje rodila svetovna vojna. Že tedaj pa je bila eminentna nevarnost velikega oboroženega konflikta med evropskimi silami. \ se je bilo razburjeno, razvneto! V tej z elektriko prenasičeni politični atmosferi je naš Krek 22. decembra 1908 v državnozborski debati izustil pomenljive besede: »Še bolj kot prej čutimo, da spadamo skupaj s Srbi in Hrvati, čutimo potrebo, da se ustvari velika jugoslovanska držav a.c Pogumne besede, zlasti v času, ko je vojska stala pred durmi in so avstrijski oficirji že sablje brusili za zmagoviti pohod v osovraženo Srbijo!
Ob istem času se je vršila na Kranjskem prva deželno-zborska volitev v kuriji splošne jednake volivne pravice. Dne
14.	decembra 1908 je bilo izvoljenih 11 deželnih poslancev, izmed katerih le en pripadnik narodnonapredne stranke, Jos. Turk. Zdrav fant, ne le po svojem sočnem humorju slovenska izdaja klasičnega dunajskega »fiakarja«. Vseh drugih deset je sledilo zastavi »Slovenske ljudske stranke«. Posebnega talenta ni bilo med njimi, niti gimn. prof. Evgen Jarc ni presegal srednje mere politične nadarjenosti.
Še od septemberskih nemirov je bilo javno mnenje na Slovenskem razdraženo, ali kakor strela je mednje udarilo imenovanje »nemškega« deželnega šolskega nadzornika, objavljeno
28.	decembra 1908 v uradni »Wiener Zeitung«. Nikake potrebe za to mesto, vrh tega še imenovana oseba baš za ta posel nekvalificirana! Prav namenoma izzivanje slovenske duše, čisto nepotrebna provokacija narodne strasti! Kdo je provzročil ta Schvvabenstreich« ? Za to glupost so slovenski narodni krogi v prvi vrsti odgovornega delali deželnega predsednika Teod. bar. S c h w a r z a , povsod se je čul le en glas: »Proč iz vladne palače s tem nespretnim upraviteljem!«
Deželni zbor vojvodine Kranjske je bil zbpet sklican na 8. januarja 1909. Takoj se je videl velik razloček v političnem konceptu obeh narodnih strank. SLS je imela jasen načrt. 1 lote] a je s spremembo zakona o šolskem nadzorstvu onemogočiti ponavljanje enakih vladnih budalosti, °b enem pa odstraniti deželnega predsednika. Za svojo osebo sem uverjen, da bi se vojni načrt poslancev SLS posrečil, da ga ni prekrižala nerodnost »naprednih« zastopnikov.
Kajti v taboru narodnonapredne stranke je prevagovalo otroško veselje na hrupni demonstraciji! Ko vstopi S c h w a r z mi dan otvorilne seje v dvorano, se že dvigne huronski krik iz središča, »napredni« poslanci ga obkolijo, grozeče mu štrle naproti dvignjene pesti, ploha psovk ga obsiplje in posl. dr. Oralen mu moli pod nos manšeto, okrvavljeno od nesrečne žrtve septemberskih izgredov. Velikansk kraval in jaz, deželnozborski
predsednik v najmučnejšem položaju! Zastonj sem vihtel zvonec, zastonj klical »k redu« najhujše kravaliste, kdo se je le zmenil za »kazni« starega opravilnika, ki nikakor ni bil več primeren razvadam novodobnega parlamentarizma? Pač je bilo že sklenjeno, da se vzpostavi disciplinarni odsek, toda izvoljen še ni bil in tako dotična določba ni nič koristila. Kljub svoji nemali energiji sem bil brez moči v razsajajočem parlamentu, in kamen se mi je odvalil od srca, ko so se kravalisti naposled sami naveličali ter demonstrativno odšli iz zbornice baš v trenutku, ko se je bil k besedi oglasil tako pompozno sprejeti deželni predsednik.
Šli so gospodje hladit se v deželnozborski buffet« ter počivat na pridobljenih lavorikah in nihče izmed njih se ni zavedal, da so s svojo kratkovidnostjo največjo uslugo storili baš — osovraženemu S c h w a r z u ! Stolček njegov se je hudo majal, sigurno bi ga bili prekucnili mnogo pametnejši poslanci SLS, da ga niso zopet utrdili zaslepljeni »naprednjaki«. Kdor je poznal cesarja Frana Josipa, je moral vedeti, da je smatral naravnost za svojo vladarsko dolžnost, držati funkci-jonarja napram, čeprav zasluženim, demonstracijam. Deželno-zborska galerija se je torej ta dan »napasla«; hvaležna je morala biti povzročiteljem za zabavo, ali še mnogo bolj hvaležen jim je moral biti baron S c h w a r z. Proti koncu seje sem mu namignil, naj neopažen zapusti dvorano. Ubogal me je in dobro je storil. Ne vem sicer, kaka odhodnica bi ga bila čakala!
Zasedanje je bilo izredno kratko, trajalo je le od 8. do 16. januarja 1909. Bil pa je višek deželnozborske delavnosti. Nenavadna tvorna energija je takrat bila prešinila poslance Slovenske ljudske stranke, zasnovala so se najvažnejša deželna podjetja ter udejstvila z dobro premišljenimi inicijativnimi predlogi, razprave bi bile vredne slehernega velikega parlamenta. Po mojem okusu se je v debatah najbolj odlikoval Krek, vreden tekmec mu je pa bil Šušteršič. Sicer ga nisem nikoli smatral velikim govornikom, ali tedaj, zlasti v aneksijski in proračunski debati je mož vzrastel in prekosil samega sebe. Tudi dr. Lampe je razvijal vse blesteče darove velikega svojega talenta. Sploh pa so bile razprave prepojene z duhom stvarnosti in umerjenosti, ki je tudi odmeval iz lepih govorov dr. T a v č a r j a in dr. Trillerja nič manj nego iz premišljenih besed izkušenega politika barona S c h w e g 1 a. Od svojih pričetkov sem se kranjski deželni zbor nikoli ni bil povzpel tako visoko, kakor baš v kratki parlamentarni kampanji januarja meseca 1909.
Po debati, ki se je sprožila povodom aneksije Bosne in Hercegovine, je bilo zatvorjeno kratko zasedanje. Po mojem sklepnem govoru se dvigne S c h w e g e 1 ter mi poleg običajne zahvale za vodstvo imenom zbornice izreče vročo željo, naj mi dobrotljiva usoda olajša težke skrbi, ki me tarejo. V mislih je
imel hudo bolezen mojega najmlajšega sina. Žal, njegove in tovarišev želje se niso uresničile, fantu ni bilo pomagati, mesec dni kasneje smo pokopali mojega Luja na šmihelskem pokopališču. Srce je pokalo žalosti meni in materi — in vendar, prav so imeli stari Grki z izrekom: »Mlad umre, kogar bogovi ljubijo!« Kdo ve, v kakem strelskem jarku bi bil poginil najin ljubljenec, da ga ni Bog k sebi poklical pet let pred velikim klanjem, pred izbruhom svetovne vojne!
Proti usodnim udarcem je pač najboljše zdravilo naporno delo. In tega ni manjkalo v deželnem dvorcu. Tvarine, naložene nam od plenuma, je bilo ogromno in krčevito se je napenjal deželni odbor, da zadosti naročenemu mu delu. Ko se je s 25. sept. 1909 zopet zbral deželni zbor, našel je na svoji mizi nič manj nego 88 prilog, izdelanih od deželnega odbora, med temi dokaj zelo obsežnih zakonskih kodifikacij.
V deželnem odboru se je vršila ta sprememba, da je dr. Šušteršič odložil svoje začasno mesto, ki ga je zasedel sedaj prof. Jarc. Jz nove kurije je bil izvoljen kot deželni odbornik dr. Vlad. Pegan.
Deželni zbor je bil sklican na 25. septembra; naravno, da je deželni odbor s polno paro bil na delu, da izvrši vse priprave. Ena seja je sedaj podila drugo, vsaka je trajala 5—4 ure. Vse smo dodelali: predloge za deželno banko, cestni, lovski, občinski zakon, važne priloge o elektrifikaciji dežele, o zboljšanju planin in pašnikov itd. Vse priznanje deželnim odbornikom, toda hvala gre požrtvovalnemu delu deželnih uradnikov, kajti odborniki so sicer poročali o predlogah, izdelali so jih pa po navodilih deželnih odbornikov uradniki pod vestnim Z a m i d o v i m in K linarjevim vodstvom.
Pri posvetovanju o uradni inštrukciji je prišlo do prvega nesoglasja med menoj in večino deželnih odbornikov. Kot rele rent sem predlagal, naj se pred vsakim imenovanjem praviloma razpiše javni natečaj; tedaj se stavi protipredlog, naj se ta beseda nadomesti z »redoma«. Na videz malenkosten razloček, dejanski pa načelnega pomena! Zastoji j sem se v interesu dobre uprave branil proti uveljavljenju strankarskih nagibov Pri deželnih imenovanjih, kajti proti meni so glasovali vsi trije odborniki iz SLS, zame le dva odbornika dr. Tavčar in grof Barbo od opozicije, in ker glas deželnega glavarja, dasi je bil referent, ni prišel v poštev, sem bil podlegel. Kako sem obžaloval. da nisem že pri nastanku tega nesmiselnega določila stavil kabinetnega vprašanja! Ali tedaj sem še bil računal na to, da lastna stranka ne bode prezirala in žalila deželnega glavarja, ki je pošteno in požrtvovalno opravljal svoj posel. A kruto sem se varal v tej domnevi!
Takoj v otvorilni seji sem bil primoran, zamenjati glavarjev sedež s svojim poslanskim. Moral sem se namreč oglasiti k besedi 0 neki stvari, ki je grozila ovirati celo našo akcijo za povzdigo
deželne kulture. Šlo je namreč za to, da se odvrne velika nevarnost od deželnega gospodarstva, nevarnost, povzročena po nerodnosti poljedelskega ministrstva. Stvar je bila ta-le:
V poteku velike plodonosne deželne akcije za preskrbovanje kraškega ozemlja z zdravo vodo, o kateri sem že govoril, zaprosil je bil deželni odbor na podlagi melioracijskega zakona za običajni državni prispevek za dva velika vodovoda. Toda mesto zagotovljenega državnega prispevka je prejel deželni odbor z Dunaja v svoje presenečenje suhoparno naznanilo, da melioracijski zakon po svojem besedilu nikakor ne dopušča take uporabe! Kdo je bil zagrešil ta dopis, ki je bil oči vidno v kričečem protislovju z več nego 15 letno ministrsko prakso? Čisto navadna »ferijalna« rešitev je bila! V času namreč, ko vse beži iz razbeljenega velikomestnega ozidja, v »pasjih dnevih«, ko so sekcijski načelniki in dvorni svetniki vsi na dopustu, tedaj je oddelenje izročeno kakemu ministerskemu koncipistu ali mi-nisterskemu podtajniku, pripete se take rešitve. V tem slučaju se je rešitev pač ujemala z besedilom in z duhom navedenega melioracijskega zakona, toda navzkriž je bila s petnajstletno tradicijo ter je na vsak način ogrožala zelo imenitno gospodarsko akcijo. Trebalo je nemudoma odstraniti pretečo nevarnost, ki je bila tem večja, ker je zadela na sorodna tolmačenja od strani vplivnih poslancev, n. pr. koroškega S t e i n w e n d e r j a . ki se je že pri več prilikah ujedal proti tej »zlorabi« melioracijskega sklada.
Takoj v otvorilni seji 23. septembra 1909 predlagal sem tedaj z nujnim predlogom sledečo resolucijo:
»Deželni zbor vojvodine Kranjske ugovarja najodločnejše interpretaciji, izraženi v ukazih c. kr. poljedelskega ministrstva z dne ..., glasom katerih se je odbila prošnja za podelitev prispevka iz državnega melioracijskega zaklada za pospeševanje načrtov v svrho preskrbo vanj a vode temeljem uravnave po deželni zakonodaji, to pa zlasti z ozirom na dosedanjo več nego 15 letno prakso in z ozirom na nedogledne skrajno kvarne posledice take razlage.
Zatorej zahteva deželni zbor kategorično, da ostane v tem pogledu pri dosedanji praksi. Zajedno nujno poziva visoko c. kr. vlado, da razširi državno pomožno akcijo, kakor se izvaja že za Dalmacijo in Primorsko, tudi na kranjske kraške pokrajine.«
Utemeljeval sem svoj predlog v daljšem govoru, katerega je sprejela zbornica z glasno pohvalo. S c h w e g e 1 ga je podpiral imenom nemške stranke, Šušteršič je uporabil priliko, da se nekoliko obregne ob finančnega ministra Bilinskega, dasi je bil mož povsem nedolžen na celi stvari. Tavčar ugovarja odurnemu tonu šusteršičeve ocene finančnega ministra, kar je potem meni dalo povod, v sklepnem govoru pošaliti se malo z njegovo občutljivostjo ter izreči željo, naj bi se njegova stranka
vedno dičila z ono parlamentarno rahločutnostjo, ki jo zahteva od drugih. Skoraj preroška beseda, kajti čez dobrih štirinajst dni povzročila je baš Tavčarjeva stranka dosihmal v kranjski deželni zbornici nečuvene izgrede!
Moj nujni predlog, soglasno sprejet od zbornice, je imel tudi popolni uspeh. Ne le, da se je ohranila za našo deželo toliko ugodna dosedanja praksa, marveč raztegnila se je državna podpora tudi na druge važne panoge deželnega gospodarstva.
Razprave v deželnem zboru so bile sicer tupatam dokaj razgrete, vendar so ohranile značaj stvarnosti in dostojnosti, dokler ni v seji dne 9. oktobra 1909 naenkrat buknila prava eksplozija strankarske strasti.
Kako je prišlo do tega divjega izbruha? Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskega odseka o splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske in o volitvi deželnega poslanca za dolenjska mesta in trge. In pri presoji veljavnosti teh mandatov se je prikazalo čudno protislovje med deželnim odborom in verifikacijskim odsekom, tem bolj čudno, ker sta imela obadva isto osebo kot poročevalca. Dočim je namreč deželni odbor v svojem poročilu, podpisanem od referenta dr. P e g a n a . se izjavil, da je v kuriji dolenjskih mest nadsvetnik Fr. V i š n i -kar bil »tedaj izvoljen deželnim poslancem«, je isti dr. Pegan kot poročevalec verifikacijskega odseka predlagal: »Izvolitev Fran Višnikarja se ne potrdi.« Odkod tedaj to evidentno protislovje?
Stvar se takoj pojasni s tem, da je v krogu SLS dr. T van Šušteršič zmagovito prodrl s svojim po mojem uverenju povsem napačnim mnenjem, da gre tudi po obstoječem votivnem redu votivna pravica v mestni skupini ne krajevnim, temveč Političnim občinam. V sled tega bi sc po tej interpretaciji morale pritegniti k mestom in trgom vse vasi, ki so v jedno politično občino z njimi združene. Naravno, da bi se s tako razdelitvijo korenito predrugačil ves sestav mestne kurije. Saj je imelo mestece Krško samo 877 prebivalcev, z njim v eno Politično občino združene vasi pa nič manj nego 4469 Stanovnikov. Kostanjevica nima celo nič več nego 471 duš, zraven Pripadajoče vasi pa 2176 in nekatere teh vasi leže visoko gori "a Gorjancih ter so od mesta oddaljene celih 22 km!
Jasno je, da bi se na ta način povsem uničila votivna pozicija dotičnih mest. Z vso juridično rabulistiko prizadeval se je dr. Šušteršič, da bi dokazal zakonitost svojega tolmačenja. Po mojem prepričanju zaman! Kajti čeprav spregledamo dosedanjo deloma nestalno prakso, eno stoji, da je zakonodajavec j>aš nasprotno nameraval ko dr. Šušteršič. Podstava veljavnemu votivnemu redu je februarska ustava iz 1. 1861., skoz in skozi delo centralističnega germanizatorja Schmerlinga. Namenoma je sestavil votivni red za vse avstrijske dežele tako. da bi kolikor mogoče državi vtisnil nemški pečat ter naravno
slovansko večino potlačil v manjšino. Na Kranjskem, kjer je vendar celih 95% slovenskega življa, zverižil je tedaj tak volivni red, da so veleposestniki in ponemčena mesta lahko zadobili večino v deželnem zboru. V naprej je znal, da pri slovenskem kmetu z vso svojo volivno geometrijo ničesar ne opravi. Drugače v mestih, mnogo bolj pristopnih nemškemu vplivu, zlasti zaradi tega, ker so po teh malomestnih naselbinah prevagovali od vsake vlade odvisni uradniški glasovi. Ta namera narekovala je ves načrt votivnega reda. Kako bi se tedaj ž njo dala spraviti v soglasje interpretacija, vsled katere bi odločevali kmetski volivci tudi v mestni kuriji ter povsem nadvladali pristne meščanske glasove!
Vsekako je bila v tem slučaju pravica na strani »napredne* manjšine. Da bi ta imela več politične previdnosti, bi bila brezdvomno o priliki spremembe deželnega in drž. volivnega reda z naj večjo lahkoto zavarovala svoje pravo v besedilu zakona, baš tako kakor se je isto bilo posrečilo premetenejšim Nemcem. Ali verovali so lepim besedam in praznim obljubam prekanjenega Šušteršiča in — prevarani so bili!
Celo spletko je vodil strankarski načelnik SLS z naravnost mojstrsko zvitostjo. Pomagal mu je dr. Vlad. Pegan. — Ne meneč se za to, da je v poročilu deželnega odbora o izvolitvi poslanca Višnikarja baš on kot poročevalec predlagal njegovo potrditev, nasvetoval je kot poročevalec verifikacijskega odseka, da se ista izvolitev ovrže. Razlog: Ker niso z mesti in trgi bile volile ž njimi v jedno politično občino združene kmetske vasi! Tej brutalni odločitvi nasproti stavil je Šušteršič na videz milejši predlog. Z vsemi juridičnimi zvijačami dokazoval je zakonitost onega tolmačenja, s kojim se volivno pravo nakaže ne krajem, temveč političnim občinam. To načelo je naglašal in izklesal v prvem odstavku svojega predloga; v drugem je ostentativno priporočal, da se potrdi izvolitev naprednega poslanca dr. Janka Vilfana baš zaradi tega, ker so v enem njegovih volivnih krajih dejansko volile nekatere vasi z mestom, v ostalem pa je priporočal, naj se odkaže poročilo verifikacijskega odseka ustavnemu odseku z nalogom, da izdela načrt preosnove deželnega reda in deželnega volivnega reda, v katerem sc »nanovo odmeji obseg kmečkih in mestno-trških volivnih okrajev.« Na prvi pogled tedaj milejši, manj brutalni predlog, dejansko pa še mnogo manj sprejemljiv za napredno-liberalno manjšino!
Naravno, da so »naprednjaki« ogorčeno ugovarjali. Po vsej pravici skliceval se je dr. Triller v temperamentnem govoru na dejstvo, da so zastopniki SLS »v ustavnem odseku slovesno zagotovili, da se nam (sc. naprednjakom) v tem oziru ni bati nobene napačne interpretacije, nobenega nasilstva.« Kot sve-dok morem le potrditi popotno istinitost te trditve. »Pro domo« sta govorila Višnikar in vrhniški
Lenarčič, ter našla sta prave besede, da označita pretečo jim krivico. V kratkem, a dokaj mirnem in stvarnem govoru pobijal je dr. T a v č a r predlog Šušteršičev. Potem se debata zaključi in besedo dobita dr. Ivan Šušteršič ter poročevalec dr. Vlad. Pegan. Pričeti bi se moralo glasovanje o predlogih. in sicer najprej o šusteršičevih z ozirom na njih odložilni značaj. Kar se dvigne raz sedeža grof B a r b o ter zahteva za prvi odstavek kvalificirano večino, češ, z njegovim sprejetjem se predrugači deželni volivni red. Kot predsednik moral sem odklanjati to zahtevo. Svojo odklonitev utemeljeval sem z razlogom, da tu ne gre za koncizen paragraf, za zakonsko določilo, temveč le za izjavo pravnega naziranja, torej zadošča navadna večina. Sicer pa niti to ni pribito, da bi celo jasni paragraf pomenjal spremembo deželnega reda, kajti smatrati bi se mogel le kot tolmačenje, a ne kot sprememba določbe deželnega reda. Do danes sem uverjen, da je moje tolmačenje bilo povsem istinito in zakonito. Na to je predlagal dr. Tavčar, naj se glasuje imenoma ter naj se med pojedinimi odstavki šusteršičevega predloga uvede odmor desetih minut. Ugodil sem tej želji. Pred glasovanjem o prvem odstavku zapustili so Nemci in naprednjaki dvorano, predlog bil je sprejet pri imenskem glasovanju s 26 glasovi SLS, tedaj z navadno večino. Sedaj se Vrnejo opozicionalni poslanci, odredim zopet desetminutni odmor. hočem porabiti to priliko ter v kratki tej pavzi prižgati si toliko pogrešano smodko, kar naenkrat — dvigne se huronski krik. divji ropot, trobenje, razbijanje, ragljanje v »naprednem« središču, obenem mečeta poslanca Turk in Supančič smrdljive bombe na tla in gnjušni smrad se nenadoma razširja po vsej dvorani! Ni bilo več spoznati zbornice! Hipoma se je skupščina deželnih očetov spremenila v beznico, — niti ta izraz ne zadošča, — posvetovalnica resnih pametnih mož zadobila je hkrati lice umobolnice!
Zaradi česa ti vsekako natančno premišljeni, skrbno pripravljeni prizori? Bog mi je priča, še danes nisem našel ključa, ki mi reši to uganko. V svesti sem si, da se z ničimer nisem bil pregrešil proti dolžnostim, ki jih ima deželni glavar kot predsednik deželnega zbora. Postopal sem skozi nepristransko in objektivno, to zavest imam. Ali z druge strani sem znal, da je Prva in glavna naloga predsednikova varovati delozmožnost parlamenta. Nikoli nisem bil plašljivec, tedaj sem bil takoj sklenil, vztrajati v tem viharju ter nikakor ne kloniti pred izbruhi strankarske zdivjanosti.
Moj položaj je bil v istini nad vse težaven in mučen! V dvorani divja nasilna obstrukcija, zgoraj pa v mojem stanovanju mi je ležal težko bolan moj sin Milan. Kot železniški inženjer si je bil pri trasiranju belokranjske proge nakopal hudo vročinsko bolezen, pridružilo se je vnetje vranice in odvodnih žil, horil se je s smrtjo, baš takrat je bil pri njem zdravniški kon-
zilij — poslal sem v stanovanje prezidijalnega slugo, naj mi sporoči, kako je z bolnikom? Vrne se s preplašenim obrazom: »Gospod, slabo je!« Očetovsko srce me je gnalo k mojemu fantu, dolžnost mi je velevala, ostati na svojem mestu in vztrajati v boju. Prvo je bilo, da sem sklical disciplinarni odsek, ki naj sodi nad poslancema Turkom in Filipom Supančiče m . ker sta z metanjem smrdljivih »bomb« skušala onemogočiti nadaljevanje deželnozborskih razprav. Odsek, ki so ga tvorili poslanci Krek, Jarc, vit. Pogačnik, bar. Apfaltrern in Plantan, je bil takoj gotov s svojim predlogom. Odredil sem takojšnjo glasovanje, ki se je moralo glasom opravilnika vršiti brez debate; z veliko večino sta bila oba obsojena na najhujšo kazen, na izključitev od treh zaporednih sej. Med tem časom je prenehalo njih poslanstvo, niti pravice nista več imela, muditi se v deželnem dvorcu. Pozovem ju, naj nemudoma zapustita sejno dvorano in deželni dvorec. Ali — ona se ne zmenita za moj poziv ter kljubovalno ostaneta na svojih sedežih! Prekinem sejo in zaukažem deželnim slugam, naj z brahijalno silo iztirajo iz dvorane oba moža. češ, glasom opravilnika nimata več nobene pravice muditi se v deželni dvorani!
Kar je sledilo, se ne da z lahkoto popisati. Sluge niso mogli izvršiti danega povelja, niso mogli prav do izključenih poslancev, ker sta sedeže na levi in desni strani bila zasedla poslanca G a n g 1 in dr. Vilfan, ki se nista ganila s svojih mest. Ropot in šunder v zbornici je naraščal, nadme plane S c h v e g e 1, češ, tako ne opravim ničesar, naj zaključim sejo! A jaz sem znal, da bi bili škandali drugi dan še hujši in sklenil sem zlomiti obstrukcijo! Takoj zopet skličem disciplinarni odsek, tokrat proti Ganglu in dr. Vilfanu, ker sta dajala potuho izključenima poslancema. Njima na čast moram ugotoviti, da sta se zavedala storjene nepravilnosti ter se pred disciplinarnim odsekom povsem dostojno zagovarjala s hipno razburjenostjo. Disciplinarni odsek je to uvaževal, bila sta le opominjana. Najhuje prizadeta Turk in Supančič sta med tem časom zapustila dvorano, mir se je povrnil, v miru sem zaključil toliko burno sejo zgolj zaradi tega, ker v okuženem ozračju ni bilo več moč zdržati ter je nekaterim manj utrjenim poslancem vsled gnusnega smradu postajalo slabo navzlic temu. da so bili sluge na stcžaj odprli velikanska okna. Silovita obstrukcija se je izjalovila.
Po končani seji zborovanje kluba. Dr. Šušteršič kot načelnik se mi imenom kluba zahvali na mojem delu, rekoč, klub SLS sedaj zna, da je deželni glavar — mož!
Ali za nasilno obštrukcijo nastopi, — o tem sem bil uverjen — mnogo nevarnejša tehnična. In nastopila je! Začetek seje ob 8 zjutraj, neskončen dnevni red, nič manj nego 49 točk, a komaj otvorim sejo, se mi javi. da je moj namestnik baron Lichten-b e r g zbolel ter da moram sam predsedovati celi seji. Glasom stenografičnega zapiska trajala je seja od 8 predpoldne do 1 'A
ponoči. S presledkom za obed neprestano na predsednikovem mestu, vedno pazeč na to, da se držim pravilnika, skrbno se izogibajoč najmanjše nepravilnosti ali brezobzirnosti, ki bi takoj opoziciji dala povod, da preskoči iz tehnične v nasilno obstrukcijo — pač nelahka in tupatam dolgočasna naloga! Morda je ne bi mogel izpolniti, da me ni podpirala opozicija s svojo veliko nerodnostjo. Gospodje »naprednjaki« so bili tako malo psihologi, da so popolnoma spregledali moje — strastno kajenje! Nič nisem pogrešal niti jedi ne pijače — ali tožilo se mi je po ljubljeni smotki! In kakor glas z nebes razveselil me je predlog obštruk-cijonistov, naj se o vsakem paragrafu zakona glasuje po imenih ter pred vsakim glasovanjem dovoli 10 minutna pavza v premišljevanje. Vsakokrat, ko sem prekinil sejo, s predsedniškega mesta na hodnik, takoj smotko v usta, krčevito sem srkal dim, dokler ni bil pri kraju dovoljeni desetminutni presledek. To je trajalo tako dolgo, da se ni poleglo moje hrepenenje po kaji. Ko pa je to bilo potolaženo, sem hladnokrvno izustil ob-štrukcijonašem, da desetminutnih presledkov več ne dovolim. »Vaši ... lastni predlogi so, gotovo ste jih dobro premislili, preden ste jih stavili, vsled tega je premišljevanjska pavza čisto nepotrebna ter je več ne dovolim.«
In tako se je seja dalje vlekla v pozno noč. Ker smo poznali take manevre že iz državnega zbora, sem dal v veliki dvorani svojega stanovanja pripraviti ležišča za utrujene pristaše lastne stranke. Na tleh sveže slamnjače in nove »koce« iz zaloge bolnišnice in prisilne delavnice, klub razdeljen v »šihte«, tako so se mogli ožji kolegi počiti, seveda vedno pripravljeni, da jih zbudi dano znamenje iz spanja ter da morejo v sejno dvorano na glasovanje. Narodnonapredna opozicija ni bila kos telesnemu naporu. Proti enajsti uri je dr. Tavčar nevoljno zaklical: »Gospod glavar, mari bomo sedeli do šestih zjutraj?« »Sem na razpolago gospodom,« sem odgovoril, »ali stavite morebiti tozadeven predlog?« Ko obštrukcija vidi, da nič ne opravi, so ob polnoči zapustili dvorano ter se podali domov. Sedaj smo bili mi gospodje v deželni dvorani! Povsem pravilno so se reševale ostale točke dnevnega reda, navzoča je bila slovenska ljudska stranka in nekateri zastopniki nemškega veleposestva, ki so hrabro vztrajali do zadnjega. Ura je bila pol dveh ponoči, ko sem zaključil sejo, katera je bila trajala sedemnajst in pol ure. Pač bi se bila dala skrajšati za nekaj časa, da ni občutil * očka« Povše nepremagljivo poželenje, vsakokrat ko je nastopil kot poročevalec, s skrbno pripravljenimi govorčki brez vsake potrebe podaljšati sejo!
Zmagali smo! Deloma si smem prisoditi delež na tej zmagi. »Slovenec«, ki je čim dalje bolj postal trobilo dr. Ivana Šušteršiča, je vendar v uvodniku z dne 12. oktobra 1909 o meni pisal: »Velika zasluga za tak izid tega boja gre deželnemu glavarju Ph Šukljetu. Stal je kot mož na svojem mestu. Kranjska dežela
Šuklje, Spomini.
9
in vse slovensko ljudstvo mu bo hvaležno, da je s svojo odločno roko vodil obravnave kranjskega deželnega zbora tako spretno, da so se mpgle ustvariti postave, ki bodo v srečo in blagoslov stotisočim.«
Naravno, da so bili od prenapornega zasedanja predvsem izmučeni poleg mene še vodilni deželni uradniki. Zlasti sem se moral ozirati na ravnatelja deželnih uradov Matijo Zamida in na predstojnika stavbnega oddelka inž. Klinarja. Nista zaprosila dopusta, tedaj sem ga jima jaz vsilil. A kam boš šel na dopust v novembrsko meglo? Torej sem sklenil, iti ž njima na študijsko potovanje, ogledat si nekoliko, kako se vrši deželna uprava pri drugih deželnih odborih. Naši trojici se je pridružil tudi deželni odbornik dr. Lampe, ki je nas spremljal do O p a v e na Šleskem.
Preden smo nastopili svojo pot, smo z uradnim dopisom obvestili o svojem obisku deželne odbore na Dunaju, v Pragi, Opavi in Brnu. Isto sem storil v privatnih pismih dotičnim šefom avtonomne uprave. Bili smo tudi povsod jako ljubeznivo sprejeti, povsod smo dobili priliko, da si natančno ogledamo posamezne stroke deželnega gospodarstva, tako da lahko rečem, da je bilo naše potovanje zelo poučno in zanimivo. Ali smelo trdim, da smo malokje kaj našli, kar bi bilo bolje nego ono, kar smo imeli pri nas doma! Največ smo se še mogli učiti v mali Šleziji. pri deželnem odboru v Opavi, v nemškem T r o p p a u. Tam je nam posebno imponirala umobolnica, velik zavod z izbornim vodstvom. Kar rdečica sramu me je oblila, ko sem v duhu primerjal ta deželni zavod z razmerami na našem Studencu, ki pač nikakor ne dela časti naši ožji domovini.
Ugodno stanje v deželni upravi male Šlezije pa bržkone ni bilo pripisati deželnemu glavarju, temveč v prvi vrsti ondotnemu ravnatelju deželnega odbora, deželnemu svetniku H a m p 1 u. Zelo verziran in razsoden gospod! Ko sem se oglasil v njegovi pisarni, se mi je začel zahvaljevati. Prekinem ga z vprašanjem: »Zahvala — zakaj?« On na to: »Zaradi tega, ker bomo sedaj vendar enkrat videli svojega deželnega glavarja, kajti ekscelenca grof L a r i s c h -M o n n i c h bo prišel v Opavo, da osebno pozdravi Vaše velerodje!«
Lampe Se je v Opavi od nas poslovil, pot njegova je šla v Galicijo in odtod v bukovinske Črno vice, da si tam ogleda ureditev deželne banke. Mi drugi smo si še dokaj natančno ogledali moravski deželni odbor v Brnu in potem sem priporočal gg. Zamidi in Klinarju, naj se vrneta preko Ogrske v Ljubljano, sam sem pa šel na Dunaj, kjer sem itak imel posle v državnem zboru.
V deželnem odboru sem sicer bil naravnost preobložen z delom. Čutil sem svojo odgovornost, brigal se za podrobnosti obširne avtonomne uprave, pridno obiskaval deželne zavode in naprave
ter — radostno ugotovil, da je deželni aparat brezhibno funkci-joniral. Posebno pozornost sem posvečal železniškim vprašanjem in deželnim financam.
kur se tiče izpopolnitve železniškega omrežja po slovenskem ozemlju, zasnoval sem veliko akcijo v tem smislu, da se najprej ugotovijo železnične proge, katerih pred vsem treba, potem pa, da si zagotovimo tvorno pomoč od najjačjcga državnega faktorja, od generalnega štaba in vojaških krogov. Znal sem, da se Dunaj prekleto malo briga za gospodarske razloge, ki jih navaja Slovenec o svojem stremljenju po železnicah, pač pa skrbno posluša, če se oglasi armadno vodstvo. Pako sem tudi postopal. Sklical sem v veliko unionsko dvorano 1909 velik železniški shod, ki je v isti 11 i bil sijajno obiskan od samih istinitih gospodarskih in političnih interesentov. Videli smo na shodu kneza Auersperga in Windischgratza, knezoškofa, skoro vse deželne poslance, zastopnike pridobitnih krogov in z vseh strani se je pritrdilo mojemu načrtu ter organizaciji, ki sem jo predlagal v njegovo uresničenje. In sedaj na delo! Svoje zaveznike sem si iskal v generalnem štabu in vojnem ministrstvu. \ dodatkih objavljam spomenico, ki sem jo bil poslal C o n r a d u p 1 e m. H d t z e n d o r f u , ki je takrat v prvič bil šef generalnega štaba, in vojnemu ministru S c h d n a i c h u. Stopil sem ž njima tudi osebno v stik. Zlasti C o n r a d se je silno zanimal za moje železnične načrte, katerih pomembnost za vojne koristi je docela uvaževal. Moral sem jih razkazati mu na velikanski železniški karti, nad katero sva ležala morda kakih 10 minut. In ko sem mu zaznamoval svoje proge z vsemi podrobnostmi, je vedno na pol zase zamrmral: Fiir mich ist die Hauptsache, wie viele neue Geleise bekomme ich?« Ko sem se poslovil od njega, sem znal, da mi ostane zvest zaveznik!
Skušal sem pa tudi pridobiti štajerski deželni odbor za skupno postopanje. Najprej predlog, da se zberemo zastopniki obeh deželnih odborov v skupno posvetovanje v Gradcu! Ko je bil predlog sprejet, odpeljem sc v spremstvu predstojnika stavbenega urada inž. Ant. Klinarja v Gradec. Sestanek se je vršil v zgodovinskem Landhausu« pri deželnem glavarju grofu Attemsu. S štajerske strani so se ga udeležili poleg glavarja deželni odbornik-referent za železnice, dalje šef štajerskega železniškega urada in glasoviti »ptujski pek« Orni g. Odkrito Povem, ako se ne gleda na politično sovraštvo, ki je obstojalo nied slovenskimi narodnjaki in proslulim vodjo ptujske »nemškutar! j e«, našel sem v O r n i g u toliko razumevanja za železniško vprašanje in toliko gospodarske razboritosti, da sem živo obžaloval, da — Orni g ni pristaš naše narodne stvari!
Skušal sem pa tudi pridobiti javno mnenje nemških Štajercev Zil svojo akcijo. Stopil sem v stik z graško »Tagesposto«, ki mi Je drage volje odpirala svoje predale. Dotični članek z naslovom:
»Vom Wechsel zur Adria. Von Landeshauptmann Franz von Šuklje« je prijavljen v »Dodatkih«.*
Sad graškega posvetovanja je bila zveza obeh deželnih odborov v dosego skupnih železniških prog. Med drugimi dopisi je kranjski deželni odbor odposlal železniškemu ministrstvu na Dunaj dopis, ki ga je citati v »Dodatkih«.**
A kaj je nastalo iz teh naporov, kak sad so rodili? Žalibog, dosihmal niti ena izmed projektiranih prog ni zgrajena. Toda preprečila jih ni toliko svetovna vojna, temveč dejstvo, da se po mojem odstopu od deželnega glavarstva noben živ krst ni več brigal za te železniške načrte. Kasneje bom še govoril posebno o progi Brežice—Novo mesto ter dokazal, zakaj še dandanes pogrešamo to tako nujno potrebno železniško zvezo!
Še bolj nego železnice so me pa zanimale deželne finance navzlic temu, da jih je upravljal »deželni finančni minister« dr. Evgen Lampe. Nad vse »brihten« referent, ki je pa baš vsled svoje velepoteznosti zahteval mojo pazljivo kontrolo. Odkod dobiti pokritje za naraščajočo potrebščino? To vprašanje me je neprestano vznemirjalo. V finančnem pogledu sem bil dobro podkovan, teoretično šolan in praktično izkušen. Pred vsem sem znal, da je najlažji način pokritja obenem najbolj nevaren, to je pokritje z zvišanimi deželnimi dokladami. Sploh je bil ta avstrijski sistem pokritja deželnih potrebščin z dokladami na državni davek naravnost poguben za finance avstrijskih dežel. Torej sem si vedno belil glavo, kako pripraviti deželnemu zakladu vir dohodkov na druge načine? Pogodil sem jo. Saj sem že pred mnogimi leti kot poročevalec deželnega zaklada izdatno pomagal deželnemu zakladu s predlogom, naj dežela pobira svojo naklado na žganje v lastni režiji, dalje s predlogom, naj se dežela kot taka udeleži kot ponudbenica pri zakupu državne trošarine. Sedaj kot deželni glavar nisem odnehal, dokler nisem z državo sklenil dogovora, po katerem se je pobiranje vsega državnega užitninskega davka prepustilo deželi. V »Dodatkih« objavljam svojo vlogo na finančno ministrstvo, katera je imela uspeh v polnem obsegu. Še danes bi se izplačalo, če bi se naše oblasti lotile tega vprašanja. Tudi kon-zum bi se po mojem prepričanju bolj počutil ob deželnem »iblaj-tarstvu« nego dandanes, ko to davščino pobirajo državni »zelenci-:. Vsaj si moram včasih misliti: »Ubogi Adam Smith in tvoja davčna teorija, po kateri ni priporočljiv noben davek, čigar pobiranje je združeno s prevelikimi režijskimi troški!«
A največ dela mi je provzročila prevažna zadeva novega melioracijskega posojila! Nevenljivo slavo si je pridobil tedanji deželni odbor s svojim znamenitim delom za deželno kulturo. Ako pomislimo, koliko velikih stvari se je ustvarilo

Glej: »Dodatki«, ITI. Glej: »Dodatki«, IIT.
v kratki dobi 1908—1914, koliko novih zgradb itd. se je napravilo v malo letih, smemo vsi tedanji člani deželnega odbora o samem sebi ponosno vzklikniti: »Nos saxa loquuntur!« »Kamenje bo o nas pričalo!«
Ali povsem naravno, da provzročuje tak stvarjajoč vzlet veliki trosek, ki se baš radi tega ne sme in ne more ves naprtiti sedanjemu rodu, ker bodo njegove sadove uživali pozni potomci. Hoteli smo tedaj najeti veliko deželno melioracijsko posojilo v znesku desetih milijonov zlatih kron (torej nad sto milijonov dinarjev), in smo zaprosili za dovoljenje finančno ministrstvo. A tu smo slabo naleteli! Dotični referent je bil oduren gališki Žid, dvorni svetnik L o p u s z a n s k i in on je — nagajal na vse načine. Trebalo je premagati njegov odpor: zato sem sam sestavil obširno spomenico, ki se je odposlala direktno finančnemu ministru. Prilagam jo v »Dodatkih«; mirno izrekam, nekako ponosen sem na ta svoj duševni proizvod.
In vendar je Lopuszanski še vedno delal neprilike, tako da se je dr. L a m p e kar prestrašen zatekel k meni, češ, ti moraš na Dunaj, da užugaš tega škodljivca. Storim to, poskušam z mirno besedo prepričati moža o neutemeljenosti njegovega ugovarjanja — vse zastonj! Sedaj spremenim svojo taktiko. Stopim v notranje ministrstvo. Takrat je v palači na dunajskem »Judenplatzu« vladal Gnido baron H a e r d 11, meni zelo naklonjen gospod, sicer razvpit po svoji energiji in včasih brutalni odločnosti. »Ein furchtbarer Mensch, ich zittere jedes-mal, wenn ich zu ihm muli« — mi je bridko tožil deželni predsednik S c h w a r z. Bil je majhen, čokat človek, temnopolten in kodrolas, nekaj je bilo v njegovem obličju, kar me je vedno spominjalo na mulata. Ali zelo naobražen in pameten. Ž njim sem mogel odkrito govoriti. Potožil sem mu sitnosti, ki jih uganja Lopuszanski, razjasnil vse nadrobnosti, končno predlagal, naj se skliče »interministerijelna« konferenca, h kateri naj se povabijo tudi zastopniki kranjskega deželnega odbora. Takoj je pristal ter me pooblastil, naj pri prizadetih ministrih povem, da on smatra medministerijalno konferenco za najboljšo rešitev ter da bo on odposlal v to konferenco kot zastopnika notranjega ministrstva dvornega svetnika dr. D a -v y j a. Jaz na to odmah k poljedelskemu ministru in k ministru za javne zgradbe. Ker sem se mogel sklicevati na Haerdtlovo izjavo, sta se oba funkcijonarja brez kakega obotavljanja Pridružila predlogu ter imenovala kot svoja odposlanca mini-sterijalnega svetnika dr. Deutscha, oziroma L a š i č a. In ko sem v največji naglici dobro opravil pri teh gospodih, zopet nazaj v finančno ministrstvo k ministru K o r y t o w s k e m u , kateremu sem mogel poročati, da prizadeta tri ministrstva želijo takojšnje medministerijalno posvetovanje s pritegnitvijo našega deželnega odbora. Tako sem mogel še tisto popoldne brzojaviti v Ljubljano, naj se naš finančni referent dr. Lampe nemu-
doma odpravi na Dunaj ter naj pripelje s seboj ravnatelja deželnih uradov Z a m i d o in inž. Klinarja.
Medministerijalna konferenca se je sestala. Predsedoval je sekcijski načelnik Engel pleni, z Mainaua, splošno znan med avstrijskimi politiki pod priimkom »Wiirgengel«, ker je kot načelnik buclžetne sekcije tako neusmiljeno črtal postavke posameznih ministrstev. Jaz pa za svojo osebo moram hvaležno priznati, da sem ž njim vedno čudovito dobro shajal in tudi na tej konferenci je stal zvesto na naši stkani. Še je poskušal L o p u s -zanski proti viti se, a napadel sem ga kakor bulldog mačko. Engel je pomagal in zmagovito smo prodrli na celi črti! Dosegel se je popoln sporazum. Besedilo melioracijskega zakona se je potem lahko ugotovilo; našemu izkušenemu kodifikatorju Zamidi sta pri tem pomagala ministerski svetnik Davy in uradnik iz finančnega ministrstva, naš rojak min. podtajnik dr. Pertot, ki je bil konferenci prisostvoval kot zapisnikar.
Zakon smo tedaj imeli, denarja pa še ne! Ali dobiti za-željeno desetinilijonsko posojilo pod ugodnimi pogoji ni bilo pretežko, ker je imela dežela Kranjska dober kredit, znani smo bili kot točni in solidni dolžniki. Šlo je torej za to. pri katerem denarnem zavodu najamemo svoj denar? Spričo velike vsote sem pritegnil k pogajanjem poleg finančnega referenta Lampeta še strankinega vodjo dr. Šušteršiča. Lampe se je prvi odpeljal na Dunaj, sledila sva mu Šušteršič in jaz. Rendez-vous smo si bili dali v kavarni Central v »Herrengasse«. Ivo vstopiva, naju že pozdravi Lampe z veselo novico, da je bil včeraj potrkal pri »Unionbanki« ter da ta. ki je bila že pri starem melioracijskem posojilu posredovala, sedaj ponuja denar al pari in s 4'A% obrestovanjem. \si smo soglašali v tem, da ugodnejše ponudbe nikjer ne moremo dobiti. Vendar sem nasvetoval z ozirom na dejstvo, da je naš Sch we-gel eden izmed najjačjih dunajskih finančnikov ter sam šef dunajske velebanke, da iz previdnosti tudi njega pozovemo na ponudbo. Odpeljem se tedaj k njemu ter prosim svoja dva tovariša, naj me počakata v kavarni. Stari gospod me sprejme z običajno ljubeznivostjo, zelo lepo govori o naših gospodarskih nalogah, takoj obljubi, da bo njegova »Eskomptna banka« deželi Kranjski stavila najugodnejše pogoje, takoj po telefonu obvesti ravnatelja Maksima Krasnega o mojem prihodu ter mu naloži največjo naklonjenost — z eno besedo, sam med je bila naša gorjanska ekscelenca! Pri Krasnem pa — razočaranje! Z velikim prigovarjanjem sem ga spravil do 94/4 %, seveda sem tudi njemu baš kakor Schvveglu, skrbno zamolčal, da že imamo al pari« ponudbo v žepu. Vrnem se v kavarno, kjer sta name čakala Šušteršič in Lampe, smeje jima pripovedujem, kar sem opravil pri Schvveglu in Krasnem in takoj smo se vsi trije podali v bližnjo Unionbanko«, kjer smo z ravnateljem Vidma nnom sklenili kupčijo na gori ozna-
ceni podlagi. Kupčija je bila tako sijajna za deželo Kranjsko, da mi finančni minister K o r y t o w s k i, ko sem mn popoldne pravil o našem uspehu, kar verjeti ni hotel, da smo dosegli tako izreden uspeh. In v isti ni. toliko bogatejša Moravska je v istih dneh in pri istem denarnem zavodu dobila posojilo le po kurzu 94%!
Ali zakaj tako obširno razkladanje o melioracijskem posojilu? Zato, ker je dve leti kasneje, ko nisem bil več deželni glavar, o priliki moje »rdeče brošure« imel dr. Lampe drznost, v polemiki očitati meni, da je ou dosegel 100%, dočim jaz le 94%, torej da je on deželo obvaroval velike zgube! Kako naj imenujem tako postopanje? Milo rečeno, dr. Lampe ni bil iskren, ta madež na značaju je zatemnjeval velike lastnosti njegovega duha! Sicer bom kasneje že povedal, kako grdo jo je Lampe skupil, ko je polemiziral proti moji »rdeči brošuri«!
Desetmilijonsko posojilo je bilo pod streho, ali moje razmerje do vodilnih oseb v stranki se je vedno še poslabševalo. Močno je vplivalo dejstvo, da se v marsičem nisem strinjal s finančno politiko dr. E v g. L a m p e t a. Pač sem popolnoma odobraval velikopoteznost njegovih načrtov ter sem sam v mnogih slučajih dal spodbudo k trajnemu delu za po-vzdigo narodnega blagostanja. Ali različnih misli sva bila glede pokritja dotičnih troškov. Vzrastel sem tako rekoč v strogi finančni šoli nepozabnega mi D u n a j e w s k e g a , praktično sem se bil šolal kot upravitelj bogatega sklada šolskoknjižnih zalog in utrdilo se je v meni prepričanje, da se mora javno gospodarstvo voditi po istih strogih načelih, katera so veljavna za solidnega zasebnega gospodarja. Z drugimi besedami: morali smo delati s kreditom, toda obenem sem hotel za obrestovan j e in a m o r t i z o v a n j e najetih posojil skrbeti s primerno zvišanimi davki! Toda volivec veliko rajši privoli v kak dolg nego v zvišani davek, in čisto naravno je, da se tudi Poslanec z ozirom na ljubi mandatek klanja temu nevarnemu načelu. Povsem prav je bilo. da smo najeli n. pr. veliki melioracijski dolg 10 milijonov zlatih kron, toda nedopustno je bilo, da smo hoteli vztrajati pri stari davčni meri zgolj iz ozirov strankarske politike. Nisem mogel prodreti s svojimi nazori v deželnem odboru in tudi v deželnozborskem klubu nisem imel več sreče. Hotel sem polagoma dvigniti davčno mero, a za svoj Predlog sem pridobil izmed vseh 28 poslancev le poslanca M a n d e 1 j a in dr. Krek a.
XXVIII. poglavje.
Zakaj sem odstopil?
Smelo trdim, da je bila doba mojega deželnega glavarstva najtežja in najhujša doba v mojem življenju.
Ne radi tega, ker je bilo toliko in tako napornega dela. saj sem bil dela vajen in tudi takrat sem bil prepričan, da je na j več ja dobrota, katero je stvarnik v svoji neskončni ljubezni podaril človeštvu, baš delo. hi če sem v istini dan za dnevom garal v pisarili od ranega jutra do poznega večera, mi je bilo polno plačilo v tem, da sem videl napredek in uspeh skoro v vseh strokah deželnega gospodarstva!
In tudi hudi udarci, rodbinske nesreče, smrt najboljšega in najdarovitejšega mojih sinov, silne bolezni, ki so spravile mojega drugega sina Milana na rob groba, me niso upognile. Krepka narava sem in že takrat sem se bil poglobil v lepe verze sicer malo poznanega nemškega pesnika Streckfussa, ki se glase:
»Im Gliick nicht stolz sein
and im Leid nicht zagen,
das Unvermeidliche mit Wiirde tragen,
das Rechte tun, am Schonen sich erfreu’11.
das Leben lieben and den Tod nicht scheu’11,
and test an Gott and bess re Zukunft glauben,
heisst leben, lieisst dem Tod den Stachel ranben.«
Globoka filozofija, meni tembolj pristopna, ker sem se v svojem katoliškem prepričanju popolnoma vdal veri na oni svet ter na svidenje onkraj groba! Po mojem prepričanju je taka trdna vera najboljši lek proti ranam, ki nam jih seka neizprosna človeška usoda.
Ali silno me je bolelo, ko sem se čimdalje bolj uveril o nepremostljivem prepadu, ki se je začel kazati med mojimi nazori in postopanjem nekaterih merodajnih voditeljev Slovenske ljudske stranke. Šušteršič, Lampe iz ene, jaz z druge strani smo bili »au fond« različni značaji. Prva dva gospoda, velika talenta, toda oba vprav fanatika v svojem strankarstvu — jaz za svojo osebo zmeren pripadnik stranke, a neomajen v svoji ljubezni do domovine in do ljudstva! V personalnih zadevah na primer sta prva dva politika zastopala stališče, da se mora v vsakem slučaju imenovati pripadnik stranke, če se le kateri oglasi za dotično službo. To načelo se nikakor ni
ujemalo z mojimi nazori. Prepričan sem bil. da je včasih vnet strankar skrajno slab uradnik. Bil sem tedaj pri nastavljanju uradniškega osobja voljan tako postopati, da se mora pač dati prednost lastnemu pristašu tedaj, če sta si on in njegov konkurent iz drugega tabora vsaj približno enaka v strokovni kvalifikaciji. Ako pa tega pogoja ni izpolnil, sem bil pripravljen odločiti se za nasprotnega prosilca.
Še danes sem prepričan, da je to stališče utemeljeno ter da se na ta način najbolj varujejo interesi dežele in prebivalstva. Iz te različnosti v nazorih so se porajali vedni konflikti med menoj in med merodajno dvojico v strankinem vodstvu. Kako sem obžaloval ono usodno napako, ki sem jo zagrešil v medenih tednih svojega glavarstva, ko se nisem »per la vita« upiral oni določbi, sprejeti po šusteršičevem nasvetu v novo in-strukc-ijo za deželni odbor, ki je določala, da ima deželni glavar pravico glasovati le v slučaju, da se pri predlogu pokaže enakost glasov! Ta čas, ko se je sklenila ta določba, je imel deželni odbor le štiri odbornike, torej je vedno obveljal dirimajoči glas deželnega glavarja. Ali takoj po volivni reformi je pristopil peti deželni odbornik, ki je naravno bil vzet iz deželnozborske večine. Pri vsakem glasovanju količkaj političnega značaja je bilo razmerje 3 : 2 in posledica, da deželni glavar sploh ni prišel do glasovanja!
Zame je bilo to tembolj mučno, ker sem bil tolikokrat sam poročevalec, deloma iz lastnega nagona, ker me je delo veselilo, deloma pa »ex lege«, ker so tako določila pravila. Zlasti je bil deželni glavar že po zakonu poročevalec v vseh personalnih zadevah. Kaj je nastalo iz te naravnost nesmiselne določbe naših pravil? Kadar se je drugemu poročevalcu posrečilo, dobiti za svoj predlog še dva glasova, sem izjavil, da je predlog sprejet; če sta se pa za moj predlog, ki sem ga vedno stavil po povsem nepristranskem temeljitem premišljevanju, oglasila še dva deželna odbornika, sem moral konstatirati, da se je moj predlog odklonil in protivni nasvet je obveljal! In čestokrat se je to zgodilo v naravnost žaljivi obliki! Svoj referat sem dobro utemeljeval, debata se je razvnela, v sklepnem govoru sem po svojem prepričanju navajal vse argumente govoreče za svoj nasvet — dotični gospod, ki je stavil proti-predlog, se za vse moje utemeljevanje ni malo ni zmenil, temveč svest si svoje zmage — saj je stvar bila prej dogovorjena — le hladnodušno izjavil, da vzdržuje svoj predlog. Jaz sem odredil "glasovanje ter moral konstatirati, da je moj predlog odklonjen, ter proti-Predlog sprejet z večino! Po svoji naravi sem ponosen, silno so lire bolele take reči, najrajši bi vse tja vrgel, ali pomiril sem se, videl sem pred seboj domovino, ki po mojem uverenju stoji Uad stranko. Vzdržal sem toliko časa, dokler ni dr. Šušteršič sprožil stvari, pri kateri je morala priti v konflikt moja vest.
Že v XX\ . poglavju sem omenjal veliko napako, ki jo je zagrešila narodno-napredna stranka v odseku za volivno reformo, ko ni zahtevala, da bi se pri mestni skupini uzakonila določba, da gre votivna pravica v tem volivnem telu zgolj krajevnim, a ne političnim občinam. Govorili so narodno-napredni člani votivnega odseka pač o tej stvari, stavili so to zahtevo, a niso predlagali paragrafa v zakonu. Dr. Šušteršič, lokav kakor je bil, je sila sladko govoril, pomiril jih z lepimi besedami — zakon pa je bil sprejet brez te določbe. Deželni zbor je imel že veliko debato o dotičnih mandatih, takrat se je odložilo glasovanje o veljavnosti teh izvolitev. Stvar se pa ni smela odlašati predolgo; v parlamentarnem življenju je ena najgrših nerednosti, ako poseda poslanec, čigar mandat vzbuja pomisleke, predolgo v zbornici, ne da bi bilo rešeno vprašanje o veljavnosti njegove izvolitve. Ker sem sumil, da se tukaj nekaj plete, sem dal nekega lepega dne povabiti dr. Lampeta k sebi ter sem ga naravnost vprašal, kaj se namerava glede prizadetih mandatov? Primoran po mojem vprašanju se mi odreže Lampe čisto odkrito, da je izvrševalni odbor stranke že sklenil razveljaviti mandate poslancev Višnikarja in Lenarčiča, dalje Reisnerja in Ribnikarja. Čisto mirno mu odgovorim, da v kolikor jaz poznam zakon, bi to pomenilo prelom v o livnega reda in kršenje deželne ustave. Bilo je menda koncem novembra 1911 ali morda prve dni decembra. Znal sem, da odpotuje Lampe v kratkem na Dunaj v zadevah deželnega odbora. Naročil sem mu tedaj, naj pove dr. Šušteršiču, da se njegovo tolmačenje zakona ne ujema z mojim prepričanjem, da se torej ne bo tako postopalo, dokler zavzemam mesto deželnega glavarja. In dalje:	Silno ste pri-
strigli svoj čas kompetenco deželnega glavarja, ali te pravice mu niste odvzeli, da on in edino on razpolaga z dnevnim redom deželnozborskih sej.« Končal sem z izjavo: »Ne bom vam delal težave. Izvoljen sem na programu Slovenske ljudske stranke, mogel bi nagajati, tega ne bom storil, ali reci Šušteršiču, ako vztraja pri svoji nameri, se odpovem mestu deželnega glavarja.
Da sem s svojim negativnim stališčem jaz imel prav, o tem ni nobenega dvoma. Še enkrat liaglašam: Ves vol iv ni red za kranjski deželni zbor je po svojem bistvu še iz Schmerlingove februarske ustave. Kaj je bil njen glavni namen? Kdor količkaj pozna zgodovino tu dobe. ve tudi. da je bil tedaj za postavodajalca merodajen ozir na nemške razmere. Cesar Franc Jožef je hotel na vsak način vzdržati avstrijsko hegemonijo v nemškem »rajhu«. Potomec dolge vrste nemških cesarjev ni nikoli mogel pozabiti tega zgodovinskega poklica: vsled tega je S c h m e r 1 i n g . ki je bil sam leta 1848. državni minister v nemškem rajhu«. ves volivni red za avstrijske deželne zbore 1. 1861. uredil tako, da je velika večina avstrijskih dežel na zunaj dobila nemški značaj. Njegov volivni sistem je bil v svojem bistvu ena sama velika
sl v pari ja. V isti ni je občudovati globoko premišljenost teli vo-livnih redov, ki jih je izumil ne toliko po svoji naravi leni Schmerling, temveč njegova desna roka Tirolec Hans Perth a 1 e r. Posebno jasno se je to videlo pri deželnem zboru vojvodine Kranjske v kuriji velikega posestva in mest in trgov7. Pri velikem posestvu so se upoštevala zgolj ona posestva, ki so bila vknjižena v deželni deški: ako je imel kak posestnik še toliko grunta, je moral voliti s kmeti skup ter si je šele po v olivnih možeh mogel izbrati svojega zastopnika v deželnem zboru. In mesta in trgi! Tudi tu so se pripuščali k volit vi v mestni skupini samo tisti kraji, pri katerih je bilo količkaj Upanja na večji odstotek nemških oziroma nemškutarskih glasov7. In še tukaj določba, da volivci ne smejo oddati svojega glasu doma, temveč so morali voliti v posameznem skrbno izbranem volivnem kraju. Tako n. pr. so kamniški volivci po votivnem redu morati hoditi v veliko manjši trg Tržič, kjer je takrat ta votivni kraj še veljal za trdnjavo strogonemškega mišljenja!
Kdo bi tedaj mogel imputirati postavodajalcu namen, da je hotel raztegniti votivno pravico v7 mestne skupine na politične občine ter na ta način majorizirati po večini nemškomisleče meščane po pridruženih masah slovenskih kmetov!
Upoštevati je pri presoji tega vprašanja predvsem tudi zgodovinske tradicije. Pričenši od prvih volitev leta 1861. se je, ako prezremo par neznatnih izjem, vedno le tako volilo, da so v votivni skupini mest in trgov biti pripuščeni k volitvam zgolj prebivalci krajevnih občin. Sicer pa se je tudi državno sodišče že bavilo s tem vprašanjem, ter se je odločno izjavilo Proti interpretaciji dr. Šušteršiča. Po mojem prepričanju je šlo tukaj zgolj za odvetniški Kniff« proti besedilu zakona in njegovi stalni praktični izvedbi.
Radi tega sem bil uverjen, da se morejo ogroženi mandati razveljaviti le s prelomom zakona.
Dr. Lampe je šel na Dunaj. Sporočil je dr. Šušteršiču mojo izjavo. Dr. Šušteršič je sklical kranjske državne Poslance ter jim razložil položaj. Kakor se je meni sporočilo. se je edini dr. Žitnik postavil na mojo stran. Drugi so mislili, da je moja grožnja o odstopu le prazna beseda ter so Pritrditi svojemu vodji in načelniku.
Deželni zbor ie bil sklican na 29. decembra 1911. Še prej sem opozoril dr. Šušteršiča, da žetim, naj se tako važno vprašuje predloži klubu deželnih poslancev naše stranke. »Kaj hočeš s klubom?« se odreže Šušteršič, s stvarjo smo se že Pečati v izvrševalnem odboru Slovenske ljudske stranke in to Te višja instanca nego klub.«
Moj sklep je bil storjen. Otvoril sem sejo z običajnim pozdravom, bil sem posebno dobro razpoložen, zabelil sem obravnavo tupatam s kako malo šalo. ter sem koncem seje naznanil
dnevni red za prihodnjo sejo. Omenjam, da je bila otvorilna seja sklicana za popoldne ter se je končala v večernih urah. Po seji sem šel, kakor po navadi, v svojo pisarno reševat akte. Kar se odpro duri in vstopi moj prijatelj dr. Krek. »Neznansko sem vesel, tako dobro si bil razpoložen, zdaj vidim, da si se premislil, da ne odstopiš ter obdržiš svoje glavarsko mesto!« Smehljaje odprem predal pisalne mize ter mu pokažem pismo, naslovljeno na deželnega predsednika. »V tem kuverta je naznanilo baronu Schwarzu, da odložim svoj deželnozborski mandat. Mesta deželnega glavarja odložiti ne morem, ker na to mesto me je imenoval cesar in edino on me more razrešiti tega dostojanstva. Ali s svojim mandatom razpolagam samo jaz; tu sem jaz absolutni gospodar; če odložim mandat ter neham biti deželni poslanec, neham tudi biti deželni glavar. Jutri zjutraj je stvar uradno dognana.« Krek mi je prigovarjal na vse načine, priznaval je, da imam s pravnega stališča jaz prav, rotil me je, naj tega ne storim — vse zastonj, moj odgovor se je glasil, da sem bil sam vedno voljen po starem načinu, da bi tudi moj stari volivni okraj, skupina dolenjskih mest in trgov, dobil čisto drugo sestavo ter da bi se moral sramovati do dna svoje duše, ako bi sam sodeloval in pomagal pri takšni stvari. »Prijatelj, v politiki moreš sklepati najrazličnejše kompromise z najrazličnejšimi nasprotniki, toda z enim faktor j e m ji e smeš nikoli kompromitirati, to j e s svojo lastno vestjo!«
Drugi dan sem bil pri baronu Schvvarzu in mu osebno izročil izjavo, da odložim svoj mandat. Senzacij onelna vest se je z viharno hitrostjo razširila po Ljubljani ter razburjala javno mnenje. Istina je, da sem s svojim odstopom spravil ne le svojo stranko, temveč ves deželni zbor v veliko zadrego. Komaj se je pričelo zasedanje in takoj po prvi seji nobenega deželnega glavarja več! — zadrega je bila tem večja, ker je bil moj namestnik nemški baron Lichtenberg sam po sebi gotovo nezmožen zdržema voditi zborovanje, vrh tega baš takrat še bolan. Navzlic temu sem mogel biti zadovoljen z odhodniea-mi, s katerimi se je spremljal moj nenadni umik iz deželnega dvorca.
Veselila me je posebjio izjava dežebrih slug in drugih jiižjih deželnih uslužbencev. Na občnem zboru svojega društva so izrekali v toplih besedah obžalovanje, da so v meni izgubili moža, ki je kot najvišji šef deželne uprave očetovsko skrbel zanje. Sklenili so resolucijo v tem smislu ter odposlali celo depu-tacijo treh uslužbencev k meni na »Kamen«, izročit mi posebno adreso ter veliko skupno fotografijo, ki še danes visi v mojem salonu.
Posebno ginjen pa sem bil, ko sem se poslavljal od tistega moža, ki je dejansko bil steber v deželnem odboru. To je bil ugledni ravnatelj deželnih uradov Matija Z a mi d a. Saj
sem bil združen z njim s tesnimi sponami; svoje dni od leta 1875. do 1875. je bil moj učenec na novomeški gimnaziji. Pod menoj je napravil zrelostni izpit, naposled je poročil sestro moje žene ter postal po svojem prvem zakonu moj svak. Ves čas mojega glavarstva mi je bil trdna podpora, večkrat pri težkih vprašanjih moj svetnik. Ko sem se od njega poslavljal ter ga v slovo objel, so težke solze tekle po njegovem možatem obličju. Dobro sem znal, da te solze niso bile hlinjene!
Nisem pa bil popolnoma uvcrjen o (pristnosti onih solza, ki jih je pri mojem slovesu točila druga cenjena oseba. Novo leto je bilo, napravil sem svoj obisk pri gospe j dr. Šušteršič e v i, da ji izrečem svoja novoletna voščila ter se pri tej priliki poslovim od njih. Njenega moža nisem dobil doma, on se je že bil odpeljal na Dunaj uredit vprašanje mojega nasledstva. Sama je bila v stanovanju, ko vstopim. Nisem še končal prvega stavka, že me prekine z nekako tragično govorjenimi besedami: »Zakaj ste nam to storili, gospod deželni glavar!« in pri tej priliki so ji tekle debele solze po obličju. Nehote sem si takrat mislil, da ta zakonska dvojica ni bila popolnem nedolžna pri stvarjenju položaja, ki je moral imeti moralično posledico mojega odstopa. Kmalu sem se mogel uveriti, da moja instinktivna slutnja ni bila povsem neutemeljena.
Odstopivši deželni glavar je gledal, da je čimprej zapustil deželni dvorec. Odpeljal sem se takoj 2. januarja s svojo ljubo ženo na mirni svoj »Kamen«; na kolodvoru me je čakal dvorni svetnik grof Rudolf Ch orinskv kot zastopnik deželnega Predsednika, ki se je tudi mudil na Dunaju v isti zadevi kakor Šušteršič. Zbrani so pa bili tudi vsi deželni poslanci Slovenske ljudske stranke, na čelu jim dr. J anez Ev. Krek in dr. Evgen Lampe. Poslovili smo se kakor dobri prijatelji; ko se je začel Pomikati dolenjski vlak, so ga bivši moji tovariši spremljali z glasnimi živio-klici.
Še drugo iznenadenje me je čakalo! Napravil sem s svojim odstopom vedoma veliko neodpustno pogreške nasproti cesarju s tem, da sem na svojo roko in ne da bi njega vprašal, odstopil z mesta, na katero me je on postavil. Poznal sem ono visoko mnenje, ki ga je imel cesar Franc Jožef o svojem dostojanstvu; sila občutljiv je bil glede vsakega koraka, ki si ga Je dovolil katerisibodi njegovih funkcij onar je v na lastno pest. In zato sem prav debelo gledal, ko sem čital v uradni »Wiener Zeitung« meni izraženo naj višje priznanje za moje odlično delovanje kot deželni glavar.
Ne smem pa zamolčati, da bi sc zaradi motivacije svojega odstopa skoraj bil sprl s svojima sinoma Vladimirjem in Milanom. Oba sta zahtevala, naj povem v svojem odstopnem pismu tisto odkrito, da sem ostavil glavarjev sedež zaradi tega, ker se Je zahtevalo od mene, naj sodelujem pri razveljavljenju nekaterih deželnozborskih mandatov, o katerih sem bil uverjen, da
so bili pridobljeni »rite ac legitime«. lega nisem bil storil, dasi sem se s prva nagibal k taki odkritosrčni izjavi, v istini se je približno tako glasilo pismo, ki sem ga bil v kuverta pokazal dr. Kreku. Imel sem o stvari razgovor z dr. Šušteršičem: komaj mu je Krek bil naznanil, da hočem demisijonirati, je bil pri meni, skušal s prva omajati moj sklep. Potem ko je videl, da ne odneham, je poizvedaval, kako hočem vladi nasproti utemeljiti svoj odstop ter ine je rotil, naj opustim svojo motivacijo, češ, da bi s tem oškodoval Slovensko ljudsko stranko. \ dal sem se, spisal drugo pismo, v katerem navajam le, da iz zasebnih razlogov odstopam od glavarstva.
In vendar se je s tem mojim korakom začela peripetija v usodi dr. Ivana Šušteršiča! Ko se je odpravil na Dunaj, da se dogovori z vlado zaradi mojega nasledstva, je dobil od kluba deželnih poslancev Slovenske ljudske stranke strogi nalog, naj doseže, da bo novi glavar Fran Po v š e. A zgodilo se je čisto drugače. Prinesel je z Dunaja seboj novega deželnega glavarja, ta pa ni bil nihče drug nego — on sam.
Še preje mi je dr. Šušteršič pisal sledeče, za moža karakteristično pismo:
Dragi prijatelj!
Bil sem danes okoli poldne pri grofu Chorinskvju in ta mi je pravil, da danes še ne odpotuješ.
Tako je prišlo, da danes pri Tvojem odhodu — žal — nisem bil na kolodvoru. Prosim Te, da me smatraš opravičenim.
Včeraj sem bil na Dunaju; vozil sem se dve noči zaporedoma — enkrat tje in enkrat nazaj. Vprašanje Tvojega nasledstva je zelo težavno lin je še vse in suspenso. Danes je .Selivar/, na Dunaju in sam sem radoveden, kaj skuhajo.
čim bolj premišljujem d voj odstop, tim bolj sem uverjen, da ta skrajni korak v danih razmerah ni bil potreben. Uvidevam pa, da v takih aferah velja v prvi vrsti subjektivno prepričanje prizadete osebe. To prepričanje mora vsakdo spoštovati.
Uverjen sem pa tudi, da čas za politični »penzijon« za Te še ni prišel. Mogoče, da Ti bo prijal »počitek« nekaj časa — trajno gotovo ne. Tebi treba mesta, kjer lahko raz viješ prosto svojo individualnost. V interesu stranke je, priboriti Ti tako mesto. To bo sedaj skrb stranke. Pripravil se tedaj in zbiraj svoje moči. Rekel si zadnjič moji ženi, da si stranki vedno na razpolago, če Te kliče. Sprejmi za to izjavo najiskrenejšo zahvalo stranke. Prosim, sporoči roko1! juh milostivi gospej.
Prisrčno Te pozdravlja Tvoj iskreni prijatelj
Ljubljana, 3./1. 12.	Dr. Šušteršič.
Nejevolja v klubu je bila velika, najbolj mu je zameril dr. Janez Krek in odtod datuje ono nasprotje, katero je to dvojico duševno visoko stoječih mož iz prejšnjih prijateljev premeni lo v izrazite politične nasprotnike.
Šušteršiču že takrat nisem prav verjel: nehote sem dvomil, ali mi je pisal golo istino o reševanju vprašanja mojega nasledstva. Ti dvomi so bili zelo ojačeni, ko sem par mesecev kasneje na Dunaju posetil bivšega ministrskega predsednika
barona Betka, ki je bil tačas, kakor je še danes, predsednik vrhovnega računskega dvora na Dunaju. Komaj sem vstopil v njegovo sobo, že mi stavi vprašanje: »Aber sagen Si e mir vor allem, was h at Šušteršič der Regierung versprechen miissen, um Landeshauptmann zu vverden?« Jaz nato:	Ich glaube
zuniichst, dass von einer Annullierung der angefochtenen Wahlen abge-sehen wird.« Beck na to: »Das versteht sich ja von selbst, aber was weiter, was noch?« Jaz se mu nasmejem ter rečem: Da miissen Sie den Dr. Šušteršič selbst fragen, das bat er mir nicht gesagt!«
Omenjam, da je bil baron Beck eden naj višjih državnih funkcijonarjev in najbolj cenjenih državnikov stare Avstrije, gotovo zmožen presoditi politični položaj in one osebe, ki so se gibale na tem torišču.
Šest let kasneje sem z drugim imenitnim politikom in visokim dostojanstvenikom zopet govoril o Šusteršičevem imenovanju. Bilo je med svetovno vojno; prebival sem takrat od maja 1915 do konca aprila leta 1918 s svojo ženo na Dunaju. Zopet sem obnovil stare osebne stike, tako tudi z bivšim notranjim ministrom bar. Haerdtlom. Mnogokrat sem stopil popoldne k njemu v stanovanje v Hietzingu, kjer sva sedela pri čaju in pri smotkah nekoliko ur ter se razgovarjala o političnih zadevah in znanstvenih vprašanjih. Preden sem se vrnil v domovino, stopim k njemu, da se poslovim. Tekom razgovora mi poreče: Weshalb Sie nicht mehr Landeshauptmann sind, ist mir voll-kommen klar. Šušteršič hat stets darnach gestrebt, Minister zu vverden. Er hat eingesehen, dass er es vom Parlament aus nicht wircl und hat sich gedacht, vom Landeshauptmann aus erreicht er das Ziel seiner Wiinsche, die Ministerschaft leichter. Er hat Ihren Charakter genau gekannt, hat Ihnen eine Falle gestellt, die Frage der angefochtenen Mandate, und Sie sind richtig in dieselbe hineingefallen.«
Še se bo moglo ugovarjati, da so to gole domneve sicer dobro poučenih mož. Ali gotovo sigurnost sem dobil, ko sem najprej po dr. Kreku, potem pa po vitezu Pogačniku izvedel čisto resnico. Dr. Kreku je bilo zelo nevšeč, da je Šušteršič Postal deželni glavar ter obenem obdržal državnozborski mandat. On sam ni rad hodil po ministrstvih, pa je rekel par mesecev Po mojem odstopu v prijateljskem razgovoru s tovarišem Pogačnikom, naj on pove ministrskemu predsedniku grofu S t ii r g -k h u, da se zelo moti. ako misli, da je stranki storil kako uslugo, ko je imenoval njenega načelnika deželnim glavarjem. Pogačnik reče nato: »No saj me je ravno danes na 5. uro popoldne povabil na razgovor, bom pa to priliko porabil, da mu sporočim tvoje mnenje.« In zares ob petih je Pogačnik, takrat podpredsednik Poslanske zbornice, stopil k ministrskemu predsedniku ter takoj Pričel razgovor s Krekovo izjavo. Grof S t ii r g k h mu odgovori • AVas komite ich machen? Sagen Sie dem Dr. Krek, Šušteršič
ist nach dem Riicktritt Š u k 1 j e s zn mir gekommen, dort ist er gesessen, wo Sie jetzt sitzen, und hat mir auf das entschie-denste erklart, w e n n im krainischen L a n d t a g Ruke und Or d nun g herrschen soli, so ist e s unbedingt notwendig, d a s s er Landeskauptmann w i r d. N a c k d i e s e r wiederkolten dezidierten E r k 1 a -rung blieb mir n i c h t s a n de res iibrig, a 1 s s e i n e E r n e n n u n g dem Kaiser v o r z u s e h 1 a g e n.«
To sta mi povedala Krek in še bolj natančno vitez Pogačnik. Dve priči, o katerih sem do duše uverjen, da sta mi oba povedala golo istino. To naglašam zlasti zaradi tega, ker med onimi redkimi pristaši, ki so ostali zvesti rajnkemu Šušteršiču, še zmeraj prevladuje prepričanje, da se je Šušteršič zares prizadeval ustreči klubovemu naročilu, naj posreduje za Povšetovo imenovanje, toda da je vlada odklanjala poslanca Povšeta ter da se je le vdal vladnemu pritisku, ko je nase vzel težko breme deželnega glavarstva.
Še enkrat, vedno sem priznaval veliki talent svojega tovariša dr. Šušteršiča, baš zaradi tega tem bolj milu jem tisto neznansko častihlepnost, ki j e izvabila tega veljaka na kriva pota!
Čisto naravno, da je moj nenadni odstop s tako eminentnega mesta silno razburil javno mnenje. Tudi v domačem časnikarstvu je našla splošna vznemirjenost glasen odmev. Njeni pojavi so tako karakteristični, da priobčim dvoje tedanjih člankov kar tukaj. Kako je »Slovenec« svoje čitatelje seznanil z veliko novico, da se je iznenadoma izpraznil sedež deželnega glavarja na Kranjskem?
V številki z dne 2. januarja 1912 piše dr. Janez Ev. Krek v »Slovencu«:
Deželni glavar pl. Šuklje.
(27./IIT. 1908—29./XII. 1911.)
Ko je dne 27. marca 1908 prvič pozdravil deželno zbornico novoimenovani deželni glavar pl. Šuklje, je dejal med drugim: Prevzamem to častno a nič man j težavno in naporno nalogo v nadi, da mi bode prisojeno oživotvoriti vsaj deloma one nazore, katere sem si tekom svojega življenja ustvaril z ozirom na narodni in deželni napredek — — —
Danes, ko mu pišemo slovo, smo mu dolžni izgovoriti besedo odkrite hvaležnosti za njegovo delo, ki ga je izvršil za ta napredek. Ne pišemo mu političnega slovesa, ker trdno pričakujemo, da bo svoje moči tudi še zanaprej tvegal za našo sveto stvar. Poslavljamo se od njega samo v njegovi sedanji lastnosti deželnega glavarja. Zato se oziramo tudi samo na njegovo delovanje v tem oziru.
Rečemo najprej: Dejansko energično sodelovanje pl. Šukljeta nam je zelo mnogo pripomoglo, da se je naš deželni volivni red preosnoval v demokratičnem smislu. »Tok časa sili na demokratično preosnovo vo-livnega reda, in gola iluzija bi bila misliti, da se ustavi ta tok pred durmi te deželne sobane,« je zaklical v svojem nastopnem govoru, in v razlogih, ki jih je dodal, je pokazal, kako globoko umeva dušo našega ljudstva. »Uvaževati je, da se je tekom zadnjih desetletij tudi v naši deželi dvignila
politična zrelost, splošna izomika in stanovska samosvestnost najširših slojev. Kdorkoli z jasnim očesom motri politični razvoj naše dobe, mora si biti na jasnem v tem, da se hrepenenju po razširjenju volivne pravice, po preosnovi deželnega volivnega reda na široki podlagi uspešno ne da več upirati.« Tako je mislil, tako je tudi delal. Vsi, ki vemo, kako se je z razširjenjem volivne pravice v deželnem zboru pričela nova vesela doba za deželo, vsi ki izkušajo blagodejne posledice te dobe, ohranijo v hvaležnem spominu prvega deželnega glavarja prenovljene kranjski; deželne zbornice.
Rečemo drugič: Redno delovanje v novi zbornici je v prvi vrsti zasluga pl. Šukljeta. Bili so resni in težki dnevi, ko je hidra liberalne nasilne obstrukcije dvigala svoje glave. Takrat je bilo treba na predsedniškem mestu deželne zbornice vztrajnega, napornega, energičnega, Poleg tega pa izredno previdnega in premišljenega moža. Imeli smo ga. Pl. Šuklje je v tistih dneh naši stranki, deželnemu zboru in celi deželi napravil naj večjo dobroto. Njegova zasluga ostane v tem oziru neizbrisna in vsak zgodovinar, ki bo opisa val gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva, se bo moral ustaviti pri dogodkih, ko je mož izredne darovitosti, obenem pa tudi neizprosne odločnosti in neustrašenosti zrnci in strl zadnje poizkuse liberalnega nasilja v dcželnici. Slovensko ljudstvo in njegova stranka tega ne bosta pozabila.
Recimo tretjič: Novo življenje v deželnem odboru; ne samo red, nego prav res navdušenje za blagonosno delo v blagor deželi je zavladalo pri odbornikih	in pri uradništvu.	Priden kot	mravlja,	prvi zarano na
svojem mestu,	zadnji zvečer še v	pisarni je	dajal pl.	Šuklje najlepši
zgled. Zraven pa podrobno poučen za vsako malenkost, razsoden z občil d o va n j a v red n o razboritostjo, skrben za celoto in posameznosti, res vzor pravega upravnega šefa. Redki so taki možje; po pravici smo bili ponosni nanj, ko smo ga gledali na njegovem mestu, po pravici tožimo, da odhaja, po pravici toži zlasti tudi uredništvo, ki je zanj po očetovsko, res prisrčno skrbel. Dobra avtonomna uprava je najboljši varuh ustave, boljši nego parlament. V naši deželi je uprava na višku. Ta vesela reč je v čast deželi	in narodu, in priča	o višini naše kulture,	pa tudi narodne
politične etike.	Šef deželne uprave	je izražal v	svoji službi to višino na
naravnost izreden način in s tem izkazal našo samozavest in samostojnost, hkrati pa tudi ž njo zvezano sposobnost in voljo do moči, do samovlade.
Recimo n a j z a d n j e : Pl. Šuklje je bil bogat na praktičnih političnih idejah in jih je v razkošni radodarnosti razvijal v blagor dežele in njenemu ljudstvu. Nečem se spuščati v posameznosti, da ne zakrijem celotnega vtisa. Genialni pregled deželnih financ in razburiti praktični načrti, da se postavijo na zdravo podlago — vse to je najtesneje združeno s pl. šukljetom in njegovim napornim delom. — Izpopolnitev železniškega omrežja, sprožena ob najugodnejšem času, je bila njegova visoka pesem. — V prvem pozdravnem govoru je iz pregovoril pl. Šuklje tudi te-le besede: Poleg tega se bodo vsled nepričakovanega razvoja elektrotehnike mogli sedaj za industrialne naprave plodonosno izrabljati veliki zakladi naših vodnih moči, ki se dosedaj niso dovolj obračali v Prid.« Vsi vemo, da ni ostalo samo pri besedi in da je v tiru smotrno delo v tem oziru, ki je neprecenljive važnosti za ves naš jug.
Vprašujemo: Kaj je večjega pri teh velikih rečeh, ki so zvezane s Šukljetovim imenom? Odgovor morda danes še ni mogoč. Mogoče in potrebno pa je. da danes opozorimo na temelj, na katerem so mogle zrasti velike ideje pl. Šukljeta in s tem tudi tega moža pokažemo v njegovi veličini. Naš bivši deželni glavar ni poznal voliva pogubnega, malostnega. vsakemu napredku protivnega slovenskega liberalstva. Ni ga poznal, in sicer nikoli. Naše liberalstvo stoji na stališču, da smo majhni in z otročarijami nas hoče narediti še manjše. Pl. Šuklje je ves čas svojega delovanja zastopal stališče, da smo po svojem pomenu, po geografski legi svoje domovine poklicani za velike naloge. »Mislim, da občutite vi kakor Jaz, da kranjska dežela stoji pred preobražen jem svojega gospodarskega
Šuklje, Spomini.	10
in duševnega razvoja,« je zaklical v svojem prvem pozdravnem govoru in pristavil: »Če dodam še koristi naše zemljepisne lege, okolnesti, da vsajeni med dva velika kulturna naroda, med Nemce in Italijane, tvorimo ob enem zaledje A d rije ter ležimo ob cesti narodov, ki drži iz Hamburga čez Trst v Orient in Sueški prekop — potem sprevidimo, da je ura bila. ko se mora Kranjska dvigniti iz svoje nezakrivljene zaostalosti ter stopiti z naprednejšimi sosednimi deželami v isto vrsto. — Mi bi grešili na usodi svoje domovine, če bi zamudili ta moment ter hoteli koristi domovine žrtvovati malenkostnim strankarskim ozirom.«
Naša stranka umeva ta veliki moment in preko vseli malenkosti, pa tudi vseh kritičnih dogodkov hodi po svoji poti kvišku in dalje. Hvaležni smo pl. Šukljetu za njegovo delo in ponašamo se ž njim, a v smislu njegovih načel in njegove vsake sentimentalnosti proste možatosti kličemo ob slovesu: To, da nam je žal za njegov odstop, nas ne sme ovirati v našem napredku in nas tudi ne bo.
Pl. Šukl je pravi, da so ga napotili zasebni vzroki, da je odstopil. Ne razgljaibljamo jih. Občudovali smo moža, ko je ob nepopisno težkih rodbinskih nesrečah pozabil na očeta in soproga in vztrajal; vzljubili smo ga, ko smo videli, kako je včasih fizično izmučen in bolan — izvrševal z najtočnejšo vestnostjo svoje naloge, razumeli smo pa tudi, ko je nam več nego leto dni napovedoval, da ne vzdrži dolgo več, in da se pripravlja na odstop. Velik mož! Toda stranki, ki ima svoj temelj v ogromni večini naroda, ki ima svoje cilje in svojo voljo, nobena oseba ne more biti uenadomestna. Dobro vemo, da je pl. šukl je tako velik, da tudi to razume, in da je z nami vred prepričan, da so nastopi in odstopi posamnih oseb samo akcidence v življenju narodov in raznih strank. Oseba, katerakoli, more biti večjega ali manjšega pomena; v primeri s stranko je njen pomen vendar le postranske vrednosti. Tako sodi SLS, ko se s hvaležnostjo in resnično žalostjo poslavlja od pl. šukljeta, tako bo sodila tudi, ko bo pozdravila novega kranjskega glavarja.
»Slov. Narod« z dne 2. januarja 1912 pa objavlja članek-Kriza n deželnem dvorcu.
Vojvodine kranjske dež. glavar Franc pl. Šukl je je končno storil, kar je bil dolžan svoji preteklosti in svoji politični reputaciji. Za novoletno darilo je vrgel klerikalni stranki svoj mandat pred noge in se umaknil iz deželnega dvorca. Storil je to v trenutku, ko je bil na svojem mestu najbolj potreben. Deželni zbor, kateremu daje vlada vedno tako skrajno malo časa za delo, se je namreč pravkar sešel in ker je dež. glavarja namestnik hudo bolan, je deželni glavar v momentu nenadomestljiv, j ako izkušen parlamentarec kakor pl. Šukl je, ki ve bolje kakor marsikdo, kaka škoda je za deželo vsaka izostala seja dež. zbora, ki ima razvit čut za parlamentarizem in se tudi zaveda dolžnosti, ki jih ima napram vsi javnosti in napram tistemu faktorju, ki ga je poklical na mesto dež. glavarja, bi vsaj sedaj gotovo ne bil odstopil, da mu je bilo le količkaj mogoče vztrajati. Okoliščine, v katerih je dosedanji dež. glavar odstopil, pričajo glasno, da o kakih zasebnih nagibih na njegov korak še govora ne more biti, marveč da je šel, ker so nasprotja med njim in med klerikalno stranko zadobila tako ostrost in postala tako nepremostna, da je pl. Šuklje smatral vztrajanje na mestu dež. glavarja za nezdružljivo s svojo osebno dostojnostjo.
Ne čudimo se, da je pl. Šuklje odstopil: čudimo se bolj, da je sploh toliko časa vztrajal.
Dejstvo je, da se pl. Šuklje v klerikalni stranki ni mogel nikoli udomačiti. Bil je v stranki vedno tuj element in se ni mogel vživeti v njej. A to je popolnoma naravno. Klerikalna stranka namreč ni politična organizacija, pri kateri odločujejo za veljavo posamičnih oseb znanje, sposobnost in delavnost, marveč je to združilo, kjer imajo nekatere osebe vso moč v rokah, druge pa imajo le dolžnost, izvrševati njih povelja.
Bivši dež. glavar pa ni mož, da bi se dolgo časa zadovoljeval s tako vlogo in se pokoraval, kadar je prepričan, da bodi stranka po slabih potih.
Kmalu potem, ko je pl. Šuklje vstopil v klerikalno stranko, se je pokazalo, da se ga gotovi možje v tej stranki boje in ga nečejo pustiti na površje. Najprej se je to pokazalo v državnem zboru. Tam so ga začeli klerikalci najprej pisano gledati. Šuklje je bil že vse dosegel, kar je mogel doseči v takratnih razmerah, ko je prišel v klerikalno stranko. Bil je dobro znan in dobro zapisan v odločilnih krogih, hi! je dvorni svetnik, znan parlamentarec, že odlikovan in naravno je, da je njegova oseba zasenčila druge, ki so se krčevito napenjali, da hi obrnili nase pozornost in se prerinili naprej. Zato je moral izginiti iz državnega zbora. Ljubosumnost in zavist tovarišev je zahtevala, da je moral odložiti svoj državnozborski mandat.
A tudi a' deželnem odboru je pl. Šuklje doživel bridko razočaranje. Hotel je biti kot deželni glavar to, kar naj bo deželni glavar v resnici, a klerikalci tega niso pustili. Tak parlamentarec kakor je Šuklje, tak temeljit poznavalec dež. razmer, dež. potreb in dež. gospodarstva, tak rutiniran politik je bil obsojen, da je moral dostojanstvo dež. glavarja izvrševati kakor da bi to bila zgolj paradna služba, medtem ko so delali dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajc, kar se jim je ljubilo. Deželni glavar pl. Šuklje v resnici ni imel a' dež. odboru nobenega vpliva in njegova beseda ni ničesar zasegla. Šuklje, ki je igral v dež. zboru že veliko Arlogo, ko so bili Lampe, Pegan in Zajec še negodni fantiči, ni imel kot dež. glavar niti najmanjše veljave. Tudi najpametnejših njegovih nasvetov ni klerikalna večina upoštevala, in vsa njegova sAarila glede gospodarstva z dež. denarjem so bili bob v steno. Prišlo je zaradi tega opetoA7ano do konflikta med klerikalno stranko in med dež. glavarjem, napetost je rastla in končno je struna Šukljetove potrpežljivosti počila. Vrgel je klerikalcem vse skupaj pred noge in je šel.
Neposredni poArod odstopa pl. Šukljeta je sklep dež. odbora, naj dež. zbor razveljavi mandata naprednih poslancev Reisnerja in Ribnikarja. Ta sklep, ki ne pomeni nič drugega, kakor naAaden političen rop, je sodu izbil dno. šuklje je gotovo mnogo storil za klerikalno stranko, toda kot zaupnik krone ni mogel in ni hotel sodelovati pri tako odurnem Političnem zločinu.
Skoraj štiri leta je bil Šuklje dež. gIaArar in narodnonapredna stranka je imela ž njim a7 tem času hude boje. A tudi kot nasprotniki mu Priznamo, da je imel glede dež. upraAre in dež. gospodarstA-a dobre na-inene, ki jih pa ni mogel izpolniti, ker se večina dež. odbora ni naj ozirala in radi mu priznamo, da je storil zaslužno delo za povzdigo javne morale v deželi, ko je raje odstopil, kakor da bi pomagal izvršiti tako brutalno, vsaki morali a7 obraz bijočo krivico, kakor bi bilo razveljavljenje dAreh naprednih mandatov.
Epilog na shodu zaupnikov SLS mi je goA7oril strankin vodja m načelnik dr. Ivan Šušteršič s temi besedami:
»Omenjati pa moram tudi neki dogodek, ki ni A7esel. Dne vO. decembra t. 1. je odstopil naš glavar pl. Šuklje. Za svoj odstop Je navedel zasebne vzroke. To so A7zroki, ki so last dotične osebe in katerim se mora stranka ukloniti. Naša dolžnost pa je, da danes, ko je zbrana stranka po svojih zaupnikih, izrečemo gospodu deželnemu glavarju najiskrenejšo zahAalo in priznanje stranke. (Splošno odobravanje.) Njegovo delovanje je bilo vzorno Hi smotreno, njegova marljivost nepresežna. Predlagam nasledno resolucijo:
Zbor zaupnikov vzame odstop dež. glavarja pl. Šuklje ja z. iskrenim obžalovanjem na znanje in mu izreka najtoplejšo zato*
hvalo za njegovo požrtvovalno, smotreno in uspešno delovanje na čelu deželne uprave in deželnega zbora; zajedno izreka nado, da se povrne gospod pl. Šuklje čim preje na politično torišče.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta.
Že sem užival blaženi mir »Na Kamnu«, ko me doleti sledeča brzojavka: »Klub deželnih poslancev Slov. ljudske stranke izreka bivšemu deželnemu glavarju najtoplejšo zahvalo za krepko in vzorno njegovo delovanje na čelu deželnega zastopa.
Lampe, načelnik."
V o b č e smem tedaj reči, da sem častno odložil dostojanstvo deželnega glavarstva.
XXIX. poglavje.
Na Kamnu pred svetovno vojno.
In tako smo bili zopet na svojem ljubljenem »Kamnu«! Jaz sem se oddahnil, moja žena pa, ki je sila nerada bivala v deželnem dvorcu, je bila vsa srečna na svojem lastnem domu. Nič nisem pogrešal razkošnega stanovanja enajstih sob, ki so bile na razpolago deželnemu glavarju v deželnem dvorcu. Stanovanje na »Kamnu« je bilo pač izdatno manjše, toda iz vseh strani prosti zrak in morje luči, vse v najlepšem zelenju, vprav idealno bivanje!
Šlo je sedaj za to, kaj početi v prostem času, ki sem ga imel vsak dan po 24 ur. Najbliže bi pač bilo, da bi se začel intenzivno baviti s poljedelstvom. Nisem veliko razumel o tej stroki, pa skoraj ne bi dvomil, da bi se sčasoma privadil tudi tej stroki ter naposled ne bi bil napačen gospodar. Toda posestvo Je bilo le premajhno; svoje dni precejšnja graščina z dvema znamenitima pristavama na Dobravi in »Pod Ljubnom«, se je sčasoma skrčila na komaj 15 oralov posestva. Marljiv kmet, ki z lastno rodbino obdeluje svoj grunt, bi menda še dokaj dobro shajal, toda obdelovati ga z najetimi delavskimi silami, s hlapci, deklami in težaki, bi bila gotova zguba. Torej sem si moral poiskati drug način dela, meni bolj prikladnega po vzgoji in znanju. Mesto lopate in motike sem vzel v roke pero ter sem začel pisati.
Od nekdaj me je pred vsem zanimala finančna veda. Odkrito rečeno kot deželni glavar nikakor nisem bil preveč zadovoljen z načinom onega gospodarstva, ki ga je bil uvedel finančni referent dr. E v g e n Lampe. Ne bom zanikal, da je bila finančna politika tega zelo nadarjenega moža nekako velepotezna, toda z druge strani sem bil uverjen, da se čestokrat ne strinja z dejanskimi silami, s kojimi je razpolagal deželni zaklad. Že kot deželni glavar sem se večkrat ubijal s težkimi skrbmi, bodo li dejanske sile v istini zmagale tako visoko stavljene načrte. Torej sem zaukazal predstojniku deželnega knjigovodstva Henriku Lindtnerju, jasni glavi, naj mi izdela spomenico, v kateri naj razkaže razvoj deželnega proračuna po faznih njegovih poglavjih in postavkah za bodoča leta. Večkrat sem s tem uradnikom, ki je bil vsekako najboljši poznavalec deželnega zaklada, razpravljal o tem nad vse važnem vprašanju. Lindtnerjev operat hranim še dandanes. Saj bi bil kot mnogoletni
deželnozborski poročevalec o deželnem proračunu tudi sam zmožen izdelati tako študijo. Toda uverjen sem bil, da bi mojim številkam očitali, da je nanje vplivala moja subjektivnost, da, celo nejevolja in slabo razpoloženje odslovljenega deželnega glavarja. Vestno sem tedaj preštudiral operat onega uradnika, ki je naposled pri deželnem gospodarstvu nadomestoval ono zasnovo, katero je pri državi zavzemal vrhovni računski dvor. Presojal sem Lindtnerjeve številke zgolj ugodno za tedanji deželni odbor; namenoma sem, kjer je to bilo sploh mogoče, znižal proračunjene izdatke in zvišal predvidene dohodke. Navzlic temu sem prišel do sklepa, da L a m p e t o v kurz ogroža varno finančno gospodarstvo ter da vsled tega nastaja neizogibna potreba, tupatam spremeniti dosedanjo finančno politiko v deželnem dvorcu.
In tako je nastala tista preklicana rdeča brošura«, ki je izšla pod naslovom »Kranjski deželni zbor in deželne finance . Bila je spisana z najboljšim namenom; niti od daleč mi ni prišlo na um, da bi hotel škodovati ugledu voditeljev Slovenske ljudske stranke, svojemu nasledniku v deželnem glavarstvu dr. Šušteršiču in njegovemu »finančnemu ministru« dr. Lampe tu. Ali lepo sem jo skupil! Zagrešil sem bil najhujši zločin, dotaknil sem se s svojo kritiko absolutne avtoritete obeh nezmotljivih mogotcev, in to je bil v očeh teh dveh gospodov smrtni greh. Takoj so me prekiin sodom obsodili in justificirali. Pač niso ovrgli niti ene številke, kakor še danes vzdržujem vse svoje postavke do zadnje pičice, ali moja knjižura bila je »panana« in njen pisatelj malodane izobčen iz velike ljudske stranke. Obema oblastnikoma se je pridružilo krdelo onih mož. ki so odločno pobijali v brošuri izraženo zahtevo, naj se raztegne deželna trošarina na vino, vinski in sadni mošt tudi na količine, ki jih zaužije privatni konsum. Razkričali so me kot škodljivca domačemu vinarstvu, navzlic temu, da sem projek-tovani davek nastavil le na 4 vinarje od litra ter poleg tega vinorejcem še dovolil dokaj šno davka prosto količino za domačo porabo. Mirno sem vse to pretrpel ter se veselil, da me vsaj niso mogli izključiti iz občestva sv. katoliške cerkve.
Toda naposled so se našli tudi med najzvestejšimi pristaši Slovenske ljudske stranke poedini možje, ki so povsem drugače presojali mojo brošuro. Zaupno mi je pisal mož, ki ga zelo spoštujem radi njegove javne in karitativne delavosti. Rotil me je, naj ga nikar ne izdam, naj strogo varujem tajnost o njegovem pismu. Dolgih 17 let sem molčal kakor grob. toda dandanes so se razmere jako predrugačile, one diktatorje sploh že zdavna krije hladni grob. tako da mi dotičnik menda ne bo zameril, ako objavim njegovo nadvse karakteristično in zanimivo pismo.
Pismo se glasi:
Preblagorodni gospod dvorni svetnik!
Ravnokar sem prebral Vašo brošuro in — čutim potrebo, da Vam pišem.
Sodba, ki si jo človek napravi iz »Slovenca« o Vaši brošuri, in pa, če jo sam bere, je čisto druga.
Ne strinjam se sicer z vsako besedo, ki je pisana v knjigi — splošno pa moram le reči, da je knjiga pisana z dobrim namenom in pametno, deloma zelo pametno.
Za dve stvari sem Vam posebno hvaležen:
1.	Za nasvet »vinskega davka«, ki je tudi izvrstno utemeljen.
2.	Za to, da ste naši stranki odkrito povedali, kar ni prav v njej.
Nisem popolno Vašega mnenja glede učiteljev, ki so tako satansko
zlobni in odurno predrzni — in ne popolnoma (deloma pa) glede nastavljanja strankarjev v deželni službi.
Splošno pa vsi — z malimi izjemami — čutimo, da v naši stranki marsikaj ni prav in da mnoge osebe, Ici se rivajo naprej, niso baš ideal —- pa si tega nihče ne upa povedati, ker vlada v stranki tak absolutizem in terorizem, da je že neprenosljiv.
Dokaz temu terorizmu je ravno to. ker so Vam za žugali z izklju-čenjcm iz stranke, zato ker ste govorili odkrito besedo!
Iz tega vzroka Vas tudi prosim, da bi me zaenkrat ne »izdali«, ker drugače postanem v naši stranki »nemogoč«, toda človek čuti potrebo, če vidi ko j o sorodnost mišljenja, da se približa. In to je en vzrok, da Vam pišem.
Prosim »zaenkrat« me ne izdati. Kajti vedno ne ho moglo biti tako in enkrat bomo morali to komando streti. Potrebo po tem čutimo mnogi, a nihče se ne upa vmes poseči, ker se vsak boji. dobiti jo s »kolom po glavi«.
Toda prišel bo čas in upam, da sc že bliža, ko bomo vendar naskočili ta absolutizem.
Vam se torej, gospod dvorni svetnik, še enkrat zahvalim za vse, kar ste v knjižici povedali pametnega in dobrega. In Vas zagotavljam, da vsak, kdor knjižico bere, ima o njej in o Vas drugačen pojem, kakor ga dobi iz »Slovenca«.
Kar se pa tiče »vinskega davka«, pa upam, da ne boste imeli nič zoper to, če ga v svoji »Zlati dobi« ponatisnem.
Z najodličnejšim spoštovanjem itd.«
Pismo je datovano iz Ljubljane dne 27. jun. 1912 ter nosi podpis -— Janeza Kalana, torej moža in duhovnika, ki ga pozna in uvažuje ves narod. Ne tajim, da mi je to pismo neizrečeno dobro delo.
Ali moja rdeča knjižura« je vzbudila pozornost tudi izven dežele. Zelo se je zanjo zanimalo finančno ministrstvo, kjer je dobil tedanji sekcijski svetnik dr. Savnik nalog, prevesti brošuro na nemško.
Naravno, da se z druge strani ni molčalo. Zlasti ostro je odgovar jal prizadeti d r. L a m p e. Na njegova izvajanja nisem reagiral, preveč jih je bila narekovala strast in žaljeno samoljubje.
Svojo knjižico sem tudi poslal S c h w e g 1 u , o katerem st'm znal, da je priznana finančna kapaciteta. S c h \v e g c 1 . odličen in neumoren delavec ter deželni poslanec že od I. 1885. je poznal posebno natančno tudi ves deželni budžet. Hotel sem
izvedeti njegovo odkrito sodbo o svojem delu. Zadovoljen sem bil, da se je njegova ocena mojih finančnih razkazovanj glasila povsem zame ugodno. V dolgem pismu — o njem govoril« kasneje in na drugem mestu — izjavlja preizkušeni ta finančnik med drugim, da je moje račune in dokaze preiskal strokovnjak ter jih povsem odobraval. Takih uglednih finančnih izvedencev je imel S c h w e g e 1 kot mnogoletni predsednik dunajske vele-banke seveda na razpolago.
Vendar pa moram reči, da se mi je kamen od srca odvalil, ko se je v »Slov. Narodu« oglasil dunajski strokovnjak — morda isti, na kojega se sklicuje S c h w e g e 1 — ter naravnost raztrgal Lampetov zagovor.* Njegovi dokazi, izraženi z veliko bistroumnostjo in sijajno logiko, so sicer tako zgovornemu L a m p e t u kar »sapo zaprli«. Kranjski »finančni minister« je obmolknil, niti besedice ni odgovoril, nastala kontroverza je bila odločena meni v prid.
»A kako to,« se mi utegne ugovarjati, »saj se vendar niso izpolnila tvoja pesimistična prerokovanja in kranjske deželne finance so srečno prestale tudi vse grozote svetovne vojne, torej je bila tvoja bojazen neopravičena in Lampetov optimizem utemeljen!« Q u o d nego! Moje dokazovanje je veljalo naravno le za normalne čase, s takimi dogodki, kakor je bil izbruh svetovne vojne seveda nisem mogel računati in v istini se je pripetila ona absurdnost, da je baš vojska, tista kruta uničevalka narodnega blagostanja, rešila kranjsko deželno gospodarstvo pretečega poloma. Toda bodimo pravični, to nikakor ne bi bilo mogoče, da ni mali Lampe z nenavadno bistroumnostjo in smelostjo sijajno izrabil priliko — dobave mesa za italijansko vojsko. Deželna »v n o v č e v a 1 n i c a« , — na Dolenjskem so jo krstili za »uničevalnico« — je s svojimi dobički sanirala deželne finance! Saj je znašal čisti dobiček vnovčevalnice do 1. 1916. nad 10 milijonov a. k., torej skoro dvakratni letni budžet vojvodine Kranjske!
S svojo razpravo o deželnih financah sem si nakopal najskrajnejšo nemilost novega deželnega glavarja. Kmalu sem jo čutil! Kako so gospodje iz deželnega dvorca postopali z menoj, o tem naj sodi cenjeni čitatelj iz sledečega dogodka:
Še sem bil zastopnik dežele v upravnem svetu Dolenjskih železnic in sam Šušteršič mi je takrat, ko sem na njegovo prigovarjanje svoj odstop od glavarstva utemeljil z »zasebnimi oziri« radostno obečal, da ostanem za ves čas v teh gospodarskih korporacijah, toda že je bilo videti, da mi hočejo zagnusiti vztrajanje na teh mestih. Dne 21. junija 1913 se je na me odposlal sledeči dopis deželnega odbora pod številko 24.566/12:
»V prigibu Vam pošilja deželni odbor prepis svojega dopisa na upravni svet Dolenjskih železnic zaradi zgradbe železniške postaje v Žlebiču.
* Glej dotični članek »Slov. Naroda« z dne 27. jun. 1912 v Dodatkih.
Deželni odbor Vam kot svojemu zastopniku v smislu sejnega sklepa najodločneje naroča, da zastopate to zadevo v upravnem svetu dolenjskih železnic najenergičneje.
Od deželnega odbora kranjskega.	Šušteršič.«
Na ves glas sem se zasmejal! Kaj bi tudi ne? Vlogo deželnega odbora na upravni svet Dolenjskih železnic je oči vidno sestavil mož, najsibo deželni uradnik, najsibo deželni odbornik, kateremu se o načelih železniške politike nikoli niti sanjalo ni. lako skrpucalo zastopati mi je bilo povsem nemogoče. Poleg tega me pa je kvišku spravila nedostojna pisava tega dopisa, nedostojna zlasti napram bivšemu deželnemu glavarju. Sklenil sem torej, gospodi enkrat v brk povedati, kar jim gre. Moj odgovor se je glasil:
Na cenj. dopis z 21. VI. t. L, št. 24.566/12, katerega sem prejel včeraj, čast mi je odgovarjati takole:
Pred vsem dovoljujem si, veleslavni deželni odbor opozarjati, da dovolitev novih postaj in postajališč ne spada več v področje upravnega sveta Dolenjskih železnic. Po oni najemninski pogodbi namreč, katera se je meseca maja t. I. navzlic mojemu odločnemu ugovarjanju ter na ovito škodo dežele Kranjske in kranjskih delničarjev sklenila med državo in dolenjskimi železnicami, odslej izključno določa železniško ministrstvo o napravi novih in razširjenju obstoječih postaj. Upravni svet v tem pogledu niti več v poštev ne pride. Odslej se je v takih zadevah obračati zgolj na državno železniško upravo in njene funkcijonarje. ) obče znano pa je, da imajo pri ministrstvih pač gg. državni poslanci in deželni odborniki zelo tehtno besedo, dočim se skromen zasebnik brez mandata kaj malo upošteva.
Kar se tiče stvarnega vprašanja, ali sodi v Žlebič popolna železniška postaja, jasno izrekam, da povsem odobravam dotično zahtevo. Že leta in leta jo zagovarjam na kompetentnem mestu. Tako sem na pr. v svojem govoru v eni zadnjih sej tedaj še pristojnega upravnega sveta označil kot javno sramoto, da se je pač v Boštanju otvorilo postajališče na ljubo enemu samemu veleposestniku, medtem ko cela obljudena sodraška dolina še do današnjega dne pogreša svojo štacijo. In še letošnjo pomlad sem opetovano drezal pri dejanskem upravitelju dolenjskih železnic, dvorn. svetniku dr. Siegfried Wernerju, naj se vendar enkrat Ugodi upravičeni želji dotičnega prebivalstva. Odnehal sem le začasno ter le vsled nujne njegove prošnje, naj s to zahtevo ne motim baš tedaj tekočih pogajanj o državnem zakupu dolenjskih železnic.
Sklicujoč se na ta dejstva odločno izjavljam, da bom drage volje navzlic bistveno spremenjeni kompetenci po svojih močeh se potezal za Postajo v Žlebiču. Ali velesi, dež. odbor naj oprosti, ako se pri utemeljevanju te terjatve ne bom mogel poslužiti onih argumentov, ki se nahajajo v prilogi k dopisu št. 24.566/12. Tam se zatrjuje, da se bo za slučaj zgradbe postaje v Žlebiču ves promet iz Gore, Loškega potoka. Trave in Osilnice, kateri se sedaj vrši preko Rakeka po južni železnici, vsled krajšega in cenejšega dovoza obrnil na progo dolenjskih železnic. Jasno je, da ta razlog ne drži. Tu gre za izvoz lesa iz gori omenjenih občin. To blago pa ima no svoji ogromni večini naravno destinacijo v I rst in sosedno Italijo. Prej ko slej. naj se Žlebič napravi ali opusti, se bo ta promet obrnil na postajo južne železnice v Rakeku. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi les. namenjen v Trst ali Italijo, zgolj radi tega, ker se dovoz k dolenjski železnici skrči za 4, reci štiri km, pošiljal Po kolosalnem ovinku Žlebič—Ljubljana—Rakek!
Končno si dovoljujem še eno opazko. Nečem se pri tej priliki dotikati načelnega vprašanja, v koliko so člani upravnih svetov, imenovani po deželnih odborih absolutno vezani na navodila in naročila svojih
odborov. Tak zastopnik je v prvi vrsti dolžan, v podjetniški upravi varovati deželne koristi. Pri njih presoji se bo moral ravnati po lastili vesti in lastnem stvarno zasnovanem prepričanju nič manj kakor po morebitnih željah in inštrukcijah deželnega odbora. Tudi S 1". akcijske družbe dolenjskih železnic me ni prepričal, da bi zastopnik dežele v upravnem svetu moral biti golo glasilo in trobilo vsakokratne večine v deželnem odboru. Ali ker se v konkretnem slučaju docela strinjam z naziranjem velesi, deželnega odbora, nimam povoda bavili se o tem vprašanju. Toda glasno moram ugovarjati obliki, s katero mi je velesi, deželni odbor označil in naznanil svoje stališče glede Žlebiča. Tu se čita »najodločneje naroča« — pričakoval sem le še grožnjo z denarno globo ali kako drugo kaznijo! Odkrito in brez ovinkov bodi povedano velesi, deželnemu odboru, da je način njegovega dopisa z dne 21. VI. t. 1. št. 24.566 primeren in umesten nasproti kakemu zanikrnemu ali nepokornemu občinskemu ali cestnemu funkcijonarju, da pa ie neumesten naprain zastopniku dežele Kranjske v upravnem svetu onih železnic, katere so bile pridobljene večinoma po njegovih naporih. In čudno protislovje je, ako velesi, deželni odbor, kateri s toliko vnemo skrbi za sijajno reprezentanco ter za ugled in veljavo g. deželnega glavarja, v dopisu podpisanem po mojem nasledniku, tako brezobzirno in prezirljivo občuje z — bivšim deželnim glavarjem!
F. pl. Š u k I j e.
Pod roko so mi potem pravili, da je moj dopis bil cirkuliral med deželnim uradništvom, ki se je zlobno muzalo mojemu zafrkavanju. Pismenega odgovora pač nisem dobil, toda kmalu potem je zopet bila seja deželnega odbora in tam se je imenoval upravnim svetnikom pri dolenjski, vrhniški in tržiški železnici mesto mene moj gospod naslednik v deželnem glavarstvu. Naravno, da sem to izvedel šele iz časnikov, kajti toliko sramu je vendar še bilo v deželnem dvorcu, da mi moje odstavke niso javili s posebnim dopisom.
Razen brošure o deželnih financah sem priobčil tekom 1. 1912. še v dunajski »Zeitschrift fiir Nationalokonomie, Finanzvvissen-schalt und \ ervvaltungslehre« strokovno razpravo pod naslovom: »Verzehrungssteuer und Landesfinanzen.« Glavni urednik te znanstvene revije je bil bivši finančni minister Bohm-Ba-w e r k , predsednik dunajske akademije znanosti. Ko sem mu poslal svojo razpravo, mi je odgovoril, da so jo pregledali trije bivši avstrijski finančni ministri (on sam, Ernest Plener in Mansuet Kose 1) ter da vsi soglašajo v svoji sodbi, da je razprava pisana s polnim obvladanjem gradiva in veliko stvarnostjo. O članku so napravili separaten iztis. A njem sem pozval deželne odbore, naj posnemajo kranjski deželni odbor.
Kaj prijetno je bivanje v dolenjski metropoli, toda združeno je z občutno nedostatnostjo. Malo mesto je, malo mesto celo posebne vrste. Brez vsake industrije ali večje kupčije, odtod izvira, da krog duševno prebujenih mož vendar nikakor ni preobsežen. In v tem pogledu sem bil jaz po dolgem bivanju v velikem mestu nekako razvajen. Sam sodim, če bi moral ves čas preživeti na obali zelene Krke, bi mi to naposled presedalo.
Toda lahko sem si pomagal. Na Dunaju mi je živela liči Minka, srečno omožena z duševno visoko stoječim možem in kadar se mi je ljubilo zamenjati Novo mesto s cesarsko prestolico, sem znal, da me bosta zet in hči sprejela z odprtimi rokami. In na Dunaju sem našel toliko tovarišev iz parlamenta in iz visoke birokracije, toliko drugih prijateljev in znancev, da je nekaj tednov občevanja s temi možmi popolnoma zadoščalo za moje duševno osveženje!
Tako sem se tudi meseca marca 1915 podal na oddih na Dunaj. Ko sem nekega dne slučajno imel posla v »Eskomptni banki«, srečam na stopnišču njenega predsednika, našo gorjansko ekscelenco barona S c h w e g 1 a. Pozdraviva se in takoj sva bila v veliki politiki! Povem staremu diplomatu svojo zelo neugodno sodbo o balkanski politiki tedanjega vnanjega ministra grofa B e r c h t o I d a. »Meni se vidi,« sem dejal, »da je Berch-toldova politika povsem napačna in zgrešena. Ko so se leta 1912. pripravljale male krščanske države na Balkanskem polotoku, da naskočijo Turčijo, bi jim bil naš vnanji minister moral reči, naj napadejo Turčijo, ako upajo, da bodo kos turški premoči. I oda pri tem ne smejo nikoli pozabiti, da je tudi Avstrija balkanska sila. da ima tudi ona svojo interesno sfero, katero morajo uvaževati in priznavati. A tem slučaju bo Avstrija zavzemala dobrohotno nevtraliteto, stopila z njimi v prijazno sporazumije-nje tudi v gospodarskem oziru ter si na ta način lahko izgovorila ugodno trgovinsko pogodbo. Mesto tega se je tisti nerod n ež, ki sedaj vlada na dunajskem Ball-PIatzu, grof Berchtold, najprej razkoračil, da hoče vzdržati na Balkanu »status quo«, toda štirinajst dni potem, ko je to izustil, je ležal »status quo« uničen	na trebuhu.	Ne	dovolj tega! Po sijajnih zmagah mlade
Srbije	je zasnoval	Berchtold celo vrsto spletk,	nahujskal je
Bolgare, izigraval je Albance le, da bi ponižal in k tlom tlačil srbske	zmagovalce.	Te	vrtoglave politike jaz za	svoj del razumeti	ne morem.«	»A	črno ste zadeli,« mi reče	tako izkušen
diplomat kakor S c h w e g e 1. »Še več Vam lahko povem. Od oktobra lanskega leta ima grof Berchtold spomenico, ki sem jo lastnoročno spisal, in v kateri mu razvijam isto. seveda veliko bolj obsežno, kar ste mi sedaj povedali!« Potem kratek odmor, in S c h w e g e 1 zakl juči razgovor z besedami: »Nesreča Avstrije so — Madžari!«
Nekako čudno mi je bilo pri srcu. ko sem letos čital knjigo »Fragmente eines politischcn Tagebuches« znamenitega politika Jožefa Marije Baemreitherja, ki jih je iz njegove zapuščine Jzda] dr. Jožef Redlich. V tej preža ni mi vi publikaciji se čita sledeči odstavek:
Budapest, 18. Nov. 1012.
Am 15. dieses Mortates abends hatten Scluvegel and ich mit Clam "od Czernin im Nationalcasino cine eingehende Besprechung, in vvelcher 'v'li' an dcr I lami von karton dic albnnische and (lic Ilafenfrage erorter-h‘n. Scluvegel war in seinem Element. Er tritt nicht gernc hcrvor, a h er
im kleincn K icisc ist er sebi- mitteilsam und belehrend. Er war zur Zeit des Berliner Kongresses dic rechte Hand Andrassys und vertritt mit grossem Eifer und mit Sachkenntnis unsere »Pčnetration pacifique« des Balkans. Sein grosser Gedanke ist die Verbindung mit Saloniki und die Erwerbung eines Freigebietes fiir die Moriarchie. Er kennt die dortige Stimmung genau und icli gestelie, dass ich nricli zu seiner Ansicht babe bekehren lassen. Dies war d er Anlass, dass uns Bcrclitold am anderen Tage bat, ihin unsre Ansichten zu iibermitteln. Schwegel tat dies aus-fiihrlich. Er wird es in eincm Memorandum zusammenfasscn.
Še ena misel mi je tedaj bodila po glavi, o kateri sem bil uverjen, da bi njena izvršitev donašala Sloveniji ogromne koristi. Hotel sem ustanoviti na Slovenskem sladkorno obrtnost. Samega sebe sem vprašal, mari je potrebno, da mi v Sloveniji za svoj drag denar kupujemo in uvažamo sladkor iz čeških, moravskih in ogrskih tvornic, ko bi ga lahko sami izdelovali ter svoje izdelke izvažali v inozemstvo? Ta misel mi je rojila po glavi, odkar sem se leta 1887. v prvič natančno ogledal dvoje sladkornih tovarn v moravskem Hodoninu. Kako sem prišel do tega? Bil sem kot mlad poslanec izvoljen v odsek za ogrsko nagodbo. Ta odsek se je med drugim bavil tudi z novim davkom na sladkor, ki ga je trebalo dogovoriti z ogrsko državno polovico. Večkrat sem bil prečital ta zakonski načrt, toda zastonj sem si glavo belil, da bi ga razumel iz enostavnega razloga, ker dotične fabri-kacije nisem poznal. In tu sem se domislil, da je bil leta 1885. na akademični gimnaziji na Dunaju moj učenec Josip Red-1 i c h, sin zelo bogatega tovarnarja in podjetnika, ki je bil obenem lastnik dveh povsem moderno urejenih sladkornih tovarn. Isti Redlich je kasneje postal zelo znamenit učenjak in politik. Bil je zadnji finančni minister avstrijske monarhije ter je danes profesor na amerikanski univerzi v Cambridgeu. Nanj sem se obrnil in on mi je drage volje izposloval, da sem bil v hiši njegovega očeta gostoljubno sprejet ter dobil priliko, natančno si ogledati način, po katerem se iz sladkorne pese proizvaja sladkor.
Da je pri nas ugodno ozemlje za to kulturno rastlino ter da je naše prebivalstvo dovolj sposobno lotiti se z uspehom te poljedelske stroke, o tem sem bil uverjen že po poročilih našega inženjerja kemika Turka, kateri je pri mnogobrojnih poizkusih na ljubljanskem barju dosegel sila povoljne rezultate. Par mesecev po svojem odstopu kot deželni glavar sem tedaj sklenil, ogledati si najprej na Ogrskem in v Slavoniji nekaj velikih moderno urejenih tvornic. Tako sem prišel med drugim v Tdke-Terebes na Severnem Ogrskem, kjer je bila baš zgrajena in opremljena sladkorna tovarna. Ondotni ravnatelj Bili m ek, s katerim sem se razgovarjal o tej svoji misli, pričeti v Sloveniji z izdelovanjem sladkorja, mi je živahno pritrjeval. Njegova sodba mi je bila tem bolj merodajna, ker je bil baš ta priznani strokovnjak ustanovil in finansiral veliko tvornico v Osijeku. »Kar zmore leni slavonski Hrvat,<- — dejal
mi j c Bilimek, — »zakaj bi tega ne zmogel mnogo bolj marljivi in kulturno višje stoječi Slovenec?« Segla sva si v roko in poskušala sva realizirati svoj projekt. Moj načrt je bil ustanoviti na Slovenskem štiri sladkorne tovarne, izmed katerih naj bi se ena in sicer v Ljubljani ali najbližji okolici imela baviti tudi z rafiniranjem surovega sladkornega izdelka. Ostale tri tovarne le za izdelovanje surovega sladkorja sem hotel nastaniti eno v Beli Krajini ob Kolpi, drugo v okolici Brežic ob Sotli in tretjo v mariborski bližini. Poleg Bilimeka sem pritegnil k delu svojega zeta dr. Karla D e r n o v š k a , ki je bil zelo spoštovan in vpliven uradnik Anglo-banke. Pri izvršitvi vsega načrta je seveda glavno vlogo igralo vprašanje, odkod potrebna denarna sredstva? Moj svetovalec Bilimek je po svojih zvezah skušal pridobiti belgijske kapitaliste, dočim je moj zet vplival na predsednika Anglo-banke, vprav ženi jalnega finančnika dr. L a n -d e s b e r g e r j a. Ta dva gospoda sta torej prevzela finansiranje, meni pa je preostajalo zanimati inteligentnejše domače posestnike, zasnovati veliko agitacijo med prebivalstvom in organizirati vse gibanje. Pridobil sem si sodelovanje nekaterih zelo uglednih poljedelskih strokovnjakov. Gustav Pirc in ing. T uric, veleposestnik Lenarčič, Bohuslav Skali c k y in ing. S c h a u t a so bili glavni sodelavci. Sklical sem shod v Ljubljani, h kateremu so prišli poleg deželnega predsednika najboljši interesentje iz vse dežele, pozvani in povabljeni ne glede na strankarsko ali narodno pripadnost. Vse je kazalo, da se bo ta misel, s katero je bil združen naravnost preporod našega zaostalega kmetijstva, srečno dala oživotvoriti.
Toda zameril sem se onim avtokratičnim osebam, ki so takrat z absolutno oblastjo gospodovale v Slovenski ljudski stranki. Nikakor ne iz mržnje do svojili bivših kolegov, temveč zgolj iz stvarnih razlogov nisem bil povabil na sodelovanje niti dr. Šušteršiča, niti dr. Lampeta. Že z ozirom na tuji kapital, brez katerega bi bilo absolutno nemogoče zasajati sladkorno industrijo v naše ozemlje, sem se moral strogo izogibati vsaki strankarsko-politični primesi v nameravanem podjetju. Bal sem se, ako pritegnem imenovano dvojico v naš krog, bi že s tem bila zanešena politika v gospodarsko zasnovo, pri kateri morajo biti politika in strankarski oziri načeloma izključeni. Nisem tedaj maral posebno eksponiranih politikov ter sem le take dopuščal, katerim se vsled lokalnih razmer nisem mogel izogniti. Tako n. pr. sem pozval dr. Ivana Tavčarja na sodelovanje zgolj iz tega razloga, ker je bil ljubljanski župan in ker bi glavna tvornica morala biti nastanjena v Ljubljani. Ali sedaj je bil ogenj v strehi! Največ sem se bil zanašal na sodelovanje Gustava Pirca in ing. Turka; eden kakor drugi sta prišla k meni in takorekoč s solzami v očeh sta mi tekla, da sta bila citirana pred prej imenovana gospoda, ki sta jima kar v lice povedala: ali izstopiti iz akcijskega odbora, ali
pa odpovedati se službi pri deželi oziroma Kranjski kmetijski družbi! In še več, med člani glavnega akcijskega odbora sta bila tudi Josip vitez Pogačnik in Nace Žitnik, moja nekdanja tovariša in prijatelja. Ko sem bil pridobil Pogačnika za pristop k odboru, sem ga opozoril na to, da se bo pritisnilo nanj, naj se ne udeleži moje akcije. Takrat mi je Pogačnik dal roko in častno besedo, da ostane pri stvari, naj se nanj še toliko vpliva. Ali ko sem nekega lepega dne kot poslušalec prišel v deželni zbor, ki je baš takrat imel svoje zasedanje, me je Pogačnik naprosil, naj ga odvežem častne besede. »Kako to in zakaj?« ga.vprašam. »Ker se je ravnokar v klubu sklenilo, da se mora vsak poslanec Slovenske ljudske stranke, ki ne izstopi iz akcijskega odbora, odpovedati državno-zbor-skemu in deželno-zborskemu mandatu.« Isto mi je potrdil blagi Žitnik in debele solze so tekle po njegovem licu!
Navzlic temu odporu, navzlic vsemu nasilstvu deželnega glavarja in njegovega zvestega pajdaša Lam peta bi bil vseeno prodrl s svojim načrtom. Stvar je napredovala, kljub porogljivi pisavi šusteršičevega glasila, katero se je rogalo otročjim poizkusom dvornega svetnika Šukljeta«. 20. julija 1914 je prišel v Ljubljano moj strokovnjak in sodelovalec, direktor sladkorne tovarne Bilimek, da si nekoliko ogleda ozemlje v ljubljanski okolici, češ, ali bo pripravno za kulturo sladkorne pese? Peljali smo se najpreje po Ljubljanskem barju mimo graščine Bistrske na Vrhniko in odtod nazaj v Ljubljano. Drugo pot nas je zapeljal a uto na Škofjo Loko. mimo Kranja in Mengša pri Št. Jakobu čez Savo in dalje mimo Fužin skozi Moste v Ljubljano. Vtis, ki ga je dobil Bilimek ob prvem pogledu, je bil precej ugoden. Še ugodnejša pa je bila njegova vest o pogajanjih z belgijskimi kapitalisti. Jaz za svojo osebo sem si po večkratnih temeljitih razgovorih s predsednikom Anglo-banke dr. Landesbeigerjem in s pomočjo svojega zeta osigural udeležbo te velebanke pri našem podjetju. Poln upanja sem se 22. julija odpravil domov na svoj Kamen, dočim je Bilimek še ostal v Ljubljani, da bi z mojim sinom Milanom uredil še nekatere stvari, ki so se strokovnjaku videle potrebne. Ali že drugi dan 23. julija je bil v Beogradu izročen usodni avstrijski ultimatum, takoj je nastala skrajna nevarnost, da celo gotovost velike vojske :— in s tem so bile na mah uničene naše nade, prekrižani naši načrti!
Danes, ko je preteklo 15 let po tem ponesrečenem poizkusu, dvignem svoj glas ter pred našo javnostjo ugotavljam, da sta le Šusteršič-Lampetova intriga in terorizem zakrivila, da se je izjalovil načrt, vpeljati sladkorno industrijo v Sloveniji. Zgubili smo vsled mahinacij, povzročenih zgolj po žaljenem samoljubju tedanjih diktatorjev v deželnem dvorcu, eno celo dragoceno leto. Da tega ne bi bilo. bi vsaj pred izbruhom vojne osigurali. zgradili in opremili tvornico v Ljubljani. Niti pričeti ne bi
trebalo z izdelovanjem, — že obstoj tovarne, opremljene z vsemi stroji, bi pomenjal za delničarje velik dobiček! Dandanes pa so tako silno poskočile cene ter so razmere na denarnem trgu tako n ep o v olj ne, kredit tako drag, da bi moral opustiti svoj načrt celo tedaj, ako ne bi imel že osem križev na svojem hrbtu! —
Komaj en mesec pred tem usodnim dnevom sem se vrnil z zelo zanimivega potovanja iz pokrajine, ki leži pred našimi durmi, je dobesedno kos naše grude, pa jo manj poznamo nego visoko planoto centralne Afrike. Prišel sem iz slavnega Žum-b e r k a ! Kaj za Boga si pa iskal med žumberskimi A lahi? me utegne kdo vprašati. Preden pa odgovorim na to vprašanje, moram vendar razložiti zvedavemu čitatelju. kje približno leži ta čudovita deželica?!
Pri nas pozna vsakdo bajeslovno pogorje Gorjancev, če ne iz lastnega vida, pa vsaj po Trdinovih krasnih »bajkah iz Gorjancev« ali njegovem »Sprehodu v Belo Krajino«. Malokdo pa ve, da se na južnovzhodnem pobočju tega gorovja razprostira visoka planota s čudovitim razgledom proti Beli krajini in hrvat-skemu Pokupju in Posavju. Večkrat me je že mikalo v te kraje. S svojimi fanti sem jo včasi mahnil ob žumberskem robu s Trdinovega vrha, kakor so v najnovejšem času prekrstili Sv. Goro, naj višjo točko gorjanskega slemena (1185 m), zaslužnemu pisatelju na čast, skozi revne gorske vasice Buliče in Sekuliče preko Sv. Nedelje, od koder se ti odpira diven razgled na belokranjsko ravan, v Melliko. Ali, kakor sem že dejal, to je le rob in dalje nisem bil prišel. Radovednost mojo je pa pred vsem vzbujalo dejstvo, da je bil kranjski deželni zbor že dvakrat, leta 1881. in 1896. načel vprašanje žumberške pripadnosti, žalibog vedno ob času, ko baš nisem bil deželni poslanec. Obakrat je naš deželni parlament nazaj zahteval odtujeno mu pokrajino, obakrat bi jaz bržkone ugovarjal, da bi bil tedaj član deželnega zastopa. Poleg tega pa so bili Žumberčani od I. 1870. sem vprav evropska zanimivost, kajti še pričetkom 20. stoletja so bili oni edini Evropci, ki niso imeli nobenih ustavnih pravic ter niso nikamor pošiljali svojih zastopnikov. To čudovito deželico Sem torej hotel prepotovati ter obenem se uveriti, ali bi Žum-oerčani v istini hoteli nazaj h Kranjski, kakor so svoje dni v kranjski deželni dvorani zatrjevali in dokazovali več ali manj verjetno metliški graščak dr. Savinschegg in Karel Deschmann, kanonik Klun in moj prijatelj iz mladih let Franjo Schcveiger, kasneje dekan v Leskovcu.
In tako sem junija meseca I. 1914. sestavil ekspedicijo za raziskovanje žumberške dežele, skrbno se ozirajoč pri njeni sestavi na kakovosti posameznih članov. S pogledom na kmetijstvo in zlasti na vinarstvo sem si pridružil milega mi prijatelja Bohuslava Skalickega, za prometne razmere mi je služil kot izvedenec mnogoletni načelnik metliškega cestnega odbora, prijatelj Ivan G o 1 i a , sedaj metliški mestni župan,
in kot folklorist ali poznavatelj narodnih šeg in noš nam je služil v miški nadučitelj Lovšin. Še ena oseba se nam je »prištulila«, katere z ozirom na njeno javno funkcijo nisem mogel odkloniti, tedanji črnomaljski okrajni glavar. Skrb za prehrano je prevzel modri mož G o 1 i a in reči moram, njegove intendantovske zmožnosti so zares delale čast prelepemu slovesu njegove gostoljubne hiše.
Žumberak! Ti divna pokrajina s svojo naravno lepoto in zgodovinsko romantiko, kako silno si vplivala tedaj na moje staro srce! Ko smo počivali pri Sv. Miklavžu ali pri razvalinah žumberskega grada ter svoje oči pasli na čarobnem razgledu, segajočem preko Bele Krajine in hrvatskega Pokupja do Kleka in Velebita, do velike Kapele in do bosanske Plešivice, sem zasanjal v ono dobo, ko so predniki sedanjih »"Vlahov«, oni čistokrvni srbski »Uskoki«, vajeni vednih bojev z divjim Tur-činom, s svojega orlovega gnezda odtod gledali in prežali, ali se odkod zopet javi turška nevarnost ali pa tudi, če ne bi bila sedaj ugodna prilika, udariti jo na turško ozemlje ter se tam nekoliko odškodovati za plačkanje in za pokol, ki so ga trpele slovenske in hrvatske dežele neprestano od divjega nasprotnika!
Vsi smo bili Židane volje na žumberški ekspediciji, le meni jo je včasih motila prisotnost črnomaljskega okrajnega glavarja. Prvo postajo smo imeli v Sošicah, odtam smo jo popoldne peš urezali preko Sopote, videli smo z ne prevelike daljave čudovitost, pristni slap v Gorjancih, vrnili se proti večeru v Sošice, kjer se je v malem krogu improvizirala narodna veselica. Gradski načelnik in župnik, učitelj in občinski tajnik, ne pozabiti prav fletnih in veselih učiteljic, vse se je radovalo našega prihoda! Sicer nisem nič prikrival svojega namena, da hočem študirati vprašanje žumberške pripadnosti. A že isti dan, mnogo izraziteje pa drugi dan našega potovanja sem se mogel uveriti, da ogromna večina žumberškega prebivalstva odločno odklanja združenje z materjo zemljo, pri-klopitev h Kranjski. In to odloča! Kaj pomenijo temu nasproti zastarele listine, zaprašeni pergamenti, iz katerih pač lahko neovrženo dokažemo, da je Žumberk integrujoč del dežele Kranjske ter da se ta nikoli ni odpovedala svojih lastninskih pravic! Kaj pomenijo vsa ta pravna dokazila nasproti jasnemu dejstvu, da si žele kvečjemu tiste vasi, ki vise proti Metliki, pod Kranjsko, dočim ves drugi svet o taki državnopravni spremembi ničesar neče slišati. Predvsem pa jej odločno nasprotuje odvažen stan: vsa duhovščina, oženjeni unijati nič manj nego rimsko-katoliški župniki!
Še bolj zanimiv je bil drugi dan našega potovanja. Šli smo skozi Reštovo, kjer se je rodil eden izmed najboljših hrvatskih učenjakov, zgodovinar T a d e Smičiklas, svoje dni moj kolega na dunajski univerzi, dalje po umetno izpeljani cesti na Novo selo mimo znamenite Sv. Petke čez razvodje visoko nad
800 m na Sto j drago in odtod doli do potoka Bregane, ki deli slovensko zemljo od bratske Hrvatske. V Samoboru smo prenočili, v Zagrebu smo se razdelili. Trojica se je vračala čez Karlovec po že otvorjeni belokranjski progi na svoje domove, jaz pa in prijatelj Skalickv sva jo krenila jia Videm ter z avtobusom do naše slavne Kandije.
Vrnili smo se baš dan pred usodnim 28. junijem 1914. Bilo je proti deveti zvečer, ko naenkrat zaslišim iz vseh cerkva otožno mrtvaško zvonjenje. Kmalu se raznese vest, razširjajoča se z bliskovo hitrostjo, da zvoni prestolonasledniku Francu Ferdinandu in njegovi soprogi. Z umortim te dvojice je vero-jetnost evropskega konflikta takoj dvignila grozeči svoj obraz. »Vojska bo« — sem vzkliknil, — »huda, velika, neusmiljena vojska!«
Skoro je preminil mesec, ne da bi se sprožili prvi streli. Tupatam se je pisalo po raznih listih, da se bo dvojni umor v Sarajevem dal s sveta spraviti mirnim potom, brez pogubne posledice velikega mednarodnega klanja. Ali na Dunaju, v ministrstvu vnanjih poslov in v vojnem ministrstvu, v generalnem štabu in na cesarskem dvoru so neprestano in neumorno delali na tem. da se izrabi ugodna prilika ter zatre osovražena srbska, po balkanskih vojskah z 1. 1912.—1915. sila ojačena kraljevina. Danes vemo za vsa ta hinavska pogajanja, za spletke in rovar-stva, s katerimi je avstro-ogrska monarhija, opirajoča se na ogromno vojaško silo prijateljske Nemčije in njenega vrtoglavega Viljema, skušala hliniti miroljubnost, d očim so se bili že od prvega početka odločili za vojni udar proti mali Srbiji.
Veliki angleški žurnalist W i c k h a m S t e e d pravi v prezanimivih »memoarih«, da dunajsko ozračje pogubno vpliva na razsodnost avstrijskih državnikov in politikov. Istina! Jasno se je to videlo v usodnem mesecu juliju 1914, ko so se nameravali zabavati s kaznilno ekspedicijo napram Srbiji ter so sprožili svetovno vojno, ki je uničila troje cesarstev, strmoglavila celo vrsto prestolov ter vesoljnemu svetu predrugačila lice!
In nerazsodnost ter neverjetna politična zabloda se je polastila tudi redkega števila pametnih mož, s katerimi je še razpolagala stara Avstrija! Najboljši dokaz nam nudi sledeči razgovor z enim izmed najpametnejših avstrijskih državnikov, z bivšim ministrskim predsednikom Al a k s o m Vladi m i r o m b a r. B e c k o m. Že v XXIV. poglavju sem omenil, da me je Beck vabil na svojo štajersko graščino v Plevno pri Žalcu. Javi! sem se mu za IT. jul. 1914 in zares, ko se pripeljem na žalsko postajo, sem zagledal navzlic silni plohi na peronu stoječega Becka. Njegov voz je vozil pičle pol ure do Plevne in kmalu smo sedeli okrog jedilne mize pri večerji. Beckove gospe ni bilo, baš se je lečila v Karlovih varih, nadomestovala jo je gospodarjeva sestra, poleg nje še njegova nečakinja in njen
Šuklje, Spomini.
11
mož, konter admiral baron H a u s e r. Sredi večerje me naenkrat vpraša bivši ministrski predsednik: »To boste itak znali, da je vojska s Srbijo postala neizogibna?« Jaz: »Zakaj?« Beck: Radi sarajevskih umorov.« Odgovorim: »Roko položim v ogenj, da je srbska vlada povsem nedolžna na sarajevskem zločinu. Njo vodi tako prebrisan, pameten državnik, kakor je P a š i č. Kje se more misliti, da bi on hotel po dveh balkanskih vojskah z do mozga izžeto državico napasti sosedno velesilo!« Ali Beck ne odneha ter reče:	»Sedaj je vsa Evropa tako soglasno v
obsodbi sarajevskih dogodkov, da niti z mezincem ne bodo ganili, če mi Srbijo pozovemo na odgovor!« »Kolosalna računska pogreška« — se odrežem — »vojska s Srbijo pomenja svetovno vojsko in Avstrija ni več zmožna, utrpeti še en poraz!«
Razvila se je potem med nama debata, ki je trajala nad pol ure. Navzoči dami sta pazno poslušali, ne da bi spregovorili besedice; tudi kontre-admiral baron Hauser je ves čas molčal, le tupatam je vrgel vmes kako besedo, iz katere je pa bilo čutiti, da je skoro bolj na moji strani nego na strani barona Becka. Glavni moj argument je bil, da bodo v takem boju Avstrijci poraženi. S svojimi simpatijami bolj na strani sovražnika, se je bati tedaj, da slovanski polki, predvsem pa češki regimenti, ne bodo več popolnoma zanesljivi. Živahno je pobijal Beck te moje dvome. Sklicujoč se na delno mobilizacijo z J. 1908. češ, vršila se je, ako se abstrahira od nekaterih majhnih rabuk, čisto mirno brez vsake upornosti. Odgovorim mu z dogodkom, ki sem ga sam opazoval pred nekaj tedni na Jesenicah. Na jeseniški postaji, da sem videl dva dolga vojaška vlaka, prenapolnjena s samimi češkimi rezervisti treh čeških regimentov, ki so se vračali iz Bosne domov. Vsi vagoni so bili okrašeni s papirnatimi venci, ne v čeških barvah, temveč s srbsko trobojnico in častniki — sem dostavil — niso imeli toliko vpliva na moštvo, da bi preprečili to demonstracijo.
Ostal sem do popoldne drugega dne. Predpoldne sva se sprehajala v največji plohi po grajskem parku oba zavita v lodenske plašče, oba s kapuco čez glavo, razgovor je bil sila zanimiv. Med drugim sem vprašal tega odličnega državnika, kako je prišlo do tega, da je on, prejšnji zaupnik in bivši učitelj prestolonaslednika, prišel v tako razmerje z nadvojvodom Francom Ferdinandom, da je isti postal njegov odločen pro-tivnik. Za trenutek je premišljal. Potem mi je resnico povedal. Smatram za veliko priznanje moje osebnosti, da me je mož, ki je na vsak način daleč nadkriljeval po svoji spretnosti in umerjenosti vse ministrske predsednike, izvzemši Taaffeja, pod strogo zaupnostjo povedal istino, kako je on vsled najrazličnejših intrig bil strmoglavljen navzlic temu. da je v dveh parlamentih, v starem z njegovimi kurijami, in v novem, izvoljenem na podlagi splošne enake volivne pravice, imel večino, navzlic temu. da je odpravil obstrukcijo ter navzlic temu, da je prodrl s tako
važnimi zakonskimi predlogami kakor volivni red, podržav-Ijenje severne železnice in ogrsko nagodbo, moral demisijonirati vsled strankarskih in dvorskih tajnih spletk.
Še tisti dan 18. julija sva se razšla. Jaz preko Ljubljane domov, on pa, tačas predsednik na višjem računskem dvoru, na Dunaj. Niti sanjalo se mi ni tedaj, da je bil Beck natančno informiran o namerah in ukrepih cesarja Franca Jožefa in njegovega zaveznika vrtoglavega cesarja Viljema II. Pet dni kasneje je bil v Beogradu izročen avstrijski ultimatum !
XXX. poglavje.
Med svetovno vojno.
Avstrijski ultimatom, sestavljen v najostrejši obliki, je zahteval pozitiven odgovor tekom 48 ur. Vsebina njegova je terjala od Srbije popolno kapitulacijo s tako poniževalnimi pogoji, da jih nobena samostojna država ne bi mogla sprejeti. V silni razburjenosti smo pričakovali, kako se bo glasil srbski odgovor. Par ur, preden je potekel stavljeni rok, se je razširila po novomeškem trgu govorica: Vojske ne bo, Srbija se je vdala! Kmalu je bila neosnovana vest preklicana, izvedeli smo, da je avstrijski poslanik zapustil Beograd ter da pride do vojske. Še tisto noč so hodili žandarji po hišah, razglasit mobilizacijo ter obvestit samce in oženjene može, da se morajo nemudoma podati k svojim oddelkom.
Nepopisen je bil šunder, nepopisno razplamteli je ljudstva po teh vznemirljivih novicah. Bujno je delovala razgreta domišljija. Ko sem se 50. julija s kratkega izleta vrnil z Gorenjskega, so mi na ljubjanski postaji prav resno zatrjevali, da pride še tisto popoldne ena italijanska divizija kot prva pomoč avstro-ogrskemu zavezniku. Celo črno kavo so baje že imeli pripravljeno za italijanske »prijatelje«!
In sedaj ena bojna napoved za drugo! Radi angleške so me Novomeščani skoro proglasili umobolnim. Sedel sem namreč, mislim da je bilo 4. avgusta popoldne, na senčnatem Štemburjevem vrtu v slavni Kandiji. Vzamem v roke ravnokar došlo poluradno »Laibacher Zeitung«, čitam cesarske besede: »Der Konig von England hat Mir den Krieg erklart« ter se obrnem proti precej mnogobrojnim gostom, rekoč:	»Ljudje, sedaj boste Boga na
kolenih hvalili, če bo te vojske konec v treh letih!« Ta moja izjava se je kmalu razširila po Novem mestu in soglasna sodba se je glasila, da sem očividno znorel«! Ne v treh letih, v treh tednih, kvečjemu v treh mesecih bo mir vzpostavljen! Žalibog. sem bil še premalo povedal! Stvari so še v predobrem spominu, da bi se smel muditi pri opisovanju teh dogodkov. Le nekaj moram naglasiti, veliko razburjenost, provzročeno po našem razmerju z Italijo. O dejanski situaciji sem bil dobro poučen po svojem znancu in sosedu, dr. Gor janv -ju, lastniku graščine na Ruprčvrhu in tovarnarju, kateri je imel ozke trgovske stike z italijanskimi trgovci. Baš ob istem času je deželni glavar, vrnivši se z Dunaja, sklical nekatere zaupnike in ožje
pristaše in jim je zatrjeval: Možje, nič se ne bati, vojske z Italijo ne bo, prihajam z Dunaja in italijanski poslanik d u c a d’A var na sam mi je dobesedno govoril: »La Savoia no tra-disce mai« (»savojska kraljeva hiša nikoli ne izdaja!«). Ali bolj sem verjel sosedu Gorjany-ju nego dr. Šušteršiču in njegovemu poslaniškemu informatorju.
Trdno sem bil uverjen, da pride prav v kratkem do vojske z Italijo ter da postane Kranjska »ožje vojno ozemlje«. A tega sem se zbal! Povsem jasno mi je bilo, da bi zmaga centralnih sil imela za neizogibno posledico pogin slovanstva vsaj v naših pokrajinah. Saj to ni bila navadna vojska: velikanska borba se je vršila za globoko segajočo preosnovo vsega evropskega položaja. »Boj je med nemštvom in slovanstvom!« je vzkliknil B e t h m a n n - H o 11 w e g v berlinskem državnem zboru ter je v svoji neprevidnosti le resnico pogodil. Čakala je nas Slovence v slučaju izrazite zmage centralnih sil neizprosna usoda, da nas povaljajo z nemškim parnim valjarjem ter s prusko brezobzirnostjo in krutostjo uničijo, kar se je še slovanskega vzdržalo na severni obali Jadranskega morja. Konflikt je nastal, konflikt med dinastično - avstrijskim in slovansko - rodoljubnim čutom. Od prvega trenutka sem tedaj odločno stal na strani avstrijskih nasprotnikov ter sem bil trdno uverjen o končni zmagi sovražnega orožja.
Ali take misli in želje niso bile nič kaj varne v vojnem ozemlju, najmanj zame, ki sem si bil naprtil v deželnem dvorcu dvoje vplivnih, dobrih »prijateljev«, Šušteršiča in La m pet a. V najugodnejšem slučaju bi bil moral po Novem mestu in Kandiji hoditi okoli s pasjim nagobčnikom, skrbno pazeč na sleherno neprevidno besedo. In to mi je presedalo! Zato sem pregovoril svojo ženo, da sva se končno vendar preselila na Dunaj, kjer je itak stalno prebivalo nekaj najinih otrok. Odpotovali smo z doma 10. maja 1915, vojna z Italijo je bila proglašena 25. maja! Pravo sem bil pogodil!
Na Dunaju je bilo med svetovno vojno, ako abstrahiramo od mnogo težavnejše aprovizacije, vsekako bolj prijetno življenje. Tam niste čutili tistih oblastnih »K-oficirjev«, ki so čestokrat kar »prežali« na vsako manj premišljeno izjavo; dokaj svobodno se je moglo govoriti vsaj z znanci in prijatelji o položaju. Meni je bilo posebno ljubo, da sem si pridobil zopet svoje stare družabne in politične zveze. Popolnoma sem se bil Poslovil od aktivne politike, navaden penzijonist sem bil in mali kmetavzar«, a vendar sem bil dobro sprejet v vseh ministrstvih in dikasterijah. Parlamenta takrat ni bilo, le njegova bogata knjižnica je še funkcijonirala. Kmalu sem bil, kakor nekdaj kot poslanec, zopet njen redni gost. In takrat sva močno politi-kovala s tedanjim biblijotekarjem dr. Meerkatzem, poštenim Nemcem, ki je bil tudi prepričan, da morajo centralne
sile biti poražene. In stari sluge v parlamentu! V prav ganilo me je, ko so me ti poštenjaki pozdravljali z veselim:	Jessas,
do Fraid, der Herr Professor!«
• * * *
Že je svetovna vojna razsajala nad dve leti, ko me je v mojem dunajskem pribežališču zadela tužna vest o L e v č e v i smrti. Ž njim sem izgubil svojega naj starejšega prijatelja. Še nisem bil star šest let, pa je naju že vezalo tesno prijateljstvo. V prvem delu svojih »Spominov« sem že bolj nadrobno razjasnil, kako sva se bila seznanila ter oklenila drug drugega. Redek slučaj je bil, da sva si bila součenca počenši od drugega razreda ljudske šole do končanih vseučiliških študij; še redkejši slučaj pa je gotovo, da ves ta čas in še več, skozi celo najino življenje sva si ohranila svojo prijateljsko naklonjenost. Ubogi Francelj! Mehka poštena duša skozinskoz!, globoko naobražen in pesniško navdahnjen, prežet iskrenega rodoljubja, čist po značaju in čist v življenju, — kako neusmiljeno ga je tepla usoda, koliko najbridkejših nezgod ga je zadelo!
Hranim še nekaj pisem svojega dragega prijatelja in kar milo se mi stori, ko včasih prebiram pojave tega odličnega moža. Le odlomek iz enega pisma, datiranega iz Ljubljane z dne 4. avgusta 1915. Ni ga več mogel pisati sam, pisava je od tuje roke, le podpis je še njegov. Že je bil v vojski izgubil na bojnem polju dva sina, ko je koščena smrtna roka njemu samemu potrkala na ramo. Levec mi piše: »... Meni pa je namenjena drugačna usoda. Neizrečeno gorje, ki me je zadelo zadnje čase, zlasti zadnja tri leta, sem stoično prenašal. A zdaj sem prišel tudi sam na vrsto. Dne 8. junija popoldne sem v Friedjungovi knjigi prebiral zanimivi popis bitke pri Kraljevem Gradcu, ravno tebe sem imel živo pred očmi, da sem te kar videl v boju. Nenadoma me zadene kap in mi otrpne vsa desna stran. Osem tednov sem preležal v postelji ali presedel v fotelju. Zdaj za silo štorkljam ob palici iz ene sobe v drugo. Včeraj sem se prvič peljal po »večni poti« okoli Rožnika. Spim slabo, brati ne smem, pisati ne morem. Moji živci so silno razdraženi in moja bujna razdivjana fantazija me trapi noč in dan. V dolgih nočeh in samotnih urah premišljujem svoje izgrešeno, uničeno življenje in svojo nesrečno starost. Hude skrbi me more neprestano. Uničen sem! In ravno sedaj, ko sem urejal svojo korespondenco, da bi spisal svoje spomine! ^ se pojde z menoj v grob!«
Lovčeva smrt je bila sigurno velika izguba za slovenski narod in slovensko slovstvo. Koliko je mož znal in kako ljubeznivo je znal pripovedovati! Morda ne toliko v velikih obsežnih delih, toda zlasti v krajših sestavkih, v literarnih miniaturah je bil nedosežen umetnik! In kakor se narod nikoli ni izkazal dovolj hvaležnega živemu Levcu, tako je videti, da se tudi za njegovo slovstveno ostalino vse premalo zanima. Mari se v
istini ne bo našel noben prosvetni delavec, kateri bi se uglobil v zaklade, ki jih gotovo še hrani Levčeva literarna zapuščina?!
* * *
V tem času sem se bil spravil na preiskovanje Zamotanega vprašanja o državnopravni pripadnosti Žumberka in Marindola. Takrat, ko so se še trdno zanašali na svojo končno zmago, so vladujoči krogi seveda še mislili na ponovitev ogrske na-godbe. V njen kompleks je spadala tudi rešitev tega spornega vprašanja, o katerem pa na Dunaju nihče ni nič razumel. Jaz pa sem se že več let bavil s tem vprašanjem, bil si celo sam izbral dotični referat v deželnem odboru, dal si med drugim od strokovnjakov v deželnem muzeju iz ondotnega arhiva sestaviti seznam tamkaj se nahajajočih listin — seznanil sem torej s svojim namenom ministr. predsednika grofa S t ii r g k h a , ki mi je takoj obljubil izdatno podporo za mojo znanstveno razpravo o Žumberku. Še več! Na razpolago so mi bili vsi uradni akti, posebno sobo so mi odkazali v notranjem ministrstvu, kjer sem pridno »ekscerpiral« v oddelku, ki ga je začasno vodil naš rojak dr. Ferjančič, sedaj v Ljubljani, in ko sem bil tam gotov s svojim delom, sem študiral žumbersko zgodovino v dvorni biblijoteki, kjer sta mi ljubeznivo preskrbela zavetišče tedanja dva biblijotečna uradnika dr. Ivan Prijatelj in dr. Fran Kidrič, danes oba »lumina« naše univerze. Iz vsega se razvidi, da je moje bivanje na Dunaju med svetovno vojno bilo zame zanimivo in nikakor ne brezplodno.
In šele takrat, ko se je po S t ii r g k h o v e m umoru in kmalu na to sledečem nastopu novega cesarja Karla zopet otvoril avstrijski parlament! Z drugimi poslanci je prišel tudi dr. Krek; najino ozko prijateljstvo je postalo od dne do dne intimnejše. Na vso moč se je prizadeval, da me zopet spravi nazaj v aktivno politiko, zlasti me je vabil na razgovore, ki so jih imeli po inicijativi žurnalista D a n z er ja nekateri resni ]n zmerni politiki, kakor prof. L a m a s c h , prelat S e i p e 1 in drugi. Odklanjal sem, češ, mandata nimam. Tembolj pa so me zanimale razmere v ožji domovini, kjer se je počenši z mojim odstopom od glavarstva pričetkom leta 1912. vedno bolj kazalo nasprotstvo med Krekom in dr. Šušteršičem, ki je naposled dovedlo do javnega boja in do razcepa v SLS.
In tu se mi je pripetilo nekaj posebnega. Odkar sta mi deželni glavar in dr. Lampe bila preprečila moj sladkorni Projekt, ju nisem več pogledal. S Šušteršičem se nisva več poznala. Tembolj sem bil presenečen, ko mi nekega dne pove moj zet dr. D e r n o v š e k , da ga je dr. Šušteršič ustavil na ulici ter mu začel razkladati: »Vaš tast misli, da sem jaz njegov sovražnik, silno se vara, jaz sem še vedno njegov prijatelj kakor prej. Povejte mu to!« Seveda sva se oba, tast in zet, neverna Tomaža, le muzala ob tem sporočilu.
Toda dan kasneje stopim zopet v državni zbor, videt stare prijatelje Pogačnika in Korošca ter se malo pošalit s Krekom, s katerim me je vezalo vedno ožje, vedno intimnejše prijateljstvo. V prekrasnem peristilu dunajskega parlamenta sta se baš razgovarjala minister Žaček in dr. Šušteršič. Mimogrede stisnem roko ministru-krajanu. Šušteršiča ne pogledam, kar on spregovori: »Der gewesene krainische Landeshauptmann und der kommende!« Fallt ihm nicht im Traum ein,« — se odrežem — in hitim dalje, v sobano Jugoslovanskega kluba. Ali ko se zopet vrnem, čaka me -— sam Šušteršič ter me spremlja prijateljsko se razgovarjajoč, kakor da nikoli ne bi bilo nič motilo najine intimnosti. Začne tožiti o nepovoljnem svojem položaju, o silnem udarcu, ki ga je utrpel, ko mu je padel njegov starejši sin in — razumel sem očetovo bolest, čutil sem ž njim. Vabi me na obed. moral sem odkloniti radi svoje žene, katere ne bi mogel avizirati, toda pri slovesu sem mu, kakor v prejšnjih dneh, prijateljsko stisnil roko in on mi je zatrjeval, da se vprav srečnega čuti, ker sva zopet postala — prijatelja!
Ali to na novo zvarjeno prijateljstvo ni dolgo trajalo, zrušil ga je Janez Evangelist. Ko sem mu pravil o razgovoru s Šušteršičem in njegovem uspehu, ni nič izustil, kakor: »Tako? — hm!« A kmalu potem mi je pravil čisto spontano svoj dogodek z deželnim glavarjem: o svoji petdesetletnici, o Slovenčevi« nameri, izdati ob tej priliki njemu na čast slavnostno številko, o nečuveni jezi ljubosumnega Šušteršiča, ki se je celo na škofa spravil, da prepreči to slavje, in naposled o nečastnem činu, da je deželni glavar tekel k deželnemu predsedniku, ovadit Kreka radi srbofilstva! In to v dobi, ko je taka ovadba osumljenca lahko stala glavo! Nazadnje pa, ko se Krek spravi na barona S c h w a r z a , poživljajoč ga v svoji razgreti možatosti: »Ovadili so me pri Vas, tukaj sem, pa me zaprite!«
Poznal sem Kreka; vedel sem, da je bila njegovi veliki duši nemogoča vsaka laž, — in zopet sem bil gotov s Šušteršičem.
Že sem povedal, da sem si ohranil na Dunaju po vseli ministrstvih svoje stare zveze. Drage volje sem jih izkoriščal, da sem mogel tupatam podpirati kak javni interes naše slovenske domovine ali koristiti kakemu rojaku. A Dodatkih« podajam nekaj Krekovih pisem, zadevajočih moje intervencije. Obenem pa osvetljujejo izrednega moža, našega Janeza Evangelista, čudno to zmes genijalnosti in ljubeznive šaljivosti. Semtertja kaka pikra beseda o ljubljanskih mogotcih ter o neverjetnem gospodarstvu v deželnem dvorcu, večkrat nagovarjanje, naj se vrnem v politiko. Milo se mi stori, ko pregledujem to korespondenco, na najboljši poti sva bila, da nastane med nama tako intimno nerazrušno prijateljstvo kakor je obstojalo med menoj in rajnkim Jankom Kersnikom!
Posebno sem bil vesel, tla sem mogel opetovano posredovati v prid ljubljanskemu mestu, čigar častni meščan sem. Tako .se enkrat pri meni v mojem bornem begunskem stanovanju oglasi čudovita prikazen, neki ruski žid G ruška s pismom ljubljanskega župana. Vnanjost izredno grda, notranjost njegova, vsaj če sodim po zelo neveselih dragih skušnjah, ki jih je imel nekaj mesecev kasneje deželni finančni minister« dr. Evgen Lampe s tem svojim zaupnikom, nič bolj prikupljiva! Ali zadeva, radi katere se je bil mož zglasil pri meni, je bila povsem jasna in nesumljiva. Šlo se je za to. da si je ljubljanska mestna aprovizacija pridobila po tem G ruški pet vagonov pšenične moke in dva vagona zdroba. Blago je ležalo v Pesti, niso pa mogli dobiti privoljenja avstrijske vlade, da bi ga mogli speljati v Ljubljano. Vzel sem Žida s seboj v notranje ministrstvo h grofu Rudolfu C h o r i n s k e m u , ki je tam služboval kot sekcijski načelnik. Ljubezniv mož, rodom Kranjec, sila naklonjen naši deželi in njenemu prebivalstvu, ki je pred leti bil prišel iz ministrstva kot »legatus natus«, t. j. s trdno obljubo, da postane on S c h w a r z o v naslednik v deželnem predsedstvu. Dano besedo so snedli, odpravil ga je iz dežele dr. Šušteršič, kajti C h o r i n s k y , d asi goreč katoličan in skozinskoz pravičen uradnik, se je deželnemu glavarju vendar videl preveč samostojen, da bi ga mogel trpeti poleg sebe kot deželnega predsednika.
Chorinskega sem naprosil, naj mi ugladi pot v ministrstvu za ljudsko prehrano. Telefoničen razgovor njegov s tovarišem v tem ministrstvu, jaz z G ruško k temu gospodu — Gruško sem pustil v čakalnici — in čez dober četrt ure sem dobil pismeno dovoljenje, vsled katerega se je moglo dostaviti blago lačnim Ljubljančanom!
Stradanje v Ljubljani pa je leta 1917. moralo biti pač pre-cejšnje, ker le na ta način si morem pojasniti, da mi je mestni zastop za malenkostni trud, ki sem ga imel v tej aprovizačni zadevi, v javni seji izrekel svojo zahvalo. Župan dr. Tavčar me je obvestil o tem z dopisom z dne 7. aprila 1917, št. 5003. Dopis se glasi:
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javni redni seji dne 3. aprila 1917 soglasno sklenil, izreči 1 i, velecenjeni gospod dvorni svetnik, iskreno zahvalo občinskega sveta za posebne zasluge, ki si si jih pridobil v sedanjem težkem vojnem času za aprovizacijo deželnega stolnega mesta
1 Aubljane.
Čast mi je, obveščati Te o tem sklepu.
S prisrčnim pozdravom vdani v	_
župan dr. 1 avcar, 1. r.c
Po moji subjektivni sodbi je bila ta slovesna zahvala preveč. pač pa sem jo pošteno zaslužil ob drugi priliki. Šlo se je
za ustanovitev višjih tečajev na ljubljanski obrtni šoli, t. j. za preosnovo elementarne strokovne šole v srednji tehniški zavod. Tu moram biti nekoliko bolj natančen v svojem pripovedovanju, ker zadenem zopet na svojega starega »intimnega neprijatelja« g. Ivana Hribarja, ki v svojih »Spominih« stvari daje povsem drugo lice.
Kako je Ljubljana dobila srednjo tehniko?
Med onimi višjimi ministerij alnimi uradniki, s katerimi sem ohranil stare odnošaje, je bil tudi Poljak Redi ali kakor se je prekrstil po samomoru svojega brata, glasovitega izdajalca naj-skritejših vojaških tajnosti generalštabnega polkovnika Redla. R e i n o 11. Bil je ministerijalni svetnik v ministrstvu za javna dela ter referent o obrtnem šolstvu. Mož eleganten, darovit, zame posebno zanimiv, ker se je v njegovi duši oči vi dno boril poljski separatizem s slovanskim čuvstvom. Zlasti način, kako se je avstrijska krutost udejstvovala nad poljskim narodom med svetovno vojno, je provzročil, da je Slovan v Reinoltu premagal Poljaka ter da sva si kmalu mogla povsem prostodušno povedati svoje nazore, upe in bojazni. Minister javnih del je bil tačas Trnka, Čeh z dušo in telesom. Zanimal sem se od nekdaj za obrtno šolo v Ljubljani, kamor sem bil jaz ■— in le jaz — spravil prijatelja Šubica kot ravnatelja. Iz razgovorov z Reinoltom sem razvidel, da bi bilo mogoče, sedaj doseči pomembni razvoj tega zavoda. Zmenila sva se, dati pobudo zaspanim Ljubljančanom. Pisal sem prijatelju dr. Tavčarju ter mu pojasnil položaj, češ, sedaj morete dobiti višje tečaje na obrtni šoli. Naj mesto vloži peticijo, ako treba, jo sestavim jaz ter jo pošljem županu v odobritev. Moja ponudba je bila hvaležno sprejeta in tedaj sem poslal v Ljubljano koncept prošnje, ki je bila z eno samo zgolj stilistično spremembo sprejeta. Pritegnili so po mojem nasvetu še trgovsko zbornico, in na Dunaj so odposlali posebno deputacijo, sestavljeno iz župana dr. Tavčarja, predsednika trgov, zbornice Ivana Kneza in ravnatelja Ivana Šubica. Jaz sem jo vpeljal pri ministru, kjer smo mu izročili prošnjo ter jo vsestransko utemeljevali. Dobro smo bili sprejeti, upapolni smo zapustili ministrovo sobano.
Ali sedaj so se pojavili protivni vplivi! Ljubljanski kazino, ko je čul o naši nameri, pokonci in začeli so rovati proti ustanovitvi višjih tečajev.
Vsled tega sem moral na ministra. K vsej sreči je bil Trnka, ugleden v svoji inženirski stroki, baš tako odločen v svojem slovanskem čutenju. Ni bilo težko, pridobiti ga za končno rešitev. Vendar je čakal s svojim podpisom neposredno do svoje demisije. Menda je vzpostavitev višjih tečajev na ljubljanski obrtni šoli poslednji akt, ki ga je rešil minister Trnka. Mestni zastop je izrekel zahvalo mesta Ljubljane meni, sekc. načelniku Wilh. H a a s u in dvoru, svetniku Reinoltu
v javni seji dne 17. julija 1917, dočirn je bil minister Trnka imenovan častnim meščanom.
Tako in nič drugače je nastala srednja tehnična šola v Ljubljani. A kaj piše o njenem rojstvu Ivan Hribar v svojih »Spominih«?
Tam se čita v II. delu, pag. 251—252, dobesedno: »Zaradi tega aktivovanja (!) pel je dr. Tavčar hvalo oddelnemu načelniku Haasu, dvornemu svetniku Reinoltu in dvornemu svetniku Šukljetu. Stvar je silno značilna. To, kar je ministerstvo za javna dela sedaj odredilo, ni namreč nič novega in torej nikogar zasluga... Ta dejstva dovolj osvetljujejo, zasluge, ki jih ima trojica Haas—Reinolt—Šuklje za ljubljansko državno obrtno šolo. Da je mogel ,,prijatelj“ v nič deti vse, kar sem jaz za to šolo storil — in smelo trdim, da bi je brez mene ne bilo — moral je najti zasluge drugih. Malenkostnost, da jej je težko najti enake!«
In kako utemeljuje avtor Hribarjevih »Spominov« svoj napad na »najboljšega« prijatelja dr. Tavčarja? Z naivno trditvijo, da »ta dva oddelka bila sta namreč šoli zagotovljena že z onim ministerskim razpisom, s katerim se je izrekla ustanovitev drža vrne obrtne šoli v Ljubljani!!« Pozabil je mož v svojem slavospevu na lastno osebo navesti datum in številko tega »razpisa« ter njegovo besedilo. Ne vem tedaj, katero leto ima v mislih. Vsekako pa je bila tista »obljuba« stara najmanj deset let. In koliko vredijo take »obljube«, je pač znano slehernemu razsodnemu čitatelju! Ali g. Ivan Hribar ne ve, da edinole zakon drži, da pa nobena obljuba, da celo nobena ministrska uredba ne veže poznejših ministrov in poznejših vlad? Povsem neumevno mi je, kako si more gospod lastiti zasluge za narodno pridobitev, pridobljeno leta 1917., ko je baš v oni dobi bil že nekaj let milovanja vreden »konfiniranec«, žrtev tedanjega avstrijskega sistema ter kot tak gotovo popolnem izven možnosti, sodelovati pri kaki narodni Priboritvi!
Prišel je med tem julij s svojo pekočo vročino, Dunaj, sicer tako lep, je postal neznosen, na oddih sem hotel iz razbeljenega velikomestnega zidovja ven na deželo! Izbral sem si za letovišče Breitenfurt, kjer je bila doma moja druga snašica, iz one znamenite krčme, kjer so se gostili dunajski izletniki s širokoznanimi »Milirahmstrudelni«. Poslovim se od Kreka, svetujem prijatelju, naj se tudi on malo izpočije, češ, da se mi lice njegovo ne dopada. On pravi: »Sem res nekoliko „zmartran“, bom moral izpreči.« In jaz: »Kaj, če bi se v počitnicah videla kje na Dolenjskem, saj bom moral le zopet malo pogledati svoj Kamen?« Pa Krek me zavrne: »Pridi rajši ti k meni v Šentjanž, boš videl, kako lepo je tam in kaki „fajn“
ljudje!« Roko sva si stisnila, se objela — a nikdar več se nisva videla. Kdo bi bil sodil, da so že bili dnevi šteti prijatelju, na videz še tako čilemu, življenja polnemu!
In 9. oktobra 1917 tista pretresujoča vest, da je svojo plemenito dušo izdihnil Janez Evangelist ! Svoje trudne oči je zatisnil v svojem ljubljenem Šent Janžu, pod streho prijatelja župnika Ludovika Bajca.
In kaj je v prerani grob pahnilo našega Kreka? Predvsem prenaporno delo, ki je naposled moralo uničiti njegov tako krepak organizem. Po mojem u veren ju je duševni oče majske deklaracije b a š Janez Evangelist. Zgodovina tega nadvse imenitnega dogodijaja še ni spisana; hvaležna naloga bo bodočemu zgodovinarju ugotoviti velik delež, ki ga ima Krek na tem političnem velečimi, kateri je v svojih posledicah naposled upropastil staro, strohnelo habsburško monarhijo.
Pa tudi afera z glasovito Theimerico je sodelovala pri Krekovi prezgodnji smrti! To tem bolj, ker je Krek pretrpel notranje bolečine, povzročene po tem ostudnem napadu na svojo moralno eksistenco sam zase, niti najboljšemu svojemu prijatelju ni razodel, kako ga to peče. Kakor sva si bila intimna, nikoli nisva spregovorila niti besedice ne o tej intrigi. Jaz nisem maral začeti in Krek je meni nasproti trdovratno molčal. Ali do duše sem uverjen in svojo roko bi položil v plamteči ogenj, da ni imel Krek nobenega nedovoljenega stika s to histerično žensko.
Prišla je zima in bližala se je spomlad leta 1918. Svetovna vojna je vedno še trajala, brezumnega morjenja še ni bilo konec. V naši ožji domovini je razsajal strasten boj Šuster-šičeve ožje stranke in onih mož, ki so pod modrim vodstvom prelata Andreja Kalana še visoko dvigali zastavo Slovenske ljudske stranke. Bilo je menda meseca marca 1918. ko srečam v dunajskem Volksgartnu deželnega odbornika dr. V1. Pegana, verno vdanega deželnemu glavarju. Vprašam tega šusteršičevega zaupnika, kako stoje strankarske razmere doma? Zmagali bomo« — pravi Pegan — »ker imamo škofa na svoji strani!« Ali par mesecev kasneje je prevzvišeni dr. Jeglič jasno dokazal, da tudi on v svojem domoljubnem srcu ostro obsoja samopašno politiko dr. Šušteršiča.
Stradanje na Dunaju je postalo že neznosno. Tudi za drag denar ni bilo več mogoče dobiti najpotrebnejšega živeža. Meni in moji ženi se je pripetilo, da velikonočno nedeljo nisva imela drugega na mizi. kakor krompirjevo juho. K vsej sreči mi je prijatelj Zamida nekaj časa prej poslal po uradniku deželnega odbora, ki je imel slučajno posla na Dunaju, nekaj kranjskih klobas. In od te pošiljat ve je pol klobase še ostalo. Krompirjeva juha in pol klobase, to je bila tedaj leta 1918. naša praznična pojedina! Sicer je bila trma moje blage rajnke, da
nismo imeli kaj boljšega na mizi. Moj zet, ugleden uradnik velebauke, ki ni štedil z denarjem, češ, predvsem mora biti družina dobro preskrbljena z živežem, bi nas bil srčno rad sprejel pri obedu. Ali moja soproga je bila preponosna, da bi hotela v takih gladujočih časih nadlego delati komursibodi, celo svoji lastni hčeri in lastnemu zetu!
Naposled smo se naveličali stradanja in zadnjega aprila nas je vlak zapeljal čez Semmering v Ljubljano in na naš Kamen«. O stradanju se v siromašni Dolenjski navzlic svetovni vojni ni nič čutilo. K večjemu, da včasih govedine ni bilo, pa smo si pomagali in zaklali kakega piščanca. Sploh se je toliko razupita Dolenjska takrat imenitno izkazala. Ne le, da so domačini skoro tako živeli kakor v mirnih časih, temveč od vseh strani: iz Ljubljane, iz Trsta, Primorskega in iz Istre so prihajale cele karavane z nahrbtniki in vrečami po živež na Dolenjsko. In kake kupčije so to bile! Denar ni veljal več. Za denar se izlepa ni kaj dobilo. Ampak Tržačani, Primorci in drugi kupci so prihajali z blagom, s svilnatimi robci in suknom. urami in lišpom, in mesto denarne kupčije se je udejstvila primitivna zamenjava. Tako daleč je pripravila norost svetovne vojne trgovinske oblike!
Povratek v domovino mi je bil tem lažji, ker je sprememba na avstro-ogrskem prestolu vidno omilila vladajoči sistem. Dne 21. novembra 1916 je bil za vedno zaspal cesar Fran Josip in naslednik mu je bil njegov pranečak cesar Karol. Dober dečko, ljubezniva narava, toda slabič, nikakor ne kos velikanskim nalogam, katere je stavljala svetovna vojna avstrijskemu vladarju. Že takrat, ko se je njegov stric, prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand oženil z grofico Sofij o Chote-kovo, mi je dejal prijatelj, dvorni svetnik Feliks Nitsch, rodom Vipavec, ki je bil 55 let v dvorni službi, o nadvojvodi Karlu z ozirom na to, da je postal Karol opravičen do prestola, ker Fran Ferdinandovi potomci, izvirajoči iz neenakovrednega zakona, nimajo te pravice, da je to »nesreča za dinastijo, ker je slaboumnost njegova znana po vsem dvoru«. Tn drug prijatelj moj, ki je dlje časa bil dodeljen vrhovnemu armadnemu poveljništvu ter vsak dan občeval z mladim cesarjem, mi je odgovoril na moje vprašanje o zmožnosti in značaju cesarja Karola s to karakteristiko:	mlad kavalerijski častnik!« In nje-
govi slabotni roki je bila izročena usoda razpadajoče monarhije!
Označevalna za reveža na avstrijskem prestolu je sledeča epizoda! Bilo je proti koncu meseca marca 1917, ko obiščem notranjega ministra v kratkoživem kabinetu Clam-Martiničevem. barona II a n d 1 - M a z z e 11 i j a. Znan sem bil ž njim, ko je bil še ministrski podtajnik, obiskal sem ga v Zadru, ko je bil tam cesarjev namestnik in sedaj sem šel v zadevi ogroženega premoženja »Slov. Matice« zopet k njemu kot ministru notranjih zadev. Pri tej priliki mi pove, da je bil te dni pozvan na telefon.
>Halo, tukaj Handl, kdo tam?« Odgovor: »Tukaj cesar Karol. Ali že veste za najnovejšo novico?« Handl nato: »Veličanstvo, mislite na petrograjsko revolucijo ter na to, da je bil car pahnjen s prestola?« »Da, da, kako sodite Vi o tej stvari? Meni se dozdeva, da to naposled vendar ne bo dobro za nas?!« Siromak ti! V svoji naivnosti se cesarski mladič niti zavedal iu gorostasne nevarnosti, izvirajoče iz ruske revolucije za monarhistični princip sploh!
In zopet sem si predstavljal velikansko razliko med obema vladarjema! Fran Josip, naravnost nedostopen v svojem veličanstvu, prevzet od domišljije, da je on neposredno od Boga pozvan na vlado, ki nikoli niti s svojimi resortnimi ministri ni govoril o politiki, temveč zgolj o resortnih vprašanjih — in pranečak njegov, cesar Karol, ki po telefonu razpravlja o takih političnih pretresi ja jih!
Ves čas, tudi ko sem bival na Dunaju, sem bil jako dobro poučen o strankarskih razmerah v deželi. Sedaj sem imel v domovini še mnogo več prilike, ogledati si gospodarstvo v deželnem dvorcu. Avtokratski sistem dr. Šušteršiča je bil na vrhuncu; ni več veljal zakon, niti pravilnik deželnega odbora, merodajna je bila le' slepa volja deželnega glavarja. Ne bom se spuščal v nadrobnosti. Vse te deloma zelo umazane stvari so odkrite in pojasnjene v obširnem poročilu, ki ga je po prevratu sestavila kontrolna in revizijska komisija za deželno upravo. Preštudiral sem ves ta obširni akt. Toda oziri na može, ki jih že krije hladna gomila, mi branijo, s takimi detajli pasti radovednost čitateljev. Le toliko rečem, če bi bilo to poročilo izročeno javnosti, bi navzlic temu, da priznavam, da pisava njegova ni popolnem objektivna, vendar usta zamašilo onim nepoučenim krogom, ki tupatam še danes zdihujejo, češ, škoda, da nimamo več takih voditeljev pri Slovenski ljudski stranki kakor sta bila dr. Šušteršič in d r. E v g e n L a m p e !
Meseca junija 1918 sem se peljal iz Ljubljane v Škofjo Loko in slučaj je hotel, da sem našel na ylaku našega knezoškofa. 'J udi on je bil namenjen v Škofjo Loko. Iz postaje na Trati sva jo peš udarila v mesto. Prevzvišeni mi morda ne bo zameril, ako povem, da sva se pri tej priliki intenzivno razgo-varjala tudi o sistemu, vladajočem v deželnem dvorcu. Knezo-škof mi je odkrito povedal, kako težke boje ga je stalo, da se je ločil od dr. Ivana Šušteršiča, kateremu je bil toliko časa zaščitnik in pokrovitelj. »Dolgo sem ga branil, ali ko sem se uveril, da zasleduje mož le svoj lastni interes, sem se moral ločiti od njega in to sem tudi javno povedal.« Vprašal sem prevzvišenega pri tej priliki, ali bi on sodil, da bi koristil našemu narodu, ako kot bivši deželni glavar in mnogoletni deželni in državni poslanec preiščem tedajno deželno upravo s pravnega in gospodarskega stališča ter javnosti izročim rezul-
tate te preiskave? Knezoškof mi odgovori, da smatra tako razpravo direktno v deželnem in narodnem interesu.
In tako so se rodili oni moji članki, objavljeni v »Slovencu pod naslovom: »D e ž e 1 n a ustava, deželno gospodarstvo in dr. Šušteršič.«
ker sodim, da jim gre neka pomembnost za bodočega zgodo-pisca te dobe, jih objavim v »Dodatkih«.*
Vprašanje nastane, ni li moja sodba preostra, preveč subjektivna? Spregovorimo odkrito besedo! V istini je bila uprava deželnega odbora dobra že pod deželnim glavarstvom pleni. Otona Detele, zadobila pa je v »heroiški dobi« SLS, od 1. 1908. silen vzlet ter je postala naravnost vzorna. Birokratična točnost in vestnost ravnatelja Zamide in nekaterih deželnih funkcionarjev, združena s svežimi idejami in velikopoteznimi načrti voditeljev deželnozborske večine, so napravile iz kranjskega deželnega odbora vprav vzoren organizem. Žalibog, da je baš pod šusteršičevo vlado tudi deželni odbor pojemal, in sicer ne zgolj vsled svetovne vojne! Dr. Šušteršič ni imel uprav-niškega, daru, preveč zapleten v politiko se je premalo brigal za administracijo, poleg tega je bil pa preveč avtokrat in pre-strasten strankar, da bi pod njegovim načelovanjem mogla avtonomna uprava obdržati ono visoko ravnotežje, do katerega se je dvignila v dobi 1908—1912.
Ali kdo ugovarja? Najboljši dokaz za nedostatnost Šuster-šičeve uprave nam kaže dvoje docela zavoženih važnih zadev: železnica Brežice — Novo mesto in ljubljansko barje! Za dotično železniško zvezo so bile gotove vse predpriprave, proga je bila zmerjena, pregledana, potrjena. V vojnem času bi zadobila ta črta tem večjo važnost! In zgradba! Na razpolago je bilo toliko tisoče v ujetih italijanskih zidarjev, toliko tisočev ruskih težakov, torej delavcev »zastonjkarjev« — in vendar še danes nimamo te od važne železnice! In zakaj ne? Odgovarjam z neko epizodo, ki se je meni pripetila. Bilo je marca 1917, ko sem zopet hotel k železničnemu ministru Zdenku baronu F orsterju. Zaseden je bil, trebalo tedaj čakati. V predsobi naletim na ekscelenco sekcij, načelnika Res siga, kateri je imel pod seboj vse lokalne železnice. V razgovoru mi reče: :>Ai ne verjamete, kako živo mi v tej hiši obžalujemo, da ste odstopili od deželnega glavarstva. Odkar Vas ni več na tem mestu, se živ krst ne meni več za vaša železniška vprašanja. Vzemite n. pr. železnica Brežice—Novo mesto! Kolikokrat sva se midva razgovarjala o tej progi, vse je bilo dogovorjeno med nama, sedaj se nič ne gane. Naposled smo mi z ministrstva deželnemu odboru v Ljubljano poslali dopis, v katerem vprašamo, kaj vendar misli deželni odbor glede te železniške zveze? Dolgo časa nobenega odgovora, potem dopis, v
* Glej: »Dodatki«, III.
katerem nam deželni odbor javlja, da še ni dovolj natančno preštudiral tega vprašanja ter da torej še ne more zavzeti gotovega stališča!« I11 vendar so zastopniki deželnega odbora sodelovali celo pri : trasni reviziji«! Da še danes niso zvezane Brežice s Kostanjevico in Novim mestom ter da bo poteklo morda še mnogo, mnogo let, preden se zamaši ta vrzel v našem železniškem omrežju, je zgolj krivda nedostatnega vodstva v avtonomni upravi!
In ljubljansko barje! Kadarkoli prekoračim kateri izmed mostov neregulirane Ljubljanice ter si hote ali nehote ogledujem zelene otoke in smrdljive mlake v vodni strugi, te luže, ki naravnost ogrožajo javno zdravje v slovenski metropoli, ker so kakor ustvarjene za zavetišča onih vražjih komarjev, razna-ševalcev opasne malarije, se mi vzbudi v srcu bridka n e vol j a o nemarnosti in nezmožnosti deželne uprave, ki je zamudila sijajno priliko, baš v vojnem času s forsirano uporabo jetniških delavcev dognati preimenitno delo deželne kulture. Ne smešite se z ugovorom, češ, vojni erar je stavil pretirane zahteve! Saj je čisto gotovo, čimdalje odlašamo s tem delom, tem dražje bo. Danes bi že stalo »multiplum« onega zneska, ki bi ga trebalo plačati med vojno celo navzlic neprimernim zahtevam vojnega erarja. Vsak deželni glavar, torej tudi dr. Šušteršič je bil ex lege« podpredsednik v močvirskem odseku, toda o njegovi delavnosti v tem pogledu ni nobenih sledov, ako se kot taki ne priznajo ekspenzarji odvetniške pisarne deželnega glavarja, katera je zgolj za 1. 1916. in za ljubljansko barje naračunala in tudi prejela nad 23.000 kron iz deželnih sredstev!
Povsem upravičen sem bil tedaj, da sem v vročem poletju 1. 1918., ko je razsajal obupen boj na vseh frontah, ko je pa tudi na Slovenskem divjala politična borba Šusteršičeve stranke z njenimi nasprotniki pod modrim vodstvom dr. Korošca, tudi jaz dvignil svoj glas ter povedal svojo oceno uprave svojega naslednika.
Toda na vnanji in na notranji fronti je boj šel proti koncu. Poraz Ludendorffove ofenzive na Francoskem in uspešna F o c h o v a protiofenziva, poraz avstrijske ofenzive na Piavi, potem septembra meseca zmagoviti predor junaške srbske vojske skozi bolgarsko fronto, zmaga Angležev v Palestini — na vseh koncih in krajih velika, naravnost katastrofalna dejstva! Prišla je jesen in koncem oktobra se je zrušila avstro-ogrska monarhija. pričetkom novembra ji je sledil polom hohencolernskega imperializma. V enem mesecu smo doživeli več svetovne zgodovine, nego naši dedi v petdesetih letih!
In prišel je tudi konec šusteršičeve vlade v deželnem dvorcu. 25. oktobra je izročil posle deželnega glavarja odborniku dr. Trillerju in — zbežal. Vprav dramatična je bila njegova ločitev od mesta deželnega glavarja: ni bil več varen sredi razburjenega ljudstva, zlasti ga je prestrašila vest, da mu groze
Dr. Ivan Šušteršič

vojaki domačega strelskega polka, ki je bil na njegovo ovadbo premeščen iz Ljubljane v gornje-avstrijski Enris. Preplašen stopi h kolegi Trillerju, vpraša ga, ali bi se mu moglo kaj žalega zgoditi, — in Triller mu to potrdi. Potem na višjega deželnega ravnatelja Z a m i d o z istim vprašanjem in tudi ta ga ni mogel pomiriti! Še tisti dan je deželni avtomobil po manj obljudenih ulicah odpeljal zadnjega kranjskega deželnega glavarja z njegovo soprogo s slovenske grude na nemško ozemlje. Menda se je varnega čutil šele, ko se je njegov avto ustavil v obzidju nemškega Gradca.
Tudi Šušteršičev padec je bil katastrofa! Je nekaj tragičnega v usodi tega velenadarjenega moža, kateri se je s silo lastne močne osebnosti tako visoko povzpel ter končno tako nizko padel. Vnanji povod njegovemu padcu je njegov tovariš in prijatelj dr. Lampe par tednov prej označil takrat na Dunaju živečemu rojaku, češ: »M i d v a s Šušteršičem sva na napačnega konja stavila !« Notranji razlog pa je iskati v njegovem značaju, predvsem v pretirani častilakomnosti in silni brezobzirnosti!
Morda je to najprimernejši trenutek, da si še enkrat ogledamo šusteršičevo podobo, kakor si jo bo narisal nepristranski zgodovinar. Gotova istina je, da je SLS ob prvem desetletju našega veka stala na višku: takrat je preživljala svojo »junaško dobo« in častno je bila zastopana po štirih krepkih osebnostih. Kot take omenjam Šušteršiča, La m peta. Kreka in samega sebe. Zakaj j e bil Šušteršič prvi med nami? Glede znanstvene izobrazbe je bil sigurno zadnji, tudi kot govornik se ni mogel meriti z nami, izvirnih idej se je kaj malo rodilo v njegovi glavi — in vendar mirno izrekam, da v naši četvorici je bil najmočnejši b a š d r. Ivan Šušteršič! Kajti v političnem življenju predere r e d o m a oni, ki se odlikuje z najkrepkejšo voljo, ki jasno vidi svoj cilj pred seboj ter ga zasleduje z na j večjo brezobzirnostjo. Take osebnosti obvladajo in takim osebnostim se mora prištevati tudi »nevenčani vojvoda kranjski«, dr. Ivan Šušteršič! Tragična krivda njegova je bila, da je veliko svojo energijo, s katero je brez-dvomno mnogo koristil stranki in deželi, uporabljal tudi v hrepenenju po časteh in v osebnih interesih. In to ga je pokopalo!
Niti za sedem let ni preživel dr. Šušteršič svojega padca. Nekaj let je begal po inozemstvu, zaman moledujoč, da bi se smel vrniti v domovino. Ko mu je bil povratek dovoljen, ga je vročekrvni temperament takoj zopet vrgel na politično pozori-šče. A baš takrat je dokazal, ali da so ga v prognanstvu zapustile politične zmožnosti ali pa, da se je sploh od nekdaj prečenjal kot politik. Kako je pričel s svojo rehabilitacijo?
Mesto da bi se sprva mirno umaknil v zatišje svoje odvetniške pisarne, mirno opazoval in mirno čakal, da ga pridejo
Šuklje, Spomini.
12
pozvat na politično delo, si je vse pokvaril s prenagljenim svojim nastopom. Niti poldrugo leto mu ne bi trebalo čakati, s povzdignjenimi rokami bi ga prišli prosit prejšnji pristaši, češ, vodje nimamo, prevzemi zopet ti vajeti v svoje roke!
Mesto tega objava njegove brošure, izdana pod naslovom: »Moj zagovor«. In v tem spisu uničujoča graja, odločna obsodba vsega onega, kar — je on sam učil, odrejal in vršil skozi dolga desetletja! Vse to pa združeno z napadi in očitki na isto duhovščino, ki mu je bila najtrdnejša opora pri njegovi sijajni politični karijeri!
In potem ponesrečena njegova kandidatura v narodno skupščino! Kako ponižanje za moža, kateremu se je klanjala vsa Slovenija, ki je imel zlasti na Kranjskem več ugleda nego kateri si bodi posvetnjak in sedaj ta naravnost sramotni poraz! Od 72.235 oddanih glasov v volilnem okrožju Ljubijana-Novo mesto se je glasilo na njegovo ime zgolj 745, a v volilnem okrožju Ljubljana s Spodnjo Šiško od 8874 oddanih glasov — 132! In to navzlic velikim denarnim žrtvam, ki jih je stala njegova ponesrečena kandidatura!
Povsem naravno, da tega udarca ni mogel preboleti. Prej krepttk, solidno zidan mož je vidno propadal; dne 7. oktobra 1925 ga je rešila usmiljena smrt fizičnega in duševnega trpljenja. Kljub vsem njegovim zmotam pomen ja njegova smrt vendar le občutno izgubo za naš narod. In zgodovina slovenskega ljudstva ga bo morala zapisati med najznamenitejše osebnosti, ki so uspešno delovale za ugled zanemarjenega in zapuščenega naroda!
Nisem nameraval nadaljevati svojih spominov preko prevrata. Izjemo sem napravil z dr. Šušteršičem, toda naposled je bil zadnji deželni glavar na Kranjskem politično mrtev v trenutku, ko je propadla habsburška dinastija ter od nje ustanovljena in toliko stoletij vladana velesila. Že je poteklo enajsto leto. odkar živimo v svoji lastni jugoslovanski državi!
Epilog.
Ko se ho ta knjiga izročila prometu, sem že dopolnil osemdeseto leto. Lepa starost, vsaj ker smem reči, da je bilo moje življenje polno zanimivosti, pač tudi polno dela in hudih naporov. Odkrito priznavam, čestokrat sem napravil kako veliko nerodnost, čestokrat sem grešil v zasebnem, še večkrat v javnem življenju. Toda pri vseh mojih napakah mi tudi strog sodnik ne more zanikati, da sem »au fond« vedno bil poštena narava, prešinjen dobrih namenov, resnicoljuben, zvest svojim prijateljem in, dasi večkrat menjajoč obliko, vendar v bistvu vedno zvesto vdan svojim načelom. Imam še danes to zadoščenje, da nisem zastonj hrepenel po ljubezni. Pridobil sem si srčno vdanost svoje plemenite žene, s katero me je vezala nič manj nego 54 let čista, nepokvarjena, do smrti trajajoča ljubezen. A posrečilo se mi je tudi, zadobiti in ohraniti si trajno prijateljstvo s tolikimi duševno visoko stoječimi možmi.
In še druga sreča mi je bila dana! Še kot 70 letni starček sem dočakal, po čemer sem hrepenel že v zorni mladosti: o s v o -bojenj e svojega naroda po tisočletni sužno-s t i, ustanovitev lastne, jugoslovanske države! Srečnejši sem bil v tem pogledu nego nepozabljeni prijatelj Janez Evangelist, ki je kakor Mozes s krepko roko in veliko dušo vodil slovenski narod tik do »obljubljene dežele«, a nje pragove prestopiti mu pa ni bilo dano! Ko je napočil zgodovinski dan 29. oktobra 1918, ko sem stopal čez železni most na veliki novomeški trg, da se udeležim narodnega slavja, mi je srčna radost privabila solze veselja v moje staro oko. Navzlic temu pa si nisem delal nobenih iluzij o tem, kar nas čaka v novi državi. Ko je slavnostna povorka iz Novega mesta prikoračila v Kandijo, sem tudi jaz govoril tisočglavi množici. A tudi vpričo trenutnega splošnega navdušenja sem opozarjal veselja pijano množico, da ne bo vedno vse tako rožnato razpoloženo, da nas še čakajo težka leta in hude skrbi ter da se baš v takih resnih časih pokaže pravo rodoljub je!
Pač me je zabolelo, ko sem, pazno zasledujoč prve korake novorojene države, moral ugotoviti, da so grde strankarske spletke, malovredni zasebni nagibi, neizkušenost in politična nezrelost še izredno pomnoževalc samoposebi ogromne težave našega državnega rojstva. Predvsem je mahoma prenehala tista kratka doba medsebojnega sporazumi jen ja, smotrnega sodelovanja različnih političnih strank in na njih mestu se je kmalu
12*
bujno šopirila strastnost, samopašnost, koritarstvo in druge nečednosti. In povrh še popolna nepripravljenost na velikanske spremembe! Kak razloček med nami Slovenci in med Čehi! Pri njih je bilo vse do pičice pripravljeno na odločujoči trenutek, ko se starodavna avstrijska država z habsburško dinastijo vred zdrobi in v prah zvali! Z neomajno sigurnostjo so Čehi čakali na popolni poraz centralnih sil, vse je bilo preračunjeno, vsakemu pisarniškemu oficijalu, če je bil osovražen pri narodu, so že postavili mesece in mesece prej naslednika, — tako tam in pri nas? — čisto nič! Pijano veselje, otroško govoričenje, a nič hladne razsodnosti! Smelo trdim, marsikaj bi bilo drugače, ako bi bili mene pozvali v narodno vlado. Predvsem bi se z vso silo upiral usodni pogreški, da smo sami razdejali najboljše, kar smo imeli v deželi: naš deželni odbor in nanj se naslanjajočo deželno samoupravo! Zastonj sem par mesecev prej v mnogo diskutiranih člankih poudarjal potrebo, tudi državno upravo preosnovati na tej podlagi, ■— prvo naše delo je bilo, uničiti deželno avtonomijo, razpršiti deželni odbor in brezpogojno izročiti Beogradu vse premoženje dežele Kranjske, po zelo nizki cenitvi nad 70 milijonov dinarjev!
Da bi bil ta čas v »Narodni vladi«, bi bil predvsem zahteval, da se pred združitvijo s srbskimi odrešitelji jasno pomenimo o pogojih našega državnega u j e din j e -n j a. »Clara pacta, boni amici!« Nič o vsem tem, brezpogojno smo se združili in — kakor je bilo združenje s Srbi in Hrvati v eno državno celoto samoposebi potrebno in koristno, je bilo anorganično priklopljenje zgodovinsko, gmotno in družabno tako različnih sestavin nepremišljeno in kvarno.
Takrat, ko me niso pozvali v narodno vlado, dasi sem bil po letih, znanju in izkušenosti naravnost pozvan na tako mesto, sem dal slovo aktivni politiki. Odklonil sem ponudbo SLS, naj sprejmem mandat za ustavodajno skupščino, odklonil tudi poziv, naj se udeležim ustavotvorne ankete. Slednje pač s težkim srcem in le z ozirom na svojo bolehno in priletno soprogo, za katero bi večmesečna ločitev od moža bila prehud udarec.
In kar sem videl in zasledoval na političnem pozorišču, je napolnilo mene in marsikaterega gorečega rodoljuba z globoko žalostjo in opravičeno jezo. Tako mi je pisal dne 28. januarja 1921 iz Maribora dr. Pavel Turner, pač eden najboljših in najčistejših značajev, kar smo jih sploh imeli v zadnji dobi: »Mnogokrat mislim na Tebe, kako Ti misliš o naši Jugoslaviji, o njeni bodočnosti ob naših sedanjih političnih razmerah. — Meni se bridko stori, da je tako velika doba našla tako malenkostne ljudi, ki se v Beogradu in drugod prepirajo kakor razposajeni paglavci in jezične babe le za otročarije in v svoji strankarski zaslepljenosti in samopašnosti pa velikih ciljev ne vidijo ali videti nočejo. — Ta nesrečna nedelavnost in brezvestnost me boli in — gabi se mi!«
Država Jugoslavija je povsem nova tvorba. Njen nastanek se da primerjati rojstvu malega otročička. Povsem naravno je, da tupatam »otroške bolezni« napadajo nebogljenega novorojenčka. Ali napadi, ki smo mi jih preživeli v ravnokar minulem desetletju našega državnega obstanka, so bili tako silni, da je česokrat bilo videti, da naše državno truplo ne bo kos tem vročinskim boleznim. Mnogobrojni naši sovražniki so s škodoželjnim veseljem gledali na paroksizme naše države, napovedujoč njen neizogibni pogin. In mi, ki smo srčno vdani toliko zaželjeni Jugoslaviji, majali smo čestokrat z glavo ter se z morečd skrbjo ozirali v našo bodočnost. Za svojo osebo nikoli nisem obupal; tako sem dejal prijatelju finančnemu delegatu, rajnkemu dr. Savniku, ki je skoraj obupal nad obstojem naše države: »Jugoslavija je po svoji naravi tako zdravo politično bitje, da je niti oni šušmarji, ki imajo začasno državno krmilo v svojih nespretnih rokah, končati ne bodo mogli!«
Državna bolezen pa je postala tako huda, da je bila neizogibna potreba kirurgična operacija. Kar se je izvršilo dne h. januarja t. L, je bilo neizogibno ter dokazuje globoko razsodnost našega kralja. Od njegove modrosti pa moramo pričakovati, da ostane sedanji brezparlamentarni režim le prehod, le začasna epizoda, ki služi le v to, da se pripravi doba bolj zrelega parlamentarizma!
Nečem se uglobiti v brezplodne rek rimi nacije; niti z lahko roko se nečem dotakniti neveselih razmer na Hrvatskem, ki so poleg naše skrajno slabe uprave prava rak-rana na našem gospodarskem organizmu. Gledam le naš položaj v Sloveniji ter si dovoljujem nekoliko besedi, izvirajočih iz pristnega slovenskega in jugoslovanskega rodoljubja. Naj ne zameri slovenski narod, da si jaz, eden izmed sila redkih svedokov zanimive dobe našega nacij ona! nega preporoda, mož, ki stoji že 65 let sredi političnih bojev ter si je v tej dobi moral pridobiti obilo političnih skušenj, jemljem to prostost, na dušo govoriti svojim ožjim rojakom!
Prvi pogoj za našo boljšo bodočnost je, da prenehajo stranke v naši ožji domovini z onim bedastim, naravnost pregrešnim, bratomornim bojem! Nisem tako naiven, da bi sanjal o prenehanju različnosti v političnem gibanju, o eni stranki in enem pastirju. Stranke so in morajo biti, toda navzlic mnogoterosu političnih mnenj, navzlic nasprotju celo v svetovnih nazorih, nikakor ni treba, da bi v strankarskem metežu pozabljali, da smo vsi sinovi ene matere ter da vsi zasledujemo eden in isti cilj: blagor našega ljudstva in srečno bodočnost naše države. Iščimo, kar nam je skupnega ter ne naglašajmo preveč, kar nas loči in razdvaja. Eni kakor drugi naših prejšnjih strank veljajo moje besede, da je dandanes v dobi velikih političnih pretres-Ijajev in grozečih katastrof neobhodno potrebno, kolikor mogoče
izogibati se ekstremom ter doseči umirjenost v zasledovanju tudi strankarskih namenov.
In še drugo: manj politike in več dela, smotrnega dela! Gotovo ne priporočam svojim rojakom, da bi postali apatični napram javnim interesom •— začuvaj Bog! Brigati se za državo je vprav dolžnost vsakega zavednega državljana, toda utapljati se v malenkostih strankarskih političnih bojev, zagristi se v njih odijozne nadrobnosti, to ni več politika, to je že njena karikatura! Ne zabimo nikoli, da je na vsem svetu morda najtežja stvar razsodna politika ter da je pravih politikov zelo malo, morda tem manj, čim več se narodne mase bavijo z dnevno politiko! Saj je poklic politikarja sam-posebi nad vse težaven! Mož mora združevati v sebi obširno znanje, obilo skušenj in še vse skup nič ne zaleže, ako mu ni narava podarila posebne darovitosti za ta posel, izrazit politični talent. In pri nas hoče vsak nastopati kot politik, navzlic temu, da je sila malo ljudi med nami, ki bi bili poklicani za tak posel!
Torej proč od politike in na tvorno delo! To zahteva kot predpogoj svoje uspešnosti primerno narodno vzgojo. V tem pogledu je tudi v nas Slovencih še mnogo napačnega, po spremembi kričečega. Morda še najmanj v osnovni šoli, tem več po naših gimnazijah in tudi na visokih šolah ni vse, kakor bi moralo biti. Živimo v čisto novi dobi, ki stavlja do svojih narodov svoje posebne zahteve. Tem zahtevam se treba prilagoditi, ali pa zaostajati, a zastoj pomenja dandanes nazadovanje in pogin. Glejmo, kako se ponašajo v istini žilavi narodi, predvsem premagani Nemci ter se učimo od njih! Sploh pa — manj politike, več svežega, stvarjajočega dela!
Končam svoje spomine v trdnem prepričanju, da nam nikakor ni treba obupavati radi bodočnosti naše države. Skozi toliko desetletij sem prav od blizu gledal dolgotrajno agonijo na smrt bolne avstro-ogrske monarhije. Dohitela jo je usoda, v prah in pepel se je zrušila ta navidez tako mogočna tvorba. Mi pa v naši Jugoslaviji imamo vse pogoje neomejenega državnega in gospodarskega razvoja ter le od nas bo zavisno, ali dosežemo ono stopnjo, do katere nas je predestinirala božja previdnost.
Kvišku srca, »sursum corda«, je moja zadnja beseda!
Dodatki k XIX. poglavju.
1.
Pismo dr. Tavčarja z dne 1. julija 1901, s katerim me vabi zopet v politiko (gl. str. 46), se glasi:
Dragi prijatelj!
V	prigibu Ti pošiljam, kar si želel.
V	drugem pa trdno upam na Tvoj zopetni vstop v politiko, samo bojim se, da ne postaneš preveč klerikalen. V tem pogledu bodi previden, ker veš, da Te jaz smatram za poklicanega (opomba: podčrtano v originalu) voditelja.
S prisrčnimi pozdravi	dr. Ivan Tavčar.
Na moj odklonilni odgovor pravi dr. Tavčar v pismu z dne 9. julija 1901:
»... Naj vrag vzame politiko, če naj ima posledice, da se bom sprl s svojimi najboljšimi prijatelji. Pesem o kvarijivi politiki mi je pel že Mencinger in sedaj poješ mi jo tudi Ti. Ali v tem pogledu so mogoči različni pojmi, tudi v tem pogledu se s Tabo ne bom prepiral.«*
2.
Z dr. S1 a n c e m sem imel zlasti v dobi 1900—1903 obilo časnikarskih polemik. Posebno sem začel pošiljati svoje članke v »Slovenca«, se je mož razkoračil ter se odzval z dolgoveznimi protičlanki. Njegovi odgovori, narekovani od slepe strasti, so pač čestokrat kar izzivali osoljene replike. Dolžan mu nisem nič ostal. V dokaz navajam tu odprto pismo, objavljeno v »Slovencu« dne 11. junija 1902:
Replika gospodu doktorju Karolu Slancu.
Velecenjeni gospod doktor!
Iz ATršega gostobesednega »Poslanega« v 23. št. »Gorenjca« je najprej konštatovati, da je »Slov. Narod« odklonil Vaš odgovor na »Slovenčev« članek »Zlodej in Štembur«. Vi se čudite, veleč. g. doktor, tej — kakor sami pravite — za Vas »jako poniževalni odklonitvi«, drugim hladnejšim ljudem se bode pa videla povsem naravna. Saj je javna tajnost, da se celo v uredništvih onih listov, kateri morajo biti Vam pristopni in prijazni že iz strankarskih ozirov, kar zgražajo, da kar kurja pot oblije celo osobje, od nesrečnega glavnega urednika počenši doli do obupanega korektorja, kakor hitro zaori po redakcijskih prostorih pretresu joči glas: »Zopet nov rokopis od dr. Slanca!« Potem pa, g. doktor, največja krivica bi se pač godila dr. Tavčarju, ako bi ga kdo hotel postaviti v eno vrsto z Vami. Kajti navzlic vsem zmotam,
* Prim.: Mojo črtico »Nekaj spominov na prijatelja dr. Ivana Tavčarja«, Socialna Misel, 11. 1923, str. 75.
v kojih sc dandanes pogublja bogati njegov talent, navzlic vsem izbruhom njegovega temperamenta se doktor Tavčar nikoli ne bi mogel ponižati do one duševne stopinje, katera odseva iz sleherne vrstice zadnje Vaše izjave!
Vabite me, gospod doktor, da bi »doktorju Tavčarju roko poljubil v zahvalo« za odklonitev Vašega dopisa. Žalibog, tega storiti ne morem, celo nasprotno, živo obžalujem, da ste vsled »Narodove« trdosrčnosti bili primorani, duhtečo cvetko svoje pisateljske naobraženosti presaditi v žurnalistični otroški vrtec na Gorenjskem, dočim bi i po mojem mnenju takemu proizvodu prostor sodil v najrazširjenejšem glasilu liberalne slovenske stranke. Prekoristno bi namreč bilo, ako izve širna javnost slovenska, kaka pasma politiških »S t r u w e 1 p e t e r j e v« sedaj sebi pripisuje monopolno pravico, zastopati napredek in omiko po dolenjski metropoli. In tudi bodoči kulturni zgodopisec slovenski bi moral biti hvaležen za objavljanje na takem mestu, saj mu stoprav taki dokumenti tolmačijo in razbistrijo razloge onega rapidnega propada, kateri se dandanes jasno kaže na organizmu takozvane »narodne napredne« stranke.
Uprav značilna za Vašo pisavo je skrbnost, s katero se umikate in izogibate dejanski resnici celo tam, koder nimate niti najmanjšega vnanjega povoda, govoriti neresnico. Le par izgledov, da dokažem to svojo trditev! Vi pravite n. pr., »da sem bil upokojen v starosti 53 let, ko sem j e d v a dosegel dostojanstvo dvornega svetnika,« in vendar Vam mora biti znano, da sem sam prosil za upokojnino, ko sem bil vodil svoj urad kot dvorni svetnik šest in pol leta v največjo zadovoljnost nadrejenih obla-stev, ter da sem vztrajal pri svoji prošnji navzlic vsemu prigovarjanju svojega gospoda ministra, kateri bi me vidno rad obdržal na mojem službenem mestu. In Vi, ki se tako čestokrat ponašate s svojim »nebeško lepim družinskim življenjem«, ste v e d o m a prezrli poglavitni povod mojega odstopa: krvavo rano, katero je tragična smrt mojega najstarejšega, darovitega in poštenega sina bila vsekala užaljenemu očetovskemu srcu!
. Predbacivate meni, da sem enkrat datiral neki članek: »V gradu pri Kamnu.« To ne bi bil noben smrtni greh, vendar drage volje prepuščam slične jezikovne barbarizme Vašemu blagorodju, kateri ste v tej stroki priznan umetnik. Moje posestvo nahaja se v Valvazorju pod imenom »Gut Steinhof« in ker se mi vidi ta beseda srečnejša od kasneje nastalega imena »Schloss Steinbriickl«, katero se dandanes še čita v deželni deski, poslovenil sem jo ter rabil tudi pri priliki, ne govoreč o »gradu« nič drugega nego priprosti datum: »Na Kamnu.«
Trdite dalje, da sem se dal »od Podgorcev, oziroma merodajnih duhovnikov v občinskem odboru občine Šmihel-Stopiče voliti v gospodarski odbor te občine«, v katerem sedaj delam na premestitev gimnazije iz mesta »na svojo grajsko njivo«. To utegne baje biti edini slučaj v dolgem Vašem članku, v ko jem ste le n e v e d o m a napisali neistinitost. Pri tej priliki se je namreč jasno pokazalo, da Vi, mnogoletni odvetnik, niti prevažnega občinskega zakona ter njegovih določil o gospodarskih odborih ne poznate. Sicer bi morali znati, da se tudi gospodarski ali imovinski odbor kraja Kandije ne voli po občinskem odboru, da tedaj na njegovo sestavo ne uplivajo niti oni duhovniki, kateri Vas tako v oči bodejo, temveč da bo kakor pri njegovi glavni, tako tudi pri dopolnilni volitvi, ki se vrši približno v 14 dneh, odločila zgolj volilna pravica naših Kandijanov. Do sedaj pa niti član nisem gospodarskega odbora!
Ali na uprav subreptivni način, računajoč na brutalne nagone nerazsodnega dela »Gorenjčevih« čitateljev ste mi podtikali, da sem užival »prav veliko plačo iz davkov in dolgov Avstrije«, ter da sedaj še »v najlepši moški dobi uživam pokojnino -— 10.000 K«. In vendar morate Vi, ki se neprestano bahate s 30 leti »svojega žurnali-
s t o v a n j a i n agitator st v a« ter ste vsled tega gotovo že do pičice prerešetali državni proračun, iz preciznih njegovih nastavkov do dobrega znati, da se plače in pokojnine vsega uradniškega osobja e. kr. zalog šolskih knjig ne pokrivajo iz davčnih dohodkov, temveč z vsemi drugimi dotičnimi potrebščinami zgolj iz presežkov tega zelo aktivnega podjetja. Istina je sicer, da znaša moja pokojnina, uštevši izredno pokojninsko doklado letnih 2000 K, katero mi je preš vitli cesar premilostno nakazal iz denarnih sredstev šolske zaloge, baš z ozirom na moje »izborno delovanje« ne 10.000 — temveč celo 11.000 kron, toda z mirno vestjo smem povdarjati, da je po meni oskrbovani fond vsled moje inicijative toliko pridobil tekom moje uradniške dobe, da cela moja letna pokojnina niti 1% ne znaša one denarne pridobitve.
Taka tedaj, g. doktor, je Vaša časnikarska polemika in Vi ste me hoteli pozvati na časnikarski dvoboj? Samo po sebi nikakor ni mikavno imeti posla z Vami. Pisava Vaša je robata in okorna, vse Vaše umovanje vedcn boj proti načelom logike, poleg tega absolutno pomanjkanje sleherne kritične razsodnosti, tako, da bi Vam naposled iz javno zdravstvenih ozirov trebalo kar naravnost prepovedati vsako resno berivo, ker očividno vsled napačne funkcije svojega intelekta nobenega takega beriva prav oojmiti ne morete, — a sedaj še taka perverznost v metodi! Vko Vi n. pr. z drznim čelom proti meni izustite čudno insinuacijo, da ste Vi kdaj mene »pomagali obuti in obleči«, potem moreni zavračati nečuveno tako trditev zgolj z mrzkim zaničevanjem, izjavljajoč ob enem, da mož, kateri kaj drži na svoje dostojanstvo, n e more ter ne sme se omadeževati s tako polemiko.
Kar še sledi, veljaj torej ne Vaši osebi, s katero sem docela gotov, — marveč nekemu uprav monstroznemu govoričenju, razširjenem po Vas in nekojih sodrugih na sosednem bregu Krke. Vi sami, g. doktor, se ponašate s tem. da me je Vaša agitacija 1. 1885. spravila v državni zbor. Recimo, da bi bilo temu tako, — q u o d nego, ker poglavitni del uspeha gre moji rodni Belokrajini in njenim volilcem —, recimo, da ste vsaj tu povedali golo resnico, potem je to pač. — vsaj kolikor meni znano — j edina Vaša zasluga za — Novo mesto." Vko ne, umri ste Vi zame agitovali in inari so mi volivci dali glasove zgolj radi tega, da naklonite potrebnemu gimnazijskemu profesorju mastno sinekuro, ali pa se je vse to vršilo v zavesti, da dobite v moji osebi delavnega, marljivega, požrtvovalnega in poštenega zastopnika in zagovornika? Morda pa nisem dejansko ter do konca svojega poslančevanja uspešno se prizadeval, uresničiti vaše nade?! In sedaj se mi kar opetovano, dan za dnevom, skoraj bi dejal, očita častno meščanstvo novomeško? Ali ste mi ga morebiti podarili za uspehe »pro futuro« ali pa v zahvalo za neovržno zaslužne čine »pro praeterito« ?!
Sami meščani so svoj čas jasno bili odgovorili takemu vprašanju. Pred menoj na pisalni mizi se blesti novomeška diploma, s katero javlja mestni odbor, da je v slavnostni seji 9. maja 1980
»sklenil j e d n o g 1 a s n o in z navdušenostjo« moji skromni osebici v oceno slovenskemu narodu plodonosnega delovanja kot deželni in drž. poslanec sploh, posebno pa v hvaležno priznanje ne v e ni ji v ih zaslug za vresničcnje dolenjske železnice in v tem za krepkejši materi jel ni razvoj Dolenjski, podeliti častno meščanstvo novomeško«.
Lepo odlikovanje, ponosen sem bil nanje! Ni me omajalo v mojih globoko ukoreninjenih simpatijah do dolenjskega glavnega mesta, da sem pač deset let kasneje, in sicer komaj dober mesec po volilnem shodu, kateri mi je pod predsedstvom županovim brez vsakega ugovora enoglasno izrekel zaupanje svoje, prejel drugo izjavo, glasečo se čisto drugače. I ta dokument je skrbno spravljen v moji miznici. Izogibljem se vsaki sodbi o njem, dovoljujem si pa doslovno
navajati oceno, izraženo po vzornem rodoljubu, bivajočem na Dolenjskem ter znanem po vsem slovenskem svetu v sled svoje modrosti in možatosti. Dne 14. oktobra 1900 mi je pisal častitljivi ta starina:
»Dobro hrani tisto pismo. Ako ga ne hraniš, ti čez nekaj let nihče ne bo verjel, da so se našli med tvojimi... volivci v tako resni dobi, ko nam je treba dobrega poslanca z lučjo po dnevi iskati, taki čudaki, ki so si zaželeli H er ost r atovo slavo s tem doseči, da nam strmoglavijo našega najboljšega, najvplivnejšega in najzvestejšega zagovornika ...«
Varal se j e modri mož! Nikoli nisem hotel uporabljati njegove sodbe, o kateri izrecno poudarjam, da treba glede moje ocene od nje odtegniti, kar gre na rovaš najinemu tesnemu osebnemu prijateljstvu — a danes se sklicujem na njo, ko mi hočejo nekaterniki z novomeško diplomo celo zabraniti, da bi delal in se prizadeval ne v lasuio, temveč v korist one sosedne občine na nasprotnem bregu Krke, kateri sem tudi častni občan, v ko ji imam svoje sedanje in, kakor upam, tudi svoje poslednje bivališče.
A trudite se zastonj i Vi, gosp. doktor Slane! Vajen sem hoditi po svoji poti; vodi me pri tem notranji čuvaj, poštena vest, nikoli ne nizka maščevalnost. Morda se bodo tudi Novomeščani še uverili, da navzlic nelepi nehvaležnosti, katero sem pri njih doživel, vendar še nisem popolnoma pozabil mesta, kojega sem bil zastopal toliko let. Najboljši dokaz pa svoje prijateljske naklonjenosti jim moram dati, ako sklenem današnji svoj članek z opominom: Res je, novomeška mestna občina dandanes ni v sijajnem položaju, hudi časi so nastopili za njo, še hujši jo čakajo; v svojo rešitev potrebuje umnega, treznega gospodarstva in zmernega postopanja, a do tega se ne povzdigne, dokler se ne odstrani uzurpirana nadvlada d r. Karol Slan-ca in nezmožne stranke njegove!
Na Kamnu, 9. junija 1902.	Fr. šu ki j e.
Vprašali me boste, ali je moje razmerje napram prejšnjemu osebnemu in političnemu prijatelju vedno ostalo tako napeto in sovražno? Ne, zopet sva se sprijaznila. In do najinega zbližanja je prišlo tako: Dr. Slane je, ako se ne motim, 1. 1907. hudo zbolel na pljučnici in po Novem mestu je bila razširjena govorica, da so šteti njegovi dnevi. Meni je bilo hudo. Znal sem. cl a je Slane, dasi v politiki pravi »burovž«, vendar srčno dober človek. Neizrečno težko bi mi bilo, da bi se za veke ločila v neprijateljstvu. Vprašal sem torej Slančevega zdravnika dr. D e f r a n c e s c h i - j a , ali bi ga smel obiskati? Doktor je živo pozdravil mojo namero, češ, to bo celo dobro vplivalo na bolnika. Naprosim ga tedaj, naj on vpraša pri Slančevih za dovoljenje. Gospa mi je poslala glas, da bi moj obisk soproga uprav veselil. V idela sva se, roko sva si podala kot prijatelja. Slane je okreval, svojih političnih nazorov ni mnogo predrugačil, toda razmerje najino je ostalo neskaljeno, pogostoma sem bil še v njegovi hiši, dokler ga ni 1. 1916. nov napad pljučnice vrgel na smrtno posteljo.
Dodatki k XX. poglavju.
1.
Slovenski Narod« je z mojim kandidatnim govorom z dne 14. avgusta 1903 (glej str. 55 in sl.) polemiziral ves mesec avgust. Kot odgovor na to polemiko sem priobčil v »Slovencu« (29. in 31. avgusta ter 1. septembra 1903) tri članke pod naslovom: »Pogubnost d r. 1 v a n Tavčarjeve politike.« Včasih sem celo poskušal biti v tej žurnalistični praski dovtipen. Tako sem v II. članku napisal:
»Dr. Ivan Tavčar, ta resni mož s klasičnim obličjem rimskega imperatorja, kako dražestno naiven postaja v svojem zagovoru narodno-napredne nemške zveze! Živo me spominja na ono kuharsko devico tam iz škofjeloških hribov, katero je bila gospodinja spravila v zadrego z nekim kočljivim vprašanjem. »Urška, kaj slišim o tebi,« je dregala gospodinja, »ljudje pravijo, da imaš otroka?!« In sramežljiv odgovor se je glasil: »Oh gospa, ne j no gre jo, saj je vendar tok ni i c k c n !«
Baš tako kakor škofjeloška Urška, in niti za las drugače brani tudi dr. Tavčar prepovedani sad svojega divjega zakona z bar. Schwe-glom, pridejaje mu ljubki izraz »ponižnega dogovor čk a«. In doslovno dostavlja, da »ponižni ta dogovorček še ni povzročil niti najmanjšega k var a.«
2.
Neposredni povod Korberjevemu padcu je bil njegov konflikt z nemško napredno stranko v zadevi študentovskih kravalov v Inspruku. Naš klub je meni izročil nalogo, da v njegovem imenu pojasnim stališče slovenskih poslancev ter se izjavim tudi proti Korberju, ki so ga Nemci strastno napadali.
Moj govor v seji dne 2. decembra 1904 se je tako glasil:
Visokii zbornica! Ra z por med g. ministrskim predsednikom in njegovo vladno večino, ki se je bil tako nevarno pričel, je srečno poravnan. Ni se končal tragično, vihar ogorčenosti se je polegel in nadvladala je modra previdnost, da samo obstanek Korber jeve vlade nudi levici toliko Ugodnosti, katerih ne kaže postavljati v nevarnost zaradi znanih dogodkov (v Inomostu), ki so prav za prav vendar le precej malenkostni.
Spravni govor, s katerim je ekscelenca dr. pl. Korber zopet potolažil svojo vladno stranko, je imel popoln uspeh, brez velikih stroškov in truda. Vlada je obljubila, da zapre italijansko fakulteto v Inomostu: to je bila edina koncesija nemški levici. Ako vlada le na videz odlaša še za prvo poluletje, hoče s tem le prikriti svoje umikanje.
Kaj se zgodi s poslopjem fakultete, katero je, kakor smo danes slišali, jako razkošno opremljeno, to je stvar, ki utegne zanimati. Ne vemo, ali se to zanimivo poslopje popravi ali bo morda izročeno v
varstvo in oskrbo komisiji za vzdrževanje zgodovinskih spomenikov. (Prav dobro!)
V	ostalem, kakor rečeno, vlada ni storila nobenih bistvenih koncesij. Toda v govoru g. dr. pl. Korberja zasledimo več zapletenih stavkov, ki zahtevajo mnogo pazljivosti. V teh zloženili stavkih si vidno nasprotujeta glavni in odvisni stavek. Kar z absolutno gotovostjo trdi glavni stavek, to ali jako omeji ali popolnoma zanika odvisni stavek.
Take govore je treba, kakor rečeno, čitati z vso pazljivostjo, citati je treba med vrstami. In to je storila čestita nemška levica ter bila zadovoljna z izjavo gospoda min. predsednika.
Toda, g. m., iz istega psiho!ogičnega vzroka mi ne moremo biti zadovoljni z ministrovim odgovorom. Mi moramo zase nekaj drugega posneti iz govora.
Ker nas praksa uči, kako prazne so lepo doneče fraze ministrskega predsednika, zato v naših vrstah napravljajo jako slab vtis. Kaj naj sodimo n. pr. o besedah g. min. predsednika, ki je trdil, »da njegova vlada kaže enako blagohotnost koristim in željam vseh avstrijskih narodov?« Praksa nas uči naravnost nasprotno!
V	pojasnilo svoje trditve navedem en sam zgled: Kdor pozna slovensko ljudstvo, mora priznati, da je za skrbni pouk posebno sposobno. Naši ljudje imajo veliko ročno spretnost, zmisel za barve in oblike, so inteligentni in porabni, zato tudi kakor ustvarjeni za višjo obrtno izomiko.
Opetovano so kompetentni faktorji opozarjali vlado na potrebo večje obrtne izobrazbe, toda vzemite gg. v roke državni proračun za 1. 1905. Kaj najdete v tem proračunu? Za obrtno šolstvo v Avstriji zaveznik vrat, da se prepriča, ali nista morda — petletni deček in služkinja nameravala napad na zbrano nemško družbo!
Gospodje! Ko bi bila vlada le mali del teh smešno pretiranih korakov storila v Inomostu, ko bi bila v noči od 5. na 4. novembra le peščico orožnikov postavila na trgu pred »Belim križem«, gotovo bi se ne bili dogodili oni obžalovanja vredni izgredi. Toda naravnost ne-čuveno je, kar se je dogodilo dne 4. novembra.
V	mestu, kjer je ces. namestništvo, nadsodiščc, višje državno pravd-ništvo, so ob belem dnevu povsem mirno rušili hiše in državna poslopja, in vse državne oblasti ne ganejo prsta! Tu se moram vprašati, kaj bi se v enakem slučaju godilo pri nas? Prepričan sem, da bi vlada priglasila izjemno stanje in nagli sod. (Živahno pritrjevanje.) Zato mislim, da bo ravno ta slabost državne avtoritete napram pouličnim demonstrantom imela jako slabe posledice.
G. min. predsednik je govoril tudi o narodnostni politiki, in sicer nekaj resnih besed na nemško levico, kjer so pa napravile slab utis. Rekel je: Ni res, da je glavni pogoj veljave in ugleda nemških strank sovraštvo in preganjanje drugih narodnosti. Te besede so lepe, resnice in uvaževanja vredne. Toda nesreča hoče, da te besede prihajajo prepozno. (Pritrjevanje.) Ko bi bil g. min. predsednik govoril te besede takoj iz početka, ne bi bili danes zagazili tako daleč. Nemci ne bi bili danes tako objestni in domišljavi, da je skoraj nemogoče mirno ž njimi skupaj živeti in da je mir v državnem organizmu v jako veliki nevarnosti, (Tako je!)
V	zadnji seji je tovariš dr. Menger naglašal, da ta boj med narodi pomeni v Avstriji razpad. Tej trditvi pritrjujem. Ako v Avstriji ne rešimo narodnostnega vprašanja, je v nevarnosti obstanek države. (Res je!)
Kako p;i naj sc to posreči? Dr. Menger je priporočal novo pravno pot. A meni se vidi, da nimamo dovolj časa. Dvoje je mogoče: Ali se narodi sami med seboj poravnajo ali pa mora ta poravnava priti od zgoraj. Vse kaže, da je prostovoljna poravnava in sprava med narodi nemogoča (Pritrjevanje), to so lepe a prazne sanje! Mi smo pripravljeni
za tako pošteno spravo, toda pogrešamo dobre volje na nasprotni strani. (Res jc!)
To smo videli te dni. Vstal je resen, trezen in svojemu narodu gotovo udan mož (baron Offermann). Rekel je besede: »Sprava, ravno-pravnost, enakovrednost narodov« in kaj se je zgodilo? Se v isti seji so ga obsodili na tatarski način. Dr. Gross ga je osebno obsodil kot zločinca. (Živahna pohvala.)
To naj bi bil lep nauk za g. ministr. predsednika. V takih razmerah je nemogoča prostovoljna sprava med narodi. Tudi moravski spravni odbor ne bo pospešil sprave. A četudi se posreči na Moravskem, bi iz tega ne izvajal daljših posledic.
Mogoče da bi Nemci na Moravskem, kjer so v manjšini in štejejo le dobro četrtino prebivalstva, nasproti zavedni in močni češki večini, nekoliko odnehali. Toda, kjer so Nemci v večini, ondi so neizprosni. To vidimo na Koroškem in Štajerskem nasproti Slovencem. Tu so Nemci brezobzirni in ne dovolijo Slovencem niti eksistenčnega minima. Tu Nemci s silo zatirajo slovenski rod, kakor pred tolikimi stoletji za časa Otonov in poznejših nemških vladarjev ob Labi. (Pritrjevanje.)
Torej je dolžnost vlade, da vzame sama to vprašanje v roke. To se mora zgoditi. Jaz ne razumem te absolutne pasivnosti g. dr. pl. Korberja. Vsaka samozavestna vlada v Avstriji bi danes čutila v Avstriji, da zanemarja svojo dolžnost, -ako z rokami v naročju mirno gleda, kako narodi v divjem medsebojnem boju izrabljajo in uničujejo svoje moči. (Tako je!)
Tudi v Avstriji bi morala veljati pravica in pravokrepni zakoni in vlada je že po svoji uradni prisegi obvezana, po gotovem premišljenem hteva vlada ogromno vsoto 9*5 milijona. Dobra šestinka vsega proračuna za šolske namene je namenjena za obrtne strokovne šole. In od te velike vsote dobe Slovenci in Hrvatje, torej skoraj dva milijona prebivalstva malenkost niti 80.000 kron (Čujte, čujte!), torej komaj polovico tega, kar dobi mala vojvodina Solnograška za obrtni pouk.
Da Korbarjevo ministrstvo s financami nima sreče, jc jasno. Računski zaključek, ki smo ga dobili te dni po mnogih letili prvič, kaže žalostno prikazen, da ima državna uprava primanjkljaja 1,900.000 kron.
Našo nelepo finančno situacijo najbolje pojasni vladna predloga, ki naj bi poljedelcem olajšala pomanjkanje krme. V istini pa ima ta predloga namen, da zamaši državne blagajne.
Gospoda moja, ne samo na finančnem polju, marveč tudi pri upravi ima Korberjeva vlada primanjkljaj. Opravičeno so že razni govorniki naglašali, da je avstrijska uprava za Korberjeve vlade postala ne le dražja, temveč tudi mnogo slabejša. (Tako je!)
Birokracije v Avstri ji ni nikdar ločil tolik prepad od prebivalstva kakor ravno sedaj (Res je!), in nikdar ni tako slabo razumela ljudske duše in ljudskih teženj, kakor prav pod vodstvom onega ministrskega predsednika, katerega govori so vedno okrašeni z modernimi idejami. (Tako je!) Vidimo pa tudi, da avstrijska birokracija nima več potrebne zmožnosti, s katero bi mogla varovati ugled države nasproti ulici, ako so demonstracije uprizorjene od nemške strani.
To se je pokazalo tudi v Inomostu. Ti dogodki so tudi v Italiji vznemirili javnost. V raznih italijanskih mestih so se vršile demonstracije. toda italijanska vlada je z veliko previdnostjo zabranila večjo škodo. In kaj se je zgodilo pri nas!
Začudil sem se, ko sem slišal iz ust g. ministrskega predsednika, da sta bila ces. namestnik in osrednja vlada ne le poučena o nevarnem značaju razmer v Inomostu, marveč da sta že teden prej vedela, da so italijanski dijaki oboroženi z revolverji, s katerimi se hočejo braniti v sili. Dolžnost vlade je bila. da prepreči izgrede.
A kaj je vlada storila? Zanašala se je na župana in mestno policijo, ki spominja na stare dobre čase, da prepreči izgrede.
Reči moram, da bi bila vlada storila druge korake, ko bi se isto godilo v slovenski občini in bi bili Nemci v nevarnosti. (Res je!) Vsem so še v spominu znani dijaški izgredi to spomlad v Pragi. Seveda so o dijaških izgredih različni nazori.
G. ministrski predsednik je rekel, da je »bummel« v zgodovinskem svitu žareča tradicija nemškega dijaštva, dočim praški meščani trezno mislijo, češ da je to le ovira prometa, oziroma nagajivost na ulici.
Razmere v Pragi pa niso niti približno bile tako nevarne in resne, kakor v Inomostu. In vendar je policijska oblast v Pragi vse storila, da omogoči »promenado« nemških dijaških društev po ulicah.
Še točnejša je ta primera z Ljubljano, ker imamo tu mestno policijo. V Ljubljani čuti to ali ono nemško društvo potrebo, prirediti slavnost z javnim slavnostnim obhodom ter povabiti tudi zunanje goste. Tako je pred dvema letoma nemško telovadno društvo v Ljubljano povabilo v goste tudi tovariše iz Celja.
Znano pa je, da Celjani niso ravno priljubljeni v Ljubljani. V živem spominu je še, kako so Celjani ljubljanske goste surovo zaničevali in napadali. Dasiravno torej Celjani niso dragi gostje, vendar je izjavil ljubljanski župan, da prevzame vso odgovornost za javno varnost. Toda niso mu verjeli in odklonili so njegovo jamstvo. Iz vse dežele je vlada poklicala orožnike, da ob belem dnevu obkolijo slavnostni prostor in velik del Kongresnega trga. Te varnostne priprave so bile tako pretirane in smešne, da moram navesti sledeči slučaj: Petletni sin tovariša dr. Šušteršiča je šel s služkinjo iz hiše, ki je bila tudi v kordonu. Ven sta smela, a nazaj ju straža ni pustila. Po daljšem zatrjevanju, da morata v hišo, sta šele mogla skozi kordon. Orožnik pa je stopil za njima do načrtu vsakemu narodu dovoliti to, kar potrebuje za svoj kulturni napredek. Na tej poti bi je ne smeli voditi nobeni ugovori.
A kaj vidimo pri Korberjevi vladi? Ministrski predsednik se je obvezal, da v narodnih vprašanjih stori le to, kar odobre nemške stranke, in tako je jetnik nemških strank, sam si je ovil verigo, sam je stopil v ris, iz katerega ne sme in ne more. (Tako je!)
Nihče ni prepričan, da je ministr. predsednik s svojimi naredbami hotel ustreči Slovanom. Odloka glede hrvaških izpitov gotovo ni izdal, da bi napravil veselje g. tovarišu Biankiniju. Uprava v Dalmaciji in Istri potrebuje hrvaščine zmožnih uradnikov in teh vlada ni mogla dobiti. Isto velja o vzporednicah v Opavi in Tešinu. Potreba pouka je bila povod. (Tako je!) Brez učiteljev ni šol. In koliko krika je bilo radi tega in ga je še, in kako silovito so min. predsednika vlekli na verigi, ki si jo je sam ovil, da se je moral končno pokoriti. (Odobravanje.)
In ravno zato, ker je vladna politika v narodnem oziru tako napačna, smo Slovenci bili prisiljeni zavzeti današnje stališče nasproti vladi. (Pritrjevanje.)
Nihče ne more trditi, da slovenimo, da si osvajamo tujo posest. Nasprotno! Imenujte mi narod v Avstriji, ki bi bil v zgodovinskem času izgubil nad polovico rodne zemlje, kakor je ravno slovenski narod. In še danes se moramo umikati ob jezikovnih mejah. Mi ne moremo zabraniti prodiranja gospodarsko in deloma tudi kulturno močnejšega soseda. Glavni vzrok pa je ta, ker vlada zlorablja proti nam svojo oblast, ker birokracija podpira nasprotne napade z vso težo državne avtoritete ter tako podpira zatiranje našega ljudstva. V gosoodarskem oziru pa nas vlada prezira in zanemarja, zato mora vsako leto na tisoče naših najboljših delavskih moči preko morja v Ameriko, da se ondi prežive, ker se ne morejo doma — vsled preziranja vlade!
V teh razmerah pa še vlada douušča. da nas naši nasprotniki zatirajo tudi v narodnem oziru. Zato Slovenci vsaj za sedaj ostanemo nasproti vladi na dosedanjem stališču. (Pritrjevanje.)
II koncu še nekaj besed glede visokih šol. Italijanom privoščimo univerzo ter priznamo njih opravičeno zahtevo, ker sami čutimo, kako
grenka je gostoljubnost naše mladine na nemških visokih šolali. .Niti misliti ne smem na one čase, ko sem bil še dijak na Dunaju. Na obeh straneh zbornice so ugledni možje, ki mi gotovo pritrdijo, da ta čas niso pravno razločevali dijakov po domovinski pravici. Vse je nas družila akademična prostost. Poznali nismo narodne razlike, osobito mi Slovenci smo radi prihajali na Dunaj, ker je nas od nekdaj vleklo v cesarsko prestolnico.
Tukaj so bile tedaj prve dike univerze učenjaki našega rodu. Bil je slavni Miklošič, veliki fizik Stefan in kanonist Lhiskman. Kakor rečeno, uživali smo popolno ravnopravnost. Razmere so se spremenile in danes hočejo s surovo silo odstraniti z univerze našo mladino, ker se noče odkrivati pri demonstracijah, ko nemški dijaki pojejo svojo »Wacht ant Rhein«.
V Gradcu ni bolje, dasi je bila graška univerza ustanovljena tudi za nas Jugoslovane. Po ustanovnem pismu je graško vseuličilišče ustanovljeno za »notranje avtrijske dežele«, kjer štejejo Slovenci 40—50 odstotkov prebivalstva. Pred 50 leti so bila na graški univerzi v raznih pravoslovnih predmetih slovanska predavanja. (Čujte!) Med docenti je bil eden prvih avstrijskih profesorjev za civilno pravo, pozneje v Pragi umrli prof. Krajnz in slučajno tudi oče jako čislanega tovariša na levici, prof. Škedl. Mesto Gradec pa radi teh slovenskih predavanj ni izgubilo svojega nemškega značaja. In danes? Akoravno sta naš jezik in slovstvo jako napredovala, niti misliti ne smemo, da bi danes dosegli slovenska predavanja na graški univerzi, kakor so bila pred 50 leti!
Razmere so torej neznosne za nas in za Italijane. Zato rečemo, ako Italijani za svojih 700.000 duš zahtevajo svojo univerzo, mi ne ugovarjamo. Toda vsakemu svoje! Potem tudi nam Slovencem, ki štejemo 1,200.000 duš, ne morete odrekati univerze. V tem vprašanju naj se stavi »junctim« in obema narodoma naj se dovolita visoki šoli.
O kraju danes nočem govoriti, pač pa rečem, dasi želimo z Italijani prijateljske razmere, da bomo kot slovanska stranka tudi v tem vprašanju imeli pred očmi zakoniti razvoj slovenskega prebivalstva, ki že mnoga stoletja biva na obrežju Adrije. In s tem končam. (Živahna pohvala in ploskanje.)
5.
Z govorom proti Korberju nisem bil zadovoljen, še manj pa z govorom, ki sem ga govoril ob priliki debate o kon-grui dne 15. junija 1905 (glej tudi »Slovenec« z dne 17. junija), proti dr. Tavčarju, navzlic temu, da sem žel ž njim lep uspeh in obilno polivale. Evo ga:
Visoka zbornica! Ne bojte se, da bodem dolgo govoril. V spominu in, rekel bi v krvi so mi še tradicije minole parlamentarne dobe. Zato ni po mojem okusu, da se pri prvem branju vrše dolge razprave. Sodim, da dolga ta razprava odločno nasprotuje splošni želji, naj bi se vendar enkrat izkopali iz parlamentarnega marazma in prišli do uspešnega, pozitivnega dela.
Nisem imel namena, udeležiti se razprave o kongrui. Še včeraj sem mirno poslušal izvajanja poslanca Schuhmeierja. ki pa me niso izvabila iz rezerve. Tudi njegove gugajoče trditve o dohodkih in premoženju katoliške cerkve v Avstriji bi mi ne bile povod, da se oglasim za besedo. Prilika bode pri drugem branju odgovarjati na kombinacije s številkami in dotične krive sklepe.
Toda. gospodje, pred eno uro smo slišali govor, ki nam nalaga dolžnost, da takoj odgovorimo. Bila so izvajanja, katerih ne smemo prespati, na katera se mora takoj odgovarjati.
Z velikim obžalovanjem sem poslušal govor gospoda poslanca za ljubljansko mesto, tovariša dr. Tavčarja. To obžalovanje pa ni veljalo slovenski duhovščini, čez katero je govornik izpraznil polno skledo svoje jeze.
Besede, s katerimi je pričel svoj govor, je takoj sam pobil. Zatrdil je, da hoče govoriti mirno in stvarno, toda sodim, odkar stoji ta zbornica, še nihče ni tako strupeno in zagrizeno govoril proti katoliški duhovščini, kakor ravno posl. dr. Tavčar proti naši duhovščini. (Pritrjevanje.)
Častiti gospod tovariš je rekel v polemiki proti poslancu grofu Sternbergu, da ni lepo za plemenitaša, ako napada odsotne osebe. V isti sapi pa je dokazal, da v njegovih zlatih žilah ni niti kapljice višnjeve krvi. (Veselost.)
Hudoval se je, da se je vlada odzvala zahtevi parlamenta, kakor je rekel, s »podvojeno hitrostjo«. Jaz oa vidim s svojega stališča, da je bila dolžnost vlade, takoj odgovoriti na nujni predlog, ki ga je podpisalo največje število poslancev, kar sem sploh videl podpisov na kakem nujnem predlogu.
Gospod poslanec za Ljubljano je v svojem govoru večinoma najhujše napadal slovensko duhovščino. Mislim, da mi ni treba izrecno braniti duhovščine. Odkrito povem, da so tudi naši duhovniki ljudje iz mesa in kosti, tudi med njimi so nekateri nekorektni ljudje, ali kakor se reče, garjeve ovce, ki delajo malo časti svojemu stanu. Toda, gospoda moja, popolnoma mirno smem trditi, da so še danes v ogromni večini med slovensko duhovščino veledostojni in povsem nedotakljivi možje, ki so moralno tako vzvišeni, da jih pšice g. dr. Tavčarja ne morejo zadeti.
G. poslanec dr. Tavčar je najbolj naglašal, da duhovščina in cerkvene oblasti precej ostro nastopajo proti »Slov. Narodu«, da ga vernikom prepovedujejo, celo s tem, da ne dobe odveze. Obžalujem, da sem tako nenadoma prišel v to debato. Ne bilo bi drugega treba, kakor da bi prinesel letnik »Slov. Naroda« iz zadnjih let in z vzgledi gospodompojasnil tendenco in pisavo tega lista.
Ta list piše o našem knezoškofu, možu, ki ga prešinjajo najčistejši nameni, možu, ki z absolutno vdanostjo živi svojemu apostolskemu poklicu, ki se žrtvuje za dobra dela, ki je ideal skromnosti, ki je najvišja avtoriteta v deželi, o tem možu piše »Slov. Narod« z največjim zaničevanjem. Njegovo krstno ime Anton Bonaventura zaničljivo pretvarja v »Tone«, kakor se morda nagovori pastir ali hlapec v hlevu. Bonaventura pretvarja v »Malaventura«. To pa so še malenkosti, zlobne šale. Toda ta list napada temeljna načela in nauke krščanstva, najvišja in zadnja vprašanja krščanskega nauka. Zato sodim, da ima s katoliškega stališča cerkvena oblast ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da svari vernike, naj ne čitajo takega lista. Res je sicer, da taki koraki ne zatro lista, kakor bi v enakih slučajih državna sredstva ne zatrla lista.
Toda. gospodje, ni treba biti klerikalec, človek more biti jako napreden in liberalen, 'vendar mora soditi, da surova pisava, prostaški ton tega lista v zadnjih letih, odkar ga vodi tov. Tavčar, ni pravi vir za omiko slovenskega naroda. In nobena škoda bi ne bila. ko bi usahnil ta vir, iz katerega teče tako malo rodovitne tekočine in toliko nesnažne gnojnice. (Posl. dr. Tavčar: G. poslanec je še pred dvema letoma sodeloval pri listu. — Pritrjevanje).
Da, gospodje, pa sem opustil, ker tega nisem mogel zagovarjati s svojo vestjo. — Zato sem odklonil tudi mandat, ki mi ga je ponudila liberalna stranka, dasi bi bil izvoljen soglasno. (Pohvala in medklici.)
G. tovariš dr. Tavčar je tudi rekel, da si duhovniki prisvajajo zapuščine zase in za škofove potrebe. Kar se tiče našega škofa, je v deželi povsod znano, da bi za njegove potrebe zadoščala najmanjša
kongrua, ki jo določa zakon. Kar pa sc tiče zapuščin, opozoril bi na oporoke duhovnikov. Ali veste, v katere namene porabljajo duhovniki denar, ki si ga pristradajo od ust? Preglejte zgodovino naših listamo — in Kranjska ima relativno več ustanov, osobito dijaških, kakor sploh katera druga dežela, — in našli bodete, da so ustanovniki večinoma duhovniki!
Mirno moreni trditi, da bi težko imeli toliko akademično izobražene inteligence, ko bi mladina ne imela teh sredstev. Sodim, da je bil tudi dr. Tavčar v takem položaju, in zato ni lepo in hvaležno od njega, da je udaril ravno na to stran in na tak način izrabljal zapuščine proti duhovščini.
Govor dr. Tavčarja pa sem obžaloval tudi iz drugega razloga, namreč s slovenskega stališča. Da slovenski poslanec tako nastopa proti naši duhovščini, to je z narodnega stališča največja nehvaležnost, ki si jo moremo misliti. (Pritrjevanje. Poslanec dr. Tavčar: O tem kar molčite!)
G. dr. Tavčar naj mi ovrže naslednja dejstva, ako mu moja trditev ne ugaja.
Slovenci smo mal in reven narod. Po narav i smo sicer telesno krepak, pogumen in dober narod, vendar le z veliko težavo napredujemo. Naš napredek je jako počasen. Zakaj to? To prihaja po mojih mislih iz pomanjkljive socialne strukture. Svoje plemstvo smo že davno izgubili. Od Karoiingov nimamo slovenskega plemstva. Naše plemstvo je ali nemškega pokoljenja, n. pr. Auerspergi, ali so potomci priseljenih Italijanov, kakor n. pr. grofje Barbo. Tudi krepkega meščanstva nimamo. — Naše meščanstvo je redko sejano. Zato so ravno oni stanovi, ki predstavljajo moč naroda, politično misel in narodno čustvo, pri nas mnogo preslabi. — Masa naroda, kmetje in v najnovejšem času delavci, ti bi težko iz svoje moči vzdržali narodno individualnost nasproti pritisku onih dveh velikih kulturnih narodov, med katerimi živi slovenski narod. Da smo ohranili svojo narodnost, to je v prvi vrsti zasluga naše duhovščine. (Pritrjevanje.)
Njej gre v prvi vrsti hvala, a ne taka kakor jo je danes izrekel dr. Tavčar. Ako je dr. Tavčar drugega mnenja, more se vsak trenutek poučiti n. pr. pri gospodih nemške ljudske stranke. Ravno na to stranko se sklicujem, ker so morda naši najodkritejši nasprotniki. Vpraša naj n. pr. dr. Pommerja ali g. dr. Steimvender-ja. ali bi se iz svojega narodnega stališča posebno bali, ko bi se potrojilo število slovenskih advokatov.
Ne verujem, da bi se jih posebno ustrašili. Ako bi jim mogli zatrditi, da bi bili vsi ti advokati Tavčarjevega kopita, morali bi z veseljem zaklicati: Le sem ž njimi, še desetkrat toliko, kajti boljših sodelavcev nimamo zase in svojo narodno stvar, kakor so možje a la dr. Tavčar. (Pritrjevanje.)
Ko pa bi jim obljubili, da slovenska duhovščina odloži narodno delo in orožje, da poneha čutiti za narod, iz katerega je izšla, potem bi začul i šumenje veselja. Narodni nasprotniki bi namreč vedeli, da je padla najsigurnejša in najtrdnejša obramba, ki je še ohranila obstanek slovenskega naroda nasproti premočnemu pritisku in navalu narodnega nasprotnika.
Zato jako obžalujem Tavčarjev govor. Prašam g. tovariše poljske narodnosti (Posl. dr. Tavčar:	Tudi Poljake potrebuje!), g. tovariš
lavčar. Vas nisem motil, torej bodite toli prijazni in me pustite govoriti. (Posl. Tavčar: Saj govorite le o meni).
Kar se tiče Poljakov, so vendar večja moč nego mi. narod, po številu desetkrat močnejši, imajo veliko in slavno zgodovino, slovstvo, ki se more v vrsto staviti svetovnim slovstvom: imajo staroslavne Univerze, velika mesta, mnogoštevilno plemstvo, ki ga prešinja goreče rodoljubje. In Poljaki so ravno tako katoliški kakor Slovenci in njihova duhovščina gotovo ravno tako strogo izvršuje svoje cerkvene
šuklje, Spomini,	13
dolžnosti kakor naša. ko bi torej med Poljaki stopil nadarjen voditelj in v svojem glasilu dan na dan ponavljal parolo: Ven s poljsko duhovščino, ona nima pravice, da ostane v narodnem organizmu, tak mož bi bil v trenutku obsojen, da je v političnih stvareh ali nevednež, idiot, ali pa vedonia izdaja svoj narod. (Tako je!)
Dr. Tavčar je trdil, da naša duhovščina ne potrebuje boljše kongrue. To je za-me najnovejše, dasi poznam deželo in ljudstvo ravno tako kakor dr. Tavčar. Zato rečeni: Med 400 kranjskimi župniki sta morda dva, ki imata po 3000 gld. skupnih dohodkov, velika večina pa ima pod 1000 gld. Razmere v deželi pa so, kakor je tudi dr. Tavčarju znano, zadnja desetletja mnogo slabše, in torej finančne razmere duhovščine pri nas mnogo neugodnejše.
Proti tem dejstvom tudi statistika nič ne pomaga. Dasi se je na Kranjskem povišalo v številkah cerkveno premoženje, kar je povzročilo strožje precenjevanje in ostrejše postopanje pri pristojbinskih ekvivalentih, je financielno stanje posameznih duhovnikov mnogo slabše. To je povzročilo padanje kupne moči denarjeve, ker ima vsaka fara nekaj posestva in se tudi tu pojavlja agrarna beda. Danes na kranjskem — to vem iz lastne izkušnje — ne more več obdelovati inale kmetije z najmanjšim dobičkom, kdor mora vse delavske moči najemati. (Tako je! Resnično!)
Dandanašnji bije kranjska duhovščina mnogo težje boj za obstanek in mnogo težje uteši svoje potrebe, kakor je to bilo z isto plačo mogoče pred leti, ker je mnogo izdelkov, posebno žita, ki pridejo pri duhovnikih zelo v poštev, padlo v ceni, ker primanjkuje poslov, rastejo potrebe, ker so plače neprimerno visoke, i. dr.
Ne govorim rad o osebnostih, toda eno opombo moram izreči: G. poslanec Tavčar si lahko šteje v srečo, ker se ta izprememba ni zgodila že pred desetletji, kajti v tem slučaju- bi bile tiste dedščine. ki jih je dobil od dveh stricev župnikov, ki se jim sedaj s svojimi neopravičljivimi napadi na duhovščino zahvaljuje, mnogo manjše. (Veselost.)
Torej gospoda moja, pravijo, insinuirajo in podtikajo — pa ne dokažejo in ne obrazlože — da je za naše duhovnike normalna plača postranska, postranski dohodki pa glavna stvar. Dokaz za to specifikacijo nam je kolega Tavčar ostal dolžan. Kakšni pa so ti postranski dohodki? Morda štolnina? Gospoda! Ta je pri tem siromašnem prebivalstvu tako pičla, da se tej trditvi ne more odgovoriti drugače kot s smehom. Sicer nisem še nikoli slišal — in jaz dobro poznam življenje našega ljudstva — da so kmetije propadle zaradi štolnin (Zelo dobro!); večkrat pa se je slišalo, da so propadle vsled tirjatev advokatov. (Zelo resnično.) Tu hočem navesti drugu Tavčarju slučaj, ki ga on tako dobro pozna, kot noben drugi. Oprostite, gospodje! Stvar se je vršila pred dvema letoma v Novem mestu, v moji neposredni bližini. Tu je stal pred porotniki nesrečen mož, za naše razmere premožen, obtožen, da je umoril ženo; mož je vedel, da mu bo šla trda, in si zato mislil: Vzeti moram odvetnika, ki ima že sam v sebi proti sodiščem največjo moč — mož hi sam to povedal s krepkejšim izrazom! — ki se da dobiti v deželi. Vzel si je tega odvetnika, to pa mu seveda ni nič pomagalo. Obsodili so ga na smrt. In veste, gospodje, koliko je stal ta odvetnik? Dotični odvetnik, katerega najbolje nožna gospod poslanec Tavčar (Posl. Tavčar: »Saj sem jaz bil tisti!«) se je za svoj neusoešni zagovor intabuliral na posestvo, dasi je bil tu ubog črviček, enoleten otrok, mati umorjena, oče pa obsojen na smrt. Ta vsota pa znaša toliko, kolikor določa nova predloga za kongruo župnika z njegovimi kaplani vred. (Poslanec Tavčar: »Imenuj vsoto in čas. ki sem ga nri tem porabil!«) 1600 kron. (Medklici. — Poslanec Tavčar: »700 gld.« — Predsednik zvoni.)
Kdor ima na glavi toliko masla, mora biti bolj previden, kot je bil gospod Tavčar, če napade vse časti vreden stan. (Medklici.)
Sedaj sem s častitim poslancem Tavčarjem pri kraju in sem dosegel namen (Medklici), ki me je silil k besedi.
Mi bodemo seveda glasovali, da se predlog odda odseku. Pri odsekovem posvetovanju se bodemo zato tudi potegnili, da se predloga popravi, predvsem bodemo zahtevali... (Poslanec dr. Tavčar: »To ni res!«) Jaz nisem vajen govoriti neresnice ter zastopam in sem odgovoren za vse, kar' rečem, tudi izven te hiše nasproti vsakemu. Mi se bodemo trudili, da se S 2 e popravi in modernizira.
Predvsem bodemo gledali, da se krajšajo prehodni termini, kakor jih določa predloga, po načelu: Ris dat, qui eito dat. (Dvakrat da, kdor hitro da.) — (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Notranji glas mi je očital, da je bil osebni napad na političnega nasprotnika nedovoljen in nedopusten. Odkrito povedano, smatral sem ga za parlamentarno nedostojnost, ki me je tembolj ■skelela, ker sem vedno skušal, da varujem gotove obzire tudi napram političnemu nasprotniku.
Dodatki k XXIII. poglavju.
i.
V velikem boju za uvedbo splošne enake volivne pravice nisem stal v ospredju. Pač sem se 9. novembra 1906 kot govornik udeležil generalne debate o volivni reformi, kjer sem med drugim dokaj ostro polemiziral proti dr. Tavčarju, vobče pa ne polagam preveč važnosti na ta govor. Bol j zanimiv se mi vidi drug govor, ki sem ga imel v nadrobni debati o volivnem zakonu. Poskušal sem pokazati pot, ki naj združi deželno avtonomijo z narodnim vprašanjem. S tako zvano ? narodno avtonomijo« se namreč nikoli nisem mogel sprijazniti, ker si je nisem mogel predstaviti v praksi. Ni mi bilo mogoče konkretizirati tega pojma v avstrijski državnosti, vsled tega sem od nekdaj zagovarjal deželno avtonomijo, združeno s posebnim zakonom o varstvu manjšin.
Evo moj govor z dne 17. novembra 1906 o deželni a v i o -n o m i j i :
Es ist uieines Wissens und Erimierns das erste Mal, dah die Frage der Ausgestaltung der Landerautonomie von d en slowenischen Biinken aus angeschnitteir wird. Sclion dieser Umstand legt mir die Pflicht auf. so vorsiclitig und zuruckhaltend als moglich mich iiber diese Frage zu auflern. Teli werde daher bestrebt sein, dasjenige, was ich als Interpret meiner Partei, ineiner Gesinnungsgenossen zu sagen babe, auch aufierlicb von demjenigen zu trennen, was ich rein als Ausflufl meiner person-lichen tlberzeugung, als etwas, was niemand anderen verpflichtet als ineine Wenigkeit, vorbringen mochte.
Im Namen meiner Gesinnungsgenossen kann ich es aussprechen, dali wir alle fiir den § 12 in der Fassung des Ausschusses stimmen werden schon aus dem Grunde, weil wir darin keine Novation erblicken, sondern weil er tatsachlicli nichts anderes enthalt als eine klare Interpretation bestehenden Rechtes. (Zustimmung.) Aber auch dariiber hinaus miissen wir sagen, da f! wir auf diesen Biinken hier es niemals vergessen werden. dal! das kleine, arine, getretene slotvenische Volk in seinem Existenz-kampfe, dem schliefilicli auch die Gegner nicht ein gewisses Mal! von Tapferkeit und Ausdauer werden absprechen konnen, Unterstiitzung, Flilfe jederzeit nur bei jenen Parteien gefunden bat, die auf ihre Fahne das Schlagwort der Landerautonomie gesphrieben haben. (Beifall.) Und. ineine Herren, undankbar wollen wir nicht sein.
Ja, selbst sachlich stehen wir dem Gedanken der Entwicklung und Erweiterung der Landerautonomie grundsachlich nicht ablehnend gegen-iiber, aber — und das muli gesagt werden — wir verlangen eine gewisse Voraussetzung, eine bestimmte Bedingung, um auch fiir eine solclie Ausgestaltung wirklich eintreten zu konnen. Ich werde auf diese Sache spater zu sprechen kommen und sage jetzt nur, was meine tlberzeugung
ist, dal? niimlicdi die Entwicklung der Liinderautonomie cin Postulat der Geschiclite und des Wesens dieses Staates ist und dal? diese Sache nie-mals dringender war als in dom Moment, wo wir die neue Walilreform votieren.
Teli sage, ein Postulat der Gescliichte; icli kanu ja niclit oft genug wiederholen, dali Osterreicli erst in jenem Moment geschaffen wurde, als zwei miiclitige Reiche durch auswartige Komplikationen und durch das Aussterben ihrer Dynastien sich veranlaflt sahen, niclit durch Waffengewalt gezvvungen, sondern in freier Wahl sich unter das Zeptcr eines Geschlechtes zn begeben, dessen Besitz im Vergleiche zu diesen zwei Reichen ein vici geringerer und viel rveniger bedeutender war. Im XVIII. Jahrhundcrt kamen dami, wie die Herren ja wissen, grofic Tcile des wciten |iolnischcn Rciches hinzu.
Nun wird es mir ja, wie icli holfe, von keiner Seite als ein Vorwurf oder als eine Beleidigung gegen Wien aufgefafit werden, das mir, wie den Slowenen iiberhaupt, sympathisch ist und das jetzt, vor allem unter der Leitung seines ausgezeiclmeten Biirgermeisters, dem wir vom Herzen die baldige vollste Gesundung wiinschen (Beifall), in herrlicher Weise aufbliiht, es wird niso, wie ich holfe, niclit als ein Vorwurf gegen Wien empfunden werden, wenn ich sage, dal? Stiidte ude Prag und Krakau gerade mit Riicksicht auf ihre Gescliichte doch einen anderen Eindrack machen.
Unternehmcn Sie einmal in Prag den Spaziergang vom Pulverturm iiber den Altstiidter Ring und iiber die Karlsbriicke hinanf auf den Ilradschin; da wird aucli demjenigen, der nicht viel Gescliichte studieri hat, klar werden, dal? Prag zu einer Zeit, wo Wien nocli eine miifiige Mittelstadt war, bereits zu den europtiisclien GroJBstiidten gehort hat und sich mit ihm damals unter dem Luxemburger Karl nur Pariš, Florenz und Venedig messen konnten.
Fine iihnliclie Empfindnng haben Sie in Krakau, wenn Sie den Wawel hinmifgehen und die Suknienice, die lierrliche Marienkirche und die alte jagellonische Universitiit besichtigen. Aus diesen Steinen spridit, meine Herren, Geschiclite und daraus ersieht man bereits, wie verfehlt es gcwesen ist, in Osterreicli den Zentralismus einznfiihren.
Ich will mich ja lieute in keinen historischen Exkurs einlassen; aber vic ist es zuin Zentralismus in Osterreicli gekommen ?
Maria Theresia, durch Kriegsnot gezwungen — es war damals der bsterreichische Erbfolgekrieg und die schlesischen Kriege — hat zentra-lisiert, hat die Tcile des Rciches straffer zusammengefaflt. Was diese grofic Kaiscrin — unbedingt der griifite Regent unter den Habsburgern — begonnen hat, wurde in bedauerlicher Weise von ihren Nachfolgern, von denen icli nur Leopold II. und dessen kurze Regierung ausnehme, lortgesetzt: von Jose! II., iiber den der niichterne Tlistoriker schliefilich doch anders urteilt als die populare Legende, von dem durchaus unsym-pathischen Franz 1. und so ist es schliefilich dazu gekommen, dal? der Staat dieses sein zentralistisches Gefiige bekommen hat, zimi grofien Vergniigen jener Kaste in Osterreicli, die ich als die grbflte Schiidigerin dieses Staatswcsens hezeichnen moclite, der verknocherten Bureaukratie. (Zustimmung.)
Ich habe gesagt, der Zentralismus widerspricht der Geschiclite, er widerspricht aber auch dem Wesen des Staates und dem Wesen des konstitutionellen Systems.
Ich bitte, meine Herren, haben Sie es nocli nie selbst empfunden, ist es Ilinen nicht selbst zum Beicu fitsein gekommen, wie oft wir hier iiber Eiinge, die wir gar nicht kennen, Gesetze beschliefien, wie oft wir Verhaltnisse in den einzelnen Landern, die sich absolut nicht unter einen Hnt bringen lassen, die absolut nicht nach einer Schablone geregelt werden konnen, unter die Bestimmungen eines uniformen Gesetzes ge-zivangt haben?
Icli glaube, es ist bereits in mancli alten Abgeordneten, namentlicli in den letzten j a hren die Empfindung aufgetaucht, dali eine Menge von Sachen, die das Zentralparlament schlecht und schleppend maclit, in den Landtagen viel rascher und besser erledigt werden konnten.
Das gilt bereits heute, wo wir 425 Mitglieder zahlen. Was wird erst werden, wenn dieses heute bereits in seinen Agenden iiberlastetc Parlament aus 516 Mitgliedern zusammengesetzt sein wird, welche das Iiaus nach dem Vorschlage des Ausschusses haben soli?
Iph bin also, meine Herren — wohlgemerkt innner n ur unter jener Voraussetzuug, jener selbstverstandlichen Bedingung, auf welche ich noch zn sprechen kumine — fiir eine Ausgestalung des autonomen Prinzips.
Dasjenige, was gestern diesbeziiglich der verehrte Kollege Dr. V o -gl er vorgebraclit hat, war niclit im stande, mich zu vi n er anderen Uberzengung zn bewegen.
Es liat — der verehrte Kollege muh es mir verzeihcn — a ul' micli den Eindruck gemacht, als liiitte die kleine Partei, die noch zu diesen zentralistischen Grundsatzen sicli bekennt — man kan n ja niclit sagen, les beaux restes, die trami gen Uberreste vielmehr, der einst so grohen. machtigeii Verfassungspartci — in der ganzen Zeit ih res Bestandes niclits vergessen, aber auch, sagen wir, herzlich wenig gelernt.
Kollega Vogle r hat zum Beispiel die Volksschule angeliihrt und hat gesagt, die Volksschule, so wie sie jetzt reichsgesetzlich festgelegt ist —• im Widerspruch, meine Herren, z ur geltenden Verfassung, mit einem offenbaren Verfassungsbnich des zentralistischen Parlamentcs — diese Volksschule ist gut, diese Volksschule ist ausgezeichnet.
Meine Herren! Ich bin niclit dieser Ansicht und es ist niclit das erste Mal, dah icli es ausspreche. Diejenigen Herren, die mir vorhalten. ich sei ein liberaler Uberliiufer, die studieren eben wenig und lesen wenig. Sie hatten sich nur zu bemiihen gebrauclit, in den alten steno-graphischen Berichten nachzulesen und Sie hatten gefunden, dah ich bereits im Jahre 1889, also vor 17 Jahren, liier in diesem hohen Hanse als Generalredner liber die Schulaufsiclit micli ausfiihrlich iiber div Volksschule, und zwar im Sinne der Autonomic und der konfessionellen Scliule ausgesprochen habc.
Diese meine Uberzengung, dah die jetzige Volksschule ilircu Zu ecken niclit entspricht, hat sich seither nocli melir vertieft, seit ich durch meine dienstliclie Tiitigkeit in den Stand gesetzt war, durch direkte Korrespondenz mit sanitlichvu Landesschulraten mir ein Bild iiber div Volksschule in Osterreich iiberhaupt zu maclien.
Ich sclieue mich niclit, jenes Wort offen auszusprechen, das, meine Herren, sehr viele unausgesprochen auf ihren Lip pen tragen, sie nicht heraussagen, das Wort, dah die heutige Volksschule zwar kostspielig ist, dah sie aber auch nicht gut ist und ihren Zwecken nicht entspricht. (Hort! Hort!)
Ich weih, ich werde deswegen verketzert und verliistert werden. alier es ist dennoch die Wahrheit. Teli gebe zu, es gibt eine Menge von Ausnahmen, da muh man aber sagen: Exce]itio firinat regulam. Im allgemeinen aber darf behauptet wcrden: die Volksschule bildet lieut-zutage weder fiir die Mittelschule entsprechend lieran noch gibt sie div notwendige Vorbereitung fiir das praktische Leben. Fiir die Mittelschule nicht. Die Kinder kommen in die Mittelschule liinauf. oline eine rechte Ahnung von dem grammatischen Ban der Muttersprache, mit einer unleserlichen Schrift, ohne Fertigkeit im Rechnen. Aber, sagt man dann, in den Realicn si n d sie bvschlagen!
Gestatten Sie mir, meine Herren, dah ich Ilmen aus meiner Lehr-amtspraxis eine kleine Episode erzahlc. Teh wirkte a m akademischen Gvnmasium in Wien, dem ersten Gvninasium der Monarchie, das ein gewahltes, gutgeschultes Schiilermaterial hat.
Ich u ui de mit der Aufgabe betraut, Geograpliie in der ersten Klasse vorzutragen. Damals, vor zirka 22 Jaliren, liatten wir nocli mit der mathematischen Geograpliie begonnen. Ich wollte nun a n da s an-kntipfen, vas die Volksschule bereits geleistet liatte, und sagte also: Das meiste kennen Sie ohnehin aus der Volksselmle, icli will liier mir vviederholen. Ich hielt nun Umfrage. Aber, was fand ich da? Der erste nichts, der zveite niclits, iiber die einfachsten Sachen cnt veder keine oder eine falsclie Antwort, so dali ich zum Schlusse genotigt war, zu sagen: Liebe Kinder, das erste, vas Sie tun mtissen, ist, das zu vergessen, was Sie in der Volksschule gelernt haben und vollkommen von neuem zu lernen.
Und wie ist es fiir das praktische Leben? Ich bitte, lialten Sie Umfrage bei den Geschiiftsleuten, wie Sie zufrieden sind mit denjenigen, die aus der Volksschule gekommen sind. Sie werden staunen, velche Auskiinfte Sie erhalten vverden!
Es ist also auch liier cine Reform notvvendig. Und die Reform wird. da ja die Volksschule dem Mi licu. welchem sie dienen soli. den tie-diirfnissen der einzelnen Landcr, angepatlt werden mufi, nicht zentra-listisch geschehen konnen, sondern nur autonom, im Wege der Landes-gesetzgebung.
Aber, meine Ilerren, da koinme ich \vicder — ich will auf weitere Dinge nicht mehr eingelien — zu jen er Voraussetzung, zu jener nattir-lichen Bedingung, unter welcher allein uns die Autonomie, die Envei-terung und Ausgestaltung der Landerautonomie mundgerecht gemacht werden kanu.
Sie diirfen es uns nicht verargeii, wenn wir sagen: Ja, auch wir vollcn autonom sein, aber wir verlangen vorher nationale Kautelen fiir unseren Bestand, wir verlangen jenen Schutz der nationalen Minoritaten, von welchem friiher der Herr Abgeordnete Das zy liski in seiner Erklarung gesprochen hat. Es ist riclitig, wir kdnnten uns die erweiterte Landesautonomie in Krain. wo wir die grofic Mehrheit bilden, ganz behaglicli einrichten, wir konnten dain.it sehr leiclit ins Reine kommen. Aber wie wiirde es unseren Kon nationalen a n der Peripherie gelien. in jenen Landern, wo sie entveder in der natiirlichen oder, wie es in Istrien, im Gorzischen zutrifft. in der durcli kunstliche, ungereclite Wahlordnungen geschaffenen Minderheit sicli hefinden? Da mtissen vorher oder gleichzeitig, bevor an eine wirkliche Ausgestaltung der von mir heifiersehnten 'Landerautonomie geschritten vini, die notwendigen Schutzmafiregeln errichtet ve rde n zum Schutze der nationalen Minder-lieiten. (Selir riclitig!)
Meine Ilerren! Wie vare diese Schutzvehr zu errichten? Man brauchf heiite sehr liaufig ein Wort, velches auch in der gegemvartigen Debatte bereits gefallen ist: Nationale Autonomie. Die nationale Autonomie vtinschen die Ilerren Deutschen in Bolimen. M«rkwiirdig. dafi sie nie d a von spredi e n, dafi sie die nationale Autonomie auch in Steier-mark, Ktirnten usw. konzedieren wollen. (Sehr gut!)
Es vtinschen sie die Sozialdemokraten, es v tinscheii sie die Ru-thenen. Ich sage aber ganz aufrichtig, dafi ich mit diesem Schlagworte nicht operieren kanu. Ich bin giinzlich aufier stande, es mir praktisch vorzustellen, es mir zu konkretisieren.
Ich gebe zu. auf dem Gebiete der Landeskultur. auf dem Gebiete des gesamten Schulvvesens lassen sich die Dinge auf der Basis der nationalen Autonomie ordnen und regeln. allerdings mit dem Vorbehalte. dafi es nicht angeht zu sagen: ihr rtickstandigen Volker, die ihr rtick-stiindig geblieben seid nicht aus eigener Schuld. sondern vegen der jalir-hundertelangen Vernachlassiguiig und Verktirzung, ihr liaht fiir alle diese Belange selbst aufzukommen.
Das vare ein Ding der Uiimoglichkeit. Aber auf allen anderen Gebieten der staatlichen Vervaltung. tiberall dort, wo sich das Land an die territorische Gliederung anschliefit, kanu mit dem Prinzip der
nationalen Autonomie niclits gericlitet werden und infolgedessen komnie ich zu dem Schlusse: es wird notwendig sein, vor d er Envciterung dur Landesautonomie und icli meine niclit die von dem verehrten Kollegen Starzy liski im Ausschusse beantragten Bestimmungen, sondern vor d er wirklichen Ausgestaltung der Landerautonomie oder, wenn Sie das \Vort vrollen, vor der notwendigen Foderalisierung Osterreichs, durch ein Reichsgesetz ein Existenzminimum an nationalen Rechten fiir die Nati-onalitaten in gemischtsprachigen Landern festzustellen.
Tst das geschelien, dann werden sicli die Lander schon untereinander die Sachen einteilen. Denn den g m (le n nationalen Streit wird dieses Parlament niemals 1 ose■ 1 und ich bin ganz der Ansiclit wie Kollege S tar zy liski, aucli im neuen llause niclit.
Es wird ja besser werden, das ist richtig. Jene zwei Parteien — ich mochte sie fast die politisch perversesten im ganzen Hanse nennen
—	diirften von der Bildflache verschvvinden. Und wenn heute der Abge-orduete S tein nocli scinen Unflat herumspritzt, wenn Sclionerer grohlt und Malik cjnitsclit: ant micli macht es den Eindruck, dati das lediglich die Totengesiinge dieser parlamentarischen Nadowessier sinil. Und aucli eine andere Partei, die zu der eben bezeichneten in aller-jiingster Zeit in engsten Beziehungen gestanden ist, aucli unsere national fortschrittlichen Herren werden, wie icli glaube, das liohe Hans mit ilirer Gegenwart kaum mehr beehren.
Trotzdem aber ist der nationale Gegensatz liier im Hanse nocli immer zu grofi, um den ganzen Komplex der nationalen Fragen zu Ibsen. Das wird erst dann moglich sein. wenn Sie zuerst durch ein Reichsgesetz die Existenzminima fiir die nationalen Minderheiten fest-legen. dann aber es den Landtagen iiberlassen, auf dieser Basis und innerhalb des Landesbereiches zwischen den Stammen, welche das Land bewohnen, Frieden zu schaffen.
Es lielle sicli zu diesem Tliema nocli sehr vici sagen; aber bora ruit, der bekannte Zug geht um 5 Uhr 50 Minuten (lleiterkeit), die Debatte soli geschlossen, es soli abgestimmt werden. Deshalb schliefie ich mit der Empfehlung, das liohe Hans wolle die Antrage des Aus-schusses zum § 12 annehmen. (Lebhafter Beifall und Handeklatschen.)
2.
Med najtežavnejše naloge, katere mi je navalilo moje delovanje v parlamentu, spada vsekako poročilo z dne 26. oktobra 1906* o podržavljen ju Cesarja Ferdinanda Severne železnice. Ni bila sicer najdaljša, a brezprimerno najbolj rentabilna železniška proga. Objavljam tu končni govor, ki sem ga imel kot poročevalec v dotični debati:
Holies Hans! Es ist keine angenehme Situation fiir den Berichterstat-ter, nacli einer so langen, erschopfenden Debatte und in so spiiter Stunde zu einem so schwierigen Gegenstande das Wort ergreifen zu miissen. Aber eines leichtert mir die Sache doch aufierordentlich. Ich kann mit Befriedigung konstatieren, dati in der Haltung des hohen Hauses gegen-iiber der Vorlage cin aufierordentlicher Umschwung zu bemerken ist, wenn man einen Vergleich zieht zvvischen der Aufnahme, welche die Vorlage bei der ersten Lesung gefunden hat und dem, was in der heutigen Debatte vorgegangen ist.
Im Juli, unter der Glut der Sonnc, wie sah es damals bei der ersten Lesung aus? Es hatte den Ansehein, als ware niclit die miindeste Aussicht fiir die Regierungsvorlage vorhanden. Von allen Seiten wurde
* Beilagen zu den stenogr. Protokollen des Abgeordnetenhauses
—	XVIII. Session 1906, št. 2T16. str. 1—it.
sie aiigegriffen; ein einziger Redner cigentlieh, wenn wir vom llenn Eisenbali nniiiiiistei' absehen, hat sicili zrnu Anwalt des Ubereinlkommens gemacht, und lieute, meraie I lerren, weloher Wandel. Heute vor allem sind nicht nur auf den Banken d er Rechten, sondern aucli auf dieser (linken) Seite beredte, sacltkundige Anivalte aufgetreten, welelie nacli-gewiesen haben, dali der Staait aucli mit diesern Ub e r cin kom m en ein gutes Gesclhaft iiiaeht.
Lind die Geguer? Herr Baron d’E I v e r t, der die Debatte einge-ieitet hat, liat eigentlich doch seinern Umvilteu, ich mtichte sagen, die Sordine aufgesetzt. Sehr mafivoll isprach Kollege E/F1 c n b o g e n , und ich konnte geradezu sagem, er war ein verschamiter Verteidiger dieses Ubereinkommens. Kollege Steinwender hat ja immer ein vtwas lebhaftes Temperament, aber wenn er lieute von Fanfaren und Schamaden gesprodhen hat, so mufi icli ihm doch einwonden, dali alle schmettcruden Fanfaren. die er gebraucht hat, eiigentlich nur dazu gedient haben, um seine Retraite, seinen Rtickzug in dieser Sache zu verdccken. Nun, Kollega Deane! hat allerdimgs den scharfsten Stand-punkit eingenommen; in der Debatte ist er gleichsam der erratische Bloek gevvesen: nur dali man, wenn man naher zusieht, doch findet. <lafi das kein Granitgefiige war, sondern vielmeihr sehr wedches Konglomerat, und ich werde aucli versuchen. ein paar Steinchen daraus herauszubrechen. Die griifite tlberraschung aber hat der Herr General-rednev contra uns bereitet, der mit einer wah.ren Warme, mit einem ivahren Feuereifer f ti r die Bonitat ilieses Ubereinkommens und dieser Regiiec n ngsv orla ge eingetreten ist.
Meine Herren! Wde kam es dazu? Kollege S t e i n w e m d e r hat hier ein riclitiges Wort gebraucht. Wir ihaben tatsachlich im Sub-kouiitee und ebetnso im Ansschusse griindlich gearbeitet, wir liaben — vevzeihen Sie mir das Bild — tief gepfliigt, und so kani es, dali Kollega S t e i n w e n d e r mit voli eni Rechte sagen konnte: Wir liaben etwas gelernt in diesen Verliandlungen.
Alle in Betvacht kommenden Fragen vvurden erschopfend be-handelt; die Regierung hat viel Material beigebraclit und was vor allem mit Befriedignng z.u konstatiereii ist: Der Eisenibahiiminister ist abgewichen von der bureaiikratnsclieni Gewohnheit seiner Herren Vor-giinger (Beifall) und hat mit \oller Offenheit den Sachverhalt darge-legt. (Lebhafter Beifall.)
Und soi kam es, meine Herren, dali mancher iiberzengte Gegner schwankend wurde, mancher Sclnvankende zum Anhanger der Vorlage gevvorden ist und schUefilicli hat die girofle Melirheit des Ausschusses, <Lio sich, zusammensetzte aus Angehbrigen aller Parteien und aller Natiorien, die Uberzeugivng gewonnen, dati das gegenivartige Ubereiin-komincn noch immer das beste ist, was in der gegemvartigen Situation gemacht werden kanu.
Meine Herren! Ich sage mit Bedacht: in der gegeinviirtigen Situation. Es ist ja richtig: es war nlicht notiveaidig, dali das Ubereinkommen so und nicht besser ausgefallen ist.
Meine Herren! Wenn Sie die Verliandlungen und die Vor 1 »gen der Jahre 1884 und 1885 studieren, so werden Sie sofort sehen —- es gibt ja wenige Herren noch im Hanse, die damals die Debatten mit-Kemacht haben, es werden ihrer kaum 20 sein •— dali man damals im Hanse fesit entschlossen wair, die Nordbahn mit dem I. Janner 1904 zn verstaatlichen; man wird vveiter sehen, dafi man keinen holheren Rreis zah len wo!lte als jemen, der einer Dividende von 100 fl. = 200 K pro \iktie entispricht.
Das heutige Ubereinkommen ist ungiinstiger. der Preis. den wir zalilen, ist so ibeilaufig 220 K pro Aktie. Aber wie kam das? Man hat einfaoh von j en en llandlumgen keinen oder wenigstens nicht den aus-reichenden Gebrauch gemacht, welche im Ubereinkommen der Regie-ning zu Gebote steihen.
Es sand dies vor alleni die §§ 21 und 36 des Uh e r ei nikomin e n s. Der eine derselben stipuliert, dafi mit den Tarifen herabzugehen ist. so iviie der (Jbersclmll me.hr als 100 fl. oder 200 Iv pro Akti e erreiclrt und der zweitc ist der § 36.
Icli sage offen, ich bin da aaicli der Amsicht des verelirten Kollegen d’E Iver t, dafi im § 56 meh r gesagt wird als im § 3 der Betriebs-ordnung. Indes, davon wurde ;kein Gebirauch gemacht. Es kamen noch andere Dinge dazu.
In selir beredter, in geradezu glanzender Weise hat Herr ko II ege Dr. Ko lis c h er auf die verderblichen Wirkungen jener Gevvinn-beteiligiing des Staates hingeiviesan. Und ich sage ganz aufrichtig. die Ge wi n n b et e iilig n n g, die auf den ersten Blick selir verlockend ist, war fUr den Staat ein hochst uinheilvolles Geschaft. Angeregt wurde sie durch den seinerzeitigen Abgeordneten Herbst. Es war eine bose Gabe. die er mit diesenr Paragraphen den -staatliclien Iuteressen gebrach t hat. Die Verlelitung lag zu nahe, sie in,ulite besonders stark s ein in den Jahren, wo dne Obstru ktion liier im Hanse tobte, und die Folgcn davon sind, dati eben, weil der Generalinspektion voin Seite deir Regierung in den Arin gefallen wurde — w:ir hab en ja die Details in den Aus-schlutibcratungen geli ort — die Rente eine viel holiere ist. als sie ar und fiir sicli z<u sein brauchte.
Ich wiill mich in dies er vorgeriickten Stuinde auf die Saclie niclit naher einlassen, ah er dedi anufi sagen, dali Kollege Dr. S t e i n w e n d e r vollkommen das Richtige gesprochen hat, niclit als Abgeordneter, son-dern als journalist, indem er in dem belkannten Leitartikel des »Neuen Wiener Tagblatt« vom 25. d. M. sagte, dali die Verhaltnisse, unter deneii die Einlbsungsrente zustande gekommen ist, ansgiebigen Stoff einer eingehenden Kritik, abe.r keinen geniigend festen Anhalt zur Korrek-tur ibietem.
So liegen die Dinge, e s liilit sicli da niclit Gel herumkritteln umi es niitzt niclits, jetzt verspatete Rekrimiinationen zu erhebein. Wir stehen vor der Tatsache, dali der Betriebsiiberschuli der Nordbalin alljahrlicb von der Regierung gepriift umd genehmigt wurde und dali auf Gr und dieser genehmdgten Bilanzen der Staat seinen Gewinnanteil eingezogen hat. Es hat der Herr Eisenhahmniiiiister, wie mir vorkommt, ganz durch-schlagend dargetan, welch geradezu komiische, welch geradezu lacher-liche Rolle die Staatsvenvaltung im Prozellfalle spielen mulite, wenn sie sagen wtirde: ja, seinerzeit waren ,ums die Bilanzen redit, als es sicli uin das Nebni en liandelte; jetzt sind sie iiicht redit. weU es sicli mn das Kaufen, um das Zahlen handelt. So kanu man niclit vorgehen und linfolgedessen sind a li e dliese Kritiken — icli will nicht sagen — unbereohtigt. aber docli oline eigentliclien Wert. Teli werde inich auf die En:twicklung der Einlbsungsrente als solclie nicht einlassen: icli venveise nur daravif, dafi die Behauptung des Herrn Eisenbahnmini-sters, es liaindle sicli eiigentUch nur um ein e n Betrag vom 60.000 bis 70.000 K pro Jalir, von keiner Seite angefochten. von keiner Seite wider-legt wordcn ist.
Meime Herr en! In diesem Falle mufi man den n doch sagen: Le jen ne vaut pas la cliandellc.
Bel einer derartigen Kleinigkeit auf ein Ubereiinkommen \ erzidi-ten und Reber zu einem Prozefi zu greifen, das ist etwas. was ein normal organisierter, praktisclier Menscli niemals beantragen kann. (Ruf: Schlufi!)
Meine Herren! Idh glaube, dafi ich als B eri ch t er sit att er weinigstens das Redit babe, einige Minuten zrnu Gegenstande zu reden. Schlufirufc sind in dem Falle niclit angezeigt. (Zustimmuug.)
Nun freilich, wenn diie Saclie so wa,re, wie sie Kollege Dem e 1 lrier dargeilegt hat, der da menite, die ganze Berecluiung der Einlosungs-rente fiir das Hauptnetz mit rund 50 k; Millionen Kron en sei fehlerhafi
und tatsachlich werde d or Staat 36 Millionen Krone n au lih ringe n m nesen. dami xviirde die Sache anders liegen.
Aber, medne Herren, wi r lliaben die Geschichte hereits idil Aus-schusse gehort. Er wurde im Aussclmsse .standhaft widerlegt, er hat davon nicht Notiz genonunen und hat uns heute dasselbe erztihlt wiv damals. Auch heute kam die schlecht gepflasterte Rampe vor (Ileiter-keit), n ur das jungc schone Maddhen mit den schlechten Zahnen ist cine neue Žugal)e. (Heiiterkeit.) Seiine Berechnung klingt allerdings selil' erschiitternd, aber sie ist glucklicheriveise vollig falsch.
Was er zu den 3014 Millionen Kron en zurecbnet, ist erstens die Steuer von 3,393.000 K. Dies darf nicht zugerechnet werdein, aus dem Grunde, ivei 1 sie hereits in den Bet riebsausl a gen auf der anderen Seite initgerechnet worden ist.
Zweimal also kanu die Steuer doch unmoglich auch nach Artikel VIII deis tlbereinkonimens vom 1885 in Anschlag genommen werden. Dasselbe trifft beziiglich des Gewinnanteilcs des Staates zu. Der ist hereits einmal abgerechnet, ein ziveites Mal ikann man ihn doch niclit in Rechnung zielicn.
Und wenn von In vesti tionen gesproohen wird, so kann man dar-iiber nur das ein e sagen: Diese Investitionen, die durch eine Verkehrs-steigerung der Balin bedingt werden, werden auf der anderen Seite viel grofiere Einnahmen liefern und w!ir machen k ein schlechtes Ge-schiift, wenn wi:r investiereii und d a dur eh der Verkehr besser wird.
Ich besdiramke mich auf diese wemigen Bemerkungen, der Bericht ist niclit releviert worden, icli čile z um Sclilusse.
Das Ubereinkommen ist unter der friilieren Regierung gemadit worden, unter dem Ministerium Gautsch. Die Urteile iiber dieses Mi-nisterium gehen ziemlich weit auseinander. Albeir wenn man .objektiv sean will — und iieh lioffe, der konnnende Historiker wird es sein — wird man dem Ministerium Gautsch zwei liistorische Ta g e zubilligem miissen. Der eine Tag war der 28. November 1905, als die Wahlreform ungekiindigt vvuirde, der aiidere Tag der 7. Juli 1905, als in diesem liolien Hanse ein weiit ausgreiifendes, grofiziigiges Programm der Verstaatli-chung entivickelt ivorden ist. (Beifall.)
Hohes Ilaus! Die Veretaatlicihung <ler Privatbalmen wird von der Bevolkerung der betreffenden Ltinder verlangt. Gehen Sie einmal in das ostlielie Bohmen, in jene Gegenden, die an der Nordwestbahn und S iidnord de ut s ch en V erhind ungsbali n liegen und Sie warden lioren, wae allgemelm der Wunsch ist, dali man diese Bahnen in das staatliche Eigeu-tum iibernehme. (Beifall.)
Und, ,m eine Ilerren, wic wollen sie dem drohenden wirtschaftl,idlien Kampf mit Ungarn ausfeehten, wenn Sie niclit vorher sich in den Besitz der Privatbahnen setzen, welche den Schltissel zum Export nach dem Auslande bdlden. (Lebhafter Beifall.)
Wenn wir aber dieses Ubereinkommen ublelinen. xvcim die Vorlage zu Falle kamnit, was ergiibt sicli daraus?
Dali xvir mit der Verstaatlicliungspoliitik eiinfacli abschliellen iniis-sen. (Selir richtig!) K ein e Regierung xvird sich anehr finden, xvelche sich in V erstaatlichungs v er band lun gen mit einer Balin einlassen xvollte und keiine Privatbahn xvird sich dazu hergehen. in derartige Vertragsver-handluingen einzuxviilligen. (Zustimnnmg.)
Es ist dallier im eniinentesten Interesse des Staates, da6 dieses Ubereinkommen, xvelches durchaus nicht so uugiinstig ist, auch Gesetz xvorde.
Ich glaube dali er, Sie xvahren nur die Iuteressen des Staates, xvenn Sie auf Grundlage der Vorlage, e sie aus dem Aussclmsse hervorge-gangen ist, zu r Snezialdebatte iibergehein. Damit schliclle list. (Lebhafter Beifall und ITtincl e*kl a t seli e n. — Red n er xvird vielseitig begliickxx iinscht.)
Dodatki k XXIV. poglavju.
i.
Tukaj' objavljam govor, s katerim sem spravil vprašanje belokranjske železnice v obliki nujnega predloga dne 5. oktobra 1905 v državnem zboru do parlamentarne obravnave. V meritornem pogledu se mi je posrečilo, pripraviti zbornico do tega, da se je načeloma izrekla za to železniško zgradbo ter dati v tem smislu vladi konkretna naročila.
Moj govor se je glasil tako-le:
Es ist vielleiclit niclit unzweekmafiig, dati zvvischen die Explosionen in der stiirmischen Debatte, die wir soeben abgefiihrt haben, und zwischen die Erregungen, dic voraussichtlich die Dringlichkeitsantrage, betreffend die Wahlreform, bringen werden, ein Antrag gewissermatien als Puffev eingeschaltet wird, welcher rein sachlichen Gesiclitspunkten entspnmgen ist und ivirtschaftlichen Motiven seine Entstelmng verdankt.
Ieli wevde mir erlanben, seine Dringliclikeit zu begvunden, werde aber sofort um Entschuldiguug bitten miissen, weil die Dringliclikeits-und die meritorische Begriindung liier so innig miteinander verkniipft sind, dati ich mich bei der Begriindung der Dringliclikeit schon in die meritoriselicn Momente einlassen mufi.
Meine Herren! Es handelt sich um die amerikanische Auswande-rung aus Unterkrain. Ieli stelie niclit an, sie als eine schwere Massen-erkrankung zu bezeiclinen und ieli reklamiere dic Hilfe des Staates gegen diesc Erkrankung. Ich stelie micli auf deti Standpunkt: Wenu es nur vollkommen in der Ordnung ist, dafi bei Epidemien und Epizootien der Staat unter Umstiinden grofic Mittel zu deren Bekampfung auf-wendet, er doch unmdglich an einer solehen Erkrankung des nationalen Organismus achtlos voriibergehen kalin. (Zustimmung.)
ich beliaupte geradezu, die Cholera, gegen die man jetzt. wie es den Anschein hat, mit Erfolg einschncidende Mafiregeln ergriffen hat, hat in den schliinmsten Jaliren, wo sie in unserer engeren Heiniat hauste, niclit so viole Oplet- an Menschen- und Giiterkapital gefordert, wie die amerikanische Emigration bei uns in den letzten 20 Jaliren. Ich sage mit gutem Bedachte: bei uns, den ich weifi, in anderen Landern liegen dic Verlialtnisse anders.
Ich glaube, holies Ifaus, die Herren in Galizien kiinnen elier sagen. dafi die Auswanderung nach Amerika dem Lande elier Vorteile, niclit Nachteile bringt. Die Ursachen dieser verschiedenen Wirkung werden klar, wenn man sich die Bevolkerungsstatistik ansieht. Galizien liatte nach dem Ergebnisse der Volkszahlung im Jalire 1880 5'9 Millionen Seelen, im Jalire 1890 war dic Bevolkerung bereits auf 6-6 Milionen gestiegen, im Jalire 1900 war die Bevolkerung trotz der massenhaften Ausivanderung nach Amerika auf 7-3 Millionen angewachsen.
Wic liegen nun die Dinge bei uns in Krain? Da finden wir im Jalire 1880 481.000 Seelen, im Jalire 1890 498.000, inv Jalire 1900 trotz des starken Amvachsens der Landeshauptstadt nur 508.000 Seelen. (Hort! Hort!)
Wahrend also der Zuvvachs in Galizien im letzten Dezennium sicli auf 10-72 Prozent stcllt, betviigt der Zuwachs in Krain nur 1-84 Prozent. Und dabei mufi man sagcn, der Menschenschlag in Krain ist kriiftig, 'vir kennen kcin Zweikindersystem, wir sind von keiner Malthustheoric angekrankelt. Und dennocli ist der Zmvachs infolgc des starken Ab-flusses ein so gcringer.
Diese Daten, meine Herren, lassen sicli aber in ih ver crschrecken-dcn Bedeutnng erst dann 'viirdigen, wenn Sie von der Gesamtziffer abselien und sich in das Detail verlieren. Ich bitte, wo gibt es in Oster rcicli einen politischcn Bezirk wie d en Bezirk Tschernembl, das sogenannte IVeiflkrain?
In diesem Bezirke 'varen im Jalire 1880 nocli anvvesend 29.880 Seelen — man kanu somit sagen, rund 50.000 — im Jahre 1890 war die Zalil bereits gesunken auf 28.640 und im Jahre 1900 'vurden nur 26.300 Seelen gezahlt. Und wcnn wir heute die Volkszahlung in Weifikrain vornehmen wiirden, so bekamen wir nach meiner tlberzeugung keine 24.000 Seelen. Der natiirliche Zrnvachs durch Geburt betrug zwar im letzten Dezennium 1043 Seelen, aber demgegeniiber stand cine Aus-'vanderung aus diesem kleinen Bezirke in der Hohe von 3502 Kopfen, also ein Prozentsatz von 1231 Prozent der Bevolkerung. Gegen iiber solehen Tatsacheri ist man berechtigt, von einer Depopulation des Landes zu reden.
Im vorigen Jahre, als inlolge der Diirrc grofic Futternot entstan-deu war, bat sich mit einem Male der Ausdruck »Depekoration« ver-breitet und eingelebt. Depekoration ist kcin klassisches lateinisches Hort, cs ist ein philologisches Neoplasma, aber sofort hatte man Le-griffen, dafi hinter diesem bisher kaum gehbrten Worte eine ernste Gefalir stecke: die Vcrringerung des Vielistandes. Uier aber in unserem Falle liandelt es sich niclit um Depekoration, liier ist bereits Depopulation einget l eten, liier ist die Gel ali r des Verlustes an dem ivertvollsten Kapital vorhanden und die Regierung und das Parlament 'verden nicht achtlos zusehen, wie Jalir fiir jalir in unseren Gegenden Tausende der kraftigsten Beivolmer d en Wanderstab ergreifen und von der Ilunger-peitsche getrieben, iiber das Meer 'vandern. (Zustimmung.)
Ebcnso wie der Tschernembler Bezirk leiden auch die anderen Unterkrainer Bezirke.
Die Gcmcinde, wo ich domiziliere, h at zum Beispiel iiber 8000 Seelen und einen vorziiglichen Gemeindevorstelicr, den Gesetzeskennt-nis, ein klarer Blick und gesunder Hausverstand auszeichnen.
Ich miichte tatsiichlich manchem politischcn Beamten Krains vom Herzen solehe Qualitatcn wiiuschen, wie sie dieser einfache Gemeinde-Vorsteher besitzt.
Der Mann nun, der seine Gemeinde au fond kennt, sagte mir auf ineine Anfrage, dafi licu er vom I. Janner bis E ude Anglist 148 Piissc fiir Amerika abgeholt 'vurden! Das geschieht jedoch niclit allein bei uns Sloivenen.
Gelien Sie zu unseren Landesleutcn deutscher Zunge, gehen Sie in die Gottschee zum Beispiel, in die Tschcrmoschnitzcr rein deutsche Pfarre. Von den 2700 Seelen, welche der Schematismus ausvveist, weilen gegemviirtig nicht 'Veniger als 1000 jenseits des Ozeans.
Das sind offenbar Vcrhiiltnissc, die auf die Dauer nicht bestehen kiinnen.
Nun bin ich sofort auf eine Eimvendung gefafit — es liat sie mir neulich ein verehrter Kollege aus Mahren vorgehalten und man be-kommt sie auch bei uns im Lande von minderen Kennern der Ver-hiiltnisse des Landes oft zu boren — die Eimvendung namlich, es sei 'ichtig, die Lente wandern 'volil aus, aber daftir 'vandert das ameri-kanische Geld zu uns ein — und nationaldkonomisch genommen — stolic sich docli cin Aktivsaldo heraus.
Idi werde sofort versuchen, diese Anschauung, die insbesondere in den Kreisen der politisčhen Verwaltung zahlreiche Anhiinger und Adepten liat, zu widerlegen und nachzuwaisen, dali das im Grunde eine ganz gevvohnliche nationalokonomische Irrung ist. Teli bedaure vojn Herzen, dafi die Saclie noch niclit wissenscliaftlicli diskutiert und kriti-siert vvorden ist. Meine Sehuld ist es nicht.
Als ich vor nahezu fiinf Jahren aus dem aktiven Dienste sehied und gleichzeitig dem parlamentarischen Leben entsagte, weil ich ein Mandat nicht annehmen wollte, dati mir unter gewissen Bedingungen offeriert worden war, trug ich mich mit dem Plane, dieser Sache auf den Grund zu gelien und cine Abhandlung fiir eine volkswirtschaftliche Zeitschrift zu schreiben.
Ich dachte an die Tiibinger Zeitschrift fiir die gesamten Staats-wissenschaften oder an das Schmollersche Jahrbuch oder an das Wiener Fachblatt, das von Bohm-Bawerk, Plener und Philippovich heraus-gegeben wird.
Ich habe meinen Plan dem Ghef der damaligen politisčhen Ver-waltung auseinandergesetzt und ihn ersucht, er moge die vier unter-krainischen Bezirkshauptmannschafteu beauftragen, mir auf eine Reihe taxativ ausgefiihrter Fragen geneigte Auskiinfte zu erteilen. Ich war" da nun durch die Antwort, die ich erliielt, im liiichstcn Grade iiberrascht: ich glaube, in keinem Kulturstaate der Welt wiirde ein derartiges Be-gehren einem im Grunde genommen docli unverfanglichen Menschen gegeniiber abgeschlagen werden. Ich bekam die Antwort: Nein, bedaure, ich kann die Ermachtigung nicht geben, und zwar wurde, da mir (loch irgend ein Grund vorgehalten werden mulite, der faule Zauber vorgehalten, es wiire moglich, dafi auf diese Weise die Bevolkerung erfiihre, wie viel Geld aus Amerika hereinkommt und dadurch in ihrer Answanderungslust bestarkt wiirde. (Heiterkeit.)
Meine Herren! Ich empfand da ein gevvisses stolzes Bcwulltsein dariiber, was fiir Tntelligenz docli in einem solehen krainischen Bauer stecken mufi, ivenn er sich crst aus dem Schmollerschen Jahrbuch oder aus der Wiener Fachzeitschrift dariiber informieren liifit, ob er nach Amerika gelien soli oder niclit. (Heiterkeit.)
Aber der springende Punkt bleibt immer der: Ist die finanzielle Bilanz aktiv oder nicht? Ich verneine es unbedingt. Nach einer ricliti-gen approximativen Schiitzung — sie wird aber eher zu niedrig sein — kommen aus Amerika nach Unterkrain jtihrlich mindestens zwei Millio-nen Kronen lierein. Es ist richtig: Mit diesem Gelde werden Scliulden bezalih, Baulichkeiten restauriert und aufgebessert, auch die Spar- und Vorschufivereine werden alimentiert und dennoch beharre ich. obwohI ich die Richtigkcit dessen zugebe, bei ineiner Behauptung und sage. unsere finanzielle Bilanz ist passiv.
VVenn dem nicht so ware, so liiiifiten sich ja aus diesen starken anhaltenden Eingangen zuletzt Vermogen bilden. Nicht wahr?
In dieser Beziehung aber trifft dasselbe zu, wie auf dem Karst mit den Niederschliigen. Die Herren vvissen alle, dafi unser Karstgebiet zu den niederschlagsreichsten Gegenden Europaš gehdrt und dennoch kbn-nen Sie stundenlang gelien, ohne einem Wasserlaufe zu begegnen oder eine Quelle zu treffen. Der porose Kreidekalk saugt alles auf wie ein Schvvamm.
Ich habe nun die Bezirke wieder bereist — obwohl ich sagen kann, dafi ich jeden Stein dort kenne — und hube Umfrage gehalten, ob aus Amerika jemand zurtickgekommcn ist. der mit den Ersparnissen und durch weitere Arbeit sich — Sie sehen, meine Anspriiche waren nicht selir lioch — ein Vermogen von zirka 30.000 K envorben hat. Im ganzen Bezirke hat man mir nur zwei Manner genannt und von einem geht noch das Gcriicht. dafi er sich das Vermogen niclit durch schvvere Hand-arbeit envorben, dafi er seine Ersparnisse nicht in Hiitten, Bdrgwerken. Fabriken it. s. vv. ermngen hat, sondern es lieifit — ich mochte hoffen
und \\ iinsche, das Gerucht ware unbegriindet — dali diese Ersparnisse von ihm als rvohlbestalltcm Besitzcr eines offentlichen Toleranzliauses gewonnen wurden. (Hort! Hort!)
Wie komnit os nun, dati diese Geldeingange so wenig ausgeben. dati dieses Geld so števil ist? Deu Ersparnissen gegeniiber steli en eben g roti e Passivkosten, die in Abzug gebracht werden miissen. (So ist es!) Es ist richtig: Wer v on unsercn Leutcn in Amerika fleitiig und niichtern im Tagrverke arbeitet, der kanil boi einer halbwegs giinstigen Konjunktur 1000 K bis 1500 K, moglicherweise sogar 2000 K in einem Jahve rein ersparen.
Wenn er also nacli drei oder vier Jahren hart ester Arbeit zuriick-konunt, so kann er im Durchschnitte einen ersparten Wert von 3000, 4000 K bis Maximum 8000 K mitbringen. Fiir unsercn Bauer freilich isi das bereits ein Vermdgen; mit stolzem Bewufitsein betritt er den heimi-schen Boden, wcnn ihm die Goldstiickc im Saeke klimpern oder wenn er in die gcfiillte Brieftasclie greift.
Anfangs hangt ihnr der Himmel voller Geigen, ein frohliches AVieder-sehen wird gefeiert, er ist nicht schmutzig, die Letite in Unterkrain si n d leichtlebig und gastfreundlich. Dami fangt er aber a n zu ivirtschaften und iiberzeugt sicli bald, dali es mit dem Wirtschaften nicht reclit geht. Zunachst macht er die AVahrnehmuiig, dat? der Boden nicht melir so viel tragt. Es ist dies auch begreiflich: In der Zeit, wo die riistige Mannes-kraft jenseits des Ozeans ausgebeutet wurde und nur Frauen, Greise und Kinder auf dem Grunde waren, ist der Boden schlechter geworden. (So ist .es!)
Die Ausgabe fiir die Reparatur der verfallenen AVirtšchaftsgebaude ist auch nicht produktiv, das heifit sie bringt keine Zinscn und vollkom-inen unproduktiv ist die bessere Herstellung des Wohnhauses beim Bauer, denn das AVolmhaus ist beim Bauer nur ein Akzessorium; aber da wird schon ein grotžer Teil der Ersparnisse hineingesteekt.
Ein weiterer Umstand ist der, dat? von den Ersparnissen. die in-zwischen per Post oder per Bank eingegangen sind, die Zuriickgeblie-benen in der Regel stark genascht haben, oft oh n e dati man ihnen Verschwendung nachsagen konnte.
Es h at einfacli der Ertrag nicht gelangt, von etwas mutiten sie leben, sie habfen also Geld herausgenommen. (So ist es!) Ein weiterer Umstand ist der, dati die Lente, die aus Amerika zuruckkommen, nicht mehr in der vollen Kraft sind. (So ist es!) Die Amerikaner stelien nicht im Rufe, unrsonst etwas zu geben, sie niitzen die Lente aus wie Arbeits-maschinen. Die Leute kommen havariert a n der Gesundheit zuriick (So ist es!) und schliefilich tritt iioch der Umstand hinzu, dati wahrend der melirjahrigen Abwesenheit jenseits des Meeres unsere Leute der heimischen Kost entfremdet sind. Sie arbeiten in Amerika wie die Tiere, aber sie werden g ut gefuttert und haben reichliche Fleisch-nahrung und Weiflbrot in Fiille. Nun kommt der Mann nacli Hause auf seinen Grund und Boden, der ihm nichts bietet als das scliivarze Buchweizenbrot unserer Bauern. dami Erdapfel, Fisolen, Riiben, Kraut, zumeist schlecht geschmalzen, Fleischkost nur a n Feiertagen, und der Mann ist unzufrieden.
Er sagt: Wer wird denn das essenP Das ist fiir die Schweine gekoclit. aber kein Futter fiir Menschen. Fiir den Anfang versueht er sicli von ausivarts mit dem Essen zu behelfen, das kostet Geld und auf eiiimal sind die Ersparnisse aufgebraucht und er ist genotigt, "ieder Schulden zu niachen. Es beginnt der Kreislauf von neuem. Er geht wieder nacli Amerika, aber in bedeutend schlechterer Position wie friiher, die Schulden h at er namlich wieder auf seinem Grund-stiick. aber in Bezug auf die Korperkraft ist er bereits ein geschwachter Mann. Dazu die viel en Verluste, die durcli diese AVandcrung herbei-gefiihrt Berden, leh babe aus meiner Pfarrei, der Pfarrei St. Michael, von dem dortigen Pfarrer, einem wiirdigen Priester, der bereits durcli
53 Jalne Planer ist, der mich getraut liat, meine Tochter getraut liat u. s. w„ die Gemeinde durcliaus kennt, die beziiglichen Listen zu-samnienstellen lassen.
Die Plane St. Michael bei Rudolf swert liatte nacli der Zahlung v on 1900 4458 Seelen. Von diesen sind in den Jaliren 1885 bis 1905 nacli Amerika ausgeuandert 557 Seelen, also absolut eine starke Aus-wanderung, aber fiir uiiserv Verhaltnisse noch immer ein seli r m lili iger Prozentsatz. Welches war nun das Schicksal ilieser Auswanderer? Vier von ilinen sind a Is Kriippel nacli Hanse gekoni men, zwci liaben namiich die Finger bei der Maschine eingebiifit, einer eine Hand und einer eiiien Fufi. Nach Hause zuriickgekehrt, um zu sterben, sind gleichfalls vier: sie kamen totkrank nach Hause und starben bald darauf. Wahn-sinnig wurden zwei und da erklart man, dali besonders eine Alt von Berguverksarbeit, die bei besonders holier Temperatur vor sicli geht. so abtriiglich auf das Geliirn wirkt.
Von den Gefahrten ermordet wurde einer, durch Selbstmord h at einer geendet, verungliickt und bei diesem Ungliick ums Leben ge-kommen sind neun und vollkommen verscliollen sind sieben. Eine einzige Pfarre und dennoch welch starke Verlustliste!
Nilu koinint das moralisclie Element dazu, das besonders zu be-riicksichtigen ist. Jenes Gefiilil — ich sage e s trot/, der Aussch reitungen. die wir in diesem Hause erlebeu — das Gefiilil der Liebe fiir Heimat und Nation, es edelt und festigt den Mensclien und meine Herren. ivenn Sie nachfragen: Wo liegt denn die Wurzel dieser erstaunlichen Widerstandskraft, Ausdauer und Ziihigkeit. die den Bauer charakteri-siert? so ist die Antnort: In der Liebe zur heimatlichen Scholle. (Leb-hafte Zustimmung.) Diese Empfindungen aber sinil bei nnsern Ame-rikagangern« bedenklicli ins Sclnvanken geraten.
Es ist merkiviirdig, wie sicli das selbst in der Volksscliule bereits aufiert. Ich babe bei Leli tern Umfrage gehalten. Uiese sagten mir zum Qeispiel in Weifikrain, dali, wenn sie in der Volksscliule beim Geogra-phieunterricht die Kinder um einen grofieren El ali fragen, glauben Sie. dali jem and den HauptflulI de s Landes, die Save oder die Donau nennt? Alles ruft Mississippi oder Ohio. (Heiterkeit.) Und ivenn Sie die A olksschulknirp.se nacli Vorarlberg oder nach der Bukowina fragen. ich glaube niclit. dali Sie eine Antwort bekommen wcreien.
Wenn Sie aber von ilinen etwas wissen wollen liber Nevada oder Minnesota, da sind sie gleicli mit der Antvvort da.
Und vvcnn sie um cine grofic Stadt gefragt werden, ich glaube. Wien wii rde n Sie vielleicht noch herausbringen, bei Prag und Pest bezweifle ich schon; aber New-York und Chicago lcemien Sie alle! (Heiterkeit.) Dami aucli die gesclileclitliche Moral — wie ist die im Sinken begriffen. Mir liaben in Krain bislier in dieser Beziehung ga n z gesunde Verhaltnisse geliabt, jetzt verschlechtert sicli das zuseliends infolge der amerikanischen Emigration. Und das ist ja begreiflicli.
Stellen Sie sicli den Fali vor, vor 14 Tagen liat der juuge Mann gelieiratet, nach 14 Tagen oder drei Wochcn verliifit er das junge Weib. das kanili eingefiilirt ist in die Sufiigkeit des ehelichen Daseins, geht iibers Meer und liifit Jahre hindurch nichts von sich boren. Da darf es niemandeu m-mul er nehmen, wenn hier diese Folge eintritt, namiich diese Schwachung der geschlechtlichen Moral.
Den lierben, strengen Keuschheitssinn, der zum Beispiel die Kroaten in Primorje, im kroatisclien Kiistengebiete auszeiclinet, den finden wir eben bei uns trotzdem niclit. So also, meine Herren, stelit diese Bilanz.
Jetzt frage ich aber: Wie geht es uns Gruiidbesitzern. die wir zuriickgeblieben sind? Was fangen wir an, da uns die besten Arbeits-kriifte entzogen werden? Ich behaupte geradezu — es ist die vollste Wahrheit und ich berufe mich auf samtliche hier amvesenden Grund-besitzer a us Unterkrain — w i r kiinnen niclit meh r wirtschaften: es hort
sicli die Mbglichkeit auf, (lit: Grundstiicke cntsprecliend zu bebauen. (Sehr richtig!) Die Sache gestaltet sicli bei uns folgendermaflen: Da sieht man eigentlich, dali alle Schultlieorien nichts taugen. Gewolinlich wird docli in der Schule gelelirt — nicht wahr? — sinkende Boden-rente, sinkende Arbeitslohne. Bei uns aber ist die Rente vollkommen verschwunden, unsere Arbeitslohne jedoch sind in der kolossalsten Zunahme begriffen; denn bei uns wird die Hohe des Arbeitslohnes durch die Intensitat der Auswanderung rcguliert.
Ich sebe hier in meiner Nahe den Herrn Kollegen Dr. S k e d 1, der ja auch — ich wcili nicht — in der angenelimen oder unangenehmen Lage ist, einen grdfieren Grundbesitz in Krain sein Eigen zu nennen. Dort in seinem Bezirke ist dic Auswanderung noch nicht stark, aber auch bei ihm wird gezahlt 1 k bis 1 K 20 h tiiglich nebst voller Ver-pflegung, das ist sechsmal im Tage, darunter dreimal Alkoholika, zweimal Wein. Im Bezirke Gurkfeld, wo Kollege P f e i f e r zu Ilause ist, zahlt man schon 1 K 40 h. Icli bei lludolfsvvert babe hercits I K 60 li bis 1 K 80 h zu zahlen und da mufi ich sehr troh sein, wenn ich Arbeiter bekomme, aber, \vic gesagt, mit was fiir einer Verpflegung nebstbeil Und gehen Sie hinab nacli Weifikrain, verglichen mit den Lohnen da-svlbst, leben wir um Rudolfswert lierum im reinsten Eldorado.
Da zabit man Dreschern oder Mahem 2 K 40 h pro Tag und volle Verpflegung mit Wein, im Friihjahr zalilt man sogar den Hauern 3 K. dazu Wein. so viol der Arbeiter haben will.
Es gelit bei uns nur ein Ruf durch unser Land — und ich inochte vviinschen, dali die Herrcn von der liohen Regierung, Seine Exzellenz der Herr Ackerbauminister, der Herr Finanzminister u. s. w. diesen Ruf hdren und beachten wiirden — es ist der Ruf: Wenn dieser Emigration nicht Einlialt getan wird, miissen wir alle zum Wandcrstabe greifen. denn eine Existenz unter diesen Verhtiltnissen ist fiir uns Grundbesitzer bereits ein Ding der Unmoglichkeit geworden. (Zustimmung.)
Nun gelie ich einen Schritt weiter und tangiere eines der ersten staatliclien Interessen. Ich glaube, es ist docli immer das wiclitigste staatliche Interesse: die Erlialtung der Wehrkraft! Wir SIowcnen, na-mentlicli wir Krainer, haben ja jederzeit Prachtregimenter gestellt, die in allen Kampfen Osterreichs sich bendih rt und die Ehre der scluvarz-gelben Fali ne hocligehalten haben. (Lebhafte Zustimmung.) Sehen Sie sich lieute die Zalil der Assentfliichtlinge an; ich habe die offiziellen Daten liekommen; im Erganzungsbezirkskoinmando ist man natiirlich viel einsichtiger gewesen als bei der Landesregierung unter der dama-ligen Leitung; anstandslos wurden mir Tabellen zusaimnengestellt, aus denen ich nur der Kurze der Zeit wegen einigc Ziffern zitiere. Ich nehme da drči unterkrainische Bezirke: Gottschec. Rudolfswert und Tschernembl. In Gottschee waren bei der heurigen Assentierung (die Geburtsjahrgange 1884, 1883 und 1882) als stellungspflichtig verzeiclmet 1370; erschienen sind nur 860 (Hort!), es haben also 510 gefehlt. In Rudolfswert waren verzeiclmet 1380, gefehlt haben 580. (Hort! Hort!) lil Tschernembl aber sind 1030 verzeiclmet gcvesen, gekommen sind aber nur 360 (Hort! Hort!) und 670 der Assentpflichtigen der heurigen Assentierung haben gefehlt. Die Gesamtziffer der Wehrpflichtigen in diesen drei Bezirken vom 21. bis zum 36. Lebensjahre, die ihrer Assent-pflicht nicht geniige geleistet haben, betragt nach diesen offiziellen Daten die horrende Summe von 5240 Mann. (Hort! Hort!) Es ist be-greiflich, dafi mir der Bezirkshauptmann in Tschernembl, als ich vor zirka eihem Monat mich diesbeziiglich erkundigte, meine neugierige Frage in folgender Weise beantwortete — es zeigt von einem gewissen Humor —: Wissen Sie. Herr Hofrat, es wiire am verniinftigsten, wenn man die Assentkommission fiir Tschernembl nach Amerika schicken wiirde, denn in Amerika gibt es Rekruten, hier gibt es keine! (Heiter-keit.)
Šukljc. Spomini.
14
Nun, meine Herren, ich glaube das, was ich beliauptet, erwiesen zu haben. Ich wiirde ja keine Bemerkung dariiber uiachen, wenn nicht in der letzten Zeit anlafilich gewisser personaler Veranderungen dem dahingeschiedenen Landesprasidenten ftir Krain (Heiterkeit) in vielen Blattern der Ruf eines ausgezeiclineten Verwaltungsbeamten verliehen vvorden ware. Wcnn aber jemand durcli 13 Jalne im Lande ist, wenn er sielit. dafi wahrend dieser Zeit die Verlialtnisse sicli derart verschlech-tert lmben und wenn er die ganze Zeit hindurch keinen Anlauf nimmt, \vejiigstens keinen tatkraftigen, etwas durclizusetzen, danil glaube ich, liinter dieses Wort >ausgezeichneter Verwaltungsbeamter« ein grofies Fragezeiclien zu setzen berechtigt zu sein. (Bcifall.)
Nun, ich habe die Empfindung und mochte hoffen, dafi diese Empfindung sich des ganzen Hauses bemachtigen soli, dafi liier etwas geschehen mufi. Sehen Sie, in den letzten Tagen weilte in unserer llof-burg ein Mann, dessen Name in der letzten Zeit aufierordentlieh viel genannt worden ist, ein ungarischer Politiker, ftir micli eine moderne Erscheinung in diesem avitischen Ungarn: Kristoffv. In seiner Rede zu Remeth-Bogsan sprach der Mann nach dem Berichte der »Neuen freien Presse« die Worte — und ich wunschte, sie mochten auch in diesem hohen Ilause beherzigt werden — (liest):
»Unter jenen Angelegenheiten, welche das Volksleben am tiefsten beivegen, befindet sich in erster Reihe die Auswanderungsfrage.< Er erortert dann die Mafinahmen, die da getroffen werden miissen und sagt (liest):
»Ilatten wir in Ungarn eine wirkliche Volksvertretung, wiirde die klagliche Lage der grofien Volksmasse, die zur Massenauswanderung driingt, im Parlamente zur Sprache kommen.« (Rufe: Selir richtig!)
Es entsteht nun die Frage: Was tun, um diesem als Herderkrankung zu bezeichnenden Zustande wirksam zu begegnen?
Meine Herren! Glauben Sie mir, mit Verboten richten Sie da nichts. (Sehr richtig!)
Die sind durchaus nicht am Platze. In Osterreich ist das Mafi der personlichen und biirgerlichen Freiheiten ohnehin ein so karg beinessenes, dafi wir die grofiten Narren waren. weun wir daran riitteln und etwa die Frciziigigkcit beschranken wiirden. Wenn der Magen knurrt, kann und darf man es dem Menschen nicht verwehren, seinen Štab anders-wohin zu setzen und bessere Existenzbedingungen zu erlangen.
Auch mit Belehrungen kommen Sie nicht aus. Es eriibrigt daher nur eines. Man mufi den Leuten Gelegenheit zu besserem und vor allem zu stiindigem Arbeitsverdienst geben. (Zustimmung.) Denn wenn gefragt wird: Die Landwirtschaft zahlt so riesige Lohne, wieso konmrt es, dafi diese Leute nicht lieber hier bleiben? so ist das Ratsel sehr leicht geldst. Teh habe berechnet, dafi ich im Jahre hochstens durcli 50 Tage Tag-loliner brauche; die iibrige Zeit habe ich keine Verrvendung ftir sie.
Es handelt sich also um standigen Arbeitsverdienst und da mufi ich von allem das eine sagen und ich riclite einen Appell an Seine Exzellenz den Herrn Leiter des Eisenbahnministeriums. Unerlafibch ist ftir unsere Gegend, insbesondere ftir Weifikrain, die Erbauung der sogenannten Weifikrainer Balin (Sehr richtig!), die Fortfiihrung. der Ausbau der Unterkrainer Balin durcli Weifikrain bis zur und nach meinem Dafiir-halten iiber die Landesgrenze hinaus. Dieses Projekt ist ein uraltes. Sie finden es bereits in jener beriihmten Denkschrift, von iveleher ich sagen mochte, sie ist der Wegweiser gewesen ftir die osterreichische Verkelirs-politik: in dem Programm Wtillerstorf-Urbairs.
Zu Beginn der Šiebziger jahre war diese Balin bereits als Regierungs-vorlage im Hause und dennoch ist sie bis auf den heutigen Tag nicht er-ledigt. Mit den Leidensstationen dieses Bahnprojektes will ich die Herr-schaften nicht aufhalten. Jedes solche Projekt hat eben seine Phasen und derjenige, der einmal in Eisenbahnangelegenlieiten ivirklich gear-beitet, nicht blofi geplaudert hat, der es versucht hat, eine Eisenbahn
durchzusetzen, wird mir absolut zustimraen, dali er genotigt ist, unter Umstiinden sicli den Strbmungen zu akkommodieren, die er an mafi-gebender Stelle, das ist in dem Fachministerium, vorfindet. (Sehr wahr!)
I lente ist inein Verhiiltnis zu dieser Bahnfrage ein wesentlicli an-deres, als es liocli v or wenigen Jaliren war.
Heute stclie icli nicht mehr auf.jenem Standpunkte, im Gegenteile, ich bekampfte den Standpunkt, den der verehrte Freund und Kollege Pfeifer eingenommen hat, als er bei der letzten Debatte iiber das Lokalbahngesetz diese Linic als Lokalbahn wollte. Nein, ich glaube, das \vare heute ein Fehler. Diese Linic ist so zu bauen, wie es in dem Motivenbericlite zu den Unterkrainer Bahnen seinerzeit gesagt wurde, als Hauptbahn zwciten Rangcs, und zwar mit der Tendenz, einerseits 'veitergeiiihrt zu werden nacli Karlstadt, andrerseits in der Richtung von Ogulili. Das simi grofic Gesichtspunkte, die sich durchsetzen miissen, und zwar weshalb? Fiir die Bediirfnisse von Weifikrain und die an-liegenden unterkrainischen Gebietsteile wiirde ja die Lokalbahn geniigen. Aber die allerwichtigsten militiirischen und verkehrspolitischen Riick-sichtcn driingcn dazu, liier das Grofiere zu wollen, weil das Grotiere besser zu erreichen und zu rechtfertigen ist als das Geringere. (Bravo!)
Dali wir diese Balin liaben miissen, crsieht man bereits aus folgen-dem. Gerade der politische Bezirk Tschcrncmbl, jenseits des Uskoken-gebirges gelegen. durch die Kulpa von Kroatien getrennt, ist von Hans aus der reichste Bezirk in unserem Lande. Und gegenwartig, durch die ganz beispiellose Vernachlassigung, die ihm alle Regierungen haben zu teil werden lassen, ist er der iirmste. Es ist ein Bezirk, wo Sie neben der Eiche die Rebe und Edelkastanie haben, fruchtbaren Ackerboden, Kolile in Menge, Erze, die bereits vei-liiittet worden sind, wir haben ein Guliwerk der Alpinen Montangesellschaft gehabt, das in den Siebziger-jahren eingegangen ist. Deun wer wird auf 100 Kilometer Entfemung 'on der Balin eine Fabrik betreiben wollen?
Dieser Bezirk, der alle Vorbedingungen fiir eine gute Industrie hatte, wie Herr Kollege Hinterhuber zugeben wird, eine ausge-zeichnete Wasserkraft, die Kulpa, die nie zufriert und starkes Gefiille hat u. s. xv., was komite sich liier machen lassen? Und gegenwiirtig kann gar nichts geschehen. Ich habe mich erkundigt um die Frachtverhaltnisse. Von Tschernembl oder Mottling zalilt der Kaufmanu, der immer begiin-stigtere Frachtsatze hat, fiir seine Frachtgiiter bis zur niiclisten Station der Unterkrainer Balin, also Rudolfswert oder Straža, pro 100 Kilogramm 2 K. (Hort!) Da ist es nicht moglich, dati eine Industrie aufkommt und ebensowenig ist es moglich, dati die Landwirtschaft ihre Rohprodukte, mit Ausnahme des hochwertigen Weines, zum Export bringt. Also habe ich mit einer gewissen bestimmten Absicht diesen Bahnbau unter den Mitteln, der amerikanischen Emigration zu begegnen, an erste Stelle gesetzt. Ich moclite liier noch das eine bemerken.
Ich bin ja nicht so naiv zu verlangen, dati man einen Bahnbau, der praeter propter vielleicht 12 Millionon Kronen kostet und als Haupt-balin zweiten Ranges gedaclit ist, im Wege eines Dringlichkeitsantrages im liolien Hause durehbringen konnte. Das ware ein Unding. Aber ich hatte nur gedaclit: Regierung studiere, mache das Projekt, beginne die Verhandlungen mit Ungarn und lege die Gesetzvorlage dem hohen Hause vor. (Zustimmung.)
Um aber aucli jene iingstlichen Gemiiter, die selbst in einem solehen Beschlusse eine Ubereilung erblicken, vollig zu beruhigen, habe ich im Einvernehmen mit meinem Kollegen Dr. Šušteršič und mit den llerren, die die Giite liatten, meinen Dringlichkeitsantrag zu fertigen, denselben daliin modifiziert, dati ieh in formeller Beziehung folgendes beantrage (liest):
»Das liolie Hans vvolle den auf deu Ausbau der Unterkrainer Bahn beziiglichen Teil tles vorliegenden Antrages dem Eisenbahnausschusse zur schleunigsten Berichterstattung zmveisen, die restlichen Antragsteile aber
sofort mit allen nach de v Geschaftsordmmg zuliissigcu Erleichterungen mul Beschleunigungen d er Bescliluflfassung zufiilircn.«
Der Eiscnbahnausschufi soli sich mit dieser Saclie beschaftigen. Dann kommt die Angelegenheit in das hohe Iiaus und dami werden wir in der Lage sein, nnseren Standpnnkt diesbeziiglich nocli besser zu prazisieren.
Ich maclie aber lioclimals darauf aufmerksam, dali die Verhin-dertuig der Auswanderung hei uns ein Ding der absolutesten Unmoglich-keit ist, wenn man uns boi Verkehrsstrafien belafit, wie gegenwartig. Wir haben in Weifikrain jetzt selbst an der Reichsstralle. der einzigen. die den Bezirk im Norden tangiert, nocli Stcigungen l)is zu 20 Prozent. (Hort!)
Und welches sind die anderen Telle meines Antrages? Ich moclite auf der einen Seite die Moglichkeit bieten, zu industriealisieren, auf der anderen Seite die Landwirtschaft zu krtiftigen.
Icli schlage in mcinem Dringlichkeitsantrage zunaehst vor: Bodeii-meliorationeii in dieser Gegend, Hebung des Obstbaues und des Wein-baues, denn wir haben Gegenden mit eiiiem Klima wie geschaffen fiir eine g rol! e Obstproduktion, dann vor allem ausgiebige Unterstutzung des landwirtschaftlichen Genossenschaftswesens und einen Punkt, iiber den ich mich etwas verbreitern mulite, weil die Herren die ersten drei Punkte ja zwar sehr leicht einsehen, den vierten Punkt aber mir dann verstehen konnen, wenn sic Einblick gewonnen haben in unsere Ver-haltnisse. Dieser Punkt 4 lautet: Versorgung der wasserarmen Gegenden mit Trink- und Nutzwasser.
Selien Sie, ineine Herren, wir in Krain sind ja eigentlich priidesti-niert, Viehzucht zu treiben. sclion aus dem Grunde, weil es Weiden und Wiesen genug gibt und wir vor den Toren zweier groller llafen-stiidte: Triest und Fiume liegen. Diese Stiidte mit ilirer Schiffsbewegung brauchen ungeheuer viel Fleisch.
Aber wie wollen Sie oline VVasser Viehzucht treiben? Es gibt bei uns weit ausgedehnte Gebiete, das ganze Gottscheer Land, dann JDiirren-krain, ganze Teile von Weifikrain, die zu den wasserarmsten Gegenden gehoren, die es iiberliaupt gibt. Das Vieh wird aus Wassertiimpeln getriinkt.
VVenn nun diese lleste der athmospharischen Niederschliige in der diirren Zeit austroeknen — das geschieht drei- bis viermal im Jahre, oft aucli im Winter — was geschieht dann? Da mufi der Grundbesitzer, wenn er seinen Viehstand noch erhalten will, das Vieh oft drei bis vier Stunden weit (Hort!) bei Hohenunterschieden bis 300 Meter — solehe kommen vor; Kollege Povše wird es bestlitigen. Von Diirreiikrain herab haben Sie Hbhen von 500 bis 600 Meter; die Guvk ist 200 Meter tief eingebettet — treiben, um es einmal zu tranken und dann mit dem Vieh denselben Weg wieder zuriickzulegcn. Da ist es absolut notwendig, dafi das hohe Ackerbauministerium im Vereine mit dem Finanzmini-sterium in jener Richtung fortfiilirt, die unter dem damaligen Finanz-minister Exzellenz Steinbach eingeschlagen wurde, dem wir noch heute dankbar sind. Das soli fort im Auge behalten und insbesondere jenen Gegenden appliziert werden, in denen die Auswanderung eine sehr starke ist.
Ich komme nun, meine Herren, zu jenem Teile des Antrages, der da sagt (liest);
»Schliefilicli wolle die hohe Regierung solehe Abiinderungen des Wehrgesetzes vorbereiten, welche den in transozeanisclien Gebieten weilenden Wehrpflichtigen die Erfiillung der Wchrpflicht moglichst erleichtern.«
Bevor ich darauf zu spreehen komme — ich will das ganz in gedrangter Kiirze tun — moclite ich nur eine Saclie noch tangieren und Seine Exzellenz dem TTerrn Minister des Tnnern besonders aus TTcrz
legen. Es wird hei uns gemdvz.u ein Unfug mit (len jmigen Burschen getrieben, denen jnan Auswanderungspasse g‘ibt, bevor sie das assent-l>flielitige Alter erreiclit haben.
Junge Lente vou IG, 17 jahten bekommen Auswanderungspasse und gehen nacli Amerika. Ein Fali ist besonders charakteristisch, der sich, wie ich glaube, lteuer im Friihjahre abgespiclt hat. Der Bezirkshaupt-niatm vcrweigerte einein Jungen, der 19/4 Jahre alt war, den Palt fiir Amerika und sagte: Du mulit ja zur Stellung! Der Bnrsche rekurrierte an das Ministerium und das Ministerium befindet, der Stand der Ver-kelirsteeluiik sei lieutc ein dcrartiger, dali er auch in der kurzen Zeit zur Assentierung zuriickkommen konne. Natiirlicli ist er nicht zuriick-gekommen (Heiterkeit), aber der grolie Scliadc liegt darin, dati diese jungen Burschen, ganz losgerissen vom Hanse, in einer Welt der ztigel-losesten Freilieit in der groltten Gefalir beziiglich ihrer moralischen Existenz sich befinden.
Auf der anderen Scite haben wir diese unendlicli liarten und wenig durchdachten Bestimmungcn des Wehrgesetzes. Wic vielc Lcutc mochten aus Amerika gerne zuriickkommen, aber sie sind rekrutierungsfliichtig und fiircliten die Strafe und das Nachdienen. Da miiclite ich der hohen Regieruug ans Herz legen, ein Amnestiegesetz einzubringen. (Zustimmung.)
Was die anderen Punkte betrifft, mochte ich micli da nicht niilier einlassen, sondern nur auf das Gutachten verweisen, welches diesbeziigLcli nacli dem stenograpliisclien Protokolle der Expertise fiir das Auswande-rungswesen eingebracht worden ist sub Z. V. von dem geschaftsfiihrenden Vorsitzendcn der osterreichisch-ungarischen Kolonialgesellschaft, Dr. Ernst Weisel, llof- und Gerichtsadvokaten in Wien. Die Bestimmungen, die da in Vorschlag gebracht werden, erscheinen mir zutreffend.
Nun lassen Sie micli zimi Schlussc schreiten. Ich habe Sie ohnehin lange genug aufgehalten, ich habe sacliliche Momente, wie ich glaube, angefiihrt fiir die Dringlichkeit gleichzeitig wie fiir das Meritum. (Zustimmung.) Gestatten Sie mir nun, dah ich mit einem politischen Momente schlielle.
Meine selu verehrten Tlerren! Die Sache liegt denn eigentlich doch so, dati miter den iistcrreichischen Siidslawen eine Bewcgung existiert, die nicht melir ignoriert werden darf. Mit einem Worte, es ist die hocliste Zeit, dali sich die liohe Regieruug und die Parteien in diesem Hanse die Tatsache vorhalten, dati cs auch eine siidslawische Frage gibt und dali es ein grofžer Feliler der Regierungen gewesen ist, an dicses Problem nicht friiher herangetreten zn sein. (Zustimmung.) Ilatte man diesem Umstande Rechnung getragen, hiitte man ja etwas getan fiir die Losung dieser Frage, ich bin iiberzeugt, trotz Fiume ware das ungarische Schreckgespenst nie zu so kolossaler Hohe gediehen und es wiire die Welt auch nicht iiberrascht worden durch solche unfallbare Resolutionen, 'vie sie gerade bci der lctzten Ver sam m lu ng in Fiume gcfallt worden sind. (Zustimmung.)
Gestatten Sie hier ein offenes Wort. Dali ich osterreichischer Patriot bin. lasse ich mir von niemandem abstreiten. Ich trage die untilg-baren Marken fiir meinen osterreichischen Patriotismus seit nahezu 40 Jahren an ineinem Leibe seit dem Sturme auf den traurig beriihmten Swieperwald.
Ich lasse mir dieses m ein dynastisches Gefiihl nicht in Abrede stellen. Ein offenes Wort darf deshalb nicht milldeutet werden.
Teh glaube, in einein solehen Momente ist es die Pflicht jedes Volksvertreters, offen herauszusagen, was er denkt. Und da komme ich zu dem Schlusse: Man hat ein gewagtes Spiel mit den Siidslawen getrieben. (Lebhafte Zustimmung.) Nehrnen wir einmal die iisterreichische Geschichte. Es ist ja eine Fiktion, wenn die Ilerren uns da behaupten, Osterreich sei gegriindet worden im Jahre 1278 und die Deutschen liatten Osterreich gegriindet. Nein, im Jahre 1278 wurde die habsburgische llausmacht begriindet und selbst da ist es ziemlich kontrovers, ob die
Deutschen es varen, welclie den Lovenautcil an dem Siege v on Jeden-speigen sicli erstritten haben. Kenner der osterreichischen Geschichte diirften vvissen, dah die ungarischen, zeitgenossischen Quellen diesen Sieg den "Magyaren vindizieren.
Osterreich ist im Jahre 1526 durch freie Wahl der Stiinde der Konigreiche Bohmen und Ungarn entstanden und seit diesem Momente — kanu ieh behaupten — haben die Siidslawen, insbesonderc die Kro-aten relativ das meiste getan, um diesen Staat zn erhalten. (Lebhafte Zustimmung.)
Wer die Geschichte kennt, wird wissen, dali die grd lite Gefahr Osterreich gleich bei der Begriindung des osterreichischen Reiches be-droht hat, als Suleimann, der groflte osmanische Herrscher, es ange-griffen hat. Wer hat die Gefahr abgevehrt? Die beiden Helden heifien Jurišič, der Verteidiger von Giins, und Nikolaus Zrinv, den man den Kroaten nehmen, den man zum magyarischeu Helden machen will und der doch ein Kroate var, vom Scheitel bis zur Sohle, ein Vertreter des ersteri und edelsten kroatischen Geschlechtes. (Lebhafter Beifall.)
Und seit der Zeit, vohin Sie blicken, wo immer der habsburgische Aar seine Schvingen entfaltet, iilierall standen die Kroaten im ersten Treffen. Was vare aus dem Habsburger Reiche gevorden in den Jahren 1848/49! Und venil vir den ietzten virklich ruhmvollen Tag Oster-reiches nehmen, den Tag von Lissa, der Sieg. den die schvachen Schiffs-vande der Flotte Tegetthoffs erfochten haben, var nur moglich, veil hiiiter den schvachen Schiffsvanden die starken Herzen der kroatischen Marineure sclilugen. (Lebhafter Beifall und Handeklatschen.)
Aber, nieine Herren, velchen Dank haben sie dafiir und schlieii-lich, velchen Dank haben aucli vir Slovenen? Wir haben mit den Kroaten immer gute Bruderschaft gehalten, vir haben das antemurale Christianitatis gegen den Erbfeind gebildet und in allen Kampfen, vie ieh bereits friiher sagte, haben die slovenischen Regimenter in ihren Stellungen auf des musterhafteste sicli gehalten, ieh erinnere nur an jenes Regiment — und ieh bin stolz, ihm angehort zu haben — an das Regiment Nr. 47 der untersteierischen Slovencu, dem der alte Tlaudegen Feldzeugmeister d’Aspre nach der Schlacht bei Santa Lucia die Parade immer nur entbloBten Hauptes, mit abgezogenem Hote abgenommen hat.
Welchen Dank haben vir davon gehabt? Und nun die bedauerlichc Sache in Fiume! Wie ist die Sache zu erkltiren? Wer eine Erklarung dafiir suelit. der gehe cinmal in das dreieinige Konigreich herab, er gehe zum Beispiel in den Prachthafen von Buccari und sehe sicli an. vie dieser Hafen — die Hafenpolizei, die Hafenbehorde und alles ist natiirlich magyarisch — verschlammt, geradezu versaut ist.
Und iver landvirtschaftliche Schonheiten haben vili, der findet in ganz Europa nichts schoneres, nichts groBartigeres, als die Plitvicer Seen. leh var lieuer mit einem Freundc aus dem Herrejihause in diesen hen-lichen Gegenden. Wir varen entziickt von diesen vundervollen Land-schaftcn. Um aber, ineine Herren, hinzukommen, mtissen Sie fiir tour und retour 150 Kilometer per Wagen auf elenden Strafien zuriicklegen. veil die magvarische Verkehrspolitik es nicht zuliiBt. in diese Gegenden eine Bahn zu fii hren. (Zvischenrufc.) Und veiter sehen Sie sich einmai diese gottbegnadeten Konigreiche Kroatien, Slavonien und Dalmatien an. Dieses dreieinige Konigreich gehort unter die bestdotierten Lander Europas; Sie finden dort alles: den fvuchtbarsten Ackergrund, ausge-zeichnete Weingelande, herrliche Eichen- und Fichtenvalder, die schon-sten Hafen der Welt, enornie Wasserfiille, Heilquellen, Kohle, Erz und bei alledem ein veramites. verlendetes, verzveifeltes Volk (Hort! Hort!), das zum Wanderstab greift, veil es zu Hanse nicht mehr seine Existenz findet, vrcil man es ausgeliefert hat seinen nationalen Gegnern!
Aus derartigen Dingeu. meine Herren. verden solehe Besehliissc erklarlicli. Es ist dies die Politik der Desperation, die Politik der Verzveiflung, die das Arertrauen zu Wien, das Vertrauen zum Ilof, das
Vertrauen zu Osterreicli eingebiiflt liut. Darin liegt — ich spredle das mit patriotisclier Beklemmung a us — eine g roli e Gefalir fiir uns. Ich glaube, die Herren kroatischen Vertreter in diesem Hanse in ilirer unge-lieuren Mehrzahl \verdeu sich mit dem Beschlusse in Fiume nicht indenti-fizieren und ih n nicht billigen. (Sehr richtig!) Wir Slowenen ve rs telim i ihn sc ho n ga v nicht. Ich glaube iibrigens auch nicht, dafl ih n das kroatische Volk ratifizieren komite; es mulite seinen Jellačič, der mit dem Siibel nacli No rde n zeigt, um die Achse drelien.
Was aber uns Slowenen betrifft, die wir stets g n te Freundscliaft mit den Kroaten gehalten haben, die wir uns mit ihnen eins fiihlen, die wiv ilire Briider sind, die mit ihnen stehen und fallen wollen, wir miissen in diesem Fali e erklaren. wenu das kroatische Volk den Be-schluli von Fiume ratihabieren wollte, so miifiten auch, so leid es uns tate, unsere Wege diesbezuglich auseinandergehen. Hier aber, meine Herren und liohe Regierung, haben Sie ein Mittel in der Hand, diese bedenkliche Stimmung des kroatischen Volkes zu bessern.
Wir sind Anrainer der Kroaten, die Maliregeln fiir Unterkrain — uns trennt mir die kleine K ul pa — kommen teils direkt, teils indirekt den Kroaten zn gute. Wenn sie driiben durcli den Augenschein selien vverden, dafl nicht mit Absiclit von Wien a us hingearbedtet wird auf den materiellen und den politischen Untergang der Siidslawen, so wird die Stimmung eine ganz andere, eine bessere sein. Auch aus diesem Grunde erlaube ich mir, indem ich schliefle und fiir die mir gezollte Aufinerksanikeit liestens danke, ineinen Dringlichkeitsantrag dem lioheu Hanse z ur Annahme zu empfelilen. (Lebhafter Beifall und Hande-klatsclien. — Redner wird vielseitig begliicku iinscht.)
Vloga našega konzorcija za belokranjsko železnico, s katero sem pobijal mnenje žclezničnega ministrstva, da lii belokranjska železnica mogla škodovati tržaškemu prometu, se je glasila:
Ilohes Prtisidium!
Mit Erlass vom 25. Aug. 1. J., Z. 17.288/2, hat das h. Eisenbalmmini-sterium dem erg. gef. Konsortium fiir die Weitikrainer Balinen die Bewil-ligung zur Vornalime technischer Vorabeiten fiir eine Balin von der Station Rudolfswert der Unterkrainer Balinen liber Semič und Gradac bis Miitling mit einer Abzweigung von Gradac bis Tschernembl auf die Dauer eines Jahres zu erteilen befuiiden.
Dagegen wurde die angesuchte Bevvilligung zur Vornalime technischer Vorarbeiten fiir Fortsetzungsstrecken von Tschernembl bis zur Landesgrenze und von Mdttling liis zur Landesgrenze gegen Kroatien nicht erteilt, da angeblich durcli diese intendierten Bahnliiiien im Falle ilues Anschlusses an die Linie Karlstadt—Fiume die Verkehrsverhalt-nisse zum Nachteile der osterr. Hafenstadt Triest und der an diesem Ha fen interessierten Eiseiibalmen nachteilig beeinf luflt vverden.
Indem das liochachtungsvoll gef. Konsortium fiir die erteilte Vor-konzession seinen erg. Dank ausspricht und daran die Mitteilung kniipft, dafl mit der Inangriffiiahme der Vorarbeiten demnachst vorgegangen vverden vvird, glaubt es gleiclnvohl, gegen die vom Eisenbahnministerium mit dem eingangs zitierten Erlasse aufgetragene Reduzierung des Projectes im Interesse der bctroffenen Bevolkerung Steli ung nehmen mul dere n Motivieung' bekampfen zu sollen.
Zunachst moclite das erg. gefertigte Konsortium nur so liebenbei hervorheben, vvelcli’ merkvviirdigen Eindruck es maclien mufi, wenn man sieht, dafl die verkehrspolitisch so natiirliche Verbindung der siidvvest liclien k. k. Staatsbahnen via Rudolfsvvert und den Weifikrainer Linien. bzw. deren Fortsetzung bis zur k. ungar. Staatsbahnstrecke Karlstadt—
Fiunie von beiden Regierungen mit den glviclioi Argumcnten perliorrescieri und bekampft wird. Allerdings wenn sich die Ungarn diesem Ausbau widersetzen, so erscheint dies insoferne begreiflich, als die Zulassung dieser Verbindung einen offenkundigen Bruch mit der bekannten Baroh'-sclien Verkehrspolitik bedeutet und Bresche legi in das von unsern Nach-barn konseauent verfolgte Bcstreben, Dalmatien und das Okkupations-gel)iet von Osterreich moglichst fernzuhalten und beide eisenbahnpolitiscli an die jenseitige Reichshalfte dauernd zn fesseln. Vollends unerfindlicli aber muli es sein, wenn osterreichischerseits dieselbe Position bezogen und der ins Auge gefahten Verbindung der Weilikrainer Linien mit dem ungar. kroatischen, sowie in weiterer Folge mit dem dahnatinischen und bosni-schen Bahnnetze durch den Himveis auf eine angebliche Schadigung Triests begegnet wird.
Das erg. gef. Konsortium kanu sicli angesielits dieses F instandes einer bittern Regung nicht erwehren. Hunderte von Millionen Kronen wurden in den letzten Jahren in Form von Balin- und Flafenbauten u. s. w. vom Reiche zugunsten Triests aus Staatsmitteln aufgewendet. Audi die armen Gemeinden, welche zwischen Tschernembl und der kroatischen Landes-grenze liegen, haben mit ihrer Steuerleistung zn diesen kolossalen Auf-lvendungen das Ihrige beigetragen. Ist nun der Effekt dieser Riesen-suinmen, welche der Staat fiir Tricst geoiifert Jiat, wirklich ein so mini-malcr, dah unser Emporium an der Adria nicht einmal den Entgang von ein paar liundert Waggons jiihrlich, welche moglicherweise nacli Fiunie aus dem zu neuem Verkehrsleben erwacliten Weilikrain abgelenkt \verden konnten, zu verschmerzen imstande ware? Lind soRen wirklicli die so entvvicklungsfahigen Gegenden a m krainischen Kulpaufer lediglicli deshalb in ilirer derzeitigen wirtschaftlichen Erstarrung belassen werden, wcil vor Dczennien das Schlagwort von der aus dem Ansclduli an die Linic Karlstadt—Fiume resultiereuden Triester Schadigung erfunden wurde und trot/, seiner Inhaltlosigkeit selbst in mahgebenden Kreisen bis auf den heutigcn Tag festgehaltcn wird?
Denn die im h. Erlasse ausgesprochene Befurchtung stellt sicli bei naherer Priifung der ausschlaggebenden Momente als durcliaus unge-griindet und unstichhaltig dar, vvas sofort nachgewiesen werden soli.
I11	Betracht koimnt liiebei eigentlich docli nur der Verkehr der Unterkrainer Bahnen ab Rudolfsvvert. Von den Weil$krainer Transporten kanu fuglicli aus zwei Griinden abgesehen werden. Mit den derzeitigen Hauptexportartikeln Weihkrains: Wein, Tiere und tierische Producte, endlich Obst .(dessen Kultur claselbst zufolge giinstigster Produktions-bedingungen einen ungeahnten Aufschwung nehmen kbnnte) wird selber stets auf den Westen, somit auf die Unterkrainer Bahn via Rudolfsrvert ongewiesen sein. Im O. und SO. begegnet dieser Export der stiirkern Konkurrenz des gesegneten Kroatiens, demnach ist diese Richtung tat-siiclilich ausgeschlossen. VVas VVeilikrain sonst an Massenproducten auf-bringen konnte, vor allem Braunkohlc. Erz, Eiclienholz, vermag wegen der allzu kostspieligen Achsfracht auch derzeit nicht den Unterkrainer Bahnen zugefiihrt werden, bleibt vielmehr unbelioben und unbenutzt an seinem urspriinglichen Stand- und Fundort.
Von Rudolfswert—Straža ab bis Laibach, somit auf der gesammten I lauptstrecke der Unterkrainer Bahnen erselieint jedoch die Moglichkeit einer erfolgreichen Konkurrenz von Fiume gegen Triest so gut wie ausgeschlossen. Rudolfswert ist entfernt von Laibach 76 km, letzteres von Triest (Siidbaliii) 144 km, somit betragt die Gesammtdistanz 220 km. Dagegen betriige dessen Entfernung von Fiume unter der Voraussetzung, dah der Anscliluh an die kgl. ungar. Staatsbahn bei der moglich siid-lichsten Station (Station Tounj) erfolgte, noch immer von Tounj bis Fiume 157 km, liiezu die zu erbauende Weihkrainer Bahn mit deren kroatischer Fortsetzung bis Tounj 90 km, somit zusammen 227 km. Aus dem Gesagten erhellt somit, dah in der Relation nach Rudolfswert bereits heute Triest einen kilometrischen Vorsprung besitzt. Wird dagegen die
virtuelle Liinge in Ansctilag gvlmicht, so ergibt sich eine nocli ungleich groflere Differenz zugunsten dcr Relation Rudolfsivert—Triest.
Vorweg soli zugegeben werdcn, dali es der Tarifpolitik moglich ist, durch Krstellung entsprechender Frachtsatze dlesen kleinen Vorsprung auszugleichcn. Allein aucli die verwegenste Tarifpolitik begegnet einer Untergrenze, welche a la longue uicht uberschritten werden kann. Auf die Dauer unter den Selbstkosten zu fahren bringt beim besten Willen aucli die kgl. ung. Staatsbahn nicht zustande.
Und dieser Fali ware hier gegeben. Um dies bis z ur Evidenz zu crharten, braucht man nuv die Trače der Unterkrainer Bahnen in der Relation Rudolfsivert—Laibach und die daran sich schliefieude Siidbahn-strecke Laibach—Triest mit jener zu vergleichen, welche sicli aus der bis Tonu j—Ogulin fortzusetzenden Weiflkrainer Balin und dem restlichen Teile der kgl. ungar. Staatsbahnlinie Ogulin—Fiume ergibt. Um wie vieles geringer sinil die Terrainschwierigkeiten, die auf der Route RudoIfswert—Laibach—Triest zu iiberivinden sinil! Der hbcliste Punkt auf der Unterkrainer Hauptstreeke Rudolfswcrt—Laibach hat eine Meeres-hohe von ca. 540 m, auf der Siidbahnstrecke Laibach—Triest eine solche von 557 m. Dagegen hiitte die Weiltkraiiier Linie, da von einer Durcli-bohrung tles Uskokengebirges wohl aus finanziellen Riicksichten abge-sehen werden diirftc, selbst am tiefsten Punkte der Einsattlung die Wasserscheide zwischen Gurk und Kulpa bei ca. 460 m zu iiberschreiten, um sorlann bis zur Kulpaiibersetzung bei Weinitz auf 160 m zu sinken. Dami gewanne sie bei Ogulin bereits eine absolute Hohe von 525 m. um sodami unausgesetzt zu steigen, bis die absolute llblie von 805 m erreicht wird. Von da fiillt die Trače bis zum Meeresniveau bei Fiume.
Aber nicht allein die Hohendifferenz, welche nach dem Gesagten liber 200 m betragt, kommt hier in Betracht, sondern auch die Verkehrs-storungen und Betriebsersehwerungen sinil mit zu beriicksichtigen. Und tliese sinil auf der ungar. Staatsbahnstrecke Ogulin—Fiume ganz er-lieblich groller als selbst auf der Karststrecke der Siidbahn. So unsanft aucli die Bora namentlich bei Ležeče in den Herbst- unrl Wintermonaten zu blasen pflegt. mit der rascnden Geivalt. mit welcher sie in derselben Zeit zwischen Plaze und Buccari wiitet, kann sie gar nicht vergliclicn werilen. Und das namliche Verlialtnis stellt sicli heraus, wenn man div Sclmeevervvehrungen auf beiden Strecken in Bezug auf Dauer und Tnten-sitiit mit einander vergleicht.
Deshalb erscheint es dem Kenner dcr einschlagigen Verhaltnisse voriveg unbegreiflich und unerfindlich, wenn von einer erfolgreichen Konkurrenzierung von Triest durch Fiume lediglich zufolge tles Aus-baues der Weifikrainer Balin bis zum Anschlusse an die Linie Karlstadt —Fiume gesprochen wird.
Tndeil selbst in dem Falle, \venn von der staatlich so liervorragend ivichtigen Fortsetzung der Weifikrainer Linien in der Richtung gegen Dalmatieu und Bosnien abgesehen wird, erscheint die Herstellung des von dem ergebenst gefertigten Konsortium geplanten Projektes im dessen nrsprunglichen Ausmafie ebensoivohl durch gewichtige lokale Interessen als durch finanzielle Riicksichten dringend geboten. Mittels Eingabe vom 4. December 1905 hat tlas gefertigte Konsortium die Bewilligung zu den Vorarbeiten fiir ein Projekt nachgesucht, welches die Landesgrenze an zwei Punkten, bei Miittling und bei Weinitz erreichen soli. Das erstere wurde vom h. Eisenbahnministerium inilirekt zugestanden, nachdem Miittling tatsachlich an der kroatischen Grenze oder wenigstens in deren unmittelbarer Niihe gelegen ist. Beziiglich des letzteren aber wurde mit Erlafi vom 25. August 1. J., Z. 17.288/2, verfiigt, dali die Vorarbeiten nicht liber Tschemembl hinaus vorzunehmen waren. Die Projektstrecke wurde somit um das Stiick Tschemembl—Weinitz = 18 km gekiirzt. Allein liiebei wurde iibersehen, dali gerade diese dem Bahnbaue die geringsten Schwierigkeiten entgegenstellende Strecke, sehr entwicklungsfahige Ge-genden durchquert, ivelche zu ihrem ivirtschaftlichcn Aufschwunge nur
J18
einer Balniverbindung bediirfen. Das erg. gef. Konsortium erlaubt sicli mir darauf hinzudeuten, dali sicli zwischen Tscliernembl uiid Weinitz evgiebige Vorkommcn von Kohle und Eisenerzen befinden, dali ferner dieser Teil von VVeihkrain noch iiber ansehnliche Bestande von Eichen. Fichten und Edelkastanien verfugt, der Boden fruchtbar ist und die obere Kulpa eine ganz ausgezeichnete Wasserkraft darbietet. Aufierdem stcllt die Bevolkerung ein hervorragend tiichtiges Arbeitermaterial. Wie sehr der virtscliaftliche Wert der Balin gerade in diesen Gegenden er-kannt und begriffen wird, umile ans der gegen geneigten Kommnnikats-riickschluli anverwahrten, an das gef. Konsortium zuhanden des Abg. Fr. Šuklje gerichteten, von 16 Getneinden gefertigten Eingabe entnoimnen werden. Endlicli ist zu beriicksichtigen, dali aucli der kroatische Teil der fruchtbaren Kiilpaniederung, das kroatische Prikupje mit seinen Erzeugnissen an Getreide. Wein und Vieh nacli der Weifikrainer Linie gravitiert. Die Vermutung ist nicht unstatthaft, dali die von dem h. Min. abgelehnte Strecke Weinitz—Tscliernembl ertragsreicher sein diirfte als die gesammte restliche Strecke Tscliernembl—Rudolfswert trotz ihrer veit grolleren kilometi-ischen Lange.
Gestiitzt demnaeh auf die vorstehenden Aiisfiilirnngen, erlaubt sich das liochachtend gef. Konsortium zu erklaren, dali es zvar entschlossen ist, ungesaumt mit den Vorarbeiten in dem bislier bevilligten Ausmahe zu beginnen, selbe rechtzeitig fertigzustellen, daTl es aber miter eineni ergebenst ersuclit. das h. Eisenbahnministeriuin geruhe, im Hinblicke auf die vorstehend angefiihrten Griinde die erteilte Vorkonzession aucli auf die Teilstrecke Tscliernembl—Weinitz (Landesgrenze) anszudehtien.
Fiir das Konsortium der Weillkrainer Bahnen
der Obmann: Graf Jan Harrach, m. p.
An das hohe Prasidium des k. k. Eisenbalmministeriuins
Wien.
5.
Na moja razkritja o načinu, kako je bila vstvarjena belokranjska železnica (glej str. 98 in sl.), je prinesel »Slovenec dne 22. julija 1914 kot odgovor le daljšo notico pod naslovom: Pavlihova trobent a«. V njej se zrcali ves neomejeni Šušteršičev napuh. Ali nad vse značilna je slabo prikrita grožnja, s katero se notica konča. »N n j n o svetujemo...« Da se to razume, treba pomisliti, da je bila ta replika objavljena dne 22. julija 1914 ter da je bil avstrijski ultimatum v Beogradu izročen dan kasneje, dne 23. julija. V tej zvezi mi je jasno, da je bil moj naslednik v deželnem glavarstvu takrat že poučen o tem, kaj namerava Dunaj.
»Slovenec« piše proti meni:
»Pavlihova trobenta: Mi nismo nikdar in nikjer trdili, da Šuklje, ko je bil še poslanec Slov. ljudske stranke, ni nič delal za belokranjsko železnico. Saj bi bil zanemaril najvitalnejše dolžnosti napram Beli Krajini, koje zastopstvo mu je bila poverila S. L. S., če ne bi nič storil v tej stvari. To je bila njegova prva dolžnost, koje izvršitev je stranka opravičeno od njega zahtevala. Čemu je pa bil belokranjski poslanec? To je bilo vendar najmanje, kar se je moglo od njega zahtevati. Če je to »zasluga«, da se poslanec pobriga za svoje volilce, potem ne bo nihče odrekel »zaslug« izredno občutnemu gospodu na Kamnu. Kar smo pa mi v svojem članku trdili, je, da ima — v kolikor pridejo v poštev domači faktorji — edino Slov. ljudska stranka kot taka vse resnične zasluge za oživotvorjeuje belokranjske železnice.
2iy
Kar je posameznik delal, je imelo le v toliko pomen, v kolikor je za njim stala Slovenska ljudska stranka in v kolikor je bila v položaju, vreči na tehtnico colo politično pezo te stranke. 'Jo pravico razpolaganja s stranko je pa imel samo njen voditelj in ta je v odločilnem trenotku zastavil ves upi iv stranke za belokranjsko železnico, za katero so sicer z vnemo delovali vsi poslanci SLS. To zgodovinsko resnico smo pribili in prav nepotrebno je bilo, da se je radi tega razkoračil gospod dvorni svetnik. Tudi' tega mu končno ne odrekamo, da ga je menda enkrat voditelj SLS. seboj vzel, ko je šel v zadevi belokranjske železnice do ministrskega predsednika. Naj mu bo gospod dvorni svetnik za to hvaležen; opravil bi bil voditelj stranke brez njega ravno tako dobro! Če se je pa plemeniti gospod s Kamna povzpel koncem svojega članka do osebnih napadov, si je s tem javno sam dal primerno spričevalo. Nujno svetujemo gospodu dvornemu svetniku, naj v miru uživa svoj pokoj!
Dodatki k XXVII. poglavju.
l.
Za eno najvažnejših svojih dolžnosti sem vedno smatral skrb za naše železniško omrežje. Razvijati to omrežje, prepreči deželo z železniškimi tiri, izkoriščati na ta način pre-ugodno zemljepisno lego našega ozemlja, — to doseči je bila moja srčna želja! Prešinjen ideje sem se obrnil s posebno spomenico na vojaške kroge, da si pridobim to imenitno podporo. Šefu generalnega štaba C o ji r a d n - H d t z e n d o r f u sem poslal sledečo spomenico:
Euer Exzellenz!
Uas Streben nach moglichster wirtschaftlieher Entwicklung hat in den siidlichen Alpen •— and Karstlandern der Monarchie das natiirliche Verlangen nach Vervollstandigung des dortigen Eisenbahnnetzes hervor-gerufen. Dieses Streben deckt sicli mit den Anforderungen der Lleeres-vervvaltung. welehe begreiflichenveise auf die Ausgestaltung der Kom-mnnikationsmittel dieser Gcbiete den grossten Nachdruck legen muss.
Durchdrungen von dem Wunsche, den vorgedachten Bestrebungen der Bevolkerung miigliclist rasch znm Durchbruche zn verhelfen, plant der ergebenst gefertigte Landeshauptmann zn gedachtem Zwecke eine grosse. organisierte Aktion. Er glaubt hiebei mit vollcr Bestimmtheit auf die tatkraftige Unterstiitzung der Tfeeresvei \s altnng, insbesondere des Generalstabes rechnen zn diirfen. Demzufolge gestattet er sich, Euer Exzellenz nachfolgendes Expose zur hochgencigten Kenntnisnahme, Erwa-gung und Forderung zn unterbreiten.
Vier Eisenbalinlinien im Siiden des Rciches simi es. welche einei-seits durch okonomische, andererseits durcli militiirische Interessen nach dem Dafiirhalten des hoclmchtungsvoll gcfertigten Landeshauptmannes geboten erscheinen. Bei deren Aufziihlung miichte der gefertigte von Siiden nach Norden fortschreiten und in dieser Reihenfolge vorerst naclisteliende Linien auffiihren:
I. In Fortsetzung der Wechselbahn eine Linic gedacht als Hauptbahn zweiten Ranges etwa von der Station Purkla der Radkersburger Fliigel-bahn, dann durcli Unterkrain, Innerkrain und Tstrien verlaufend bis znm Ansclilusse an die Station Herpelje, ivodurch einerseits die Verbindung mit Triest, andererseits jene mit dem Hafcn von Pola liergestellt wird.
TI. Eine Balin von Adelsberg iibcr Podkraj in das Wippachertal znm Ansclilusse an die Linic Haidenseliaft—Wippach.
III.	Eine Linie von Laibacli ausgehend iibcr Billichgratz. Sairach, Idria zum Ansclilusse an die Wocheinerbalin bei St. Lučin: endlich
IV.	eine Linie, welchc von cincm Punkte der Balm Cilli—Wbllan ausgehend iiber Stein nach Krainburg fiihrt.
Ad I. wird bemerkt: Bereits durch das volksvvirtschaftliche Inter-esse ist der Ausbau der sogenannten Wechselbahn bis zur Adria im Hin-blicke auf die okonomische Entwiclclung der betreffenden Liinder und Landesteile dringend geboten. In der Ost-Steiermark macht sich derzeit cine lebliafte Bevvegung geltend. dicsen in eisenbahnpolitischer Llinsicht bisher so vernachlassigten Gegenden zu einer rascheren Verbindung mit
dein Zentrum d er Mouarchie sowie zu einem grossen Verkehrswege uacli der Meereskiistc zu verhelfen. Auch im krainischen Unterlande haben ahnliche Tendenzen zur Einsetzung von Lokalkonsortien gefiihrt. Die Wichtigkeit eines solchen Sehienenstranges aucli fUr die Zwecke der Heeresverwaltung liegt auf der Hand und braucht wolil nicht erst be-wiesen zu werden. Wie aber ist diesc dritte Bahnverbindung mit Triest und der Adria rationell zu ftihren? Der ergebendst gefertigte Landes-hauptmann moclite es mit Absicht vermeiden, sich in den Widerstreit der lokalen Interessen, wie sicli solche in der stidostliclien Steiermark derzeit gelteml machen, einzumengen. Jedenfalls wird diese Linic die Save zu erreichen haben und den Siidbahnfliigel Steinbrtick—Agram an einem gelegenen Punktc kreuzen. Ant' das krainische Ufer iibergehend hatte die Projektsbahn etwa bei der Station Landstrass den Guvkfluss zu iiber-schreiten, um sodami an dem rechten Gurkufer verlaufend bei Kandia-Rudolfswert in die derzeit ihrer Verwirklichung entgcgengehende soge-nannte Weisskrainerbahn einzumiinden. Sodann nacli abermaliger Ueber-setzung der Gurk auf der ohnehin fiir dic Weisskrainerbahn gegebenen Rudolfswerterbriicke hatte die Linic den Fliigel der Unterkrainerbahn Rudolfswert—Straža zu beniitzen, dann dem Gurktale folgend bis in die Nahe von Seisenberg zu verlaufen und alsdann wieder auf dem rechten Gurkufer sich bis auf die Plateauhohe zu entwickeln. Etwa bei der Station Gutenfchl wird wieder in den Gottscheerfliigel der Unterkrainerbahn ein-gemiindet, um selben bis zur der zvvischen den tiahnstationen Ortenegg und Reifnitz gelegenen Ortschaft Žlebič zu beniitzen. Darauf wird dem Tale von Soderscbitz folgend olierlialb Neudorf die Wasserscheide von Gross-Oblak mit durchschnittlicher Seehohe von 750 m erreicht.
Dort angelangt ergeben sich drei Moglichkeiten. Eine Alternative wiirde von Gross-Oblak—Radljak (779 m) in Serpentinen iiber Grahovo, Martinsbach, Zirknitz nacli Itakek ftihren und von dieser Station die Siidbahn im Peage-Verkehre beniitzen.
Nach dem zweiten Alternativprojekte ware dic Balin zu trassieren von Oblak—Radljak (779m) in Serpentinen nach Grahovo, Martinsbach. Zirknitz bis Niederdorf (555 m). Von da aus hatte sie an dem Dorfe Selzach voriiber durch das Rakbachtal zu ftihren und zwischen St. Kau-tian und Počivavnik die Siidbahn zu tibersetzen und nordlich von der Stidbahnstrecke nach Adelsberg zu ftihren.
Die Fortsetzung ist fiir beide Varianten gemeinsam iiber Pravvald, von da aus mit einen 1400 m langen Tunnel in das Tal Senožeče, iveiter an der Ortschaft Niederdorf vorbei in das Tal der Rasa bis zur Ein-miindung in die Wocheinerbahn bei der Staatsbahnenstation St. Daniel. Die iveitere Verbindung bis Triest ist ohnehin durch die sclion beste-hende Staatsbahnlinie gegeben.
Allein beide Varianten rufen gewichtige Bedenken licrvor, welche sich sowohl auf eisenbahnpolitische, als auch strategische Grtinde stiitzen. Nach dem ersten Alternativ-Projekte ist es die Peagierung, welche an sich nur mit grossen Opfern von der Siidbahn erkauft werden kiinnte, aiulererseits aber das Postulat einer dritten Linic zur Adria nicht nur nicht erftillt, sondern geradezu illusorisch macht. Die Siidbahn kanil ja heute kauin ilircu enorm gestcigerten Frachtenverkehr bevvaltigen. Bei der gegemvartigen Ausrtistung dieser notleidenden Privatbahn konnte der Zuivachs an Frachtquantitaten, bcwirkt durch die Einmtindung der vor-stehend beschriebenen Hauptbahn wohl kaiim bewaltigt wcrden. Der gleiche Uebelstand tritt iibrigens auch lici der Einmtindung in die Station St. Daniel zutage. Auch hier kalne es zu einer Ueberlastung der ohnehin nicht sehr leistungsfahigen Linie Wochein—Triest und mtissten sich dic grossten verkehrstechnischen Sc.hwierigkeiten aus einer solchen Koppe-lung ergeben.
Der ergebenst gefertigte Landeshauptmann verzichtet darauf, die volkswirtschaftlichen Nachteile. welche eine derartige Trassenfiihnmg bevirken mtisste, des riiiheren hervorzuheben. Er iritichte 'nur auf ein
Moment vei'weise», von welcliem er voruussctzt, dass seine diesbezugliclien Anschauungen von dem liohen Generalštabe geteilt werden. Alle diese Linien gelien namlich iiber den 604 m liohen Sattel bet Adelsberg, wo sonach bei dem sogenannten »Rauberkomma ndo« nebst der alten und ueuen Reichsstrasse aucli die Siidbahn und die neueri Projektslinien den Uebergang finden miissen. Ein Truppenaufinarsch nacli dein Siidcn der Adria miisste sich daher an diesem einzigen »Loche« stauen und es dem Gegner erinoglichen, mit einer relativ geringen Quantitat eines modernen Sprengmittels alle Verkehrswege dieses Passcs iu wenigen Augenblicken nnbrauchbar zu machen.
Die soeben angefiihrten Grtinde sprechen dalier fiir die Walil einer dritten Projektslinie, welche der hochachtungsvoll gefertigte Landeshaupt-inann der liohen Leitung des Generalstabes nachd rticklichst zu empfehlen sich gestattet. Die voh ihm befiirwortete Linie ftihrt namlich von Oblak— Neudorf unter dem Krenzberg iiber Laas, Altenmarkt, Podcerkev auf der grossen Leline iiber dem Siidufer des Zirkuitzersees zum Scheitelpunkte bei dem Forsthause Javornik (860 m). Sodami fiillt sie auf der Sikhvest-lehne des Schneeberg-Javornik-Gebirgszuges in das obere Poiktal zum Dorfe Bač, verliiuft im Poiktale bei dem Dorle Grafenbrunn und erreieht den gegen das Rekatal abfallenden Hbhenriicken unweit des Dorfes Šembije. Vron da an steigt sie bis zum Dorfe Jablanic, iibersetzt bei diesem Dorfe den Rekafluss und ftihrt iiber die Ebene von Unter-Zemon an der siidlichen Leline des Mrzlik-Baches zur Studenagora, unterfiihrt diesen Berg durch einen Tunnel und gelangt iiber Castelnuovo (540 m) sodami abfallend zur Staatsbahnenstation Ilerpelje-Kozina.
Der hochachtungsvoll gefertigtc Landeshauptmann glaubt behufs Empfehlung dieser Trasse vor allem folgende Momente anftihren zu dtir-fen: Sie bietet tiberwiegend den Vorteil, dass sie durch ganz neue, vom Bahnverkchre bisher niclit bertihrte Gebiete ftihrt und somit diese Ge-genden erst dem Verkehre crschliesst. Die Linie ist des weiteren mit keinen abnormen technischen Schwierigkeiten verbunden, denn trotz der zu bevviiltigenden Sclieitelhohe von 860 m betragt das Maxiinalgefalle nur 25% und wird selbes bei genaucrem Studium der Trasse sich nocli weiter reduzieren lassen. Durch ilire ganze Situierung erscheint diese Bahn-strecke vor einem gegnerischem Handstreiche weitaus geschtitzter, als die iibrigen Bahnen des osterreichischen Siidens. Fiir den Truppenaufinarsch aber ware sie nacli der unmassgeblichen Meinung des ergebenst gefer-tigten Landeshauptmannes von holiein Wcrte. Mit ilirer Zuhilfenahme \vare es moglich, die Truppcnmassen, welche insbesondere aus der an-deren Reichshiilfte nach dem Stiden der Monarchie im gegebenen Falle rascli zu dirigieren sind, anstatt iiber die geradezu verhangnisvolle Kopf-station Steinbrtick direkt in die Nlilie von Triest und auf die nicht geniigend geschiitzte Ifalbinsel von Tstrien zu bringcn.
Ad II. Die Linie Adelsberg—Podkraj—Haidenschaft—Giirz ent-spricht durchwegs einem eminenten Interesse der Heeresverivaltung, gegen welches die hiebei in Betracht kommenden lokalwirtschaftlichen Tnteressen geradezu versehwinden. Infolgedessen soli auf eine iveitere Begrtindung dieser Linie gar nicht eingegangen werden.
Ad ITI. Audi iiber die Projektsbahn Laibach—Idria—St. Lucia kann sich der gefertigte Landeshauptmann selir kurz fassen. Die vviclitige Station St. Lucia ist zufolge der nahen italienisclien Grenze zu wenig geschiitzt und allzu exponiert. Durch die Erstellung dieser Balin wird es ermoglicht werden, allfiillige Truppennaehselitibe von Laibach in das bedrohte Isonzotal zu dirigieren. Demnach darf der in aller Ergebenheit gefertigte Landeshauptmann die Hoffnung aussprechen, aucli fiir diese Projektsbahn, fiir welche \vichtige Lokalinteressen sprechen, die tat-kriiftige Untcrsttitzung der IIeeresverwaltung und des liohen Generalstabes zu finden.
Nur einen Lmstand mochte er hiebei eingehender darlegen. Auf den vrsten Anblick liatte es zweifellos etwas Verfiihrerisches an sich, die
22)
Verbindung mit St. Lucia miter Beniitzuiig der bereits bestclienden Lokalbahn Laibach—Oberlaibach anzustreben und hiebei rund 20 km Balmbau zn crspaten. Dennocli liiilt der Gefertigte einen solchen Ge-danken ftir impraktisch. Zunachst aus dem Grunde, weil die genannte Lokalbahn Laibach—Oberlaibach das Geleise der Siidbahn beniitzt, somit von selber abhiingig ist. Dami, weil Oberlaibach trotz seiner Entfernung \ on der Landesliauptstadt fast die gleiche Seeliohe besitzt und somit durch die Beniitzuiig dieser Lokalbahn zirka 20 km der Balmentivicklung ver-loren gehen. Der Aufstieg auf das wasserarme Plateau von Geraut und dessen Uebersetzung ist mit groben technischen Sclnvierigkeiten ver-bunden und erfordert zahlreiche Kunstbauten. Alle diese Nachteile lassen sicli mit Leichtigkeit vermeiden, wenn die Trasse sofort beim Staatsbalinhofe in Laibach abziveigt, an der Gebirgsleline beginnend bei Dravlje sicli entwickelt und durch das gutbevolkerte ressourcenreiche Tal von Billichgratz und Sairacli \veiter geiiihrt wird. Ein zirka 5 km langer Tunnel gelcitet bereits in das Gebiet der Idrijca, deren Talsohle bei ITotalež erreicht wird, von \vo aus die Balin olme weiterc Schvvierig-kciten zm- Einmiindung in die Station St. Lucia gelangt.
Diesbeziiglich wird bemerkt, (lab seitens der Lokalinteressenten bereits die Vorkonzession f tir diese Linie erivorben wurde. Ein generelles Projekt ist ausgearbeitet und an Ort und Stelle seitens eines Technikers der k. k. Eisenbahnbaudirektion gepriift und gebilligt ivorden.
Ad IV. Die von Zeltweg iiber Wollan nacli Cilli fiilirende Balin entbehrt bis nun jedes direkten Anschlusses an das Land Krain. Der gefertigte Landeshauptmanu verzichtet darauf, bei diesem Anlasse seine Privatansicht des naheren zu motivieren, vornach diese Linie am besten abziveigend von der Station Rietzdorf a. d. Pack. durch das obere Sonntal iiber Prabberg und Obergurk zu fiihren ware. Vom letztgenannten Orte aus komite man mit einem Durchschlage in das Tucheinertal gelangen, von wo aus sich der Fortsetzung iiber Stein nacli Krainburg keine gro-heren Sclnvierigkeiten mehr in den Weg' stellen.
Der hochachtungsvoll gefertigte Landeshauptmann gibt sicli natur-gemafi nicht der Illusion hin, als wiire der Staat in der Lage, insbeson-dere bei seinen gegemvartigen finanziellen Bedrangnissen, sammtliche hier angefiihrten Bahnlinien, ivelche durchgehends als Hauptbalinen zweiten Ranges zu bauen waren, sofort in die Hanci zu nehmen und auszubauen, aber er liiilt an dem Gedanken fest, dal? jede dieser Balinen im Interesse unserer Kriegsbereitschaft gelegen ist und dal? es vielleicht ein sehr be-klagensivertes Versaumnis ivare, mit deren Inangriffnahme allzulange zu zogern. Die vorbereitenden Schritte fiir die Verivirklichung der genannten Projektsbahnen konnen nicht friili genug unternommen iverden. Der er-gebenst Gefertigte eraclitet es als eine hohe Pflicht gegeniiber dem Lande und dessen Volkswirtschaft, soivie gegeniiber der okonomischen Ent-lvicklung des ganzen Hinterlandes der nordlichen Adria seine sclnvachen Kriiftc dieser Angelegenheit zu widmen und mit deren ganzem Auf-gebote fiir die Realisierung dieser Projekte tatig zu se in. Er gestattet sich demnacli, an Euer Exzcllcnz die ergebene Bitte zu richten, hoch-dieselben geruhen diesen Fragen ein gencigtes Augenmerk zuzmvenden. und mit dem ganzen Geivichte, ivelches der so iiberaus verantwortungs-vollen Stellung Enerer Excellenz zukomint, das Zustandekommen der vorstehend angefiihrten Bahnlinien fordern zu ivollen.
Genehmigen Euer Exzellenz den Ausdruck ganz hesonderer Ver-ehrung, mit iveichem zeichnet Euer ExzeIIenz	ergebenster
Š u k 1 j e m. p.
2
Posebno na srcu mi je bila dolenjska transverzalka«, zveza, ki bi spajala Brežice in Novo mesto s Primorsko in Trstom. Zato sem za skupno akcijo s štajerskim deželnim zborom
pripravil pot s člankom, objavljenim v graški »T a g e s p o s t i . Njen glavni urednik dr. Reiche n aue r mi je šel drage volje na roko. Graški filistri in penzijonisti so z nemalim začudenjem čitali v svojem glasilu uvodnik, ki ga je bil spisal in s polnim imenom zaznamoval razvpiti deželni glavar na Kranjskem. Članek pod naslovom:	Vont VVechsel zur Adria se je glasil
tako-le:
Vom Wechsel zur Adria.
Aon Landeshauptmann Fr. von Šuklje.
Es ist vvolil das ciste Mal, dass die »Tagespost« einen von dem krainischen Landesliauptmanne signierten Artikel veroffentlicht. Diese Gastfreundschaft, fiir welche ich verbindlichst danke, diirfte allerdings auf die Ervvagung zuriickzufiihren sein, dass die Fiirsorge fiir gemein-sarae vvirtscliaftliclie Bediirfnisse allerersten Ranges selbst jene aufliegen-den Gegensatze iibervvindet, vvelche sich aus den tatsachlich vorhandenen national-politisclien Stromungen ergeben.
Um was handelt es sich? Dass die ostlichen Alpenlander der Monar-chie und die sicli daran schliessenden Karstgebiete bislier hinsichtlich ihrer Eisenbahnverbindungen hochSt stiefmiitterlicli bedacht vvurclen. ist eine nicht hinvvegzuleugnende, von niemandem bestrittene Tatsache. Wirk-sam kanu diesein Mangel, znfolge dessen das gesamtc vvirtscliaftliclie Leben der von ilim betroffenen Gcgenden unterbunden ist. griindlich abgeliolfen vverden mir durch die Erstellung neuer Hauptbalinen. Es ist daher cin bleibendes, nicht genug anzuerkennendes Verdienst jener Manner in der Steiermark, vvelche das Losungsvvort v on der Balin Wien— Spalato gepriigt und miter die Bevolkerung gevvorfen haben. Der Gedanke ist vollkommen richtig, mu- scheint es mir, dass er einer Komplettierung dringend bedarf.
Seine Voraussetzung ist der Ausbau der AVechsel-Bahn iiber Hart-berg, Gleisdorf, Radkershurg, Pettau, Rohitsch nach Rann, von dort die Save iiberschreitend bis Rudolfsvvert, vvoselbst diese Linie in die nunmehr vollkommen sichergestellte Weisskrainer Balin (Rudolfsvvert—Mottling— Landesgrenze) einmiindet. Letztere vvird derzeit politisch begangen und soli bcreits im heurigen Jahre mit dem Bane begonnen vverden. Die Weiterfiihrung der Weisskrainer-Balin von der Landesgrenze bis Karlstadt (30 km billige Flaclilandbahn) liegt sosehr im vvirtscliaftlichen Interesse der anderen Reichshalfte, dass an ihrem baldigsten Zustandekommen nicht zn zvveifeln ist. AVeit vveniger gesichert ist allerdings der Ausbau des zvveiten, vveit grosseren Teilstiickes der Dalmatiner Balinen Ogulin— Otočac—Gospič—Graeac—Knin. Selbes hat die respektable Lange von 25? km und ist zum iibervviegenden Teile eine ausserordentlicli schvvere und znfolge dessen selir teuere Karstbahn. Das Zogern der Ungarn, diesen Bau, zu vvelchem sie sich seinerzeit protokollarisch verpfliclitet haben. tatsachlich auszufiihren, scheint nun in letzter Zeit allerdings iibervvunden zu sein. Man kanu demzufolge annehmen, dass in Balde die Bahnverbin-dung AVien—Spalato aus dem Reiche der frommen AViinsche in das Gebiet der AVirklichkeiten versetzt vverden. Nur vor dem Einen mochte ich vvarnen: Ilochst vvertvoll und iiberaus vvichtig ist fiir den Siidosten unserer Reichshalfte die Verbindung mit Karlstadt und von dort vveiter nacli Bosnien. Die zvveite Route Ogulin—Knin ist jedocli allerdings von hochstem AVerte fiir die gesamtstaatlichen Interessen, insbesondere fiir die Sicherung Dalmatiens und seints Hinterlandes im Kriegsfalle. aber derjenige vviirde selu- irren, der bereits fiir die ntichste Zukunft aus dieser A7erbindung sanguinische Iloffnungen fiir die Belebung unseres Verkehres mit Dalmatien schopfen vvollte. Teli sage dies offen heraus. obschon ich mit dem verdienten Professor Schenkl an der vvirtscliaftlichen Entvvick-lungsfahigkeit namentlich der so vvenig gekannten und docli so vielfach
Dr. Evgen Lumpe
gelastcrtcn l.ika keinen Zweifel hegc. Trot/dem kaun ich mich mir dahin ausspreclien, dass audi danil, wenn die Verbindung mit Dalmatien zn Lande eine vollzogene Tatsaclie ist, d er Verkelir nacli und von Dalmatien nocli durcli geraume Zeit mit Vorliebe den billigeren Seeweg ein-sehlagen wird.
Dem Losungsworte »Wien—Spalato« ist dcmnach imeli meinem Dafiii-halten die Parole »vom AVeclisel /ur Adria« an die Seite zn stellen. Mit anderen Worten: Die Wechselbahn ist auszubauen ni elit allein bis zu deren Verbindung mit den dalinatinisclicn Linica, sondern dariiber weiter hinans iiber Rudolfsvvcrt bis zur Kiiste des A d riatisclien Vleeres. Der Zug dieser- Balin, fiir welche icli den Charakter einer Hauptbalin zweiten Itanges beanspruche, liiitte zu gelien von Rudolfsivert miter Beniitzung der 8 km Unterkrainer Balin bis Straža, von d ort dem obereil Gurktale folgend an der Leline des Platen us von Dii rrenkrain sich entwickelnd bis Scisenberg, danil nacli Gutenfeld, vvoselbst der Arischluss an den Gottscheer Fliigel der Unterkrainer Bahnen erreicht wird. Von Gutenfeld weiter auf einer Strecke von 19 km wird letztere Balin mitbeniitzt. sodami erfolgt die Abscliwenkung in da s Tal von Soderschitz, wo die AVasserscheide von Oblak sich entrvickelt. Und nun kšime es zur Galie-lung: Der eine Fliigel sich senkeiul zur Karstfalte des Zirknitzer Sees, von dort durcli die fiirstlich Windischgratzschen Prachtwaldungcn, bei Adelsberg die Siidlialm sclmeidend, bis zu dem a m Fusse des Nanos, dieses Markzeicliens der Adriabalmen, gelegenen Prawald, Senosetsch und durcli das Rašatal imeli St. Daniel. Ilier miindet die Wechselbahn in die Staatsbah n strecke Assling—Triest, bis zu vvelclier n ur nocli 58 Balm-kilometer zuriickzulegen sinil.
Der ziveite Fliigel entwickelt sich unterlmlb der AVasserschcidc bei Oblak a m Stadtchen La a s vorbei iiber Altcimmrkt. sodami aufsteigend durcli die gewaltigen Wahlnmssive der fiirstlich Sclionburg’scheii Herr-schaft Schneeberg, sodami bis zu der an der Siidbalinstrecke St. Peter— Fin m e gelegenen Station lllvrisch-Feistritz sich senkend. Bei Jablanica wird dieser Arni der Siidbahn uberschritten und die Linic iiber Castel-nuovo zrnu Anschlusse an die Istrianer Staatsbahnen bei 1 lcrpeljc— Kozina gefiihrt. Dies ware die Venvirklichung des Losungswortes »vom VVechsel bis zur Adria«.
Einer berufeneren Beder bleibt es iiberlassen, die iiberaus wichtigen sta ati ich en Interssen hervorzuhebeii, welche durcli diesen Bahnbau tan-giert ersclieinen. Die Verteidigungsfahigkeit des militariscli so hoclnvicli-tigen Plateaus Komen—Sessaim miisste ausserordentlich geiviiiuen, ausser-dem ist die Linienfiihrung nacli llerpelje, vereint natiirlicli mit einer Ausgestaltung der Istrianer Staatsbahnen nacli meinem laienlmften Dafiir-halten wohl das ivirksaniste Mittel. um den tinzigen dsterreichischen Kriegslmfen von Pola von dem Schicksalc eines zweiteu Poit Artur zu beivahren. In volksu irtschaftlicher liinsicht jedocli bildet die Realisierung dieser Bahnpro.jekte die unerlassliche Voraussetzuiig fiir das okonomisclic Gedeihen der Ost-Steiermark und des ostlichen Krain. Triest, fiir welches im ser Sta at in der letzten Zeit so ungezahlte Millionen geopfert liat, wiirde durcli die Finbezieliung ziveier neuer Hauptbahuen einen nmcliti-gen Impuls fiir sein llandelsleben erhalten. Und nocli Fines, was ich liesonders betone: AIle diese Lander vom siidostlichcn Niederosterreich beginneud bis zum Kiistenlande, ivelclie derzeit von der Siidbahn und ihrer Tarif politik behcrrscht werden, kamen sof ort durcli die Erstellung von Konkurrenzlinien in eine ungleicli giinstigere Position, welche ich hieinit mir angedcutct haben modi te.
Dies das Projekt, fiir welches sich in riihincnsiverter Eintracht bereits der steierisclie und krainisclre Laiidesansscliuss in gemeinsamen, a n das Eisenbalimninisterium gerichteten Noten ausgesprochen lmbeii. Zu seiner Verwirklichung bran elit es ziellieu usster, ausdauernder Arbeit seitens der parlamentarischen Ve rt teter und seitens der Bevolkerung: Trot/ ali den Differenzen, welche uns in nationaler und politišcher
15
šuklje, Spomini.
Bezielniug trcnnen, liege ich doch dic zuversichtliche Iloffnung, dass diese energischc, zielbewusste Kooperation zustandekommen und liber alle Hcmmimgen und Widcrstiiudc. deren Bedeutung und Schwergewicht ich keineswegs verkenne, schliesslich doch den Sieg dnvontragen werde.
Laibach, im Marž 1911.
V zvezi s to železniško akcijo je nastala dokaj živahna korespondenca med menoj in ptujskim županom, proslulim O r n i g o m. Škoda, da je mož navzlic svojemu slovenskemu pokolenju bil tako strasten zopernik slovenski stvari. Bil je vsekako razumen in energičen človek: od mene je pričakoval, kakor mi je sam povedal, da bom za seboj potegnil >-mrzlokrvnega« štajerskega deželnega glavarja!
3.
Spomenica na finančnega ministra v zadevi trošarin-s k e g a zakupa za vso deželo se je glasila:
An das
liohe Prasidium des k. k. Finanzministeriums
Laibach, a m 28. November 1909.
I loiies Priisidium!
Mit Zuschrift vora 26. Anglist d. J., Zl. 384. Pr., hat der Landes-ausschuss des Herzogtums K ra in dic im Vorjahre um den Betrag vou 60.000 K erstandene Paclitung der Verzehrungssteuer auf Wein und Fleiscli im Pachtbezirke Gottschee gekiindigt. Das Motiv dieser Kundigung ist ausschliesslich darili zu suchen, weil sicli die vcreinbarte Pachtsumme als weitaus zu lioch und demzufolge fiir das Land Krain verlustbringend erwies. Der ergebenst gefertigte Landesausschuss kam nac-h eingehender Priifung aller einschlagigen Verhaltnisse zu dem Ergebnisse, dass ein Paclitoffert von 44.000 K fiir diesen Bezirk durchaus gerechtfertigt sei und bereits bis an die Obergrenze des iiberhaupt erreichbaren Ertriignis-ses heranreiche. Demzufolge wurdc die Bitte gestellt. es moge dem Lande Krain fiir die dreijiihrige Dauer vom J a lire 1910 angefangen die Pachtung im Verzehrungssfeuerbezirke Gottschee gegen den reduzierten Pacht-schilling im Betragc von 44.000 K zugebilligt werden. Wider alles Erwar-ten wurde jedoch dem gefertigten Landesausschusse mit Note der k. k. Finanzdirektion vom 23. September 1. J., Zl. B lil. 5688/2 ex 1909, er-offnet, dass das liohe Finanzministerium mit Erlass vom 9. September 1. J., ZL 63.822, im Hinblicke auf die bestehenden Vorsehriften das gedachte Offert nicht annehmen kbnne, weshalb der Landesausschuss auf die offentliche Feilbietung angevvicsen wurcle.
Dieser Situation Reclimmg tragend hat der Landesausschuss, dem als Zielpfinkt die Enverbung der Verzehrungssteuerpachtung im ganzen Lande und durch das Land vorschvvebt, sicli bemiissigt gefunden, mit seinem Anbot noch weiter hinauf zu gehen und bei der Abfindungs-Vorverhandlung den Pachtschilling von 48.500 K zu offerieren. Nichts destoweniger erlaubt er sicli, an das liohe Prasidium mit der ergebenen Bitte heran zu treten, selbes geruhe in Wiirdigung aller hiebei in Betracht kommendeh Motive, dem Lande oline Riicksicht auf das Ergebnis der Feilbietungsverhandlung vom 50. November den gedachten Steuerbezirk konkurrenzlos um den Betrag von 48.500 K auf die Dauer von drei Ja hren zu verpachten.
Diesbeziiglich wird in aller Ergebenheit zuniichst darauf verwiesen, dass der Erlass des hohen Ministeriums vom 11. Angust 1908, Zl. 30.531, dem Lande Krain folgendes erbffnet: Die Erwerb’xng der bislier an private verpachteten. bcziehungsweise der abgefundenen Bezirke muss dem Lande Krain iiberlassen bleiben. Das Finanzministerimn wiirde aber im Falle, als das Land Krain diese Bezirke im Konkurrenzwege pachten solite, eventuell keinen Anstand nehmen, die Wiederverpachtung miter den bereits oben angedenteten Voraussetzungen im Lande Krain in Aus-siclit zu stellen.«
Der krainisclic Landesanssclmss ist diesen Voraussetzungen vollends nachgekommen. Er liat den friiher von einem Privatpachter geradezu ausgebeuteten Verzehrungssteuerbezirk im Konkurrenzwege erstanden. Er bat des weiteren sich verpflichtet, die Pachtung ohne Subpachter selbst durchzufiihren, und liat der Fiuanzverwaltung jederzeit Einsicht geboten in die mit peinlichster Genauigkeit gefiihrten Biiclicr. Dem-zufolge hiitte er gewartigt, dass, ivoferne die seinerseits offerierte Pacht-snmme von dem hohen Finanziirar als zu niedrig befunden worden wiire, selbes allenfalls ein neues Anbot gefordert hiitte, keineswegs aber, dass nnter Berufung auf entgegenstehende Vorschriften das Land schlecht-hin auf die Konkurrenzverhandlung verwiesen werden komite.
Der ergebenst gefertigte Landesauscshuss gestattet sich ferner, nar-auf hinzudeuten, dass mit der Erhohung des Offertes auf 48.500 K nach seiner innersten Uberzeugung jene Linie bereits iiberschritten ist, bei \velcher die Veri ušteli a n cen fiir das Land iibenviegen.
Der Bruttoertrag der Verzeli rniigssteuerpachtung im Gottscheer Bezirke liat sicli in dem Triennium 1906—1908 konstant auf der Hiihe von 54.000 K gelmlten. Demgegen iiber muss aber der Regieaufwand fiir das Jahr 1910 zuin mindesten mit 14.000 K veranschlagt werden, nacli-dem das Land Krain im gednehten Bezirke sieben Verze lini ngssteuer-Bestellte unterlialten muss und zufolge der heuer vorgenommenen Er-hbhung der Beziige derselben sowie der Versiciierungsbetrage, fiir welche das Land in vollem Nfasse aufkommt, das durehschnittliche Erfordernis fiir den einzelnen Bestellten auf mindestens 2000 K zu veranschlagen ist. Der Zusammenhalt der offerierten Suimne von 48.500 K und der Regie per 14.000 K ergibt demnach gegeniiber dem zu gewartigenden Reinertrage bereits jetzt einen Ausfall von 7000 K. Mit allem Nachdrucke muss betont werden, dass dieser Veri ust vom Landesausschusse mir des-halb iibernommen und verantwortet iverden konnte, weil durch die Er-werbung aucli dieses Pachtbezirkes verhindert werden soli. dass in das System der Landespachtung durch den Einbruch eines durclmus voraus-setzungslosen Privatpiichters Bresche gelegt iviirde.
Das Geschiift ist nun im gedaehten Falle fiir das Land umso frag-wiirdiger. als der Bez.irk GottscHee zweifelsohne jenes lerritorium im Lande darstellt, welches die geringsten Cliancen wirtschaftliclier Ent-wicklungsfahigkeit besitzt. Der Boden ist ausserordentlich steril, aucli fiir die Industrie felilen die Voraussetzungen. Die wichtigste Ressource der dortigen Bevolkerung, der Hausierhandel ist im Versiegen begriffen. Der Landesausschuss ist iiberhaupt der tTberzeugung, dass aucli die Stei-gerung der Verzehrungssteuereinnahmen in den letzten Jahren in diesern Bezirke auf zuftillige aussere Umstande zuriickziifiihren ist. Es ist leider cine traurige Tatsache. dass der Bezirk Gottschee beziiglich der Aus-wanderung nach Amerika nebst dem benachbarten Weisskrain die hoch-ste Stufe einnimmt. Die ungiinstigen wirtschaftliclien Verhaltnisse in den Vereinigten Staaten haben Repatriierung im hohen Grade zur Folge gehabt und der hohere Konsum an Wein und Fleiseh durfte vor allem bestritten worden sein aus den Ersparnissen der heimgekehrten Auswan-derer. Nnnmehr aber macht sich infolge der gebesserten wirtschaftlichen Verhaltnisse in Amerika wieder cine riickliiufige Bewegung geltcnd, die Bevolkerung strbmt neuerdings massemveise ab und mit hochster Wahr-scheinlichkeit wird sich dieser Abfluss in der geminderten Konsumfahig-
keit der Gottsclieer Bevolkemng iiussern. Daraus gckt lievvor, dass die offerierte Summe von 48.500 Iv an sicli als Maximalsumine betraehtet werden muss.
Es ist allerdings mbglich, dass boi der Pachtverhandlung von pri-vater Seite cin liohcves Offert erfolgen konntc. Allein dies kanil nur geschehen von einem Offerenten, welclier iilier die Rentabilitat der Steuer-pachtung sicli hinweg setzt, tiier sogar einen siclieren Verlnst mit in den Kanf nimmt, dafiir aber den Regress suelit in den Gewinsteliancen des Weinhandels.
Das bobe Prasidiuin wolle demnach in hoebgeneigte Erivagnng ziehen, wer in diesem Falle den Vorzug verdient, das Land in seinem elirlichen Bestreben, durch geregelte Durchfiihrung des Pachtgeschaftes dem Staate so voh I als den Landesinteressen zn dienen, oder aber der Privatspekulant, ivelcher sicli nur leiten liisst dnreb seinen Enverbstrieb mul dessen riiekbaltlose egoistisebe Betatignng.
Der ergelienst gefertigte Landesansschnss iviederliolt demnach seine Bitte. das bobe Prtisidium gcrnlie die hicramts angebotenc Pachtsumme von 48.500 K jahrlich fiir den Verzelirnngssteuerbezirk Gottschce zn akz.eptieren nnd dem Lamle Krnili miter den Voraussetznngen des melir-fach bezogenen boben Erlasses vom Anglist vorigen Jalires die Pacbtung fiir die Jabre 1010, 1012 im ansseikonkiirrenzlicben Wege zuznbilligen.
Vom krainischen Landesausscbusse.
Der Landeshaiiptmann:
Dotične obravnave so tudi dovedle k zaželjenemu uspehu, od katerega sta imeli dežela in država evidentne koristi.
4.
Objavljam spomenico, ki sem jo bil sestavil v zadevi melioracijskega posojila na prezidij finančnega ministrstva. Naš deželni odbor je zmagal na celi črti. Besedilo mojega operata se je glasilo:
Expose
betreffend den abzuf assenden Entmurf einen Gesetzes iiber den Landes-metiorationsfond und die Aufnahme eines Landesanlehens bis zum effektioen Betrage von 10,000.000 K.
Der ergelienst gefertigte Landesbaiiptmann erlaubt sicli, namens des krainischen Laiidesanssclmsses nachstehendeš auszufiihren:
Der anverwahrte Bericbt des Landesausschusses, mit iveleliem der Entvvurf eines Gesetzes iiber den Laiidesmeliorationsfond vorgelegt wird (Beilage 287), wurde vom Landtage in der Sitzung vom 28. Oktober I. J. einstimmig zum Besclilusse erhoben. Načh den mit Seiner Exzellenz dem H e mi Finanzminister und Seiner Exzellenz dem Iterrn Minister des Tirnem geoflogenen Unterredungen solt dieser Entwurf iiberhaupt nicht der Allerli beli sten Sanktion unterbreitet werden. Der Landesanssclmss pflichtet der Znsage des Landesliauptmannes bei, wornach der Gesetz-entivnrf, betreffend das Meliorationsanlehen, gegen welchen die bobe Regicrung Bedenkcn tragt, mit dem nocli nicht amtlicli zur Vorlage gelangten Gesetzentivnrfe iiber den Laiidesmeliorationsfond zu einem Gesetze versclmiolzen werden soli. Dennoch mbcbte der gefertigte Landes-bauptmann die Aufmerksamkeit Seiner Exzellenz des Herrn Finaitz-ministers speziell auf die Beilage 287 liinlenken. Die Tntentioneii der krainischen Landesvertretung leucliten so deutlich liervor aus dem in der letzten Landtagstagung verabscliiedeten Gesetzentivnrfe, daB ivohl die Annalime nicht nngerechtfertigt ist. dafl die bobe Regiernng ihre anf den Mangel eines genauen, entsprechend abgegrenzten Frfordernis-programmes gegriindeten Einivendnngen, ivelebe selbe binsicbtlich des
Gesetzentvv urfes ex 1909 geltend gemacht liat (Erlafi des k. k. Mini-steriums dcs Innern voiu 25. November 1. J., Z. 54.362), aller Wahrschein-lichkeit nacli untevlassen luitte, woferne sie rechtzeitig von d vin Dctaile des Lnt\eu rfes Beilage 287 informiert worden wiire.
Aus dicsem Grunde legt der krainische Landesausschuss besonderes Gewicht darauf. dafi in das lieuc Gesel/, der materielle Tnhalt der Be-stimimiiigen deš Entururfes, betrcffcnd de n Landesinelioratioiisfond trans-summiert werde. I )ies ist notwendig zunachst aus dem Grunde, weil das bestehende Landcsgesetz vom 4. September 1900, L. G. BI. Nr. 120, sich als durchaus ungeeignet cnviesen liat, praktisch tatsiichlich nicht durch-gefiilnt wird and infolgedessen durch eine neue Norm, mit welcher die Gebarung mit dem dcrzeit schon bestehenden Meliorationsfonde geregelt wird, ersetzt werden mufi. Der neue Gesetzentwurf enthalt untcr an-derem im § 17 die von der hohen Regierung gcwiinschte Kautel gegen eine miflbrauehliche Veiwcndung der Anlehenskredite. In diesem § 17 ist cin genaues finanzielles Prograinm enthalten. So wird normiert, dafi in jedem einzelnen Jahve mir so viele projektierte Bauten in Angriff genommen werdcn diirfen, dafi der Gesamtbetrag der veranschlagten Kosten die Summe von 800.000 K nicht iibersteigt. Da es sicli Iiiebei nur um solclie Bauten lmndelt, zn welclien auficr dem Lande noch der Staat und die Intcressenten beitragen, reduziert sicli der auf das Land cnt-fallende Jahresbctrag auf ureuiger als 400.000 K. Natnrgemiifi miissen Bauten, deren Kostenvoranschlag die Summe von 500.000 K iibersteigt, hiebei aufler Betracht bleiben, sonst ergabe sich die Konseepienz, dafi die Tnangriffnahme eines Projektcs, wie z. B. der Regulierung der Steiner Feistritz mit cinein Erfordernispraliininare von nahezu 1,600.000 K ein giinzlichcs Vcrsagen dcs Meliorationsfondcs fiir alle sonstigen Meliorations-arbeiten durch mehrere Jahre zur Folge hiitte.
In der Note des k. k. Landespriisidiums fiir Krain vom 28. November 1910, Z. 2780/Pr. (Erlafi des k. k. Ministeriums des Innern vom 23. November 1910, Z. 54.622), wuixle u. a. der Landesausschuss verwiesen auf das Gesetz fiir die Bukowina vom 2. Mai 1909, L. G. BI. Nr. 45, betreffend die Aufnahme einer Landesanleihc von 16,000.000 K. Ein Vergleich der in letzterem Gesctzc im § 2 aufgefiilrrten Erfordernisposten, ans dencn sich der 16 Millionen-Kredit zusammcnsetzt und dcs suh. 2 vorgelegten Erfor-dernisprogrammes des krainischen Landesbauamtes ergibt wohI zur Ge-niige, dafi unser Programm tatsiichlich vici genauer abgegrenzt ist. Der krainische Landesausschuss ist in der Lagc, seinen Kreditanspruch weit cingehender und minutioser zu begruudcn. Wir begniigen uns nicht damit, wie es beispielsweise im bezogenen Bukowinaer Landesgesetze der Fali ist, fiir die Bildung eines Meliorationsfondcs einfach den Pauschal-hetrag von 1,500.000 K cinzusetzen oder zwecks Kriiftigung der Kassen-bestiinde die Summe von 359.411 K, beziehungsweise einen Tcil derselben zu beanspruchen.
Wir appellicren auch nicht an den Gcldmarkt behufs Tilgung der ausliaftenden schwebenden Schulden, wofiir dem Lande Bukowina der verhiiltnismafiig gevvaltigc Bctrag von 7,725.000 K im Gesetze eingeriiumt wurde. Das, was die krainische Landesvertretung bcabsichtigt, ist viel-inclir lediglich die Fortfiihrung einer bereits begonnenen grofiziigigen, auf die wirtschaftlichc Fdrderung des Landes bereclineten Investitionspolitik. Allerdings kanu hiebei mit kleinen Summen das Auslangen nicht gefunden werden. Es ist nicht unsere Schuld, dass das Land Krain zum iiber-»iegenden Teile dem Karstgebiete angehort. Die Konsequenz dieser Tat-sachc ist leider die Wassernot, welchc sich in vielen Gegenden bis zum absoluten Mangcl an Lrink- und Nutzwasser steigert. Die Behebung dieser Kalamitiit ist mit den grossten Opfern verbunclen, aber sie ist eine unerlassliche Vorbedingung fiir den kulturellen und wirtschaftlichen Fort-schritt des Landes. Die geologische und hydrographische Beschaffenheit-Krains stellt auch an den Strassenbau ganz besondere Anforderungen und diese werden umso schwercr empfunden, weil die Landesvertretung
derzeit uotgedrungen darau geht, dasjenige, vas iu langen Jahrhunderten versauint vorden ist, in wenigen Jahren nachzuholen.
Es komite vielleicht eingevendet werden, dass es ja niclit notvendig sei, ein auf einc Reilie von Jahren angelegtes Investitionsprograinm auf-zustellen und hiefiir sogleieh im Kreditvege die erforderliche Deckung zu besorgen. Man komite vielleicht dem Lande raten, nach Massgabe der sukzessiven Verwirklicliung des Programmes mit Anspriichen an den Geldmarkt heranzutreten. Demgegeniiber steht jedoch die Erwiigung, dass erfahrungsgemass ein grbsseres Darlehen leichtev und billiger zu placieren ist, als eine Reilie von kleineren. Die Ansicht der krainischen Landesvertretung geht demnacli dahin, dass die Kontrahierung eine.s, wenn audi relativ grosseren LandeSanleliens zu Meliorationszwecken, mit welclicm voraussichtlich duvch eine langere lleihe von Jahren d as Aus-langen gefunden werden kanu. unbedingt den Vorzug verdiene vor der fortgesetzten Irritierung des Geldmarktes durch rasch aufeinanderfol-gende, wenn aucli kleinere ICreditanspriiche.
Die anvervahrte Aufstellung des krainischen Landesbauamtes zer-gliedert da s Gesamterfordernis von 10,000.000 K in folgende Posten:
G e sam t erfordern is:
A.	Landesbeitrage fLir Wasserversorgungen . . .	2,853.700 K
B.	Landesbeitrage fiir Flussregulierungen und
Vcrbauungen .................................... 3,459.650	K
C.	Landesbeitrage fiir landvirtschaftliche Melio-
ratiouen........................................ 1,000.000	K
D.	Landesbeitrage fiir Strassen- und Briicken-
bauten ........................................  2,686.650	K
Zusammen . .	.	10,000.000	K
In Ansclilag w ur den gebracht lediglich die Landesbeitrage, ganz ohne Riicksicht auf jene bedeutenden S um men, velche vorscliussveisc fiir Staat und Interessenten vom Lande bestritten \verden musseii.
Hiebei wurden bei den Titeln A. »Wasserversorgungsanlageii«, B. »Flussregulierungen und Wildbachverbauungen« und D. »Strassen-und Briickenbauten« genau unterschieden die Landesbeitrage fiir bereits in Ausfiihrung befindliche Projekte, sodann die Landesbeitriige fiir pro-jektierte und im Detail oder venigstens generell veranschlagte Bauten und Anlagen, endlicli die Landesbeitrage fiir als durchaus dringend anerkannte, aber derzeit noch nicht projektierte Landesunternehinungen.
Bei deni Titel C. »Landwirtschaftliche Meliorationsarbeiten« konnte eine solche Unterteilung aus dem einfachen Grunde nicht stattfinden. weil diese Aktion erst im Beginne ist und fiir Ent- und Bewiisserungs-arbeiten sowie Meliorationen von Al pen und Weiden grosserc Pro jektie-rungen noch nicht stattgefunden haben.
Lediglich fiir sclion in Ausfiihrung bcgriffene oder venigstens projektierte Anlagen ergibt sich bereits derzeit sub A., B. und D. ein Gesamterfordernis an Landesbeitriigen von 4,123.300 K, die notwendigen Vorschiisse werden d as hiezu erforderliche Kapital auf mindesteus 8,000.000 K anwachsen lassen.
Aber auch fiir die in Aussicht genommenen, derzeit jedoch nocli nicht projektierten und praliminierten Anlagen und Bauten vird das Land unabvendbare gevaltige Opfer bringen miissen. Befindet sich docli darunter die teuerste und lielleicht notvendigste Wasserleitung des Landes, jene fiir Mottling und Umgebung.
Nicht praliminiert sind ferner z. B. die gleichfalls im eminenten volksvirtscliaftlichen Interesse gelegenen Regulierungs- und Entsuinp-fungsarbeiten an der unteren Curk. Auch in bezug auf Briickenbauten verden dem Lande noch grosse Kosten ervachsen. So z. B. tritt die Notvendigkeit immer deutlicher an das Land heran, die alte holzerne Savebriicke bei Gnrkfeld, bei velcher bereits derzeit die Einnahmen
(Bruckeninmit) bedeutend durcli die Erhaltungskosten iiberschritteu wer-den, durcli cine, wenn audi momentan kostspieligere Brucke moderner Konstruktion zu ersetzen.
Das Gesagte diirfte wohl liinreicliend beweisen, dass es dem Lande Krain bei der Koiitraliicruug des naehgesuchten Darlehens von 10,000.000 K tatsaclilich nur um eine Anleihe zu genau dargelegten Investitionszwecken zu tun ist, keineswegs aber um die Beseliaffung »einer leicht erzielbaren Kapitalsreserve, welelie nach Massgabe vielleicht auch anderseitigen Er-fordernisses bis zur Erschopfung der Anleihevaluta und zwar ohne die erforderliclie spezielle Kontrolle« vom Lande venvendet werden konnte, denn dieses gesamte liivestitiousprogramm, welches ja ausschliesslich aus Landesbeitriigeu bcstelit, betrifft zumeist Unternelimungen, bei denen ohnehin der Staat als Beitragsleister auftritt oder die durcli Gesetze erst zu normieren simi. Der Erwirkung des staatliclien Beitrages miissen naturgcmass eindringende Vcrhandlungen vorausgehen, durcli welclie dem Staate das iveitreicliendste Kontrollreclit gewahrt ist.
Gleichwohl ist der krainische Landesausschuss durchaus bereit, im Sinile der vom ergebenst gefertigten Landesliauptmanne miindlicli ge-macliten Zusage auf eine Fassung des Gesetzes einzugehen, durcli welche im Gesetzestexte selbst die staatliche Jngerenz auch beziiglicli des Erfor-dernisses fiir die nocli nicht projektierten Bauten und Meliorationen gesichert erscheint. Es iniisste demnach in einem Paragraph des Gcsetzes eine detaillierte Aufzahlung der sehon projektierten Bauten mit dem diesbeziigliclien Erfordernisse stattfinden. I-Iier ist die sclion erfolgte staatliche Zustimmung und Kontrolle von Hause aus gegeben. Nur wird be-merkt, dass bei dem diesbeziigliclien Gesamtbetrage docli Riicksieht zu nehmen ware auf die sehon mehrfach crwiihnte Obliegenheit des Landes, grosse Vorschiisse vorzustrecken. Durch zu knappe Bemessung des hierauf entfallenden Erfordernisses konnte ansonsten das Land momentan vielleicht in gewisse Verlegenheiten geraten.
Sodann aber ware in einem besonderen Paragraph ohne eingehen-dere Spezialisierung eine Darlehcnsquote auszuvverfcn und liiebei aus-driicklich die Bedingung zu statuieren, dass vor der Inanspruchnahme dieser Kredite die staatliche Ingerenz jederseit zu wahren und das staatliche Kontrollrecht zu respektieren ist.
Ferner miisste in dem neu auszuarbeitenden Gesetzentrvurfe jener AViderspruch beseitigt vverden, welclien die holie Regierung zu § I und $ 2 des Gesetzentwurfens vom 15. Janner 1909 mit Redit konstatiert liat. Die Losung der besagten Diskrepanz hiitte in dem Sinne zu erfolgen, dass durch das neue Gesetz. die Aufnalimc eines Darlehens bis zimi effektiven Betrage von 10,000.000 K dem Lande ermoglichst werde.
Es sei ferner nocli ein weiteres AVort iiber die Vervvendung des 10 Millionen-Darleliens gestattet.
Das Gesamterfordernis (Beitriige der- Interessenten, des Landes und Staates) wird wohl die Hohe von 40 Millionen erreichen, vielleicht selbe nocli iiberschreiten. Konsumiert ist der Kredit lediglich durch die Bei-tragc des Landes, allein dadurch, dass dem Fonde sukzessive auch die vom Staate und den Interessenten iibernommenen Anteilsguoten zu-waclisen, wird selber zu einer geivissermassen bestandig sicli erneuenden Institution sich heransbilden und vor momentaner Erschopfung bewalirt werden. Riclitig ist es, dass man die 10 Millionen nicht mit einem Schlage verausgaben wird. Es vvird sicli ja vielleicht eine finanzielle Transaktion als moglich lierausstellen, wobei das vermittelnde Geldinstitut die An-lehensvaluta nar nach Massgabe des momentanen Bedarfes vorstreekt. Moglich ist jedoch nocli eine andere Eventualitat. Das Land kanu die Anlehensvaluta begeben und die nicht gebrauchten, nicht zu Investitions-zwecken momentan benotigten Gelder anderseits fruchtbringend anlegen. Insbesondere empfiehlt sich dies bei Kommunal- und Meliorations-krediten, bei denen ja der Landesausschuss durch entsprecliend^ Einfluss-nahme auf die Darlehensiverber, Gemeinden, Strassenbezirke, AA7asser-
genossenschaften u. s. w. die Handliabe besitzt, die voriibergeliende Frtik-tifizierung sogar zn einer fruclitbringenden Anlage zu maclien. Jedenfalls Averden die Landesfinanzen duvcli cin derartiges Vorgehcn niclit zn kurz kommen.
Scliliesslich niuss darauf liingedeutet werden, dass die Art der Beschaffung dcr Davleliensvalnta im Gesetze selbst wohl kanili fcst-gelegt werden konnte. Es hangt ganz von der Lage des Geldmarktes ab, ol) das Lami sicli das notwcndige Kapital durch Ausgabe von Landes-schuldverschreibungcn vcvschaftt. oder sicli diesbeziiglich an cin Geld-institut wendet. Audi die Moglichkeit ist niclit ganz ausgeschlossen, dass die gesamte Opcration durcli die bcreits evriclitctc, allerdings jedocli nocli niclit in Funktion bcfindliche Landesbank des Hcrzogtuines Krain erfolgen komite. Eines jedocli ist ge\viss: Solite die gegemvartige prckare Situation des Geldmarktes andaiiern. so wird der Laiidesansscnuss wohl niclit mit einer testen Begelning des Darlehens sicli iibereilen. sondern voraussiclitlicli zu einer Zwischenoperation, etrva im Kontokorrentrvege, sicli entscliliessen.
Der Forderung, dass iiber die sukzcssive Realisierung des Anlehens mul iiber die tatsachliche Verwendung des Anleiheerloses fiir die im Projekte vorgeselienen speziellen Zivccke jiilirlicli in dem Rechnungs-abschlusse des Landes geiuiue Nacliueisung geliefert werde. wird in jeder Beziehung genaneste Rechnnng getragen werden.
Besonderes Gewiclit legt der Lnndesaussclinss ant die Aufnahme einer Bestimmung in den neu zu konzipierenden Gesetzentwurf, welche dem § k des bereits mehrfach bezogenen Bukowinaer Landesgesetz.es vojn 2. Mai (909. L. G. BI. Nr. 43, selbsh erstiindlich mit den durcli die Saclilage gebotenen Modifikationen entspriclit.
Dodatki k XXIX. poglavju.
Uvodni članek, ki ga je Slov. Narod« priobčil dne 27. januarja 1912 o L a m p e t o v i oceni moje »rdeče brošure«, je končno razrešil to sporno vprašanje. Strokovnjak, ki ga je spisal, je dodobrega ovrgel Lampetove sofizme ter izrecno meni pritrdil. Glasi se:
Knjigovodja dr. Lampe.
Brošura bivšega g. deželnega glavarja pl. šukljeta o kranjskih deželnih financah je zbudila tudi na Dunaju mnogo pozornosti in ob sebi umevno ravno tako tudi odgovor sedanjega finančnega referenta g. dr. I.ampeta v »Slovencu«.
Osobito so se vsi interesovani krogi zanimali za to, kako stališče bo finančni referent g. dr. Lampe zavzel napram predlogom bivšega g. deželnega glavarja glede pokritja deficita v proračunu deželnega zaklada za bodočnost, v prvi vrsti napram predlogu, naj se uvede novi vinski davek na vse v deželi zaužito še ne obdavčeno vino, kajti stališče, ki bi ga zavzel g. finančni referent, bi bilo gotovo tudi stališče vladajoče stranke, torej merodajno za deželni zbor, in lahko bi se dalo soditi, kaki meritorni nagibi merodajnih faktorjev vladajo za uvedbo ali proti uvedbi tega vinskega davka.
Žal, da je bilo pričakovanje takega odgovora iz peresa g. dr. Lam-peta zaman, ker se sedanji g. finančni referent sploh ni spustil v meritorno razmotrivanje tega zelo zanimivega vprašanja, ampak se skliceval na nekdanji sklep stranke proti nameravani uvedbi občega državnega vinskega davka.
Edina meritorna točka brošure, kateri se je g. dr. Lampe v svojem odgovoru dotaknil, je višina obstoječih deželnih dolgov, in ravno ta točka v prvem trenutku po izidu brošure ni vzbudila toliko zanimanja iz teoretičnih kakor iz praktičnih ozirov, kajti na podlagi objavljenih dat si lahko itak vsak sam izračuna faktično višino dolga kranjske dežele in ne rabi zato idti kake brošure idti dr. Lampetovega komentarja k tej brošuri.
Šele trditev g. dr. Lampeta, da se je bivši deželni glavar zmotil in v svoji brošuri izkazal obstoječi faktični dolg za celih 4,182.857 K previsoko, in sicer radi tega previsoko, ker se g. pl. Šuklje sicer razume na staro kameralistiko, toda baje prav nič na trgovsko knjigovodstvo, je zbudilo vsestransko pozornost tudi glede te točke v brošuri g. pl. šukljeta.
V	krogu zvedencev, ki se ex offo pečajo s takimi vprašanji in katerim se gotovo ne more odrekati strokovna sposobnost za njih razmotrivanje niti s stališča kameralistike niti trgovskega knjigovodstva, se je radi tega takoj prerešetalo vprašanje, kdo ima prav, g. pl. šuklje, ali g. dr. Lampe.
G. dr. Lampe pobija v »Slovencu« z dne 19. jun. 1912, štev. 158, izvajanja g. pl. Šukljeta na sledeči način:
V	poglavju o dolgovih je pl. šuklje globoko zabredel. Ne vem, kako se mu je mogla pripetiti taka nesreča, da se je z molil za cele štiri milijone kron. Šuklje je še stari kameralist, trgovsko bilanciranje
mu je neznana stvar, sicer ne bi mogel narediti take gorostasne napake. Neverjetno, kak diletantizem se skriva za navidezno učenostjo in za balastom številk, katere nabrati iz proračunov in računskih zaključkov ni sicer nobena umetnost, a ki vzbuja v nepoučenem čitatelju domnevo absolutne gotovosti!
Šuklje računa: Dolgov 20 milijonov 385.688 kron. od teh odšteje v denarnih zavodih kot vlogo dežele kranjske naloženih 8,618.323 K in sklene: Dežela ima faktično dolga 13,304.520 kron.
Takoj sledi poklon na liberalno stran:
»Narodnoliberalni nasprotniki, kateri cenijo breme deželnih dolgov na okroglo 14 milijonov kron, se torej niso mnogo zmotili.«
To pa ni res!
V svoji neverjetni površnosti je pl. Šuklje prezrl jako veliko postavko — aktivuin kranjske dežele —■ in to so predujmi, ki jih je dežela dala državi in interesentom za velika dela na Kranjskem (ined njimi osuševanje barja) iz melioracijskega zaklada. Plačilo teh predujmov je vezano večinoma na termine, a so gotovo premoženje kranjske dežele. Na strani 22. svoje razprave Šuklje sam priznava, da se je od 14 milijonov kron melioračnega zaklada izdalo a fond perdu samo 2,735.964 K 58 v. Izpisal si je še posebej, da je dežela izdala za barje: državi 1,819.721 K 40 v in udeležencem 1,516.476 K 18 v. So še razni drugi predujmi, ki jih je dala dežela za ceste in vodovode, da je omogočila njih pravočasno financiranje.
To je pa vse gotovo premoženje in deželi v gotovem roku plačljivo. En del teh terjatev je dežela že izročila deželni banki.
Račun bi bil ta: Kontraliiranih dolgov je 20,385.688. Od tega je naloženega denarja, deloma v denarnih zavodih, deloma pri državi in interesentih 11.264.035 K. Ostane torej vse zadolženje v znesku 9,121.653 kron, ne pa 13,304.510 K, kakor je naračunal pl. Šuklje.
Fr. Šuklje nam je torej hotel naprtiti 4,182.857 K več dolga, nego ga imamo v resnici.
Pl. Šuklje namreč ne zna bilancirati.«
Dr. Lampe naračuna torej natanko 4,182.857 K dolga manj, kakor g. Šuklje v svoji brošuri. Toda kako?
Njegova kalkulacija je sledeča:
Vsi kontrahirani dolgovi znašajo 20,385.688, s katerim zneskom so izkazani tudi v brošuri.
X tej vsoti je zapopadenih tudi 14 milijonov kron za melioračne svrlie. Iz tega zaklada pa se je izplačalo a fond perdu 2,735.965 K. kar pravi tudi g. pl. Šuklje v svoji brošuri, ostane torej še vsota 11,264.035 K. Do tu sta torej g. pl. šuklje in g. dr. Lampe edina.
Od tu pa računa g. dr. Lampe:
Ako se od dolgov........................... 20,385.688-— K
odšteje znesek............................. 11,264.035-— „
ostane čisti faktični dolg................. 9.121.653-— K
g. pl. Šuklje računa faktično dolg z .	.	15.504.5IQ-— ,.
torej previsoko za . . .	4,182.857-— K
Če je v tem dr. Lampetovem računu kaka napaka, potem se gotovo ne bo moglo reči, da je g. dr. Lampe to prezrl ali se zmotil, ker on sam se postavi na zelo visok stolec. češ, kako temeljito on ne pozna samo kameralistike, ampak tudi trgovsko knjigovodstvo.
Preglejmo popolnoma objektivno njegov račun.
Pred vsem moramo pripomniti, da je g. dr. Lampe izpustil vse bilančne podrobnosti melioračnega zaklada, ni se ozrl niti na eno posamezno postavko te bilance, pred vsem pa si pri svojih izvajanjih ni stavil vprašanja, ali morejo biti aktivne postavke te bilance po obstoječi postavi tildi v resnici obenem aktivne postavke deželnega zaklada, ali se more še z njimi razpolagati, ali so pa že sedaj po postavi tako
zelo vezane na melioračne svrhe, da se jih na noben način ne more več smatrati kot aktivam deželnega zaklada, ker so za deželni zaklad definitivno izdelane, če tudi so za sedaj še med aktivi melioračnega zaklada izkazane.
S takimi in enakimi vprašanji si g. dr. Lampe ni belil glave. On je tako globoko prepričan o svoji nadkriljujoči izvežbanosti v trgovskem knjigovodstvu, da ni niti trenutek mislil na to, da je bistveni pogoj pravilnega bilanciranja in pravilnega zabel ježen ja vsake posamezne postojanke ta, da se natanko razmotri značaj in smoter vsake številke, in da se pri vsaki postavki kolikor mogoče natanko oceni vrednost, s katero naj se postavi v bilanco.
G. dr. Lampe kar kratkomalo napravi sledeči kalkul:
Vsa aktiva melioračnega zaklada skupaj znašajo .	.	13,668.683 K
Od tega so odbite pasiva:
Predplačila države za Barje ....	251.000 K
razni kreditorji...................... 1,767.926 „
interkalarne obresti .... . ,	.	.	385.682 „_____2,404.608 „
Ostane torej.................... 11,264.075 K
Ta ostanek, ki ga g. dr. Lampe izračuna, označuje on tako, kakor da bi bil za deželni zaklad absolutne vrednosti, kakor da bi bil ta znesek, s katerim se lahko poljubno razpolaga in katerega se lahko v polni višini stavi na p ra m dolgu v skupnem znesku 20,385.688 K. Mi ne vemo, ali je g. pl. Šuklje, p redu o je objavil svoj račun o višini deželnega dolga, napravil tudi tak račun, kakor g. dr. Lampe, toda lahko sodimo, da je že po kratkem logičnem premisleku prišel do spoznanja, da je napačen, ker ga ni objavil.
Napaka in sicer za tako temeljitega zvedenca v trgovskem knjigovodstvu, kakor je g. dr. Lampe, naravnost zelo kritična napaka, obstoji v tem, da smatra g. dr. Lampe osa aktiva melioračnega zaklada tudi kot aktiva dež. zaklada. To pa ni res! da govorimo z g. dr. Lampetom: Oglejmo si ta aktiva:
Odplačila za udeležence................. 1,516.476	K	18	v
Predplačila za Barje.................... 1,819.721	.,	40	„
Vloge pri bankah........................ 8,618.232	„14	..
Razni debi tor ji....................... 1,592.580	.,	—	,,
Blagajna ....................... .	. .	121,673 .. 45 ..
Skupaj torej . . .	13,668.683 K 17 v
G. dr. Lampe najde v tem hibo, da se je g. pl. Šuklje od zgorajšnih aktivnih postavk oziral samo na postavko »vloge pri bankah« od 8,618.232 kron 14 vinarjev, med tem, ko g. dr. Lampe stavi svoj račun, kakor je bilo zgoraj dokazano, vseli 13 milijonov 668.683 K.
G. dr. Lampe izrečno poudarja, da se mora upoštevati tudi: predplačila za Barje od 1,819.721 K, preplačila za udeležence od 1,516.476 K in razni drugi predujmi za ceste in vodovode. Izrečno pa ni navedel, da se po njegovem mnenju morajo upoštevati tudi razni »debitorji« od 1,592.580 K in blagajnični preostanek od 121.673 K.
Kar se tiče blagajniškega preostanka, sc lahko reče, da je v primeri z vso vsoto premalenkosten, tako da bi lahko g. dr. Lampe dejal, da iz tega vzroka ni nanj polagal toliko važnosti.
Kar se pa tiče »raznih debitorij«, je to nekaj drugega.
G. dr. Lampe jih prav nič ne omenja, ampak samo lepo tiho in za površnega čitatelja njegovega članka popolnoma neopažno, tako rekoč »iniplicite«, jih stavi v svoj račun na ta način, da vzame za podlago vsoto, v kateri so zapopadeni tudi »razni debitorji« od 1,592.580 K. Ta postavka povsebuje, kakor je tudi v brošuri g. pl. Šukljeta natanko
navedeno, razen malega zneska okroglo 9000 K deželna izposojila o pokritje deficitov in stroškov za zgradbo v bolnici.
Ta postavka je gotovo aktivna melioračnega zaklada, temu tudi g. pl. Šuklje ne ugovarja, saj je to izrečno navedel v svoji brošuri! kot aktivum istega.
Toda zakaj je ta postavka aktivam inelioračnega zaklada? Zato, ker je ta znesek terjatev inelioračnega zaklada napram deželnemu zakladu. Račun deželnega zaklada mora v istem obsegu izkazati dolg napram melioračnemu zakladu.
Ta znesek, to posojilo deželnega zaklada pri melioračnem zakladu pa se je v deželnem zakladu popolnoma, in reči se mora, tudi definitivno porabil v pokritje 'deficitov in stroškov za električne naprave in stroškov za zgradbe v bolnici.
In sedaj prosimo g. dr. Lam peta, naj nam pojasni, kako mora ta dolg deželnega zaklada, ki se mora melioračnemu zakladu na vsak način povrniti, saj je ravno v to svrho v melioračnem zakladu izkazan kot terjatev napram deželnemu zakladu, kako more biti torej ta dolg deželnega zaklada obenem aktivum ravno istega deželnega zaklada, aktivna, ki bi ga bilo možno staviti napram skupnemu dolgu od 20 milijonov 388.688 kron in reči: Glejte! Tudi za ta znesek se naši dolgovi zmanjšajo in vendar ga g. pl. šuklje od naših deželnih dolgov ni odštel! Ali bo sedaj g. dr. Lampe priznal, da ta aktivum inelioračnega zaklada na noben način ne more biti obenem aktivam deželnega zaklada, ampak da tvori v tem zakladu dolg, ki ga mora dežela plačati ravno tako kakor vsak drug dolg? Ali bo g. dr. Lapajne tudi priznal, kako kočljivo je to, odrekati komu znanje trgovskega knjigovodstva, v istem trenutku pa sam dokazati, da razume g. dr. Lampe ne samo trgovsko, ampak recimo — zelo umetno knjigovodstvo?
Kar sc torej tiče postavke »razni debitorji«, stoji trdno in neovržno, da je imel g. pl. Šuklje prav, da te postavke ni odštel od skupne vsote dolgov od 20,685.688 K.
Ostaneta še dve aktivni postavki v bilanci inelioračnega zaklada, o katerih g. dr. Lampe pravi, da se morajo istotako odšteti od dolga, ker so gotovo premožne j e in deželi v gotovem roku plačljive.
Ti dve postavki sta »predplačila za udeležence« od 1,516.476 K in »predplačila za Barje« od 1,819.721 K 40 v.
Prav tako, kakor pri »raznih debitorjih« se g. dr. Lampe tudi pri teh dveh postavkah do malega ni nič brigal za to, kakega značaja so ta aktiva inelioračnega zaklada in kak smoter jim je dan po postavi.
Docela ponesrečeni račun g. dr. Lampeta, s katerim bi bil rad dokazal, da se je g. pl. šuklje zmotil za celili 4,182.857 K, napravi mučni vtisk, da je g. dr. Lampe popolnoma pozabil na deželni zakon z dne 14. marca 1911, štev. 15 dež. zak., o deželnem melioračnem zakladu.
V § 1. tega zakona so natanko naštete potrebščine, za katere se sme ta zaklad uporabljati, iz § 2. pa sledi, da je ta zaklad tudi glede računskega sklepa popolnoma samostojen.
§ 4. določa, da se ima potrebščina, ki jo povzročujejo dobave posojil, pokriti iz splošnih deželnih sredstev, torej iz sredstev, ki morajo najti izraz v proračunu deželnega zaklada, v kolikor ne zadostujejo frukti-fikati deželnega melioracijskega zaklada in § 11. določa, da se morajo posojila iz melioracijskega zaklada povrnili tekom gotovih let zopet melioracijskemu zakladu.
Zgoraj omenjena predplačila za udeležence in za Barje se ne morejo po tej postavi nikoli vrniti v deželni zaklad, te postavke so in ostanejo premoženje inelioračnega zaklada, dokler se ne bodo tu porabile.
Melioračni zaklad pa ima docela samostojno eksistenco, samostojno tudi napram deželnemu zakladu. Vsa aktiva inelioračnega zaklada so po postavi vezana in določena v čisto natanko določene svrlie.
Nikoli ne bi mogel g. dr. Lampe reči: melioračni zaklad ima toliko in toliko premoženja, torej ima dežela Kranjska toliko manj dolga,
ako bi se bil spomnil na določbe te postave, kajti dolgovi kranjske dežele, oziroma vsote v pokritje potrebščin, povzročenih po teh dolgovih, se morajo staviti v proračun deželnega zaklada in za melioračne dolgove doprinosa melioračni zaklad k temu pokritju samo toliko, v kolikor zadostujejo fruktifikati. To sc pravi z drugimi besedami: za pokritje teh potrebščin mora skoraj do malega skrbeti deželni zaklad sam.
Zato pa ne morejo aktiva melioračnega zaklada, ki se kakor omenjeno, ne morejo uporabiti drugače, kakor v postavno določene sorlie, nikdar služili v zmanjšanje dolgov, ki jih mora odplačati dežela Kranjska.
G. pl. Šuklje je imel torej docela prav, da pri sestavi faktičnega obstoječega dolga tudi teh dveh postavk od skupnega dolga ni odštel.
Na Dunaju, 23. jun. 1912.
Strokovnjak.
Dodatki k XXX. poglavju.
i.
Danes se je že pozabilo, kako močno so vplivali moji članki o šusteršičevem gospodarstvu na naše javno mnenje. X nekaterih krajih na deželi so ljudje kar čakali na pošti, da čim preje dobe v roke »Slovenca« ter v njem morebiti kak nov članek o osovraženem deželnem glavarju. Priznavam, moji članki so bili pisani ostro, tupatam naravnost krvavo, ali do duše sem bil uverjen, da politika mojega naslednika v deželnem glavarstvu ogroža sedanjost in bodočnost našega naroda in — nič mu nisem prizanašal!
Ker sodim, da moji članki drastično slikajo tedanje razpoloženje, obenem pa z bengalično lučjo osvetljujejo šuster-šičevo brezobzirnost in samovladarstvo, jih priobčujem v polnem besedilu, izvzemši onega (V.) o »deželnih avtomobilih«, kjer je moja sodba morda bila preostra ter odstavek o elektrarni v Završnici (IV.), ki je veljal seveda le za predvojne gospodarske razmere. Evo jih:
Deželna ustava, dež. gospodarstvo in dr. Šušteršič.
Fran pl. šnklje.
»Slovenec, 3. avg. 1918, štev. 181:
Uvod.
Nisem sc lahko odločil, da napišem te članke. Živo se namreč zavedam, da z njimi bivši deželni glavar vojvodine Kranjske nastopa proti svojemu nasledniku, sedanjemu deželnemu g lava r j u. Vsekakor je to dejstvo nekaj neobičajnega ter baš radi svoje nenavadnosti more vzbujati marsikatera sumničenja in trpka natolcevanja. Eni bodo dejali, da moj nastop narekuje osebna mržnja, drugi bodo sumničili, da moji članki izvirajo iz nizkotne maščevalnosti proti onemu politiku, kateri je bil neposredno povod, da sem odložil visoko dostojanstvo deželnega glavarja.
»Nista za to!« Bog mi je priča, da osebno sovraštvo do dr. Šušteršiča ni imelo niti najmanjšega deleža na sestavi teh uvodnikov. Tega sovraštva ne poznam, nasprotno, celo v hvaležnem spominu imam moža, kateri me je pravočasno rešil težkega bremena. Kajti da bi me svetovna vojna še našla v deželnem dvorcu kot šefa avtonomne deželne uprave, v dobi tedaj, ko bi kot zakoniti zagovornik deželnih interesov in ljudskih koristi moral se često protiviti pretiranim terjatvam militarizma, sigurno bi tedaj bil moj položaj sila neprijeten, da celo skrajno opasen, zlasti, če se pomisli, da bi imel za hrbtom prekanjenega dr. Šušteršiča! Dejansko je ta gospod postal največji moj dobrotnik, akornvno nikakor ne z namenom in celo proti svoji volji.
To je gola istimi. Pišem te članke, vsebujoče ostro oceno sedanjega deželnega glavarja in njegove uprave, zgolj radi tega, ker mi veleva domovinska dolžnost, da dvignem svoj glas pred vso slovensko in avstrijsko javnostjo proti režimu, kateri vodi našo deželo in z njo vred naš narod v gotovo moralno in gmotno propast. In le, ker je absolutno nemogoče ločiti režim od njegovega nositelja in povzročitelja, sem prisiljen, baviti se, dasi nerad, neposredno z osebo dr. šusteršlčevo. Očitam mu kot njegov prednik v deželnem glavarstvu, naravnost in mož proti m o ž u, da je njegova vlada nepretrgana vrsta očitnih prelomov deželne ustave in drugih pravok repnih zakonov in predpisov, dalje, da se vsled njegovega postopanja deželno gospodarstvo usodno ogroža in kvari, končno, da s svojim brutalnim samodrštvom uničuje disciplino med deželnimi uslužbenci ter direktno p o d -kopava moralni čut podrejenega mu deželnega osebja.
Naravna dolžnost mi je, do pičice dokazati istinitost nečuvenih mojih očitanj. V nastopnih člankih hočem doprinesti dokaz resnice!
Slovenec«, štev. 182:
I.
Dr. Šušteršič — kot »furtimaš«.
Kaj je deželni red? Ta temeljni zakon je naša deželna ustava, »magna charta libertatum« je za nas, in deželni glavar, poklican njegov varuh, moral bi ga varovati kakor punčico v očesu. Braniti ga mora proti vsakemu kršenju, proti vsakomur, celo — ako bi trebalo — proti nositelju cesarske krone. A kako ga bo varoval dr. Šušteršič, kako ga bo uspešno branil in ščitil, ko ga baš on sam neprestano — prelamlja in krši?!
Pričel je s prelomom deželnega reda takoj po svojem imenovanju in se ga baš lotil na najdelikatnejšem mestu, v finančnih zadevah. Deželni red namreč čisto drugače določa razmerje deželnega odbora proti deželnemu zboru, nego se dandanes praktikuje v deželnem dvorcu. Tam je nastal pod šusteršičevo strahovlado uprav — narobe svet. Deželni odbor se pri nas dandanes ponaša kot absolutni gospodar nad deželnim zborom, dočim iz določil deželne ustave jasno izvira pravno razmerje, da je deželni odbor z deželnim glavarjem vred le stalni organ deželnega zbora, le njegov stalni odsek, kateri le izvršuje, kar je sklenil deželni zbor.	.
Nadvlada deželnega zbora nad deželnim odborom in njegova odvisnost od svojega gospodarja, deželnega zbora, se kaže povsem jasno v prevažnih finančnih določilih deželnega reda. »Deželni zbor se mora pri upravljanju deželnega zaklada in ostalili zakladov, ki so v deželni upravi, strogo držati določenega proračuna« (§ 13. dež. r.). In zopet: »V slučajih nujne potrebe, ki zahtevajo ne-proračunjene izdatke, sme deželni odbor tak izdatek izven dovoljenega proračuna na lastno odgovornost odrediti, če bi se tak izdatek ne dal odložiti do prihodnjega sklicanja deželnega zbora, ne da bi dotični svrhi pretila bistvena škoda: mora pa takoj pričetkom prihodnjega zasedanja naprositi deželni zbor odobren ja« (§ 14. deželnega reda).
Tako se glase d o besed no fundamentalne določbe deželne ustave glede ravnanja z deželnimi dohodki in deželno imovino. Kako pa jih je dejansko izvajal sedanji g. deželni glavar?
Takoj po svojem nastopu je pričel lepšati in razkošno opremljati svoje naturalno stanovanje v deželnem dvorcu. Ni ga motilo, da je v proračunu za 1. 1912. bila v to svrho ustavljena le skromna vsotica 200 K, in sicer pod naslovom: »Nabava in vzdrževanje oprave v sta-
novauju deželnega glavarja.« (Proračun za 1. 1912.: Potrebščina I. & 10. § 1.) Kdo se bo tudi zmenil za take malenkosti ter za pustonadležni § 14. dež. z.?! Kar na svojo roko, ne zaslišavši deželnega odbora niti deželnega stavbenega urada, je naročal in nabavljal toliko, da je vsa tozadevna potrebščina znašala vsaj 40 do 50.000 K, bržkone celo precej več, kar bom kasneje s številkami deželnozborskega računskega zaključka točno dokazal.
Predočimo si najprej določila deželnega reda § 14. in pogoje, pod katerimi sme deželni odbor — nikakor pa ne deželni glavar sam — prekoračiti od deželnega zbora določeni mu proračun! Pred vsem mora izdatek biti »nujen«, in sicer tako nujen, da se ne bi dal odložiti »do prihodnjega zasedanja deželnega zbora, ne da bi d°-tični svrhi pretila bistvena škoda«. Povsem jasno je, da v danem slučaju niti govora ne more biti o taki neodložljivi nujnosti. Glavarjevo stanovanje, ležeče v monumentalni zgradbi, katera je bila stoprav sedmo leto v porabi, je bilo v najlepšem stanu ter ni potrebovalo niti najmanjših poprav, čemu tedaj vsa ta potrata in čemu ta nervozna hitrica, s ko jo se je vršila pretirana ta zapravljivost!
Ali deželna ustava zahteva za vsak slučaj, ko zaukaže deželni odbor preko proračuna kak nujni izdatek, da mora »takoj pričetkom ]) liho d njega zasedanja zaprositi deželni zbor odobren ja«. Tedaj predlogo na deželni zbor! Naravno, da deželni odbor tej kategorični zahtevi deželnega reda ni mogel ugoditi. Kaj bi predlagal in kako si bo izprosil indemniteto, ko g11 vendar nihče nikoli ni bil vprašal za njegovo mnenje, ko nikdar o stvari niso bili sklepali, ko v celem ogromnem trošenju vsa j uradu0 nikoli nič slišal ni?! Tedaj bi bil moral deželni glavar vso stvar sam najnrej spraviti v sejo deželnega odbora ter jo potem predložiti v odobren je deželnemu zboru.
Umevno, da tega ni storil. Kakor iuia drzno čelo, temu škandalu se ni maral in ni mogel razpostavi jati, saj bi se bili zgražali celo najzvestejši njegovi pristaši, celo oni možakarji, kateri v hlapčevski poslušnosti še dandanes slepo dirjajo skozi drn in s trn za velikim svojim čarovnikom, ako bi se uverili iz suhoparnih številk, kako uečuveno sc je razsipaval deželni denar! To se je moralo zabraniti; odobrenje deželnega odbora, za katero sc ni moglo prositi odkritim načinom, se je moralo izvabiti >f urtimaškoi, t. j. uprav zahrbtno in tatinsko in ' to svrho sc je morala poskušati zanesti v deželno knjigovodstvo k o r u p c i j a !
Deželno knjigovodstvo je razpolagalo 1. 1912. s prav sposobnim1 uradniki, kakor so sploh tedanji deželni uradi po darovitosti in marljivosti svojega osebja daleč prekašali sovrstne državne upravne oddelke. Predstojnik deželnega knjigovodstva je zelo nadarjen in spreten uradnik in drage volje priznavam, da je včasih bilo pravo veselje šefa avtonomne uprave, delati s tako bistroumnim sotrudnikom. Tembolj se je čuditi, da se je iz njegovih sicer tako spretnih rok izcimim skrpucalo »Deželnega računa za 1. 1912.« (pril. 124). Ta računski sklep, zadnji, katerega je sploh videla naša javnost, je namreč pravi nestvor al i pa z drugega stališča uprav mojstrsko delo.
Jasno zrcalo vsemu gospodarstvu z deželnimi sredstvi mora bu' deželni račun, toda oni za 1. 1912. je potvora zgolj iz razlog11-ker je njegov sestavljalec moral skrbno prikrivati deželnemu zbor11 ves trošek, povzročen po razkošni opremi glavarjevega stanovanj1'-Računal je pri tem z ono kvarno razvado, z obžalovanja vredno hitrico-s katero so se v zadnjih letih bili reševali računski predlogi v finančnem odseku ter predvsem z dejstvom, da se računski sklepi žalibog ' naših parlamentarnih korporacijah običajno ne uvažu jejo. »Saj ga m. bodo oreštudirali. si je mislil mož in — ni se varal! Torej ni 11111 vinarja ne izrečno izkazal kot potrebščino za stanovanje dežel neg«1 glavarja, temveč previdno je razdelil ves dotični trošek na razna P°
Slavja, naslove, paragrafe In točke, češ, »iščite, ako vam je drago, in našli boste, ako boste — mogli!«
Kako je tedaj skrival vsoto približno 50.000 k. kolikor so utegnile stati razne povsem nepotrebne poprave in adaptacije v glavarjevem stanovanju?
V tem pogledu pridejo v poštev pred vsem postojanke deželnega računa sub B.
Stroški:
1.	Razsvetljava več proti proračunu za.....................K 2.876-44
2.	Oprava dežel, dvorca in pisarn več proti proračunu za » 10.867-17 *>. Stroški za deželni avtomobil več proti proračunu za » 24.686-29 4. Popravila in adaptacija poslopja več proti proračunu za » 21.939-07
3.	Električne naprave, svetila in druge pritikline več proti
proračunu za ...........................................»	3.572-76
Skupaj proti proračunu tedaj več za .	. K 65.941-75
\ tej vsoti, v tem prekoračenem proračunu tiči torej ona potrebščina, katero je deželnemu zakladu naprtilo hrepenenje g. dr. Šušteršiča po razkošno opremljenem stanovanju na stroške kranjskih davkoplačevalcev. Ali stvar zasluži, da si še bliže ogledamo posamezne nastavke!
Pred vsem bode v oči, da se je 1. 1912. v deželnem dvorcu toliko več trosilo za razsvetljavo in električne naprave. V proračunu nahajamo Pod to točko po triletnem povprečnem uspehu v postavljeno vsoto 2400 K, dejansko pa se je zanjo rabilo 5286 K 44 vin. (1. c. B 1. 8. točka 3). In poleg tega še v XI. poglavju I. 5. trosek za »električne naprave«, svetila in druge pritikline poslopja, kjer je bilo proračunjenega le 1000 K, dejanska uporaba pa je znašala le 4572 K. tedaj več za 3572 K ~6 vin. Toliko več luči! Nehote se vpraša: Ali so, za Boga. to leto ves deželni dvorec iz našega srednjega pasa pomaknili visoko gori v arktične pokrajine, na mrzli sever z njegovimi neskončnimi nočmi?! I olažilno dejstvo, da temu ni bilo tako, da so dvorec in njegovi prebivalci mirno ostali in nepremično na svojem mestu, izvemo takoj, če Pogledamo v »deželnem proračunu« za en paragraf dalje, kjer nahajamo v 3. točki, da se je za razsvetljavo v Pongratzovi hiši na Turjaškem trgu štev. 4, kjer je tedaj provizorno bil nameščen deželni stavbni urad. torej oni oddelek, kjer se sme najmanj štediti z bičjo, proračunalo le 200 K. v istini rabilo le bornih 100 K! Tedaj zgolj zaradi tega je tako neprodorna tmina v deželnem računu, ker je bilo veliko preveč luči in svetil v razkošno opremljenem zasebnem stanovanju S- deželnega glavarja!
»Oprava deželnega dvorca« in »Popravila in adaptacija poslopja« so povzročile glasom »deželnega računa« tudi večji trosek za 10.867 K
vin., oziroma za 24.686 K 29 vin., skupaj tedaj za 35.555 K 46 vin. dri oceni obeli teli proračunskih postojank se mora presojevalec vendar začuditi, ker se je pri komaj dovršeni monumentalni zgradbi takoj po prvih šestih letih njene porabe že obelodanila nujna potreba tako dragih poprav in adaptacij. Tem hlastneje bo torej brskal po opera tu deželnega knjigovodstva, češ, saj morajo ta nerazinerno visoka prekoračenja — kakor običajno — biti zadostno pojasnjena in opravičena v kaki opombi. Zaman se bo trudil! Pri zviška okroglo 22.000 K za »Poprave itd.« niti besedice ni pojasnila d. c. XI.. pogl. 1. 4). pri zviška okroglo 11.000 K za »opravo deželnega dvorca itd.« (I. c. I.. pogl. 10) pa le nezadostna in premalo jasna opombica! In zakaj ta molčečnost in preračunjena nejasnost? Odgovor je bdiek: dotični deželni uradnik, kateri je bil sestavil deželni račun in bilanco in ki ga dobro poznam kot darovitcga in vestnega računskega •‘rudnika, ni smel na dan z resnico, temveč skrbno jo je "toral prikrivati pred deželnim zborom in pred javnim mnenjem po deželi. Ali je še kdo tako naiven, v očigled tej naivni »farbnriji« do-
šuklje, Spomini.	16
mnevati, da jo je zagrešil dotični gospod zgolj iz pretirane vdanosti do najvišjega svojega šefa? In ali se ne uriva marveč misel, da je temu uradniku naravnost bilo zaukazano proti boljši njegovi vedi in direktno v protislovju z uradno dolžnostjo njegovo na ta način potvarjati deželne račune? Baš ker predobro poznam dotičnega gospoda, meni vsaj rešitev predstoječili vprašanj ni dala niti najman jše preglavice.
O prekoračenju »pri deželnem automobilu« na tem mestu ne bom govoril. Predmet je dovolj zanimiv, da zasluži obravnavo zase. Istotako se ne bom spotikal na dejstvu, da so se 1. 1912. pod naslovom »Razne di nge potrebščine« vršile nekatere poprave« po hodnikih in v vestibulu deželnega dvorca. Na novo so jih 1. 1912. pobelili in preslikali, dasi je poslopje stoprav stalo 7 let, ter akoravno nihče, celo ne dež. stavbeni urad ni čutil potrebe za taka dela, oziroma za dotične stroške. Vse to pleskarsko delo je stalo tedaj kvečjemu okroglo 2000 kron, in ker je v istini bilo popolnoma nepotrebno, vsiljuje se nehote domneva, da so ta razmerno majhni denar trosili le radi tega, da bi za špansko steno skrivali neprimerno večje izdatke za potrato v glavarjevem stanovanju. »Furti-ni a š t v o« torej v tem pogledu!
Deželni red zahteva izrecno, da se mora pri nujnih neprcdvidnih stroških, za kuje nima pokritja v deželnem proračunu, »tako j začet-k o m p r i h o d n j e g a z a s e d a n j a n aprositi deželni o d -bor odobren ja«. To se nikoli ni zgodilo. Posebne naprosbe iz umljivih razlogov nikoli ni bilo. zato pa so se izdane vsote utihotapile z umetno sestavljenim deželnim računom v deželno dvorano in prelehko-\erni deželni zbor jih je sprejel brez vsake kritične ocene. Ali pa je z rotiranjem deželnega računa tudi zares že rešena cela odijozna stvar, samovoljne, protiustavne in potratne nabave našega g. deželnega glavarja?
Prepuščam razsodbo o tem zanimivem vprašanju bistroumnosti naših gg. juristov. Opozarjam jih le na besedilo § 14. dež. zak., kateri izrecno veleva, da sme deželni odbor posebno označene nujne izdatke »izven dovoljenega proračuna« odrediti le »na svojo odgovornost« — ali kakor stoji v nemškem tekstu »unter eigener Verantvvortung«.
Vsekakor je stvar nekako zagonetna. Deželni odbor v tej zadevi ni bil vprašan ter potrebščine za glavarjevo stanovanje ni bil dovolil; dalje, glavar sam in brez privoljenja svojih deželnih odbornikov niti neprora-čunjenih, stvarno povsem opravičenih izdatkov na svojo roko nikoli ne sme napraviti; končiVo. deželni zbor nikoli ni imel prilike, presojati in odobriti dotične razmerno visoke stroške, kateri so mu bili le »furtima-ško« predloženi v potvorjenem deželnem računu, — naposled bi se z ozirom na ta dejstva čelo dalo trditi, da g. deželni glavar še do danes ter navzlic spretnosti in umetnosti, s katero je bil sestavljen deželni račun za leto 1912.. ni rešen one »lastne odgovornosti- • o ko ji govori tisti sitni S 14. deželnega reda.
Kaj pa, če bi nazadnje dežela Kranjska po svojem zastopniku, deželnem zboru vojvodine Kranjske od sedanjega glavarja zahtevala in izterjala — povrnitev onih vsot, potrošenih za perverzno potratnost v njegovem stanovanju?!
»Slovenec«, št. 184:
II.
Deželno odborništvo dr. Gregoriča.
»Ipse feeit!« sam si je g. dr. Šušteršič pridobil mesto deželnega glavarja. Stranka si je zaželela drugega; pravijo celo, da je bil dr. Šušteršič naravnost odposlan od svojih tovarišev na Duna j z naročilom, da tam prodore s strankinim izvoljencem. O uspehu nihče ni dvomil, saj je bil poslanec, katerega je deželnozborska večina hotela imeti na glavarjevem sedežu, baš v uradnih krogih radi svoje prijcnljivosti persotia gratis-sima«. Tem večje je tedaj bilo presenečenje med poslanci S. 1.. S., ko jim
je njih voditelj, vrnivši se z Dunaja, kratkomaln naznanil, da ne postane deželni glavar vojvodine Kranjske nihče drugi kakor — on sam!
Tako se je tudi zgodilo. Dejstvo, da je oficijelni voditelj politične stranke, vrhu tega še tako prononsirana osebnost kakor g. dr. Šušteršič, bil imenovan deželnim glavarjem, pozvan torej na mesto, za katero se vendar zahteva vsaj nekoliko nepristranosti, zmernosti in pravičnosti, osupnilo je pač tudi politične kroge izven Kranjske. Evo vam dokaze! Par mesecev kasneje, mudivši se za par dni na Dunaju, sem obiskal nekega znamenitega državnika, bivšega ministrskega predsednika na njegovem domu. Komaj sva se bila pozdravila, me je vprašal najprej za pravi razlog moje resignacije kot deželni glavar. Odkrito mu odgovorim na stavljeno vprašanje; on pa takoj: »Und jetzt sagen Sie mir gefalligst, w as h a t Dr. Šušteršič d e r Regicrung a 11 e s v e r s p r e -C h e n m ii s s e n , u m s e 1 b s t L a n d e s h a u p t m a n n z u w e r -d e n ?« Smehljaje sem zvedavi ekscelenci odgov oril, naj naravnost vpraša mojega naslednika, ker si jaz ne maram glave beliti s takim raziskovanjem!
Toda navzlic vsemu neljubemu razočaranju, povzročenem po nepričakovanem imenovanju svojem, je imel g. dr. Šušteršič skozi več let najugodnejše razmere pri svojem vladanju. Pač je najbistromnnejši njegovih ožjih tovarišev, mož širokega obzorja in dalekosežnega pogleda, genijalni naš Krek takoj slutil notranjo razpoko v stranki ter se je vidno oddaljeval od bivšega političnega prijatelja in sotrudnika. Ali stranka sama in z njo vred tudi deželnozborska večina se je brezpogojno pokoravala glavarjevim nazorom in naročilom, in — opozicija? Tudi ta ni delala nobenih težav. Kar je bilo slovensko-napredne stranke, je bila utrujena po brezuspešnem boju, zbita in izmučena po izjalovljeni obstrukciji, vrh tega še ponižana po brezobzirni brutalnosti, s kojo je novi deželni glavar kot predsednik deželnemu zboru potlačil in zadušil sleherni poskus kritične ocene svojega samodrštva. Preostajala je še nemška stranka v deželni zbornici, večni ta anahronizem v naši deželni ustavi. Od te gospode mu pa ni pretila niti najmanjša nevarnost. Pač so gg. veleposestniki semtertja nagubančili čelo, ko so izvedeli o tem in onem preveč drzovitem skoku glavarjevem preko ojnic deželnih postav in predpisov, pač so se cule tu pa tam ogorčene besede in porogljive opazke iz ust naših veleposestnikov, toda vedno je v njih nadvladala prijetna zavest, da se Nemcem na Kranjskem že dolgo ni godilo tako dobro kot v blaženi dobi, ko je vodstvo avtonomne deželne uprave bilo poverjeno v svojem, srcu nemško čutečemu dr. Šušteršiču.
Tak je bil položaj novega deželnega glavarja, tako osigurana je bila njegova pozicija, da je naposled, v svojo lastno moč zaljubljen celo proti svoji lastni stranki, zastopnici pretežne večine slovenskega naroda, začel navijati nove strune. Nebrzdane svoje oblastnosti pa ni morda nikjer pokazal tako evidentno kakor tedaj, ko je pričetkom svetovne vojne šlo za to, da se mesto v vojake pozvanega deželnega odbornika dr. Za jca v deželni odbor pokliče njegov na m e s t nik d e ž e 1 ni p o s 1 a n o c d r. V. G r e g o r i č.
Deželni odbornik dr. Zajec je bil namreč svoje dni izvoljen deželnim odbornikom predvsem radi tega. ker je deželnozborska večina mislila, da z ozirom na prevažue zdravstvene in zdravstvenopolitične posle, katerih ima deželni odbor v izobilju, na vsak način sodi v to korporacijo baš strokovnjak-zdravuik. Njegovim namestnikom je bil obenem izbran deželni poslanec dr. V. Gregorič. Ko je tedaj dr. Zajec moral v vojsko, bilo je naravno takoj poklicati namestnika njegovega dr. Gregoriča. Zamena je bila očividno le na korist deželnemu odboru. G. dr. Grego r i č je vsekako moč, katero potrebuje deželni odbor. Že v zdravniškem pogledu uživa med strokovnjaki-zdravniki istotako kakor med občinstvom neprimerno več ugleda nego g. dr. Zajec. Kar-se tiče politične delavnosti je mož neoporečen v vsakem oziru. Poleg tega pa razpolaga z mnogoletnimi praktičnimi skušnjami ter je veščak tudi v gospodarskih
in upravnih stvareh. Vsak deželni glavar hi bil lahko vesel take pridobitve. zlasti pa bi se moral radovati glavar vojvodine Kranjske, katera v sedanjem deželnem odboru itak ne poseduje preobilice spretnih in zmožnih deželnih odbornikov.
Jasno kakor beli dan je, da je imel dr. Gregorič neovržno pravico kot Zajčev namestnik vstopiti v deželni odbor. Prisednikom deželnega odbora je dolžnost, da v Ljubljani stanujejo«, veleva § 15. deželnega reda. In vzporedno z njim določa § 6. poslovnika deželnega odbora: »Deželni odborniki se morajo nastaniti v Ljubljavi.« Pritegniti je dalje tem določilom S 15. deželnega reda. kateri se glasi: »Če kak odborov prisednik tačas, ko deželni zbor ne zboruje, umrje, odstopi ali dalje časa n e m o r e o p r a v 1 j a t i o d borovega dela. nastopi namestnik, kateri je zanj izvoljen.« In zopet čitamo v poslovniku kon-gruentno besedilo: »Če deželni odbornik umre, odstopi ali je za daljšo dobo zadržan izvrševati odborniške posle... vstopi v odbor nadomestnih, ki je bil izvoljen, da nadomestuje dotičnega odbornika« (š 5.. odst. 2). Niti sence ni kakega dvoma, da je ta slučaj bil dan, ko je dr. Zajec moral v vojake ter je služil najprej v Št. Petru na Krasu, potem celo izven dežele v Sterutalu pri Ptuju na Štajerskem. Kot vojaški zdravnik niti svojega bivališča ni imel več v Ljubljani, še manj pa je mogel v tej oddaljenosti, kakor veleva deželna ustava, »opravljati odborova dela«. Na vsak način bi bil moral tedaj deželni glavar na mesto »za daljšo dobo« zadržanega deželnega odbornika vpoklicati onega, katerega je deželni odbor izbral njegovim namestnikom.
Tako je g. dr. Šušteršič pač ravnal v slučaju deželnega odbornika grofa Barbota, ko je namesto v vojake poklicanega gospoda poklical njegovega nadomestnika barona Apf altrerna. ni pa tega storil napram dr. Gregoriču, dasiravno se oba slučaja popolnoma krijeta. Naj je dr. Gregorič, sklicevaje se na svojo zakonito pravico, še tako trkal iii razbijal po vratih deželnega dvorca, zanj so ostala zaprta, ker mu kranjski samosilnik, prelomivši deželno ustavo, vstopa ni dovolil!
Kako zagovarja deželni glavar svoje predpostavim postopanje? Na način, kateri vobče ni časten, najmanj pa za izučenega jurista!
Že navedeni š 5. Poslovnika kranjskega deželnega odbora ima namreč v al. 2. še določilo: »N a d o m e s t n i k a pozove deželni glavar,« nemško: »Die Einberufung des Ersatzmannes hat durch den Landeshauptmann zu geschehen.« Na prvi pogled je jasno, da se tu izvaža zgolj neka formalnost, da v tem slučaju deželni glavar drugega ni nego neke vrste pismonoša, ter da s tem nikakor ni ustaljena nekaka pravica, s katero bi on smel si prisvajati kak vpliv na sestavo deželnega odbora, odnosno na pravokrepnost izvolitve nadomestnikove. V tem pogledu odloča izključno deželni zbor: nadomestni k je. kogar on izvoli. Analogno k povsem formalni določbi našega poslovnika nahajamo v državnem temeljnem zakonu o državnozborskih volitvah. Tani stoji tudi določilo, da novoizvoljenim državnim poslancem deželni šef izroča volilni certifikat, kateri ga pooblašča k vstopu v državno zbornico. Nikoli pa niti najzagrizenejšemu rabulistu ni prišlo na misel, iz te formalne določbe izvajati posledico, češ, poslanec je zgolj oni, kateremu predstojnik deželne politične uprave podeli volilni certifikat. Še veliko manj pa velja taka ingerenca za deželnega glavarja! Kajti pri izvolitvi za državnega poslanca je vsekdar mogoče, da se deželni šef z ozirom na očito nepostavnost kake izvolitve utemeljeno brani dotičnemu izvoljencu izročiti certifikat, dočim se pri volitvi nadomestnika po deželnem zboru o kaki volilni protizakonitosti niti govoriti ne da.
Tedaj g. deželni glavar o dr. Gregoričevem slučaju ni imel niti najmanjšega pravnega razloga, s katerim bi mogel zagovarjati kršenje pravice lastnega svojega tovariša in strankarskega pobratima.
Kako neoporečna je trditev, da je g. dr. Šušteršič v tej zadevi rušil deželno ustavo in kratil zasebno pravico — evo dokaza! Bilo je meseca
marca 1917, ko sem obiskal tedanjega ministra notranjih zadev, barona llandla. Govor nanese tudi na kranjske razmere, na obče zadeve Šušteršiče ve nasilnosti in nepoštenosti ter končno na Gregoričevo zadevo. In ekscelenca Mandl je svetoval med drugimi tudi to sredstvo, naj dr. Gregorič, naslanjajoč sc na jasno svoje pravo ter ne meneč se na okolnost, da ni pozvan od deželnega glavarja, mirno in hladnokrvno se udeleži in prisostvuje prvi seji deželnega odbora! Odkrito povem: Jaz za svojo osebo, ako bi bil v položaju velecenjenega dr. Gregoriča, bi se prostodušno ravnal po nasvetu aktivnega notranjega ministra!
Končam to stvar z neko opazko. Na dlani je, da je deželni glavar v tem slučaju prelomil ustavo in oškodoval deželnega poslanca. Ali pa je s tem že izčrpana cela ta zadeva? Po mojem merjenju segajo njene pravne posledice morda še dlje. Morda je upravičena trditev ali domneva, da sklepi, storjeni po deželnem odboru, ki je bil sestavljen nepravilno, tudi sami na sebi niso več pravokrepni. To le tangiram: Bog ne daj, da bi take domneve kdaj zadobile pravno veljavnost!
Slovenec«:, št. 190:
lil.
Uradniška disciplina in dr. Šušteršič.
Da je disciplina med uradniškim osobjeni neobhoden predpogoj dobre uprave, je vobče priznano načelo, kojega ni treba obširneje razkladati. In v tem prevažneni oziru je imel sedanji deželni glavar prav posebno srečo. Prednik njegov mu je izročil ugledno uradniško osobje, darovito in pošteno, vajeno na strogi red ter z veseljem spolnjujoče stanovske dolžnosti. Dr. .Šušteršič je prevzel mehanizem, kateri je fnnk-cijoniral takorekoč sam od sebe.
Disciplino ustvariti, oziroma vzdrževati v uradniškem truplu ni naposled nobena pretežavna stvar. Pač se moti vsakdo, kateri si domišljajo. da jo more vcepiti svojim podrejenim uradnikom z mogočnim nastopom, z. grožnjami in trdimi besedami, z olimpičnimi kretnjami, /lasti dandanes, ko nam demokracija že tiči v žilah in kosteh, bore malo opravite s takimi sredstvi. Morda je — in to velja tembolj v današnji dobi — ljubezen še najsilnejši faktor v človeški družbi. Pridobiti si blagonaklonjenost, srce svojih podrejenih, je najboljše sredstvo za vzdrževanje discipline*. I rudniki iti služabniki, pri državi istotako kakor pri deželi, morajo imeti zaupanje do svojega šefa, znati morajo, da njih poglavar ni zgolj njih strogi nadzornik, ki jih naganja k naneteinu delu, l-i ima oblast, grajati in kaznovati, temveč v njem morajo spoštovati moža, kateri v slučaju potrebe brani njihove koristi, dobrohotno posluša njih tožbe, pomaga po svojih močeh, kadarkoli jih nadloga tepe. Poleg tega mora biti šef pravičen, nepristransk ter mora z lastnini zgledom sam dokazati, da svoje uradne posle vestno spolnuje, kakor mu dolžnost veleva, neprestano zahtevati vestnost od podrejenega mu osobja. Te lastnosti imej deželni glavar in uveril se bo, da bo vsekdar ostala nedotaknjena disciplina med njegovimi zaposlenci!
Ponavljam: gola istimi je. da je moj naslednik v deželnem glavarstvu vsaj v tem pogledu nastopil lepo dediščino. Vso čast deželnim uradnikom in služabnikom, katere sem ostavil v deželnem dvorcu in njegovih uradnih dependencah! Povprek blago vsaj dobre srednje vrste, na čelu posameznim oddelkom pa skoro brez izjeme prvovrstne moči. fn disciplina vzorna v vsakem pogledu!
G. dr. Š u s t e r š i č zavzema sedaj že osmo leto stolico kranjskih deželnih glavarjev. Marsikaj se je \ tej dolgi dobi predrugačilo pod njegovim vodstvom tudi med deželnimi uslužbenci, toda hudobni svet govori, da dotične spremembe niso nič kaj posebno ugodne. Res je sicer, da je v polni meri ugodil hrepenenju posameznikov po blagozvočnih
naslovili in titulaturah. Le pomislite! \ časih je načeloval celemu deželnemu uradništvu preprost deželni svetnik, kateremu je deželni zbor stoprav po mnogoletnem izbornem službovanju podelil naslov deželnega n a d s v e t n i k a. Ali skromnega moža so imenovali zaporedoma deželnim ravnateljem, potem celo v i š j i m deželni m v a v -n a tel jem. In raznih »ravnateljev« kal’ mrgoli v deželni službi; kmalu jih bo toliko kakor nepotrebnih električnih svetil v glavarjevem stanovanju! Pri tej potratni porabi uradnih naslovo\ se niti ne bi preveč začudil, ako bi v personalnem seznamu deželnega službenega osobja kakega lepega dne čital o nekem »v i š j e m r a v n a t e 1 j u d e ž c 1 n e r e g i s t r a t ti r e« ali celo o »c e n t r a 1 n e m r a v n a t e 1 j u d e žalnega vložne g a zapisnik a«.
'Poda v kričečem protislovju s polnodonečimi naslovi prvih deželnih uslužbencev — kaj se vidi z druge strani?! Da se pod sedanjim deželnim glavarjem baš ti odlični uradniki, s katerimi se v istini lehko ponaša dežela Kranjska, n a m e n o m a prež i r a j o in o m a 1 o v a ž u j e j o. Ne meneč se za njihovo bogato znanje in preizkušeno poštenje, odloča šef avtonomne uprave tudi v najvažnejših vprašanjih pogostnimi kar po svoji slepi glavi ali pa pokliče v dogovor in posvet kakega mlajšega, semtertja tudi precej nerodnega uradnika, katerega baš trenutno obsenča žarek glavarjeve naklonjenosti in milosti. Ali ni povsem evidentno, da se na ta način neposredno žali ugled oddelnih predstojnikov ter naravnost razdira disciplina med uradnim o sob j etn?
Toda kakor eksplozivno sredstvo najhujše vrste uničuje in razdira uradniško disciplino, ako se šef vrhovne avtonomne uprave omadežuje z očividno pristranostjo in krivičnostjo. V tem pogledu smo pač s strmenjem t uli in čitali, da je bil deželni m svetni k o m , torej deželnim uradnikom lil. vrste imenovan — Šušteršičev lastni koncipijent! Seveda je trebalo v to svrlio prelamljati celo vrsto zakonov in predpisov, od deželnega reda počenši do službene pragmatike!
Kateri predpisi so v tem pogledu merodajni?
V smislu deželnozborskega sklepa z dne 16. januarja 1909, § 16., odst. 2., »si pridržuje deželni zbor« imenovanje deželnih svetnikov (cf. »Poslovnik kranjskega dež. odbora«, š 23. in »Službeno pragmatike« i? 16.). Deželni odbor sme v tem pogledu le storiti nameščevalni predlog.
Dalje določata oba statuta, da je za vsa izpraznjena mesta v deželni službi p r a v i 1 o m a razpisati javni natečaj, kateri naj odpade le. tedaj, kadar po preudarku deželnega odbora zadostuje interni razpis pri deželnih uradih (Poslovnik š 23.. odst. 2.).
Služba deželnega svetnika zahteva glasom službene pragmatike š 7.. »dokončane pravno- in deželnoznanstvene študije in z dobrim uspehom dovršeni teoretični državni izpit m izpit za politično poslovanj e ali sodni izpit. Odvetniški izpit nad o m e s ti praktični izpit.« In končno; »Popustiti kaj od žalitev, ki so v (4. in) 7. določno izražene, more le deželni zbor (1. c. § 9).
Sedaj si pa od bliže oglejmo g. koncipijenta iz dr. Šušteršiče ve pisarne, kateremu je očetovska skrb njegovega šefa-odvetnika takoj pomagala do tako visoke in razmerno mastno dotirane službe deželnega svetnika. O tem, da mu ni trebalo metati se in puliti se za novo službeno mesto z drugimi so prosilci, itak ne govorim, ker se v očitem nasprotju z zakonskimi določili za to mesto nikoli ni bil razpisal noben nateča j, niti javni, niti interni. Ali dotičnik niti ne spol nu je temeljnih pogojev za sprejem v koncepti,o službo deželnih uradov! On ni imel niti nima do današnjega dne glasom pravokrepnih predpisov zahtevanih izpitov, niti političnega, niti sodnega, niti odvetniškega. Ta zahteva je pa tako zasidrana v službeni pragmatiki, da preko nje niti deželni odbor ne more, temveč si je deželni odbor sam pridržal pravico slične izjeme!
Tedaj bi imenovanje dotičnega gospoda bilo protizakonito in neveljavno. celo v slučaju, da bi z njim dežela pridobila izredno darovih'
247.
moč, posebno kvalificiranega strokovnjaka. Žalibog se pa niti s to domnevo ne moremo tolažiti mi borni davkoplačevalci, kajti za gotovo se pripoveduje, da se je glavarjev izvoljenec sicer dvakrat oglasil k odvetniškemu izpitu, toda obakrat s popolnim neuspehom. Odtod tedaj ta pristranost, očitna ta protekcija?! Čujejo se o tej zadevi razne govorice o pravnem razmerju med dotičnim koncipijentom in njegovim odvetnikom, tako čudne, da jih vočigled visokega dostojanstva deželnega glavarja niti v usta jemati ne maram.
Tem glasneje pa moram vprašati, kake pogubne posledice za moralo in disciplino deželnega službenega osebja mora imeti tako nedopustno postopanje od strani deželnega glavarja in njegovih pristašev v deželnem odboru? Kaj poreko uradniki, ako vidijo, da se mož. kateri po svoji kvalifikaciji ne bi se mogel oglasiti niti za mesto zadnjega koncipijenta v VII. plačilnem razredu, takoj in brez pomisleka imenuje svetnikom \ III. razredu. In kaj porekli oni ugledno popisani stari konceptih uradniki deželnega tajništva, preizkušeni v deželni službi, ki na podlagi vzorne svoje delavnosti smejo terjati vsaj svoje red ovito povišanje na višja mesta, ako vidijo, da naenkrat preko njih glav po uradniški lestvici sfrei inostrauec«, novinec v deželni pisarni, brez zakonite kvalifikacije, malo porabim za novi svoj posel, naprej potisnjen zgolj po brezstidni protekciji? Mari ni to najbridkejša ironija, da je ob priliki svojega vstopa v deželno službo ta varovanec visokega pokrovitelja lastnoročno moral podpisati izjavo, da pri pozna službeno »pragmatike za deželne uslužbence« kot zase »obvezno in da se podvrže sklepom deželnega zbora, s katerimi bi se dopolnila ali predrugačila«? Isto službeno pragmatiku, katero so morali skruniti in kršiti na neštetih krajih, da so mogli zasebnemu uslužbencu g. Šušteršiča pomagati do deželnega korita?!
Nič več o tej stvari. T o da kot bivši deželni g 1 a v a r sc čuti m	v vesti	p r i	m o ranega, proti	svojem n n	a	-
sled ni k n	dvigniti	o b t	o ž b o pred deželo	K r a n	j s k o	i	n
n a r o d o m	slov e n s k	i m .	da s sv o j i m r a v	n a n j e m p o	d	-
k o p a v a m oral n o st	in	d i s cip 1in o d e ž e 1	n e g a	s 1u ž b	e	-
n e ga os e b j a !
»Slovenec«, št. 193:
Dr. Šušteršič kot deželni upravitelj.
Nikoli nisem imel pretiranih pojmov o upravnih zmožnostih svojega naslednika v deželnem glavarstvu, kakor tudi nikoli nisem precenjeval splošne njegove darovitosti. Vendar morem reči, <ia sem marsikaj pričakoval od njegovega glavarstva bas na polju uprave, katero je daleč najvažnejše zlasti za predstav itelja deželne autonom.ije. Istimi je sicer, da kot mnogoletni državni poslanec g. dr. Šušteršič nikoli ni kazal posebnega zanimanja za plodovito delo v odsekih, dasi se v mirnih od se ko vi h razpravah poslančeve zmožnosti najbolj uveljavljajo. V zvezi s to delno tnalobrižnostjo stoji dejstvo, da dr. Šušteršiča. vsaj v kolikor jaz. pomnim, nikoli nismo videli na poročevalskem odru v dunajski državni zbornici. Navzlic vsemu temu, ko je bil dosegel deželno glavarstvo, ko je prag deželnega dvorca prestopil kot deželni glavar vojvodine Kranjske, sem dejal sam pri sebi: »Brez dvoma je naslednik tvoj mož poln talentov, sedaj se bode sigurno s k a z a I t a d i kot <1 o b r e g a u p r a v i t e I j a i zr ocen e m u d ožel e.
Kruto sem se varal! Predvsem je pustil v sa h niti malodane vse kali narodnogospodarske in kulturne organizacije, katero je večina deželnega zbora pod njegovim prednikom bila položila v sveto domovinsko zemljo, ne meneč se za to, da so povsod se uže kazali krepki 'pognanki! Morila ni bila škoda, provzročena po premedlem zanimanju sedanjega deželnega glavarja, nikjer večja nego na razpro-
stranem polju železniške politike, kaj je hasnil. da se je pod patronanco deželnega zbora bil ustanovil »Deželni glavni železniški odbore, ki je glasom hranjenih zapisnikov začel razvijati zelo živahno delavnost ter kazati zdravo inicijativo! Od nastopa novega glavarja sem se nikoli več ni sklical, zaspal je in ž njim vred vsi krajevna odbori, kateri so si bili stavili nalog, vzbujati tvorno zanimanje za važne železniške projekte med prizadetim prebivalstvom, organizovati podporo in sodelovanje ter tem načinom podpirati uresničenje dotočnih načrtov.
In 'ta nejbrižnost glavarjeva je silno škodovala. Bilo je marci ja 1917. 1.. ko sem se slučajno v predsobi železniškega ministra srečal s sekcijsk;ini načelnikom eksc. Ressigom, kateremu so poverjene vse lokalne železnice. Tekom razgovora mi poreče visoki dostojanstvenik skoraj dobesedno: »Kako obžalujemo tukaj v tej hiši, da niste več deželni glavar. Odkar ste Vi odstopili, spavajo na Kranjskem vsa železniška vprašanja. Le pomislite progo Brežice — Novo m e s to -Kolikokrat sva se midva raztovarjala o tej črti. Sedaj —?! Mi sami obrnili smo se v tej zadevi na deželni odbor. Kak je bil odgovor na našo urgenco? Dolgo časa nič, potem dopis približno te vsebine, da deželni odbor tega vprašanja še ni dovolj preštudiral ter se vsi od tega še ne more obvezno izražati!«
Sicer se glasi stvar neverjetno, da moram odgovornost za njeno dstdnitost in točnost prepuščati svojemu poroku. Ali toliko pa mi je čisto jasno, da bi proga Brežice—Novo mesto uže danes morala biti gotova in prometu izročena, ako bi deželni odbor in njemu na čelu deželni glavar dr. Šušteršič vršil svojo dolžnost v polni meri.
Apatičnost teh gospodov provzročila je še neko drugo škodo, o kateri se vobče pač malo govori v naši javnosti, ki jo pa najbolj čuti mesto Metlika in ž njo vred cela Belokrajina. To je namreč stik naše belokranjske železnice s hrvaškimi progami. Kje se naj vrši menjava železniškega spremljevalnega osobja in strojev, na naši ali na sosedni zemlji? Večkrat sva se o tem posvetovala s prednikom prej imenovanega gospoda, s tedanjim sekoijskim načelnikom vit. W e e b r o m . kateri je sedaj generalni ravnatelj Južne železnice. Združila sva se v tej misli, naj pri določitvi stikališč na belokranjski-da Ima tinski progi odloči kilometerska dolžina dotočnih delnih kosov, tako da bi ob črti Novo mesto—Karlovec ogrski vlak moral se pripeljati v Metliko ter tam se vršiti izmenjava, (ločini bi nasprotno na dalmatinski črti K nin—; Pribudič se moralo vršiti obratno. To je bilo tedaj dogovorjeno mej nama, ali predno se je stvar rešila, zapustil sem jaz deželni dvorec in g. vitez Weeber preselil se je iz železniškega ininlsteirstva v direkcijsko poslopje Južne železnice, — v deželni palači na Kongresnem trgu v Ljubljani pa se živ krst ni več zmenil za to »bagatelo« in danes — danes je vezal išče naše belokranjske proge s hrvaško črto neoporečno v Bubnarcih, kjer je iz prejšnje samote čez noč nastalo mestece, Metlika pa je vsled nebrižnosti kranjskih upraviteljev za-dobila hudo neozdravljivo rano na svojem gospodarskem organizmu.
A gospodarski tečaji? Uprav briljantna ideja bila je K reko v a misel <> zasnovi gospodinjskih tečajev. Velika stvar, majhni stroški, lepi uspehi! Stvar me je tako zanimala, da sem si sam pridržal referat o tej inštituciji ter še danes se spominjam s pravim veseljem onih blagodejnih utisov, ki sem jih prejel pri nadzorovanju omenjenih tečajev. Po mojem odhodu pa se jih je kmalu lotila — jetika, in sicer celo »ta hitra«. Ni čuda! V oskrbo je namreč gospodinjske tečaje deželni glavar izročil najkompetentnejšemu deželnemu odborniku, izstavil je — zajca k bobnu!
Nepristranski zgodopisec bode pač moral priznati, da je prvi deželni zbor, v katerem so pripadniki S. L. S. imeli večino, odlikoval se s posebno krepko inicijativo v kulturnih vprašanjih. Ustvaril je trgovsko šolo. prevažen zavod za strokovno izomiiko sloveli-
škrga narodu, zasnoval je (1 e ž e 1 n i u m e t n i š k i svet, novih impulzov dajal je v izobilju kulturnemu razvoju. In videti je bilo, da bo zares kaj sadu iz te bogate setve! Na lastne oči sem se prepričal pri večkratnih posetih v deželni trgovski šoli. da je pouk zadovoljiv, disciplina v redu. učiteljstvo in učenci navdahnjeni najboljše volje, — začetek je bil storjen v znameniti naučili stroki, katero smo dosilimal Slovenci krvavo pogrešali. In kam je črez par let pod dr. kusteršičevim glavarstvom in večinoma po njegovi krivdi (Remčeva afera!) zagazila nadebudna ta zasnova! Stopite v naučilo ministrstvo ter povprašujte tam in izvedeli -boste iz kompetentnih ust, kako tam ocenjajo duševno ravnotežje in strokovno veljavo sedanje deželne trgovske šole!
In deželni -umetniški svet? G.deželni -glavar tudi ni imel časa, pobrigati se za usodo te korporacije. Tudi o njej je kaj malo ali celo nič več slišati, odkar je deželno autonomno upravo prevzel moj naslednik. Mrtvilo tudi! In slovensko deželno gledišče, deželni m-uzej — k,a j bom še našteval drugih stvari! Vse to- je splošno znano ter naravnost kriči proti nebu. Sedaj, ko vse to premislim, razumem sveto ogorčenost našega Jan. Evang. Kreka, kateri je enkrat v prijateljskem razgovoru z menoj dal du-ška svojemu čutu v jezni oceni dr. Šušteršiča, rekoč o njem: »Ta človek je k u 1 -t u r i n a r a v nos t s o v r -a žen; k a m or stopi, kult u r n o u l> i ja !«
Najbolj pa je deželni glavar jo »polomil« z občinami. Priznana resnica je, da so podstava in temelj vsaki dobri upravi boš občine. Odtod izvira naravna dolžnost za slehernega deželnega glavarja, da vso svojo pozornost obrne na te fundainentalne deželne auto-noinije. da je v vednem stiku z občinskimi zastopi ter neprestano gleda in skrbi za razvoj pametne občinske samouprave. A kako je dandanes razmerje med deželnim odborom odnosno deželni-m glavarjem in -slovenskimi občinami na Kranjskem? Razdražene -po smešno-avto-kratičnih ukazih, skovanih v deželnem dvorcu od mož, kateri so- docela izgubili vid za realne razmere ter čut za zakonite meje svojega obla s-tva, -bunijo se danes naše občine po svoji pretežni večini z vso odločnostjo proti deželnemu -glavarju in njegovim opričnikom! -—
T a k j e g. d r. Šušteršič kot deželni u p r a v i t e 1 j. Po resnem premišljevanju prihajam do končnega rezultata, da deželna uprava v vojvodini Kranjski nikoli ni bila izročena nespretnejšim in neresnejšiin rokam nego so njegove!
»Slovenec«, št. 196:	,j
Deželno gospodarstvo pod dr. Šušteršičem.
Zelo zanimiva tvarina, a skoraj docela nemogoče jo obdelovati! Tavamo v neprodorni tmini, podatkov ne -dobimo za presojo dejanskega gmotnega -položaja. Kajti alfa in omega finančne politike sedanjega deželnega glavarja obstoji v tem, da nikomur ne pusti blizu, da z neizprosno strogostjo zavrača slehernega radovedneža, kateri bi hotel nekoliko poškiliti za ono tajno zaveso, kjer se v velikih loncih in koritih kuha krma pripadnikom deželnega samodržca. V temi tavamo vsi, celo oni maloštevilni pristaši g. deželnega glavarja, kateri dandanes še vztrajajo pri hudo razdrapani njegovi bojni zastavi. Vzemimo- n. pr.. da bi bil danes, ko že štejemo peto leto svetovne vojske, dovoljen kak volilni shod ter da bi kdo izmed zadnjega krdela šuster-šičevih minni-donov začutil potrebo, razjasniti zbranim volilcem vse dobrote vladajočega sistema. Ako bi na takem volilnem shodu se kak zvedavi volilec ohrabril ter svojemu goloobritemu oziroma gostobradatemu poslancu stavil vprašanje: »Kako pa vendar .hirate' z -deželnim vozom, koliko dohodkoi imate in koliko stroškov, kako stoji z deželno imovino in koliko imate še v deželnih zakladih, zlasti v lepopitanem melioracijskem zakladu?« — odgovor bi se moral glasiti: »Za Boga, kaj me
nadleguješ z vprašanji, na katere ,se ti nihče ne more odzvati? V Ljubljano pojdi, v deželni dvorec stopi pred samega g. deželnega glavarja, morda on ugodi tvoji radovednosti, ako je slučajno pri dobri volji ter ako — sam zna, za kar povprašuješ!«
Neverjetno, a vendar istinito! Slepomišimo na Kranjskem v dobi, ko se vendar povsod in splošno zahteva javnost in jasnost vsaj v gospodarskih, rečeh.. Zadnji deželni račun objavljen je za leto 1912, od tega časa sem zaman stikaš in poizveduješ po uradnih podatkih, iz ko j ih bi se dalo presojati finančno stanje naše dežele! 13rezdvolimo je slično prikrivanje baš tako brezprimerno kakor nedopustno. Vzemimo občinskega župana, kateri bi hotel ravnati se jro vzorcu s Kongresnega trga ter ne bi maral predlagati občinskih računov! Takega nereda nikakor. ne bi hotel gledati veleslavni deželni odbor, izvzeniši seveda slučaj, da je dotični župan vnet pripadnik deželnega glavarja. Sicer bi se takoj ostro postopalo proti njemu: grožnja, denarna globa, in ako vse to ne zadosti, odstavka bi zadela zanikrneža, kateri se ni podvizal z občinskimi računi!
Dr. Šušteršič je nazadnje pač zanimiv anahronizem. Po svoji naravi je absolutist, da več celo: avtokrat. Takih osebnosti je več tudi med politiki sedanje demokratske dobe, a on je avtokrat posebnega kova. V svoji nebrzdani samovlastnosti, v brezobzirnosti enako se poslužujoči nasilstva in kovarstva, da le doseže osebne svoje namere, spominja mož od daleč na tiste samodvžnike |x> italijanskih mestih takozvanega »Anatroceuta«, .ki jih pozna veščak in zgodovinar iz tedanjih mestnih kronik in iz Macchiavclla, seveda s tem razločkom, da pri dr. Šušteršiču ne nahajamo niti sledu onega živega čuta za umetnost, s ko jim so se ponašali junaki renesančne dobe. Ilačun.e P o 1 a ga t i' ? komu o d g o v o r dajati od izročenega mu ja v nega premoženja, vsaj ako k temu ni formalno prisiljen? — ne, to mu nikakor ne ugaja, ker se ne strinja z bistvom njegove duše!
In vendar, d n si ravno ni zbran deželni zbor že leta in leta ne, vsak drug deželni glavar hi moral čutiti v sebi notranjo potrebo, domači javnosti ali vsaj lastni stranki v gotovih presledkih poročati o deželnem gospodarstvu in njegovih uspehih. Nikoli ni dežela b o 1 j b i 1 a po t r eb n a t a koga ob r a č u n a ! Saj tudi nikoli še nismo imeli deželnega odbora, kateri bi. deloma pod pritiskom vojnih dogodkov, deloma ipa iz lastnih nagonov ter i z v u n in celo preko dežel nih zakonov in deželne ustave si prisvajal toliko moči ter si tako brezmerno bil razširjal svoje področje. Dandanes je kranjski deželni odbor poleg ustavnega svojega delokroga postal trgovec i n m lin ar, tora r n a r in ve 1 e -posestnik, vojaški dobavitelj in — špekulant, in navzlic vsemu temu — po tolikih letih neomejenega in nenadzorovanega gospodarstva do današnjega dne niti sence kakih r a -č n n o v !
Računov ne vidimo, a vendar znamo, da se škandalozno slabo gospodari v kranjskem deželnem odboru pod sedanjim deželnim glavarjem. Le nekoliko zgledov! Kaj je bilo z ono govejo živino, za silne novce kupljeno v Švici, katera je potem tako žalostno ginila v hlevih deželnega odbora v Medvodah in Goričanah? Kaj je z Roibežem? Spakedrala se je cela iinpartna zadeva. Naposled stvar s prvega početka ni bila povsem jasna. Da se uvažajo biki iz oddaljene Švice, proti temu pač nihče ne bo ugovarjal. Veliko vprašanje pa je, ali se sploh priporoča, od tam dobivati krave, zlasti sedaj, ko toliko sosednih dežel zajema iz švicarskih rezerv ter ko neverjetni padec naše avstrijske valute nam Avstrijcem tako silno obtožuje nakupovanje tujega blaga. Ali če je že jkmI patronanco deželnega glavarja deželni odlx>r po svojih zaupnikih za horendiiie cene pridobil si ono švicarsko plemensko živino, zakaj ste jo s svojo brezbrižnostjo, s slabo krmo
tu slabim tavata,njem pustili k repati v svojih hlevih!' V resnih listih in od izvedenih dopisnikov vrgel se je deželnemu odboru debel očitek v lice, da stane deželo liter tega ^švicarskega mleka nad 100 K in niti taka gorostasnost ni dovedla dr Šušteršiča do tega, da bi prekinil svoj oliutpični molk ter dal razburjeni javnosti odgovor v številkah Tn kaj na j porečem o dežel n i e 1 e k t r a v n i n a Z a v r š -niči in o nameravanih centralah nted Kranjem in Smlednikom? Srce me boli! Misel sama na sebi je bila velikopotezna ter pravilno izvršena brezdvomno bi čast prinašala deželi Kranjski in znatni dobiček. ...................................................
In kaj naj rečemo »Deželnem mestu za nabavo klavne živine«, tej prečudni zasnovi deželnega glavarja s prečudnim njenim imenom?! Kličejo jo tudi »Vnovčevalnieo«, iz česar je narodni hudobni dovtip napravil »IJničevakiiičo«!
Pravne razloge tej dr. Šušteršičev i stvarstvi ne najdeni niti v deželni ustavi niti v drugih deželnih zakonih ali deželnozborskih sklepih. V deželnem odboru je sedaj vsaj 1% jurista. Računam namreč g. deželnega glav a rja za enega polnega jurista, ostalo četr-tinko jurista predstavlja g. deželni odbornik dr. Vlad. Pegan. Poživljam v prvi vrsti to pravniško izučeno dvojico, naj mi navede zakonito določbo, glasom katere j,c kranjski deželni odbor bil opravičen in pooblaščen, ustanoviti tako trgovsko centralo, pod katere obratom trpi in ječi, jadikuje in preklinja zatirani naš kmet!
Kupčija mora biti pač izborna. Toliko je razpenjavosti med razmeroma nizkimi cenami, ki jih plačuje deželna vnovčevalnica našim živinorejcem in med dejanskim skupilom, da se morajo kopičiti dobički na mili jone in milijone. In zopet nobenih računov, zopet mrliče ne ve, kani, v katere blagajne in v katere žepe se porniča jo in pogube ogromne te svote. Mnogoštevilni komisijami,rji, »zaupniki deželnega glavarja«, ki še dandanes predstavljajo njegovo »rdečo- -gardo«, uživajo naravno marsikatere dobrote in olajšave; premnogo je zlasti ,mvd njimi vojaščine oproščenih. O njih postopanju čuješ med prebivalstvom veliko bridkih pritožb. Očitajo posameznim pri rekv izicijah pristranost, sumov lastnost, krivičnost — in prizadeti oškodovanec nikjer ne dobi mesta, kamor bi sv mogel pritožiti proti sličnemu pritisku.
In blagodejni uspehi omenjenega zavoda? Menda je bilo leta 1916.. ko je dežela Kranjska, oziroma njeno »Glavno mesto za nabavo klavne živlme« za 11.000 glav .goveje živine več dobavilo vojnemu erarju, nego je znašal dotični kontingent. Vse sosedne dežele so zaostale za svojimi odmerjenimi kontingenti, le naša Kranjska se je smela pobahati s tolikim presežkom. Naravno, tla se je taka darežljivost primerno vpoštevala pni določitvi -kesnejšiih kontingentov, češ, »suj imajo Kranjci, naj torej le dajo«! In če danes z bridkimi občutki gledamo, kako mine in izumira naša gov edoreja, s katero smo se v 'istim smeli po-našati zadnja leta pred vojsko, potem je zdaten delež prežalostne te prikazni zapisati na rovaš dr. Šušteršičev in njegovih pomočnikov v deželnem odboru in deželni vnovčevaliiici!
»Slovenec«, št. 200:
Vil.
Epilog.
Poslavljam se od g. dr. Šušteršiča. Priznavam, da ocena delavnosti mojega naslednika na slavnem stolu kranjskih deželnih glavarjev nikakor ni bila laskava; celo tega ne zanikujem, da se ga v svoji kritiki nisem baš lotil z glace-rokav ieami. Ali to ni moja krivda. Reči so prikipele do vrha in ugnezdilo se je toliko nesnage v deželnem gospodarstvu, da sem bil primoran v svoji vesti, kot izkušen poznavalec deželne uprave in njenih koristi, dvigniti svoj glas ter pred vsem svetom
odločno ugovarjati proti sramotnemu načinu, po katerem se pod deželnim glavarjem dr. Ivanom Šušteršičem ustava in pravica krati in krši v deželnem dvorcu ter ogroža kulturna in gmotna bodočnost dežele in njenega prebivalstva.
Pač ima polom dr. Šušteršiča nekaj tragičnega v sebi, kar skoro razorožil je rahločutnega ocenjevalca. Kako velik vsaj na videz je bil mož stop ra v pred enim letom! Brez globoke naobrazbe, celo brez posebne politične nadarjenosti, toda sila prekanjen in lokav, brezobziren obenem do brutalnosti, mojster v parlamentarni taktiki in nad vse izveden v političnih intrigah ter si je znal pridobiti v siromašnem razcepljenem dunajskem parlamentu veljavo kakor nikoli preti njim noben slovenski poslanec. Ministri so ga imeli za nevarnega nasprotnika ter ga vsled tega niso marali dražiti. Stiirgkha je strahoval, slabotni bivši deželni predsednik kranjski pa je kar strepetal pred njegovo silovito impetuoznostjo. Mogočen je bil tudi v svoji stranki, katera zastopa pretežno večino našega naroda. Niso ga sicer ljubili, toda verovali so v njegovo vplivnost ter se klanjali njegovemu političnemu vodstvu in to še celo tedaj, ko se je bil od njega že ločil njegov boljši duh, dr. Janez Ev. Krek, kateri se je, spoznavši svojstva in namere Šušteršiče v e, iz prijatelja in zagovornika prelevil v odločnega protivnika in obtoži-telja. Toda zapeljan od častihlepja in nebrzdanega napuha je uničil dr. Šušteršič sam in z lastno roko svojo pozicijo. Odkar je bila izbruhnila svetovna vojna, na katero je na vse pretege ščuval in hujskal, ni več poznal mej svoje oblastnosti. Naravnost smešni napad na državne poslance, zaradi tega, ker baš njega niso marali voliti v delegacije, po-menja začetek njegove katastrofe. Danes pa smelo trdim: Nikoli se na kranjskem, da na celem Slovenskem, noben politik ni tako kruto sov ra ž i I o d n a ro d a k a k o r n e k d a n ji n j e g o v r a z v a j a n c c , s e d a n j i d e ž e 1 n i g I a v a r K r a n j s k i. Docela je izgubil in zaigral javno zaupanje in nikoli si ga ne inore več pridobiti. Razpršena in v tla zbita je stranka njegova, niti prikazati se več ne sme v javnosti. A ko se danes razpišejo nove volitve, so z apo-diktično gotovostjo izgubljeni vsi mandati te frakcije, niti on niti ka-terisibodi pristaš njegov se več ne povrne v ono deželno dvorano, kjer je bil Šušteršič gospodoval s toliko samozavestjo!
Zakaj pa — utegne me kdo vprašati — navajaš tukaj stvari, katere vendar v deželi pozna vsak človek, ako si količkaj z zdravimi očmi ogleda naše politične razmere in razvoj nad vladajočih narodnih ideji'
Glejte, visoko dostojanstvo je, stati kot deželni glavar na čelu vojvodini Kranjski. Ponašati sc more s sijajnim brojeni znamenitih prednikov. Počenši z Rudelinom iz Hrušice, s katerim se 1. 1261. začenja vrsta zgodovinsko dokazanih deželnih glavarjev, koliko slavnih prednikov ima dr. Šušteršič! Frankopan in Niko Jurišič, Koci ja j n ar, ta slovenski Valenštajn. Lenk o v i f in Herbert Turjaški — vodili in branili so deželo kot njeni deželni glavarji. Niso zgolj uživali vladarske milosti, marveč mogli so se upirati tudi na zaupanje svojih sodeželanov ali vsaj onih krogov, kateri so po tedanjih odnošajih imeli pravico, govoriti imenom dežele. In baš zaupanje naroda, v veliko večji meri nego vladarjeva naklonjenost, mora biti trdna podlaga uspešnemu delu deželnega glavarja. Dr. Ivan Šušteršič pa je popolnem zapravil dragoceni zaklad javnega zaupanja, — zakaj še do današnjega dne poseda na glavarjevem sedežu, do katere več nima nobene moralne pravice?
Jasna so dejstva, s kojih govorim, jasne so njih umstvene posledice, toda prečudni gentleinan«. kateri dandanes še poseda v deželnem dvorcu, se bore malo zmeni za enaka razmotrivanja in premišljevanja. Gluhega se dela in slepega za prevrat, kateri se jo vršil ter se še vrši po deželi. Z besedami, s časnikarskimi razpravami sc mu ne pride do živega. Kaj opravijo bezgove krogljice proti debelokožnemu nosorogu! Drugače torej treba govoriti, da razume tankočutnež Šušteršičeve pasme!
In tako resno odločno besedo more spregovoriti le cesarska vlada. Do nje se obračam, do ljubljanske deželne vlade, katera je dosiinnal kot tajna pokroviteljica nemo in apatično prisostvovala vsej monstroznosti glavarjevega režima, nič manj pa do osrednje vlade na Dunaju, katera je, zaljubljena po podlih, netočnih in strankarsko pobarvanih poročilih podrejenih ljubljanskih oblastcv, istotako molče podpirala glavarjeve nasilnosti. Zopet se čujejo govorice, da se namerava ministrski predsednik baviti z reformo državne uprave. Integrujoč del te državne uprave pa je. brezdvomno tudi tako zvana »avtonomna« uprava. Kaj koristijo državi in prebivalstvu vse, dasi prepotrebne spremembe pri okrajnih glavarstvih in pri deželni vladi, ako se poleg njih nedotaknjen pušča Avgijev hlev v deželnem dvorcu! Predpogoj pametni, koreniti r e f o r mi naše n p r a v e je in ost a n e o d s t o p sed a n j e g a d e ž e1 n e ga g 1 n v a rja in dežel n e g a o d b o r a.
Da se pa doseže ta odstop, zakonitim potom in brez nasilnosti, drugega ni treba kakor da se več nego po štiriletnem odmoru zopet skliče deželni zbor vojvodine Kranjske. Zborovanje njegovo je tem nujnejše, ker je ljudstvo sila vznemirjeno vsled nekontrolovanega deželnega gospodarstva, ker ne zaupa več deželnemu odboru ter odločno zahteva jasen obračun s sedanjimi upravitelji. Mogoče, dasi precej neverjetno, da se posreči deželnemu glavarju, na podlagi neovrženih številk in jasnih neskaljenih računov razdolžiti in opravičiti samega sebe in svoje pomagače v deželnem odboru. V tem slučaju — mirna Bosna! Ali pa nastopi druga možnost in opravičevalni poskus se izjalovi, potem bo deželnozborska večina, kateri se gotovo pridružijo poštenjaki vseh strank v deželni sobani, brezdvomno našla primerna sredstva, da krivce obsodi ter konec napravi neznosnim razmeram v deželni hiši.
Tedaj poživljam cesarsko vlado, naj skliče čim najhitreje deželni zbor vojvodine Kranjske k rednemu zasedanju. To bodi tudi obenem odgovor vladin na najnovejšo insinuacijo našega slavnega deželnega odbora. Vladajoča trojica L a m p e - P e g a n - Z a j e c baje zahteva od vlade, naj ji kot rabelj služi pri štranguliranju občinske samouprave. Videli bomo, kaj poreče deželna vlada na to brezstidno terjatev. Po njenem odgovoru bo naš narod že v naprej mogel slutiti, koliko resnobe je pripisovati Hussarekovim načrtom v upravni in ustavni reformi.
Sicer pa — in s tem sklepam — se bo pri novih volitvah jasno izkazalo, da je g. d r. Šušteršič p o p o I n o m a tla zgubil m e d slovenskim narodom, kateri se s studom obrača od vojnih h u j s k a č e v in denunci jantov, od pol iti č n i h v a r a 1ic in n a r o d nih o d p a d nik o v!
Ali kako se je deželni glavar branil proti mojim člankom, katere sem bil objavil s polnim imenom, češ, moja last so, prevzemam popolno odgovornost za njih vsebino? Istina je, da niti poskušal ni. ovreči moje trditve, zavrniti povsem precizne ob-dolžitve. Le v šusteršičevem ponesrečenem glasilu »Resnica« je bilo citati tupatam kako nerodno in neokusno notico, v kateri se proti meni navajajo — dr. Slančcve osebnosti iz volilnega boja! O kakem stvarnem odgovoru niti sledu ne!
2.
Moji članki »V zaželjeni deželi!« so bili priobčeni v vseh slovenskih političnih listih," pa nemojte misliti, da sem jih jaz razpošiljal dotičnim uredništvom! Stvar je bila namreč ta: Ko *
* Gl. »Slovenec« 5., 7., 8.. 15.. 18. oktobra; »Slov. Narod« 5., 7.. 8., 12.. 17. oktobra 1918.
se je bil poleti 1918. tedaj še pod habsburško vlado, v Ljubljani zasnoval narodni s v e t, sem dobil i jaz povabilo, naj. se udeležim seje usta v n e g a odseka. Pridem v sejo, dobim tam celo vrsto politikov iz vseh naših strank. Predsedoval je dr. Korošec; otvoril debato, pozval navzoče, naj povedo svoje mnenje o bodoči Jugoslaviji ter o njenem licu — toda nihče se ni oglasil k besedi. Naposled sem se jaz razkoračil ter povedal,. kaka bi po mojem uverenju morala biti ureditev nove samostojne skupine. Jaz sem govoril nad eno uro! debata je pa bila razmerno kratka, vsi govorniki so mi pritrdili, le dr. Ž e r-j a v je nasvetoval neko spremembo v nadrobnostih. Ali govoril sem povsem prosto, brez vsakih beležk, tedaj me naprosi predsedujoči dr. Korošec, naj svoj govor spravim na papir ter naj ga potem izročim njemu. To sem obljubil. Ko sem se pa začel lotiti dela, sem si zamislit drugo obliko. Tvarino sem obdelal žurnalistično ter sem iz govora ali predavanja napravil pet člankov. Vse skup sem poslal prijatelju Korošcu in on jih jc potem razpošiljal ter skrbel za to, da so prišli med slovenski svet. Naglašati pa moram, da se je vse to še zgodilo pod avstrijsko vlado. Kakor je bila njena moč že razrahlana in razpadajoča, vendar je je še bilo nekaj in zato je čisto naravno, da sem tupatam kako misel milejše izustil nego sem jo čutil. Navzlic temu sem v tej seriji člankov povedal marsikatero resnico, ki še v današnjih razmerah velja v polnem obsegu, marsikaj nasvetoval, kar bi bilo koristno in kar se je žalibog opustilo. Bil sem »,vox clamantis in deserto« — »glas vpijočega v puščavi«' Berite danes- te članke in potem sodite!
V zaželjeni deželi.
Prelep, vprav veličasten je dandanes pogled na vzdramil joči se narod slovenski! Kaka globoka sprememba o<l onega zgodovinskega trenutka sem. odkar je nepozabni naš voditelj Jan. Iv. k reko pravem času in z mogočno roko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo.: jugoslovansko., deklaracijo! Že je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj nastopila na dan, razširjala se je s čudovito Hitrostjo po celem slovenskem ozemlju ter zmagovito prodrla do najoddaljenejše - gonske koče. V enem glasu so: se strnile vse naše želje in strankarska prizadevanja: »Dajte nam Jugoslavijo!« In tako silna je narodova volja,, tako izrazita njena odločnost, da so v naprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se mogočnemu pojavu narodne duše. J u go s 1 a vi j o ho če mo in — dobili jo bomo!
Prekrasno ipač bo upravno ozemlje jugoslovansko, blagrovano z vso prirodno lepoto ter obdarovano, z vsem naravnim bogastvom. Gorski velikani našega planinskega sveta in divje razklano gorovje na črnogorski in. siibskf meji, čar gorenjskih in koroških jezer in nepopisna krasota plitviških»jezer v.Liki — morda najlepše, kar turistu nudi Evropo —podzemeljska čuda,-naših jam in sanjava krasota jadranskega obrežja — katera dežela na celem svetli se bo pač mogla meriti z našo Jugo-, slavijo, kar sef tiče naravnega lepotičja! In prirodno bogastvo! / lirva-tski in slavonski nižavi naj rodovitne jše polje, po bregovih i»
gričkih od slovenskih goric in znamenitega Pohorja doli do blagoslovljene' šume z neizčrpnim bogastvom hrastovega, snirečjegadn bukovega lesa, pod zemljo deloma še nedvignjeni zakladi železa, premoga, svinca, bakra, živega srebra, 'asfalta in drugih porabnik rud in kopanin, blagotvorne toplice in zdravilni vrelci v izobilju, poleg teli naravnih zakladov pa — sinje ‘morje Jadransko^ katero direktno drži proti sueškemu prekopu kot najkrajša cesta med evropsko celino in vzhodno Azijo, Vzhodno Afriko in daljno Avstralijo!
To 'je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva? 'Poznamo ga in	lehko se	nanj zanašamo! Skozi dolga	mračna stoletja
zasužnjen in	teptan je	ohranil	troimenski naš narod	navzlic robstvu
in bolečini vendar neupognjeiio svojo moč in žilavost. Le zavedal se ni svoje sile	in potrpežljivo je	klonil svoj tilnik pod	težkim jarmom,
ki so mu ga	nakladali	sosedje,	prevzetni Madžar in	nemški »Herren-
volk«. Danes pa je vstal naš narod, vzbudil ga je iz zaspanosti bojni vihar, kateri sedaj pretresa vesoljni svet, zajeda se sedaj svoje lastne moči in nikdar več se ne bo klanjal nepoklicanim jerebom in neupravičenim tlačiteljem. Ves narod naš, Slovenci, Hrvatje in Srbi združeni smo v eni želji in zahtevi, vočigled celega sveta terjamo svojo državno in upravno samostojnost, svojo lastno streho, svojo Jugoslavijo. -Vič več, a tudi — nič manj! Tu nima mesta za kramarsko barantanje, tu id več prostora za ono polniljcno pseudo-diplomatiško prekanjenost, katera bi najrajši pod krinko državniške modrosti zadušila sveti plamen narodne 'navdušenosti s prozornim namenom, da bi dotičnik v v ročem pepelu zgorelih narodnih nad sam si — pražil in cvrl svojo mastno pečenko!
Toda baš ker je tako omamijivo lepa ideja našega narodnega združenja, se čujejo — in to včasih s prav resne strani — pomisleki in dvomi o njeni praktični izvedljivosti. »Kako bomo pod svojo lastno upravo mogli shajati Slovenci, Hrvatje in Srbi«. — vprašajo oni — »mi, ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po veroizpovedanjih, že dolga stoletja brez ožjega stika in prometa, da celo nahujskani in naščuvani eden proti drugemu?« In z druge strani se zopet kdo oglasi: »No, pa recimo, da se nam posreči, omisliti si tako državno in upravno obliko, s katero se da shajati, kako jo pa bomo mogli plačati sami, mi sinovi zanemarjenih in tedaj zaostalih dežel, večinoma opustošenih in ssiromašenih po' grozotah svetovne vojne?« Mar ne bo finančni polom naravna posledica naše samostalnosti?«
To so. pomisleki in ugovori, katerih ne kaže ošabno in prezirljivo odklanjati »a lunine«. Iz njih se poraja dolžnost, resno premišljevati o načinu, kako in pod katerimi pogoji utegnejo najbolj shajati naše dežele in njih prebivalci pod svojo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano,"havili s t.emi temeljnimi pitanji. Torej sem opravičen i jaz, ako se lotim naloge, v teni članku in njegovih nadaljevanjih načrtati osnutek o bodoči naši upravi. In ker sta uprava in ustava ozko spojeni med seboj, se boni moral nehote dotakniti, dasi le z mazincem, pre-kočljivega ustavnega problema. Predobro znam, da bo moje delo nepopolno in površno stesano, polno peg in m a rog, na premnogih mestih nezadostno in pomanjkljivo. Ali to me ne plaši! Dovolj, če sprožim diskusijo o stvari, katera nujno zahteva interes in resen študij!
Moje razmotriv anje o upravni in ustavni obliki bodoče samostalne Jugoslavije se :pa naslanja na dvojno načelno podstavo.
Z ene strani poskušam namreč kot pripadnik zgodovinske smeri na vrhu omislenili upravnih reform sezidati na temelju onih upravnih zasnov, katere smo prejeli od svojih prednikov ter' o katerih znamo, da so se istinito bile obnesle v upravni praksi. Po nepotrebnem nobenih novotarij! A žalibog, o danem slučaju, ko zidamo s tal svojo Jugoslavijo, najdemo bore malo porabnega stavbenega gradiva v ostalinaji prejšnje uprave. Kaj potrebujemo, Moderno, točno, preprosto, ceneno in 'pošteno upravo! Tu kaj nahajamo? V Avstriji zastarelo, prekompli-
2ib
čira no, počasno, predrago in — vsaj v zadnjih letih, dokaj nagnito upravo. Madžarska in hrvatska uprava, dasi v nekaterem pogledu morda boljša od svoje avstrijske tovarišice, sta v drugih ozirih izvestno še manj na dobrem glasu. In kaj naj porečem o oni administraciji, s kojo je avstro-ogrska monarhija bila oblagodarila s krvjo pridobljeno Bosno in Ercegovino? Ako bodo kasnejši zgodopisci kdaj v stanu, natančno pojasniti, iz katerih razlogov je nastala grozovita vojska, kaj vse je provzročilo naj večjo nesrečo, katera je sploh mogla kdaj zadeti trpeči človeški rod, — morajo se ustaviti tudi pri bosanski upravi in njenimi pogubnimi posledicami!
Ne, z upravno organizacije, katero imamo dandanes še v naših jugoslovanskih ]>okrajinah, si bomo kaj malo mogli pomagati. Morda je zgolj sodna uprava — vsaj v Avstriji —• katero bomo mogli sprejeti precej nespremenjeno. Skoraj povsod drugod bo trebalo korenitih sprememb.
Tako torej s prvim načelom, na ko j e se naslanja moja razprava. Drugo in poglavitno načelo se pa glasi: Hočemo demokratsko upravo in ustavo, v istini prežeto z novodobnim demokratskim duhom! Vse to pa je absolutno nemogoče brez avtonomije brez narodne samovlade. Avtonomijo povsod: v deželi, okraju, občini! In istinito, nehlinjeno, nespačeno avtonomijo, nikakor pa ne onega spakedranega skrpucala, kakor ga je n. pr. v Avstrijo bila uvedla Schmerlingova nesrečna roka. Pobeljen grob je te baze lažniva samouprava in za tem blestečim imenom se vam lahko skriva in gnije celo oni upravno-ustavni škandal, katerega dan za dnevom v ljubljanskem deželnem dvorcu uprizarja kranjskega deželnega odbora četveroperesna deteljica!
A kako si predstavljam to avtonomijo?
II.
Avtonomija v Jugoslaviji.
Ustava kake države, še bolj pa njena uprava, se mora prilagoditi njenim razmeram. Le tedaj bodo ustregle svojemu namenu, zasigurati prebivalstvu varni obstanek in razvoj. In baš zaradi tega je zelo verjetno, da upravna sistema, docela primerna Hercegovini ali Sremu, ne bi se povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati ob Soči ali Krki. V tem pogledu nikar nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše samostalnosti! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletij se bomo lažje privadili drug drugemu, ako se bomo mogli prosto gibati po svoje. Prepotrebna asimilacija vseh treh gram iz katerih je sestavljen troimenski narod jugoslovanski, se bo morda najbolj pospešila, ako sc vsakemu plemenu omogoči svobodni razvitek na naravni podlagi!
Stoječ na tem stališču pridem do zaključka, da bi kazalo, našo jugoslovansko skupino deliti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, H r v a t s k o v ožjem zmislu, in Bosno-Hercegovino, združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj smo z njimi itak združeni v bratski ljubezni, obelodanjeni in preskušani v neprestanem boju proti skupnemu tlačitelju. Da se Dalmacija zveže s svojim zaledjem Bosno in Hercegovino, se da zagovarjati s tehtnimi razlogi. Hrvatski skupini bo končno priklopiti one pokrajine, kateri se na novo pridobe materi-zemlji.
V državni celoti naj se obravnajo skupne zadeve in one, katere se dajo skupno bolje upravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno pripusti zakonodajstvu in upravi posameznih državnih skupin.
Oglejmo si sedaj ono zahodno skupino, katero po pretežni večini stanovništva lahko nazivamo sl o V: e n s h o. V njej bodo združene Kranjska, Spodnještajerska in slovenski del Koroške, potem Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju bi imela okroglo dva milijona prebivalcev s 40.000 k n v. Na čelu jej stoji deželni poglavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ. Ali po mojem mnenju je to ozemlje že preveliko in prerazlično, da bi ga uspešno mogel voditi in upravljati en sam človek. Zaradi tega naj se uvedejo okrožja, liro ječa po 0 do 700.000 duš. Zadostovalo bi v tein pogledu, ako razdelimo slovensko skupino na tri okrožja, K ran j-s k o . potem Štajersko s slovenski m K o r o t a n o m in končno P r i m o r s k o.
Da pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam tako zvano dvojno upravo, po kratki oceni tega upravnega nestvora, izraženi že v prvem članku, pač ni treba izrečno naglašati. Razsodno upravo naravnost onemogočil je:	pri tem stroju teče dvoje koles drugo poleg
drugega, brez notranje medsebojne vezi. čestokrat v direktno nasprotni smeri. Nepraktična je ta delitev upravne oblasti in vrhu tega neprimerno draga celo v popolnoma mirnih, docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne posledice lahko nastanejo iz lažnjive »deželne avtonomije«, ako pride v roke brezobzirnemu, drzoviteinu snmosilniku, o tem imamo najžalostnejše dokaze baš dandanes v skrajno zavoženi samosvoji upravi na Kranjskem.
»Če pri odpraviš deželno avtonomno oblastvo, kako boš varoval samoupravo proti birokratizmu?« — me utegnejo vprašati. S tem, da organič no z d r u ž ujem, in sic e r v vseh instanca h uradniški in la j iški živelj, imenovane funkcijonarje in od ljudstva izvoljene. Že v najvišji deželni inštanci! Pač bodi deželni poglavar imenovan od državne centralne oblasti, vendar nikakor ni treba, da bi moral biti vzet baš iz uradniških krogov. Prevažno to mesto sc more izročiti celo možu nejuristu brez neposredne uradniške šole, ako le splošna izobrazba in darovitost njegova ter narodno zaupanje jamčijo za njegovo zmožnost za izročeno mu težavno nalogo. O d g o v o r n o s t n j e g o v a bodi pa dvojna, z ene strani naj bo odgovoren centralnemu oblastni, z druge pa, toda omejeno na čisto deželne zadeve ter na izvršitev deželnih zakonov, tudi deželnemu zboru. In skrbeti je zato, da zakonita odgovornost njegova zlasti deželnemu parlamentu ne ostane gola fikcija, kakor n. pr. ona naša papirnata ministrska odgovornost, katere sc še nikoli ni bil zbal noben avstrijski minister.
Deželni poglavar z deželnimi svetniki skupaj reprezentuje deželno \ la do. To bi pa sestavil tako, da eno polovico vladnih svetnikov pač imenuje centralna oblast iz državnih uradnikov, druga polovica pa bodi sestavljena iz deželnih poslancev, za volivno dobo izvoljenih od deželnega zbora ter od istega in iz deželnozborskih sredstev plačanih. Torej pod predsedstvom deželnega poglavarja naravnost kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbor a!
Prednosti take sestave so evidentne. Kakor sovražne sile se dandanes narodnemu vzletu zoperstavlja preširna birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna! Stopi enkrat v stike z birokratskimi našimi upravitelji in ostrmel boš, kako malo in kako slabo pozna večina izmed njih — pač je dokaj častnih izjem — praktično življenje in njegove potrebe. Poleg tega pri posameznih zlasti politiških uradnikih neka posebna sorta nadutosti, čut vzvišenosti nad plebejsko maso, katero vladati« mu je stanovski poklic in uradna dolžnost! Oblastna nasproti ljudstvu je pa ta gospoda — izrečno poudarjeno, ne vsa — čestokrat obenem preponižna nasproti svojim višjim, slepo orodje v rokah birokratskih mogočnežev.
Šukljc, Spomini.
17
Te razmere so skozinskoz nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem mnenju bi se glavni nedostatki dali odpraviti po mojem predlogu. Ljudske potrebe bi zadobile svoje glasne zagovornike in branitelje v vladnih svetnikih, izvzetih iz krogov deželnih poslancev. V stiku z njimi bi izginila ona »svetovna odtujenost«, katera označuje zagrizenega birokrata. In omililo bi se razmerje deželnega poglavarja k podrejenim uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z ene strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu zboru, z druge ne bi mogel pometati vsaj ne z onimi svetniki, katere si je izposodil iz deželnega zbora.
Deželni zbor naj bo izvoljen iz splošne, enake, tajne volivne pravice iz vse dežele, torej iz vsega ozemlja od Spielfelda počenši doli do ja; dranske obali. Predsednika si izbere sam, v njegovo kompetenco naj spadajo vse zadeve, katere niso po osnovnem zakonu izrečno pridržane osrednjemu parlamentu cele Jugoslavije.
Važno je tudi vprašanje deželnih financ. Kaj posebno hudo tlači vse dežele v naši Avstriji, o čem bridko zdihujejo vsi deželni zbori. Povsod ista pritožba, da je država pač celo kupo bremen navalila deželam, sebi pa pridržala vse davke in dohodke, tako da deželnim zborom v pokritje deželnih potrebščin drugega ne preostaja nego si pomagati z dokladami na cesarske davke. A7 tem pogledu bo trebalo intenzivnih finančnih in davčnopolitičnih študij, da pri ustroju naše Jugoslavije «> pravem času uredimo problem samostaluili deželnih dohodkov ter na trdno podlago postavimo deželno gospodarstvo.
Okrožja, okraji in občine.
»Slovensko« skupino sem že razdelil na tri približno enako obljudena okrožja. Tudi pri njih upravi nasvetujem organično zvezo uradniškega in ljudskega življa. Okrožju načeluje okrožni glav a v -njemu stoji na strani od ljudstva po splošni, enaki tajni volilni pravit izvoljeni okrožni svet. Naravno, da mora glavar razpolagati č večjim osobjem, katero je združeno v okrožni vladi. Ista se naj sestavi zopet tako, da so v njej spojeni stalni uradniki in izvoljeni, perij odiCI1. se menjajoči odposlanci iz okrožnega sveta. Svoje prejemke naj le-dobe iz blagajne okrožnega sveta. Tedaj prav tako kakor v deželi. 1 z neko znamenito razliko. Okrožnemu svetu namreč bi zelo pristrigj področje, postav o d n j n e oblasti mu ne bi dovolil, k'tH jemu bi mu privoščil neko n o r m a t i v n o kompetenco in še to le sp° razumno z okrožnim glavarjem.	. .,
Okrožje razpada potem v upravne okraje. Sedanjih okrajni glavarstev ne hi hotel obdržati. Soglasna sodba vseli poznavalcev oo stoječe politiške uprave jih obsoja, češ prevelika so in preobsežna. (1 bi jih mogel poznati njih predstojnik tako natančno kakor bi treba <>• Prava upravna enota se i meni zdi sodni okraj, broječ pribbzi 10—15.000 duš; ž njim naj se tedaj klije tudi okoliš političnega °Kiam Iz tega sledi, da bi se taki veliki sodni okraji, n. pr. ptujski, celjsK^' okraj ljubljanske okolice itd. za upravne namene morali razdeliti 1 več manjših politiških okrajev.
Na organizacijo tega upravnega okraja polagam posebno vJz,n v njem vidim nositelja celega načrtanega upravnega sistema. Načelni* njegovega, okrajnega glavarja predstavljam si kot dušo celega °k°1,!j ' glavni motor bodi gospodarskemu in kulturnemu napredku celega okin.)*; Da se pa vsaj približamo temu vzoru, stopi mu na j na stran okraj ' svet, izbran od ljudstva. Ali v tem slučaju se ne bi zanašal na spin* ^ enako volilno pravico, temveč gledal bi pri sestavi okrajnega sveta stio>-^ na to, da so že pri načinu izbiranja v njem zastopani najvažnejši novski poklici. In zakaj? Ker bi v tej korporaciji hotel združiti
one prcmnogovrstne (Hll)ore. odseke in svete, katere sedaj sestavljamo irt volimo brez zaželenega uspeha, čemu na primer na Kranjskem okrajni šolski svet, uk r. cestni odbor, zdravstveni svet itd., vse te različne korporacije skrivajoče pod blestečo firmo »avtonomije« svojo brezpomembnost in dejansko neplodnost?
In čemu ta razloček, da ima sedanji okrajni glavar v enem takem na videz »avtonomnem« zastopa edino in izključno besedo, k drugemu pa niti blizu ne sme, dasi služijo vsi brez izjeme javnim, tedaj politiškim namenom? V okrajnem šolskem svetu brezpogojno zaukazuje predstojnik političnega okraja in pohlevno mu služi podložnik njegov, okrajni šolski nadzornik. Tam svojo voljo narekava okrajni glavar, v cestnem okraju pa — in ceste so vendar istotako del novodobne kulture kakor šole — v tem zastopu pa niti besede nima! Nevzdržljive razmere! Združimo vsa ta »membra disjecta«, spojimo vse te funkcije o okra jnem svetu ter razpredelimo ga po osnovnem statutu v razne sekcije ali oddelke, katerim se naj poverijo dotične upravne naloge. Kadar gre za zadeve, tikajoče se uprave celega okraja, potem se naj zbere celi okrajni svet ter skupaj z okrajnim glavarjem naj ukrene, česar treba.
Kako pa s tehničnimi strokovnjaki, katerih potrebuje današnja Uprava v vedno rastoči meri? Jasno je da jih ne bomo imeli v vsakem okraju. Ali zato se več okrajev lahko združi v tehniški okoliš, tako da bo postreženo z inženirji gozdarskimi tehniki itd.
Tstina je. da je ureditev okrajnih uradov baš tako važna kakor težavna... Dvigne se vprašanje, bode-li okrajni svet imel zgolj »votlim consultativum« ali pa »votlim deeisivum«, bodo-li izvoljeni zastopniki ljudstva v njem zgolj »nasvetovali« ali pa »določali«? Lno kakor drugo lina svoje težkoče in nedostatke. V prvem slučaju ti grozi nevarnost, da se ti skozi to luknjo zopet ne prikrade nesnaga komaj iztiranega birokratizma, v drugem pa se ti lahko pripeti, da v okrajnem svetu, obdarovanem z neomejeno odločilno oblastjo, naposled zmaga strankarska pristranost na škodo objektivne pravične uprave.
Kako izogniti se dvojne, te nevarnosti? Rešitev je uganka, delala bo veliko preglavic bodočemu zakonodajalcu in pa upravnemu organizatorju. Menda bi najbolje bilo. da se pri onih zadevah, glede katerih okrajni predstojnik ne bi bil vezan na mnenje okrajnega sveta, slednjem dovoli priziv na okrožje ter za slučaj odklonitve priziv na upravno sod išče.
Kak bodi instančni tek pri novih upravnih oblastih? Sedaj imamo v Upravi tl i instance? okrajno glavarstvo, namestništvo (oziroma deželno ylado) in ministrstvo. Mnogo preveč za točno rešitev. Odtod prihaja yeei n orna nedostatnost avstrijske uprave. Vsaka stvar se trikrat pre-žveka in premleva, razsoja jo naposled ministrstvo, katero jo običajno uajmanj pozna, ker jo gleda zgolj iz mrtvih aktov, ne pa iz žive istine. I osledica temu je, d a j e deželna vlada prav 1 e v e č j e 0 k r a j n o glavarstvo: isto vel j a v še ve č jem obseg u !' tretji instanci. Tedaj treba spremembe tudi v tem oziru. Dve Uistanci povsem zaostajata tudi v upravi. Od okraja gre priziv na ukrožje. Pravna varnost pod to omejitvijo ne ho ogrožena. Zlasti ne, ker bodemo na vsak način zn vsako »deželo«, tedaj tudi za našo slovensko skupino ustanovili upravno sodišče, kateremu bi za svojo osebo Področje drage volje razširil tudi na zadeve »lastnega preudarka«, ka-jera se za sedaj pri avstrijskem upravnem sodišču načeloma izključujejo. Tz take preosnove upravnega postopka bi pa izvirala še ta prednost, da bi deželna vlada kot naj višja oblast bodoče upravne skupine Se -stop ra v mogla docela posvetiti svoji naravni vlogi. Nadzirati, urejevati in nadvladati celo gibanje h P r a v n e g a ustroja!
A še za en korak dalje! Mari ne bi mogel po mojem načrtu izdatno zmanjšani politiški okraj prevzeti tudi veliko večino občinskih Poslov? V tako zvanih avtonomnih« mestih n. pr. v Ljubljani. Mari-
bom, Celju, Ptuju ii.t<l. sta itak združeni okrajno glavarstvo in občina; mestni župan je ob enem okra jni glavar za mestni okoliš. Ne bi to bilo »inutatis mutandis« izvršljivo tudi na kmetih? Povsod, po vseli avstrijskih deželah čujejo se več ali manj upravičene tožile o slabi občinski upravi. Le deloma so utemeljene v nedostatnosti dotičnih županov, poglavitni razlog tiči marveč v preobilici bremen, katera prešibkim občinskim plečam država navali in dežela. Kaj naj opravi revež, ki ga nagajiva usoda priklene na županski stolček, s težkimi butarami samosvojega in izročenega delokroga, brez strokovnih moči, prepogostemu brez kaznovalne moči? V tem pogledu velja spominjati se prezanimive debate, katera sc je pred približno 30 leti vršila v kranjskem dež. zboru baš o reformi občinskega reda. Nepozabni deželni predsednik baron VVinkler, mož bogatih upravnih praktičnih skušenj ter goreč za blagor slovenskega naroda, lotil se je sani pretežavnega dela, zboljšati naš občinski red. Svojega skrbno izklesanega aparata ni smel predložiti kot vladno predlogo, temveč le pod tvrdko deželnega odbora ga je spravil v parlamentarno posvetovanje. V svojem znamenitem načrtu je ustvaril dvojno kategorijo občin:	glavno občino in podobčino. I
njemu videlo sc jc primerno in potrebno, sodni okoliš vzeti kot teri-torijulni obseg gl a vne občine, seveda z možnostjo, da se preobsežni sodni okraji raizdele na več glavnih občili. In kako področje je privoščil glavnini občinam? Ves izročen delokrog in najvažnejše naloge samosvojega delokroga tako da je kompetenca sedanjih občin. — »potl-občin« po Winklerjevem načrtu — v istini se skrčila na oskrbo lastnega občinskega premoženja! Globoko zasnovan osnutek, tehnično dovršen do mere, katera daleč presega sedanje, zakonodajne »umotvore«, toda ne brez — poglavitne hibe! W i n k 1 e r moral je namreč ob istem času, ko je s krepko desnico rušil neprikladno -poslopje občinskega organizma, morda proti svojemu lastnemu prepričanju popolnoma se vzdržati i najskromnejšega poskusa, da bi predrugačil tudi državne poli tisk c urade. I-n -tedaj -so se dvignili' baš iz krogov narodnih poslancev proti njemu in njegovi občinski reformi glasni ugovori, češ »kaj inui ljudstvo od take zamene?«
Istina je, da bodo okrajna glavarstva s tako urejenimi občinami laglje izhajala, da bo olajšana državna uprava, a troski bodo zadeli i-n preobremenjali našega davkoplačevalca!« Ugovori niso bili povsem neopravičeni in tudi pripadniki tVinklerjevega načrta, kateri so se bil’ zanj zavzeli zaradi ooividnili njegovih prednosti. jih niso mogli razveljaviti. In tako se je od domol jubnega deželnega predsednika izdelan1 načrt velikopotezne občinske reforme za vselej jm-kopal v registra tu v’ občinskega odbora!
Mizemja naše -občinske uprave pa obstoja še dandanes ter se j1' povečala tekom svetovne vojne. Sodim, da jo korenito odpravimo P° organični uoravni reformi, ki jo nasvetujem. Tako skrajšanemu in omejenemu področju, kakor ga še puščam današnji občini, mora biti k<>s celo najslabotnejša občina. Niti ta okolnost jc ne bi mogla baš zavirat]-a-ko bi slučajno, kar se žalibog tolikrat pripeti na zemlji slovenski-nikakor ne na korist zdravemu občinskemu življenju, še manj pa ' prid narodni treznosti in sledljivosti — župan bil obenem krčmar! Ker po mojem mnenju se županstvo, in sicer zelo častivredna gostilničarska obrt nič kaj posebno ne ujemata!
IV.
Kako bomo zmagali svoje upravne stroške?
Že v uvodnem članku sem zahteval poleg moderne točne upra'^ tudi »ceneno«. Ali pri upravi je kakor z blagom. Kar je dobrega bla? vsaj običajno ni poceni. Dobra uprava stane denar, vsaj na vV*C(. mora biti draga. In na ves glas zakličem svojim rojakom: Varuj1
se preslabo plačanega u r a <1 mik a ! Nič ni nevarnejšega in poguibnejšega za narod nego stradajoče uradništvo. jasno to vidimo dandanes, ko so neznosna draginja in totalni polomi naše valute uradnika strmoglavili iz priznane njegove družabne veljave med bedni proleitarijat. Ne varajmo sel Kako pač moremo zahtevati od uradnika, kateri je za svoje študije potrošil lep kapital ter je svoje s trudom in obilnimi žrtvami pridobljeno znanje udinjal državi proti primerni odškodnini, kako moremo terjati od njega, da vrši svoje uradne dolžnosti strogo nepristransko litn požrtvovalno tudi tedaj še, ko sam glad trpi in z njim vred njegova ofoitelj, ko bode kmalu sam razcapan okoli hodil ter si zastonj glavo belil, češ, kako preskrbim dostojno obleko -svoji ženi in dobre čevlje svojim otročičem? Toliko idealizma ni več na svetu. Star latinski izrek -sc glasi: »Paupertas semper meretrix«, po domače: »Revščina je z ini ra j vlačuga.c Tedaj je skoraj nečloveško, ako bi stradajoči uradnik navzlic vsem skušnjavam vedno in z isto sveto nepristranoistjo in neomahljivo točnostjo vršil poverjeni mu upravni posel!
Ali pa ni to očitno protislovje, da v eni sapi zahtevam ceneno upravo in dobro plačanega uradnika? Skušal bodem dokazati, da se oboje da strinjati in kaj lepo bi bilo-, ako bi se baš v Jugoslaviji praktično obistinil ta poskus. Seveda prva podstava je, da se ne ravnamo po zgledih sedanje avstrijske uprave, katera j c že v zlati mirovni dobi z velikansko svojo uradniško upravo- v nered spravila svoje finance, obenem pa vsled okornosti upravnega ustroja stalno zavirala in preprečila gospodarski razvoj svojega prebivalstva.
Pri avstrijski upravi, izvzemši sodno stroko vsaj večinoma, opažamo pred vsem silno potrato akademično izobraženih činovniških sil, katere morajo naravno hiti najdražje. Vzemimo n. pr. uradno gospodo pri politični upravi! Saj je morda istina, da so preobloženi z delom — saj to trdijo vsi brez izjeme — in za svojo osebo nečem hiti preind-s-kreten, da bi dalje segal s svojo analizo. Ali kako delo je to? Že več nego deset let povprašujem okolo pri gg. okrajnih glavarjih in vrstnikih njihovih, koliko odstotkov njihovega dela je v istini takega, d a zahteva pravniško predizobrazbo. In pri svojih poizvedbah dosihmal še nisem naletel na odgovor, kateri bi presegel delež 10%. Vse ostalo, torej veliko večino dotičnega posla pa opravi normalno nadarjen manipulacijski uradnik, da celo skromna oficijantka bolje nego neprimerno dražji uradnik-jurist, kateremu take baže delo naravno preseda. Potem kaka neizmerna izguba časa z brezplodnim pisarjenjem! Nikjer na celem svetu se ne prelivajo taki potoki črnila, kakor v avstrijskih pisarnah. Posebna umetnost je iz neznatnega slučaja, iz prave ničle napraviti gromaden akt, zlasti s pomočjo toliko priljubljenih »šlajfarjev«, z nepotrebnimi neskončnimi poizvedbami itd. in v tej umetnosti so nekateri birokrati pravi virtuozi. Bodoča Jugoslavija mora v svoji upravi takoj s početka korenito zatreti te stare razvade. Proč s to nesnago! Mnogo bode storjeno v tem pogledu, ako v svoji Upravi dosledno uporabljamo stenografa in pisalni stroj! Konceptni Uradnik ne piši sam, temveč nareku j ! Neverjetno, kako blagodejno vpliva moderna ta metoda na urnost in točnost vse uprave. Pri tem načinu uradovanja se ne bode več pripetilo, da se uradnik spravi na rešitev svojega akta, p redno ga je v istini preštudiral. Jasna mu mora biti odločitev, še pred no začne narekovati stenografu ali stro jeniski. »Predakte« mora poznati, svoje misli mora imeti zbrane, izginejo iz koncepta tiste prepogoste korekture, istotako ne bode več vpletal onih vodenih dolgoveznih fraz. za katerimi se čestokrat skriva neznanje predmeta in nejasnost umevanja. Čas se bode prihranil in zlasti v uradih je čas — denar!
Pomisliti pa je še nekaj drugega. Dandanes v Avstriji menda niti Uajvestnejši kritik niti približno ne more izračunati, koliko stane celotna
avstrijska uprava. Pač lahko poizve iz državnih računskih zaključkov, koliko znaša potrebščina za državne urade. Ali to uiti izdaleka ni vše! Oprava naših javnih poslov poverjena je v stari Avstriji poleg državnim organom še nebrojnim drugim uradnikom in f unkci jonar jem, kateri vsi zajemajo iz javnih blagajn. Skupnih teli stroškov natančno ugotoviti vsled razpršenosti dotičnih plačilnih mest je dandanes absolutno nemogoče. Ali baš, ker se poleg državnega upravnega organizma ter vzporedno ž njim še nahaja in pregiba tako komplicirani aparat takozvane avtonomne uprave, izhaja odtod dokaj kompetenčnih sporov, nebroj nepotrebnih pisarij in poizvedb, kar bi vse se dalo prihraniti po nasvetovani skupni in jednotni upravi!
In še nekaj! Posebna nedostatnost se opaža v avstrijskem upravnem organizmu in ta izvira iz napačno razdeljene odgovornosti posameznih državnih f unkci jonar jev. Krstili so to spako »ministerijalni sisteme. V vsakem uradu nosi vso odgovornost dotični predstojnik, celo za stvari, o katerih čestokrat nič ne razume. Dokaj je uradnih strok, katere so zgolj formalno prislonjene na tak urad, n. pr. davčni referat za okrajno glavarstvo, finančna uprava na deželno vlado'. Razmerje je pravzaprav zgolj navidezno, ali vendar na zgoraj in na zunaj odgovoren je za vse te agende šef političnega urada. Kolikokrat obleži' strokovno že po vsem rešeni akt na pisalni mizi ali v miznied pristojnega »višjega«, kateri mora podpis metniti! pod dotočno rešitev! Škodljiv pa je ta sistem nezdrave pretirane centralizacije zlasti radi tega, ker se i>o njem kar v k a 1 n zatre čut odgovornosti v avstrijskem uradniku. Samostojnosti mu manjka; tudi v slučaju, ko njega zadene odgovornost, tuhta pristni birokrat, kako bi se nje iznebil in sila vesel je, ako se mu posreči, odvaliti to breme na »višjo instanco«. Vsaj upati smemo, da ne borno prenesli teh upravnih razvad in nerodnosti v pisarne bodoče samostojne Jugoslavije. Potem bode naša uprava ne le primernejša in točnej.ša, temveč tudi cenejša nego dandanes.
Načelo, po katerem se nam je ravnati, glasi se tukaj: Razmerji o m a	I o u r a d n i k o v	. a te h	<1 ob v o pl a č a n i h , zato	p a
v s a k	i z m e d n j i h v	»isti ni	d e 1 a v e c	te r o» b r e m e ,n j	e n
s svoji m d e 1 e ž e m odgovornosti nasproti javnosti!
Finančno breme pa, izvirajoče iz dostojne dotacije javnih uslužbencev, bi se po mojem mnenju dalo zmanjšati, ako uvedemo poseben plačilen sistem. Kje je zaukazano, da morajo vsi uradniški prejemki biti izplačani docela v gotovem denarju? Ne bi bilo morda bolj umestno, da	se isti prejemki	deloma uradniku	umerijo v živilih	in
drugem	poralbnem blagu?	Saj itak	mislim, da	se bodoča samostojna
Jugoslavija ne bode mogla omejiti zgolj na davke in davščine v ožjem pomenu besede. Monopoli bodo v državnem gospodarstvu po svetovni vojni sploh igrali mnogo večjo ulogo, države se bodo' mnogo več morale utiikati v produkcijo, tem ložje sc bo dalo en del izdelanega blaga neposredno uporabiti za uradniško oskrbo. Koristili Ivi tem potom svoji lastni valuti, ugodili bi pa obenem tudi potrebam uradnikov in njihovih rodbin. Dandanes ko se na vseli koncih in krajih kažejo kvarne posledice skrajno kapitalistične ureditve in ž njo zvezane davčne sisteme, bode ta misel pač našla dokaj privržencev in resnih zagovornikov.
I ako tedaj si predstavljam upravo slovenske skupine naše jugoslovanske samostojnosti. Namenoma ne segam dalje, ne grem preko Sotle in Kolpe! Naj si' bratje Hrvatje in Srbi uredijo svojo upravo po svojih lastnih potrebah, željah in tradicijah, nemoten drug od drugega. Celokupna državnost nas bode združila, to pa tem tesnejše, čim bolj bode uprava naša prežeta v okovi t i h načel ljudske s a m o o d 1 o čb e in s v o bode zlate!
V.
Uprava in ustava.
Namenoma sem na prvo mesto svoje razprave postavil upravo. Iz dvojnega razloga. Prvič, ker sta me učili zgodovina in praktična politika, da je uprava mnogo važnejša od ustav e. Naravnost rečem, navzlic slabi, povsem nedostatni ustavi zamore narod in država povsem dobro shajati, ako je le uprava dobro urejena, dočim celo najpopolnejša ustava kaj malo zaleže, ako je uprava slaba in koruptna. otem pa je drugič pomisliti, da v sedanjem položaju niti mogoče ni. izdelati točnega načrta bodoče jugoslovanske ustave. Teoretično se da isti pač izumiti brez posebnih težav, toda v naprej odrekam praktično veljavo takemu poskusu. Saj niti obsega ne poznamo državni jednoti! To pa je absolutno potrebno, sicer zidamo v zrak in izumljena ustavo bode visela v oblakih! Podobni bi bili možu, kateri bi pri kakem stevitelju hotel naročiti načrt nove zgradbe, ne da bi imel lastne stavbene parcele. Noben resen stavitelj ne bi maral prevzeti takega naročila. Saj mora imeti gotovo stavbišče, ogledati si mora teren, izmeriti njegove dimenzije, prilagoditi se mejašem, uvaževati vse okol-nosti. — stop ra v potem more načrta ti primeren osnutek. Tako tudi zakonodajalec, sicer vstvari šablonsko delo, katero nikoli ne more zadostovati istinitim potrebam.
Z ozirom na dejanske razmere, kakor jih podaja negotova sedanjost, omejiti se hočem zgolj na vprašanje ustavne kompetence in sicer s stališča slovenske skupine. V teh mejah glasi se problem: »Ka j se pridrži našemu deželnemu zboru, kaj se odstopi v skupno posvetovanje j u g o s 1 o v a n s k e m u pa rlamentu?« Vodilna misel mora biti tudi pri tej odmeritvi delokroga, da naj ostane skupno le to, kar zadeva celokupnost ter se s skupnim sodelovanjem bolje in uspešnejše da urediti. Vse drugo z mirno vestjo lahko prepuščamo posameznim deželam in njih deželnim zborom.
Tako gre brezdvomno in izključno slovenskemu deželnemu zboru vsa zemljiška kultura v celem svojem obsegu. Dotičnih svojih potreb najbolj poznamo sami in najbolj bomo sami skrbeli zanje. Nadejam se, da se v tem pogledu ustrašili ne bodemo niti tako velikopoteznih akcij, kakor jili zahteva vodna preskrba v Istri, Suhi- in Belo-krajini. namakanje krškega polja v spodnjem njegovem delu, pogozdovanje kraških naših pokrajin itd. Posebno važnost polagati je v tem oziru na dobro strokovno vzgojo, tedaj spadaj tudi celo strokovno gozdarsko in poljedelsko šolstvo v področje deželne zakonodaje in deželne uprave.
Na prevažnem polju narodne izomike ločil bi kompetence. Ljudsko šolstvo za našo slovensko skupino in v zvezi z njim vzgojo učiteljskega naraščaja prisodil bi ljubljanskemu deželnemu zboru. Saj mora ljudska šola pripravljati mladino neposredno za praktični poklic, za dejansko življenje in le-to razvija se pri nas v poljedelski deželi pred drugimi pogoji nego na primer v Boki Kotorski. Nikjer morda ni avstrijska centralizacija toliko škodovala kakor baš pri ljudski šoli. Ne omejujmo tedaj deželne avtonomije, kar se tiče ljudske šole: vsaka dežela naj si uredi ljudsko šolstvo po svojih istinitili potrebah!
Drugače pa pri srednjem in visokošolskem pouku. Tukaj bi pretirano razcepi jen je celo škodovalo. Čemu bi na primer gimnazija v Kranju ali realka v Mariboru morala biti urejena po drugem učnem načrtu kakor sovrstne učilnice v Zagrebu ali Sarajevu? Notranjega povoda ni. potem pa je pomisliti, da bode v bodoči Jugoslaviji trgovski, gospodarski in družabni stik med posameznimi deli jugoslovanskega naroda mnogo intenzivnejši nego dandanes ter da bode mnogokrat naravnost kazalo očetu, da svojega otroka s tega ali onega razloga z doma pošlje na srednjo šolo druge jugoslovanske skupine. Prosta mu
bodi pot — ne zapirajmo si je sami po nepotrebnih, naravnost kvarnih razlikah v srednješolski zasnovi!
Isto velja tndi glede visokih šol. In tu si pri tej priliki dovoljujem odkrito besedo, katera slove: Odnehajmo Slovenci vsaj začasno od svoje slovenske univerze! V trenutku, ko se zavedamo, da smo en narod s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati, smejo za nas merodajni biti zgolj strokovni razlogi in oziri. Naše vseučilišče bodi vsaj za sedaj v Zagrebu, kjer naj bodi prosto slovenskim docentom, a ko jim drago, predavati v slovenskem jeziku. Glejmo predvsem, da sc jugoslovanska univerza v Zagrebu docela popolni in ojači. Sprav iti moramo zavod na višek, vreden kulturnega naroda, tako da se bode uspešno mogel meriti z najboljšimi visokimi šolami kulturnega sveta. In stoprav potem, ko je dovršen organizem zagrebškega vseučilišča, ko je isto zadosti opremljeno z vsemi inštituti in kabineti, zbirkami in delavnicami, stoprav potem si omislimo drugo jugoslovansko univerzo na slovenskem ozemlju, katera naj plodonosno tekmuje s starejšo svojo sestrico!
Niti radi tega ne bi pretakal solze, če se prva jugoslovanska tehnika prav kje drugod ustanovi in ne na Slovenskem, toda z vso odločnostjo bi vztrajal pri zahtevi, naj se bogato opremi ter na vse stroke raztegne slovenska državna obrtna šola v Ljub-ljani. Po mojem mnenju bodi ona zavod, katera naj preskrbi razvijajočo se jugoslovansko industrijo s praktičnimi inženirji. Sem naj prihajajo učenci iz vseli krajev širne Jugoslavije, ter se izuče v vseh panogah obrtnega pouka.
Tudi postavodaja o trgovskem šolstvu osredotočena bodi v osrednjem jugoslovanskem parlamentu. Pri tem je pa gledati na to. da se doseže jugoslovanska trgovska visoka šola in sicer v Trstu, kjer je naravni njen sedež. Morda bi kazalo, združiti jo z internatom, da se na ta način mladina obvaruje skušnjav in nevarnosti, pretečih njeni neizkušenosti v lahkoživem pomorskem mestu.
Skupno mora se dalje obravnavati in urejati vsa sodna zakonodaja, potem z malimi izjemami vse, kar se tiče trgovine, torej tudi zakoni o patentih in trgovskih znamkah. Osrednjemu parlamentu bi prepustil vse, kar je v zvezi z železnico, s plovitbo po vodi in po zraku, dočini bi ceste menda bolje dale se opraviti po deželnih zakonih. Posebno važnost polagam na navtiške šole. Naši hrvatski in srbski bratje v Dalmaciji in hrvatskem Primorju so itak svetovnoznani izborni mornarji, ali tudi o Slovencih sem do duše uverjen, da bodo s svojo dozoritostjo in hladnokrvnostjo skazali se na morju, kakor hitro jim strokovna šola nudi primerno izobrazbo. V starih časih so naši predniki po svetu sloveli kot prevozniki, naj prevzamejo sedaj potomci pod jugoslovansko trobojnico speditersko vlogo po Sredozemskem morju! 'Jako zaljubljen sem v to idejo, da bi njej na ljubo baš pri navtiškem šolstvu napravil izjemo ter ga podredil deželuozborski zakonodaji.
Pri financah bo ločiti med državnimi in deželnimi financami; kakor sem liže namignil na drugem mestu, bode treba državo in dežele (lotirati s posebnimi samostojnimi dohodki. Samo po sebi se razume, da finančno- in davčnotehnični zakoni o državnih dohodkih sklenejo se v osrednjem jugoslovanskem parlamentu.
Prerano bi bilo danes, ako bi hotel dotakniti se kompetence glede določitve zunanje politike in glede vojaštva. O teh prevažnih predmetih bodo govorili stoprav tedaj, če sc svetovna vojska končno odloči ter se napravi docela jasen položaj. Pač pa moram odgovarjati na vprašanje, komu poverim ureditev verskih zadev in stvaritev verskih zakonov. In v tem pogledu se mi vsiluje po resnem prevdarku prepričanje, da bi prepuščalo tudi znamenito gradivo legislativi deželnih zborov. Dobro znam, da se daio navajati tehtni razlogi tudi za pristojnost centralnega parlamenta. Ali
baš v verskem oziru bomo v bodoči Jugoslaviji v vseh deželnih skupinah dokaj »pisani«, dočini imamo v slovenski skupini kompaktno celoto vernega katoliškega prebivalstva skoraj brez drugoverske primesi. Uverjen sem, da bomo mi Slovenci, izučeni po bridkih skušnjah dolgotrajnega bratomornega boja, zlehka si med seboj uredili zakonite razmere katoliškega bogočastja, zlasti če se držimo gesla: Prosta cerkev v prosti državi! Manj gotovo je pa to v celokupni Jugoslaviji, tako mešoviti v verskem oziru, in mlada, komaj porojena država potrebuje notranji mir, kojega ne kaže ogrožati po verskili sporih. Vzemimo na primer le prevažno vprašanje, komu naj poverimo vodstvo matrik in videli bomo, da spadajo tudi bogočastne zadeve med one, katere najbolje rešimo na avtonomni podlagi.
Mi hočemo Jugoslavijo. Skušal sem, predstavljati si, kako bi v jugoslovanski samostojni državi Slovenci in pa istranski Hrvatje zamogli osnovati svojo upravo. Pri tej priliki sem nekako boječe pogledal tudi pod oni zastor, kateri nam dandanes še zakriva bodočnost jugoslovanske države. Izročam svoj operat v pretres in oceno naši javnosti. Pristaš zgodovinske šole ni kaj naklonjen primerjevalni metodi, vendar svojega umovanja nisem obremenjal s citati iz raznih ustavnih in upravnih zakonov drugih držav. Namenoma ne. Oboje namreč, ustava in uprava, vzrasti mora iz realne istinitostl narodnega življenja, sicer je slabotni plagijat, nerodno skrpucalo, katero se kaj lahko prilega samoniklemu životu. Rajši sem za svet vprašal praktične skušnje svojega lastnega političnega delovanja. In v tem pogledu sem morda doživel več nego večina sedanjih naših politikov. Opazoval sem gibanje našega javnega organizma z različnih stališč. Kot mnogoletni državni in deželni poslanec, kot državni uradnik in predstojnik samostojnega urada ter naposled kot deželni glavar in vrhovni šef deželne avtonomne uprave. Usedlino svojih študij in skušenj podajam v teh člankih, zadovoljen bodem z uspehom, ako z njim zbudim vsestransko razpravo o globokih problemih naše uprave in pa ustave!
Moji članki »l z z a ž e 1 j e n e dežele« so izzvali marsikateri odgovor. Oglasil se je prijatelj dr. Tavčar, odzval se je dr. Karel Triller in seveda — je moral svojo povedati tudi Ivan Hribar. Tudi iz krogov političnih uradnikov so se čuli odgovori,* vendar se nisem mogel pohvaliti, da bi bil dosegel namen, ki sem ga nameraval s svojimi članki. Enemu se je zdelo prezgodaj, beliti si glavo s takimi organizatornimi vprašanji, drug se je spodtikal nad postranskimi stvarmi ter se nekoliko pošalil z mojim nasvetom, naj bi se uradniki deloma plačevali »in natura«. Odgovoril sem vsem pavšalno v članku: »Svojim gg. kritikom« (»Slovenec«, 22. oktobra 1918). Diskusija mi je bila le jasen dokaz, da naše politično ozračje nikakor ni bilo ugodno stvarnemu razmišljevanju temeljnih problemov. Toda posledice? Naša država je bila vstvarjena »via faeti«, brez predidočega razmotrivanja njenih naravnih podlag in neizogibnih
* I. Hribar, Uprava Jugoslavije, »Slovenec« 15. X. 1918: Tavčar. »Slov. Narod« 17. X. 1918; Triller, "Slov. Narod« 18. X. 1918; dr. V. S., »Slov. Narod« 19. X. 1918 in dr. Planinski, »Slovenec«. 26. X. 1918.
pogojev. Vslcd tega prihajamo še le po desetletnem esperimen-tovanju, skoraj bi bil dejal — desetletnem slepomišenju do tega. da jo postavimo na stalno sigurno podlago!
3.
Priobčujem nekaj Krekovih pisem, deloma napisanih kar v največji naglici. Označujejo moža bolj nego še tako natančne karakteristike.
Lj., 25. ir. 1912.
Dragi nas klime!
Štembur je naredil iz dobre ure tri; povedal sem mu, kar mu gre. Da Te nisem obiskal tour, vzrok: Jarčeva tenkovestnost. Najeva se. Jaz: ,Zdaj pojva nad glavarja.' On: ,Po kosilu ima siesto; ne kaže motiti.' Retour: došli smo ob 10. zvečer, odišli zjutraj.
V Belikrajini: Primojdunaj, da nisem vedel, kam in kako, ko sem čul može pri Kmečki zvezi. Zakučiral sem nazaj, češ ob teh shodih in kurzih molčimo o volitvah. Tega sem se držal do pičice. Jarc je bil pred že doli in je imel nalogo sondirati. Parce ej: profesor je. Menda je sondiral Metličana in ne Metličanov. Paf sem bil, ko sem čul, kakšna misel živi v teh za čbda brihtnih in vzprejemljivih ljudeh. Najinteresant-nejši del Kranjske. Moja pot pa ni bila zastonj; zasnovali smo mnogo dobrega; vse velmože (od glavarja do Cesarja) sem razhrulil za čisto konkretno delo. O tem bo treba ustne debate. Da Ti rečem: še sit me boš!
Dne 17. t. m. zjutraj sem šel v Dalmacijo; vrnil sem se v sredo ponoči. Medtem je bil v Črnomlju shod. Izid veš! Tako-le sodim zdaj: Črez dve leti se mora Belokranjcem ugoditi, da dobe še enega iz svoje srede. Jarc naj preizkusi v kakem mestnem mandatu, Dermastja kje bližje Ljubljane. Zdi se mi, da sem dolžan to reč greti in speči. Zadovoljen boš i Ti!
Deželni zbor je zdaj udarjen na soldaško vižo. Kdor se gane, brž špange! Zajc, Pegan, Jarc trpe pod novim regimentom še bolj, nego pri sosedu. Tam so zdaj za dostojnost; pri nas tudi, ker moramo. Kam smo prišli? Iz tega vidiš, da od vseh strani pritiskajo name, naj bi se poboljšal. Žal, brez uspeha!
Če Ti pristavim, da je manj ugodno vplivalo name južno sobice na Gaučovem krovu, nego to, da si mi in politicis toliko napisal in s tem pokazal. ..
Pozdravljen!	Ves Tvoj	Janez Krek.
NB. Pismo sem dobil prepozno; nisem ga torej nikomur kazal.
Predragi!	^ ■
Zopet prazna kletka. Pisal Ti nisem, ker do sobote nisem vedel, da pridem. Iznenada seja! Govoril sem z Ertlom; Tvoje dokazovanje se mu je zapičil v dušo; hoče daljšega diskurza z menoj; popoldne me je angažiral Barnreithe r.
Odhajam. Dne 19. t. m. imam — če bo vse prav — v Polit. Gesell-scliaft sestanek o jugosl. vprašanju. Danzer aranžira. Pridi! Ob tisti priliki se snideva pač gotovo.
Tvoj dr. Janez.
Dragi!
Dne 19. maja ima ob 7. zvečer Polit(ische) Ges(ellschaft) I. Kolo-vratring 20 v svojih prostorih sestanek o jugosl. vprašanju. V imenu sklicatelja Danzer ja Te vabim, da prideš. Jaz boni še prejšnji dan na Dunaju. Daj mi pošto v hotel, kdaj in kje se snideva. Tvoj Janez.
Predragi!
Danes sem zvedel, da se namerava zasesti poljedelsko ministrstvo — ima naj ga Slovenec ali Hrvat. Resen kandidat v min. predsedstvu se imenuje Vukovič' (|/-i). Za G(osposko) Zb(ornico) naredi danes Korošec korake zate. Lepo Te prosim: stopi malo sem pa tja in kaj zmešaj. Vukovi c' — fin de siecle. Ko bi se dalo zdaj Tebe spraviti v tem usodnem času k tako važnemu delu! Dr. š(usteršič) je danes tukaj; imeli smo parlamentarko s Čehi vred. Poslovanji se je; lun!
Zdrav!	Tvoj Krek.
Predragi!
Prvi odgovor sem naslovil na zbornično knjižnico, ker sem bil srečno ob prejemu Tvojih listov zagnal kuverto v peč.
Iskreno Te zahvalim za delo za G(ospodarsko) Z (vezo). Hvaležnost mora biti le mokra; recimo toka jeka. Reč je zdaj prav zasukana. Tvoj svet — dobiti še drugih za intervencijo — je že ekspediran. S Pogačnikom) sem govoril. Ttein: upam, da pojde vse prav. Živel!
Akt zasledovati se mi zdi še težje. Pri tem študiraj reformo uprave in računaj na mojo hvaležnost.
Zdaj pa M(atico) S(lovensko). Kakršnakoli rešitev, samo da premoženje ostane namenu. Najtežje in najboljše bi bilo po mojem novo društvo, ki bi ga začeli pisatelji vseh struj: da sc izogne špitirom, naj bi se določile ev. proporcionalne volitve za odbor. Zelo prav bi bilo, če v tem oziru dobiš Korošca, da gre, če je treba, h ( lamu, kjer menda leži vsa reč.
Koncentracijska misel glede na zadružništvo in politiko napreduje vkljub Jebuzejcem in njihovim komitaškim šegam.
Zdrav!	Ves Tvoj Krek.
Predragi!
Mladost dišeta Tvoja lista — slog pomladnega solnca. O dali sie ewig griinen blicbc!
Potlej: Roglo noj za amile, ki si jih imel in jih boš še imel. Z. B. bo dobro zarezala. V dogovoru sem, da se koncentrira vse naše zadružništvo in dobro kaže, tam sc pa igrajo. In jaz pojem:
Tam, kjer slavni Bramaputra lačne krokodile filtra.
Ob tedanjem pomanjkanju krmil je ta služba prav posebno nerodna. Morda se za lačne krokodile dobi še kak drug lek. Po pravici Ti povem, da me je premišljevanje o teh otročarijah privedlo do jasnega sklepa, da tu ne kaže ne dokazovanje, ne pregovarjanje, nego da je med mirnimi sredstvi proti tem negmahom edino primerno, da se jim molče pokaže jezik.
Hudir je, ko pismouško delo ne more ven. Treba pa bo pripravljati. Tu Te prosim; pa informacij, kakršne si že tvegal pri Mikulit u,* Povsod — Handel bi zelo potreboval tega. Vraga je treba najprej klasificirati, katere' sorte je; je več teh mrcin. Pravijo, 'da so kruljavi najhujši.
Zazdaj po ti poti. Kadar pridem kaj pod Golovec, sc pa osebno pomeniva.
Pa zopet dinst: Moj volivec, župan v Radomljah 13, Ivan Jerman, je kot župan dobil dan kasneje, ko je že moral na fronto, rešitev svoje prošnje, da je prost. Zdaj po ti poti ne gre. Prošnja za pomladanski dopust kot kmet pa zdaj hodi po svetu.
V poljedelskem ministrstvu vodi te posle nam. sv. vitez dr. F ti -r er. Stopi k njemu, povej mu, da ga pustim pozdraviti in mu roko kušniti, pa zabodi ob Jermanovem imenu.
* Mikuli, dvorni svetnik v poljedelskem ministrstvu.
Tu di1. Furlan kot kmet — toplo priporočen od vlade, da brez njega njegov veliki grunt na Vrhniki razpade — tudi tam prosi. Sem že zadnjič hodil okrog, pa prošnje še ni bilo tam.
Piti vina, upam, da ne bo nesreče! Analiza vin kaže zelo dobro. Klevetniki, Kirgizi, Baški ri in Mašukolumbi so na tem, da zdvoje, česar seveda težko čaka
Tvoj zvesti Janez.
4.	•
Zadnje pismo Schmegloool Zelo obsežno, doka j zgovorno, od »pisatelja očividno namenjeno širni javnosti! Skoraj bi rekel: S c h w e 'g 1 o v politični testament! Na vsak način je bil Jože baron Schwegel ena izmed najzanimivejših prikazni iz prebogate Franc Jožefove dobe! Ožji rojaki njegovi, sovaščani iz Gorjanskega kota, ga nič posebno niso marali: bil jim je pretrd, preskop, previsok. Celo v lastnem d ežln ozbo r s k e m klubu, med kranjskimi veleposestniki vsaj v zadnjih letih nikakor ni bil preveč priljubljen. Niso mu zaupali, vedno so se bali, da jih »prckunštni« gospod ne bi speljal na led. In tudi v dunajskem parlamentu, v katerem je vendar sedel zdržema od 1. 1879—1907 v poslanski, potem do svoje smrti 1914 v gosposki zbornici se ni mogel spraviti do merodajne pomembnosti. Kako to? Mož, visoko naobražen, nasičen z bogatim znanjem in brezprimernimi skušnjami, bistrega pogleda in železne energije, v mnogih strokah obširne politične vede, n. pr. v trgovinski politiki absolutno prvi izvedenec — in vendar si ni mogel nikoli priboriti onega vodilnega mesta v državi, po katerem je hrepenela njegova častihlepnost! Zastonj iščeš njegovega imena med neštetimi ministri, avstrijskimi in skupnimi, kar smo jih imeli od berolinskega kongresa sem, kjer je gorjanski naš Joža posedal poleg železnega kancclarja Bismarcka in ruskega Gorčakova. Znano je, da je bil Schwe-gel tedaj Andrassy-ev tajnik, njegova desna roka, morda še več, — nekateri trdijo, celo njegova glava ! Niti deželni predsednik na Kranjskem ni mogel postati, ko ga je liberalna nemška stranka kandidirala na Winklerjevo mesto! Danes še nerazrešljiva uganka in rešil jo bo menda le oni, kateremu bo sojeno, seznaniti se z gotovimi tajnostmi iz one dobe, ko je Schwegel še kot avstrijski konzul služboval ob obalah rumenega egipčanskega Nila.
Dolgo let sem skupaj delal s Schweglom, celih 31 let je trajalo najino razmerje. V zvezi ž njim sem marsikaj storil za deželo in prebivalstvo, škode ni prouzročilo prilično sodelovanje v narodnem i)ogledu nikoli nobene. Zelo rad bi me bil izvabil na svojo stran — zastonj se je trudil! Ko sem 1. 1885. po strastnem voli vnem boju bil postal državni poslanec, se je zaman trudil, pridobiti me za Coroninijev klub, v katerem je sedel dolga leta kot njegov podpredsednik. In še v zadnjih letih svojega življenja mi je neprestano prigovarjal, naj ustanovim novo stranko! Tudi v tem pismu udarja po tej struni. Zastonj! Nepristopen sem
bil sladkim glasovom, varoval me je pred takimi skušnjavami moj nepokvarjeni narodni čut.
S c h w e g 1 o v p pismo sledi:
Grimschizhof, 12. Juli 1912.
Ilochverehrter Herr Hofrat!
Fiir die jUebersendung Ihrer interessanten Studie, die ich in Gastein erhielt, aber erst hier eirigehend durchsehen konnte, sage ich Ihnen mei-nen verbindlichsten Dank. Ich entspreche Threm Wunsche, dariiber mich freimiitig auszusprechen, um so lieber, als icli bei meinem Ausscheiden aus dem Landtage heute- damit im gewissen Sinne auch mein beschei-denes abschliefiendes Urteil in dieser Frage kurz zusammenfassen kann.
Jeli teile vollkommen Ihre Ansieht iiber die bedenkliche finan-zielle Lage des Landes imd die dringende Notrvendigkeit einer Abhilfe. Dabei komnit es imeli meiner Auffassung vielleicht auf das grofic, unbe-deckte Defizit, das sicli aus Ihrer, von sachverstandiger Seite als ričhtig anerkannten Darstellung ergibt, weniger an, als auf die leitenden Grund-s&tze der Geschaftsfiihrung und auf die Untersuchung der Ouellen. aus denen dieses Defizit entsprungen ist.
Die finanzielle Lage des Landes war unter dem Regime des Landes-aussehusses der friiheren Periode cine vollkommen befriedigende und konsolidierte. Man kana dieses' Regime vielleicht etwas engherzig nennen; vielleicht hiitte es nach einigen Richtungen anregender. und befruch-tender rvirken kbnnen: es hielt aber an dem Prinzipe der strengsten Soliditiit und Unparteilichkeit unverriickbar fest und bewahrte dadurch das Land vor jeder Erschiitterung seines Kredites und vor den bedenk-lichen Venvicklungen, von denen es bedroht ist. Nach meiner Auffassung mufi die finanzielle Verwaltung des Landes auf diesen strengsten Prin-z.ipien der Soliditiit und Gesetzlichkeit aufgebaut und von Parteiriick-sichten jeder Art unbedingt frei sein. Solid in diesem Sinne ist die Wirtschaft, in der keine Schuldcn gemacht werden, die man aus eigener Kraft nicht bezahlen kann. Ich unterschiitze gewifi nicht den Wert und <lie Bedeutung des Kredites und dessen zweckmiifiige Ausniitzung; wer aber seine Leistungsfahigkeit uberschatzt oder nur auf fremde Hilfe baut, untergriibt nur allzuleicht die Grundlagen seines Kredites. Ihre Studie erbringt den umviderleglichen tierveis, dafi gegen diese Grundsatze der Soliditiit und Gesetzlichkeit vielfach gesiindigt wird. Nur allzuoft und allzuleicht iiberschreitet der Landesausschuss die Grenzen seiner finan-ziellen Kompetenz. Die Verrvendung einzelner Fonde, die einer Inkame-rierung bedenklich ahnlich sielit, liifit sich ebenso schwer rechtfertigen, wie die Kontrahierung der schwebendcn Schuldcn in einer Form und einem Umfange, wofiir eine bestimmte landtagliche Ermachtigung uner-lafilich ware. Sie haben gewifi vollkommen recht, wenn Šie in der allzuhiiufigen und zu-wcit gehenden Erteilung von Pauschalkrediteu an den Landesausschuss einen der grofiten Felder erblicken, den die landtagliche Majoritiit begeht, ohne sich dessen vielleicht bewufit zu sein. Es ist begreiflich, dafi unter solehen Umstanden sich da oder dort im Landesausschusse ein Onmipotenzgefiihl enhvickeln komite, dass die normalen Verhiiltnissc zwischen der Legislative und der Exekutive ver-riickt: die skrupellosc Parteiherrschaft tritt an die Stelle des Rechtes, fremder, unberufener Einflufi macht sich ungebiihrlich geltend, das unkontrollierte Selbstbewufitseiu iiberschreitet die durch Gesetz und Leistungsfiihigkeit gezogenen Grenzen.
Ich will nicht bestreiten, dafi die Reorganisation oder Ausgestaltung der Landesverwaltung nach der einen oder anderen Richtung erwiinscht geuesen sein mag: es ware aber, glaube ich. besser gervesen, wenn man sich bei dieser Reorganisation nicht das Beispiel der staatlichen Ver-waltung zum Vorbilde genommen hiitte. Die Hypertrophie des staatlichen Bureaukratismus wird heute ziemlich allgemein als das griifite
Uebel anerkamit, miter dem die staatliche Verwaltung leidet. Fs war weder angezeigt, noch notwcndig. dieses Vorbild in der Organisation der autonomen Verwaltung zu kopieren. Die ausserordentliche Steigerung’ der Auslagen auf diesem Gebiete steht im grellen Mifiverhaltnisse mit den Leištungen und die Aussicliten, die sich in der Zukunft fiir dir Bedeckung des Erfordernisses aus diesem Titel ergeben, erscheinen mir sehr bedenklich. Es wiirde mich zu weit fiihrcn, wenn ich mich in eine kritischc Untcrsuchung der Fragc des kostspieligen Ncubaues fiir die landschaftlichen Aemter, der Ausgestaltung der Landes-WohItatigkeits-anstalten, oder der nach meiner Ansiclit verfehltcn Reorganisation des Landesmuseums und anderer Landesanstalten einlasscn woilte:	iclt
zweiflc nicht, dali der Landesausšchuss in allen diesen Fragen von den bestcn Absichten geleitet war, aber ich vermisse dabei mit Bedauern die Konstatierung einer tatigen Mitwirknng des Landtages, dir in friih-erer Zeit zum Vorteile der getroffeneu Entsclieidungen stets \vahrzu-nrlimen war und gegenwiirtig zumeist einfach durcli das Gewiclit der gut disziplinicrten Stimmen der Majoritat ersetzt wird.
Der Landesausschuss bat gewiti Ileclit. urn n er nacli Kriiften br-strebt ist, die vvirtschaftliche Entwicklung des Laiules zu fdrdern und zu lieben. Zu diesem Bdiufc erteilt er sehr crliebliche Subventionen fiir landwirtsclmftliche Zwecke, denen die ansehnlichen Meliorationsanleihen ebrriso dienen sollen, wie die Unterstiitzungen der Regierung. Werden aber diese Subventionen in entsprechender Weise verwendet und erzielt man dadurch die angestrebten Erfolge? Den Stimmen in der Oeffent-lichkeit, die bchaupten, dati bci der Verteilung dieser Subventionen viel-fach mir Parteiriicksichten maflgebend sind, wird nicht widersproclien oder werden sie nicht iiberzeugend widerlcgt, und von wahrnehmbaren Erfolgen soli mir sehr wenig konstatiert \vcrden konnen. Gevvisse ge-plante Unternehimingen. wie das Schlachthaus, sclieinen mir eincn pro-blematischen Wcrt zu besitzen.
Niemand verkennt die liohe Bedeutung, welclie dir Industriali-sierung des Landes fiir dessen wirtschaftliche Entwicklung gewinncn konnte, und die Bemiihungen des Fandesausschusses. auch diese Ent-wicklung durcli cine entsprechende Verwertung der Wasserkrafte des Landes zu fordern, verdient gewifi vollc Anerkennnng.
Wenn man aber den Bellauptungen sachverstandiger Kreise z. B. Glaubeil schrnken miilite, das in der Ausliihriing begriffene Zaveršniea-Projekt sei mit dem wesentlichen Gebrechen behaftet, dali die zu gr-ivinnende Wasserkraft fiir die in Aussicht genomineuen Zwecke sich als unzureichend erweisen diirfte, dami sind die ernsten Besorgnisse viel-leiclit begriindet, die sich an die groben Ausgaben fiir diese Unter-nelimen kniipfen. fiir die erst liachtrtiglicli vom Landtage die Imleinnitat eingeholt wrrden muli Ich fiir meine Person komite auch die geplante Vtonopolisieruiig der VVasserkriifte fiir den Staat und das Land nicht ohne weiteres billigen, wenn nicht Garantirn da fiir gescliaffen \verden, dati die fndustrie dabei in ihrer Entwicklimg durcli politische oder Parteiriicksichten nicht geheinmt wird. Leider liaben \vir in Kram die latsache zu beklagen, dati solche Tcndenzrn schon wiederhoIt die Eta-blierung bedeutender, industrieller Unternehimingen ebenso verhindert liaben, wie sie die Entwieklung des Fremdemerkehres, der fiir das Land rine sehr ergiebige Finnaliinsouelle bilden komite, empfindlich untrr-biiiden.
Die Erfahrung lehrt uns, dati bei uns weder der Staat noch das Land beim Betriebe industrieller und iiberhaupt grotier wirtschaftlicher Unternehimingen mit Riicksicht auf den materiellen Erfolg mit einer kriiftigen und gesunden Privatindustrie oder Unternehmung konkur-ricren konnen. Von diesem Standpunkte aus besorge ich auch. dati die Er.riehtung einer Landesbank den gehegten Erwartungen nicht ent-sprechcn wird and dati aus dieser Institution in Verbindung mit ver-schiedenen finanžiellen Sanierung und Kombinationcn. die. wie es
heifit, geplant oder im Zuge situl, dem Lande spater noch verschiedene Verlegenheiten und Schwierigkeiten ervachsen konnen.
A us der vorangehenden Darlegung werden Sie entnehmen, dali ich Ihre Auffassung liber die bedenkliche Lage der Finanzen deš Landes und die Notwendigkeit einer raschen Saniertmg der vorhandenen Uebel-stande vollkommen tcile. Ich stimme Umen auch vollkommen bei, dali die Landesumlagen zur Beseitiguiig des Defizits innerhalb gewifier durch die Steuerkraft des Landes gebotenen Grenzen erhoht werden miillten und dali es niclit angeht, dieses Moment zu Parteizweeken zu fructi-fizieren.
In einer billigen Verstandigung zvvisclien iler Regierung und der autonomen Verwaltung iiber die Einhebung der Verzeli ru n gssteuren konnen fUr beide Teile gevville Vorteile erblickt werden. Ebenso muli nachdriicklich dahin gervirkt werden, dali K ra in bei den beabsichtigten Zuwendungen des Staates zrnu Zwecke der Sanieruug der Landesfinanzen niclit verkiirzt werde, olme aber auf diese Zuwendungen allein iiber-triebene oder unberechtigte Anspriiche und Holfnungen zu stellen. Ob die von Ihnen in Aussicht genominenen Landesabgaben auf den Konsuin des Weines den gehegten Erwartungen entsprechen und ob sie auf tlie Forderung des NVeinbaues. fiir den das Land sclion so groHe Opfer gebraclit liat, niclit stdrend einvvirken wiirde. soli im Landtage griindlich gepruft und untersucht werden, wozu sich die in der letzten Zeit einge-fiihrte und beliebte Metliode einer Majoritatsabstimmung ohne entspre-chende Vorberatung kaurn empfiehlt.
Alle diese Mafiregeln und Mittel zur Saniertmg der schwierigen Lage sind an und fiir sicli gewill zweckmaliig und versprechen auch einen gewissen Erfolg: eine griindliche Heilung der vorhandenen Uebel-stande aber ist davon allein niclit zu envarten, auch wenn damit die groflte Sparsamkeit und die strengste Ordnung im Landeshaushalte, die vor allein unbedingt verlangt werden ni lili ten, verbunden und einge-halten werden, was jetzt, wie es scheint, nicht imnter und iiberall der Fali ist.
Das entscheidende I leil mittel zur Beseitiguiig der vorhandenen Schwierigkeiten und der drohenden ernsten Gefaltr erblicke ich aber neben allen diesen angedeuteten, tnehr oder rveniger wirksamen Mali-regeln in einer Rckonstruktion der Parteiverhiiltnisse im Lande. Zu dieser Auffassung bestimmen nticli durchaus keinerlei nationale oder politische Tendenzen: ich mochte mit allem Nachdrucke konstatieren und betonen, dali mich in meiner Auffassung einzig und allein mir der Wunsch und das Bestreben leiten, die wahren lnteressen meiner lleimat nach Krtiften, so wcit diese meine besclieidenen Kriifte und meine Ein-sicht reichen, zu schiitzen und zu fordern. Diesen Standpunkt habc ich wahrend meiner dreifiigjahrigen Tatigkeit als Landtagsabgeordneter stets unentwegt vertreten und dieser Auffassung bleibe ich auch lieute treu. wo die Riicksichten auf mein hohes Alter und auf meine Gesundheit mich zur Niederlegung ineines Landtagsmandates bestimmt liaben. Die Rekonstruktion der Parteiverhaltnisse im Lande, die mir vor Augen schwebt, miilite sich nach meiner Ansiclit in der Weisc vollzielicn. dali die Entscheidung im Landtage nicht in die lland einer einzigen Partei gelegt sein soli. Die Erfahrung zeigt, dali die Majoritiit durch das uebergewicht von ein Paar Stimmen oft, ohne es vielleicht zu wollen, gezwungen wird, solclie Parteiriicksichten zu iilien, die mit dem Grund-satze einer korreeten und soliden Vervvaltimg, wie sie immer sein muli und wie sie insbesondere in wirtschaftlichen Angelegenhciten unerltililich ist, durchaus unvereinbar sind. Es gelit nicht an, dali jene Kreise, welche zur Bestreitung des Landeshaushaltes bei weitem den grolieren Teil beitragen, von der Verwaltung des Landes ausgeschlossen und in ilirem Redite der entsprechenden Anteilnahme an den Vorteilen dieser Verwaltung ungebuhrlich verkiirzt werden. Sie liaben vollkommen Recht, wenn Sie in Ihrer Studie darauf aufmerksam maclien, dali der Landes-
ausschuss nur die Exekutive des Landtages ist und dati die autonomc Vevwaltuug nur nacli den Bestimmungen und im Geiste jener Anord-nungen gefiihrt werden muli. die vom Landtage ausgelien.
l unktionieit aber unser Landtag heute normali' Die verneinende Entscheidung dariiber ergibt sich zur vollsten Evidenz aus den Aus-fiihrnngen, die von keiner Seite mit grollercr Autoritlit dargelegt werden konnen, als von dem kenntnisreichen und erfahrenen Manne, der so langc an der Spit/.e der Landesverwaltung zu wirken berufen war. Niclits liegt mir ferner, als die Absicht, gegen den konservativen Charakter der herrschenden Partei irgend cine Einwendung zu erheben, da ieli ja selbst nacli vieleu Richtungen konservativen Anscliauungen liuldige, die mit einem gesunden Fortschritte vollkommen vereinbar sind. Ich glaube nicht zu irren, wenn icli annehme, dali in dem Krci se der gegemviirtigen Landtagsinajoritat inanche Stimmen sich erheben vviirden, wclclie dem gegenwartigen Svstcin der Vergewaltigung der Minoritat und den Mifl-brauchen in der Verwaltung abhold sind, wcnn sie nicht unter dem Dimčke der Verhaltnisse stlinden, die auch Sie z um Riicktritte von Ilire r Stelluug als Landesliauptmann gez\vungen Jiaben. Diesen Druck zu beseitigen, diesen unterdriickten Stimmen zum Ausdrucke zu vcrhelfen, normale Verhaltnisse im Landtage und im Landesausschusse zu scliaffen, d as wiirc, nacli meiner Ansicht, die crste und oberste Aufgabe, welche diejenigen ins Auge zu fassen und durclizufiihren liiittcn. denen die Sanierung der beklagten Uebelstande und das wahre Wohl des Landes ain Herzen liegen. Unter diesen sollten Sie sich, hochverehrter Hofrat. in die erste Reihe stellen.
Die vorangelienden Ausfiihrungen sind vielleicht liinger gervorden. als ich es gewollt hatte: sie sollten ja nur im wesentlichen meine Zu-stimmung zu Ihrer Studie liber die kraiu. Landesfinanzen und den Landtag zum Ausdrucke bringen. Unwillkiirlich liaben sie sich zu einem Abschiedsworte kondensiert, das ich, vvare mir im Landtage dazu die Gelegenheit geboten gewesen, vielleicht dort gesprochen hatte.
Ich weill, dah ich in dem einen oder dem anderen Punkte nicht auf unbedingte Zustimmung zahlen konnte; aber ich glaube, dah Nie-mand, der mich kennt und der es gut und elirlich meint, die Lauterkeit meiner Absichten verkennen wird. In inagnis voluisse sat est.
Mit dem Ausdrucke meiner ITochachtung
ergebenst Schwegel, m. p.
Seznam oseb
Abraham a Santa Clara 50. Abramowicz 7, 10.
Adler Viktor dr. 74.
Ahrenthal. baron 120. 121. Akačie Cezar 66. 82, 83,. 98. Aleksander, kralj 181 Araruš Milan dr.' 82, 98. Andrassy 156, 268.
Apfaltern, baron 128.
Attems, grof 151.
Auersperg, grof 76.
Auersperg, knez 11, 109, 131. d’Avarna. duca 165,
Babnik, župnik 46.
Bacquehem 45, 80.
Badeni, grof 3, 4, 5, 6, 9, 10, ! I, 12, 13, 15, 16, 17, 22, 25, 27, 58, 81.
Barnreither jo sef Maria 15, 16, 17, 21, 74. 120. 155. 167.
Bajc Ludovik 172.
Ban javčič dr. 81, 83, 98.
Bar bo jos., grof 107, 123, 127. Baross 80.
Beck Maks. Vlad., baron 72. 75, 76, 77, 89, 90, 91, 92, 94, 95, 96, 97, 99. 100. 104. 105, 120, 142, 145, 161. 162. 163.
Beck Maks Vlad., baronica 161. Bcer 59.
Berchtold, grof 155.
Berger 10.
Bethmann-Holhveg 165.
Bienerth, baron 76, 104, 105, 120. Bienerth Anica, baronica 120, Bilimek 156. 157, 158.
Bilinski 124.
Bismarck 67, 268.
Blehveis, dr. Janez 107. Bohm-Bawerk 25, 62, 154. Bvlandt-Rheidt, grof 16. 17, Chavrak Levin 84, 98.
Clilumecki 22.
Chorinsky Rudolf, grof 141. 142, I69.
Cliotek Sofija, grofica 161, 173. Chvostek, univ. prof. dr. 52. Clam-Martinic, grof 155. 175.. Clarv, grof 22, 23, 27V	.-7
Godelli, baron 107.
' i,. , id-
*	"	'VO
Conrad-I Ibtzendorf 151. 220: Czernin, grof 155.	V
Danzer 167.
Dav v dr. 135, 134.
Defranceschi dr. 38, 186. Dcrnovšek Karl dr. 103, 155; 157, 158, 167, 173.	...
Dcrnovšek Minka,'roj. Šukljo 44. 155, 173.
Derschatta dr., pl. 76, 77, 88, 89, 90, 9:1, 92.
Deschmann Karl 159.	■-
Detela Oton, pl. 175.
Deutsch dr. 155.
Dipauli josip; barou' 17;.
Dolenc 38.
Doležal 26.
Drobnič 101, 102.
Dumreiclier 59.
Dunajewski 76. 135. Dzieduszycki' grof ,76.
Ebenhoch 28..
Eger dr. 107.
K im Gustav 64.
Einspieler Lambert 14. Ellenbogen ur. 78. d’Elvert. baron 77, 78,.
Engel, pl. Mainaii 154.
Erjavec Fran 20.
Ertel, sekc. načelnik 267.
Falb Rudolf 31.
Ealkenhayn, grof .8, 9, 10, Fčjervary 72,	'	'
Ferdinand Franc, nadvojvoda.75.
161, 162. 173.
Ferjančič 18, 19, 167;
Fort dr. 76.
Forster Zdenko, baroil, 92,".; 1*5. Fraenzl-Vesteneck 51,	1,
Franc, cesar 117.
Frapc Jožef, cesar 5, 10, II, 12,
15.	15. 16. 2.2, 25. 25. 26, 70, 71, 72, 75,' 75. 76. 84, 94, 121, 122, 138, 140, 163. 1.64, 173;-174.
Freud 77,
Eriedjimg 166.
Fuchs dr. 7, 18, 26,
F mike dr. 3.
Furlan dr. Josip 267.
Gangl 128.
;d jg e ir.
:. d £ •črer; Ji
18
šukljo, Spomini,
Gautsch, baron 15, 22, 23, 27, 62, 72j 73, 75.
Cnievvosz Vlad., baron 7.
Goethe 51.
Golta Ivan 159, 160. Goluchowski, grof 22.
Goriani Robert dr. 88, 164, 165. Gorčakov 268.
Grabmayer 21, 28. 36, 74. Grasselli Peter 101.
Grcgorig 6.
Gregr Edvard dr. 51, 59.
G rente r, pater 6.
Gruška 169.
Gyulai, grof 13.
Haas Wilh. 170, 171.
Haerdtl Gnido, baron 133, 143. Hagenhofer 8.
Hampl 130.
Handl-Mazzetti, baron 173, 174. Harrach Jan, grof 86, 88, 99. Ilartl 25, 42.
Hanse r, baron 162.
Hanse r, baronica 162.
Heeren inž. 112, 115.
Ilein, baron 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71. 80, 101.
Hladnik, župnik 106 Hčitzendorf-Conrad pl. 151, 220. Hohcnlohe, princ 73, 75. Hohcmvart, grof 12, 59, 65. Homan Alojz dr. 86.
Hoppe 112, 114, 115.
Ilorica 6.
Hribar Ivan 86, 87, 88, 90, 91 101, 106, 120, 170. 171, 265.
Hubad Matej 14.
Jagič Vatroslav 14.
Jarc Evgen, prof. 92, 93, 121, 123, 128, 266.
J avvorski 21, 22. j sdrzejowicz, vitez 17.
Jeglič Ant. Bon. dr., knezoškof 131, 168, 172, 174, 175.
Jerman Ivan 267.
J eršinovič 40.
Jireček Konstantin dr., univ. profesor 14.
Jutraž Fran 38.
Kaftan inž. 78.
Kajzl Josip dr. 4, 15, 16, 18, 19, 50. Kalan Andrej, prelat 172.
Kalan Janez 151.
Karadžič Vuk Stefanovič 13, 14. Karl, cesar 167, 173, 174.
Kast, baron 15, 17.
Kathrein dr. 7.
Kersnik Janko 5, 4, 168.
Kidrič Fran dr. 167.
Kindinger 25, 27.
Klein Franc dr. 76.
Kletzenbauer 26.
Klinar Ant. inž. 109, 150, 131, 154. Klun, kanonik 30, 159.
Knez Ivan 170.
Korber Ernest pl. 22, 25, 26, 27. 29, 30, 49, 50, 58, 61, 62, 81, 187, 191.
Kostner dr. 112, 114.
Kolischer dr. 78, 79.
K o lmer Edmund 84.
Kopitar Jernej 13, 14.
Korošec Ant. dr. 74, 168. 167, 254. Korytowski pl. 76, 133. 135.
Kosel Mansuet 62, 154.
Košut Fran 94.
Kramar Karel dr. 7, 10, II, 50, 74. Krasinski 47.
Krasni Maksim 134.
Krek Janez Ev. dr. 19, 20, 47. 48, 53, 54. 70, 74. 93, 106, 107. 121, 122,	128,	135,	140,	141,	142.	145,
144,	145,	146.	167,	168.	171.	172,
177, 179, 266.
Krieghammer 81.
Kristoffv 72.
Kuranda, d v. svetnik 79.
Kuranda, gen. ravn. pa rob. dr. »Adria« 82.
Lamasch, univ. prof. 167. Lamourctte 31.
Lampe Evgen dr. 47, 92, 106, 109. 122,	130,	132,	133,	134,	135.	136.
138,	139,	141,	147,	148,	149.	150.
151,	152,	157,	158,	165.	167.	169,
174, 177. 233.
Landesberger dr. 157, 158. Larisch-Monnich, grof 130.
I.ašič 133.
Lavrenčič Ivan 106.
Lecher 10.
Lehmann pl. 58.
Lenarčič 86, 87, 88, 107, 127, 138. 157.
Levec Franc 166, 167.
Lichtenberg, baron 105, 128, 140, 146.
Lindtner Henrik 149, 150.
Loivittc LIermina 112, 114. Lopuszanski 133, 134.
Lovšin 160.
Ludendorff 176.
Ludwig Ernest dr. 51, 52.
Lticger Karl dr. 6, 10, 14, 21. Lukinič dr. 85.
Lu pni 18.
Majaron dr. Danilo 101.
Malovrh Miroslav 26, 40, 41. 65 66. 67, 68. 69.
Mandelj 107, 135.
Mantuani Josip dr. 14.
Marchet dr. 76.
Mastalka 78, 90, 91.
Matuš dr. 32.
Mazclle 104.
Medakovič 98.
Mencinger dr. 42, 43.
Merk las dr. 165, 166.
Meznik dr. 18.
Mickiewicz 47.
Mirabeau, grof 76.
Močnik 7.
Murko Matija dr. 14.
Nikolaj IT., car 174.
Nitsch Feliks 173.
Novak 44.
Novakovič Stojan 13, 14.
Oražen dr. 121.
Ornig 131.
Ožegovič Metel, baron 81.
Pacak dr. 76.
Pakiž Primož 101, 102.
Palffy, grof 7, 63.
Parish, baron 37.
Pasic 162.
Pattai dr. 78.
Pegan Vlad. dr. 93, 123, 125, 126,
127,	147, 172, 266.
Pejačevič Teodor, grof, ban 83, 98. Penižek Jožef 5, 12, 22, 23, 64. Perthaler Hans 139.
Pertot dr. 134.
Peterlin, župnik 47.
Pfeifer 42.
Pfersche, univ. prof. 8, 10.
Piber, župnik 106.
Pirc Gustav 101, 157, 158. Planinski dr. 265.
Plantan 42, 45. 50, 86, 87, 88, 108,
128.
Plener Ernest 154.
Ploj dr. Miroslav 19.
Pogačnik Jos., vit. 106, 128, 143, 144, 158, 168. 267.
Poklukar dr. 30.
Polič Matko 82.
Potoczek 8, 12.
Povše Fran 21, 56, 61, 107, 129, 142, 144.
Prade 76.
Prijatelj Ivan dr. 167.
Puhek Janko 38, 40.
Radič Stjepan 83.
Redi, min. svetnik 170.
Redi. polkovnik 170.
Redlich Jožef 13, 155, 156. Redlicli und Berger, tvrdka 81. Reinolt 170, 171.
Reisncr 138, 147.
Resel 10.
Ressig 175.
Rezek Antoniu dr. 14, 25, 24, 25, 65, 66, 67. 69.
Ribnikar 138, 147.
Rieger dr., baron 75.
Romih Tomaž dr. 58, 42.
Rozman Karel 39, 46, 48.
Ruber 8, 17, 18.
Savinschegg dr. 159.
Seipel, prelat 167.
Sever Otmar 38.
Sforza 85.
Sienkiewicz 47.
Skalicky Bohu slav 157, 159, 161. Slane dr. 26, 35, 38, 59, 40, 41, 42, 46, 48, 55, 183, 186.
Slovacki 47.
Smičiklas Tade 160.
Smith Adam 152.
Smith-Mennier 98.
Steed Wickham 161.
Stein Franko 49, 50.
Steinbacli 25.
Stein Ernest Ludovik 112, 115, 117. Stein Jadwiga Thusnelda 112, 115, 117.
Steiner 6.
Steimvender dr. 27, 78, 124. Sternberg Adalbert, grof 74, 76. Strcckfuss 156.
Strcmayr 15.
Stritar Josip 44.
Stiirgkh, grof 74, 143, 144, 167. Supančič 127, 128.
Supilo 98.
Sylva-Taroucca, grof 7. Syrokoinla 47.
Schauta inž. 157.
Schegula J. dr. 38.
Scheicher, monsignor 50.
Schiller 51.
Schmerling 120, 125, 126, 138, 159. Schneider 21.
Schonaich 131.
Schdnerer 6, 7, 8, 21, 29, 74, 75. Schollmayer pl. 107. Schwarzenberg Karl, princ 7. Schwnrz Teodor, baron 119, 120, 121, 122, 133, 140, 141, 142, 168, 169.
Schwegel, baron 31, 57, 58, 78, 79, 85, 106, 107, 108. 122, 124, 128, 154. 151, 152, 155, 156. 268. Sclnveiger Franjo 159.
Savnik Karl dr. 18, 151, 181. Šetina 40.
Škarja Ivan 109.
Škerlj Ivan 51.
Štembur 59, 92, 164.
Šubic Ivan 170.
Šuklje Franc jun. 44. 45.
Šukije Lujo 119. 123..
Šuklje Milan 53, 66, 97, 98, 100, 127, 156, 141, 158.
Šuklje Minka 44, 155, 173.
Šuklje Roza 44, 45, 53, 111, 123,
141,	142, 145, 149. 165, 168, 172, 175, 179, 180.
Šuklje Vladimir 53, 141.
Šušteršič 40.
Šušteršič	Ivan dr.	17.	19,	20,	21,
30, 31,	54,	35,	56,	57,	49,	50.	53.
54, 60,	61,	62,	70,	71,	74,	86,	87,
89, 91,	92,	95,	94,	95.	96,	97,	98
99,	100,	104,	105,	106.	108,	119,
122,	125,	124,	125,	126,	127,	128,
129,	134,	136,	137,	138,	139,	141,
142,	143,	144,	147,	148.	150,	152,
153,	154,	157,	158,	164,	165,	167.
168,	169,	172,	174,	175,	176,	177,
_ 178, 218, 238—253, 266.
Šušteršič Bogniniia 104, 141, 142, 177.
Taaffe 162.
Tavčar Ivan dr. 3, 40, 41. 46. 50. 58, 62, 63, 68, 69. 86, 87, 106. 107, 108,	122,	125,	124.	125,	127,	129,
157,	169,	170,	171,	183,	187.	191,
195. 265.
Theimer Kamila 172.
Tliun Franc, grof 15, 16, 17, 21. 22, 58.
Timu ()ssy, grof 22.
Thusnelda 111, 117.
Tomašič pl. dr. 82, 83, 84, 98. Trdina Janez 159.
Treo dr. Dragotin 65.
Treuinfels 29, 37.
Triller dr. Karel 104, 105. 107, 108, 122, 126, 176, 177, 265.
Trnka, baron 170. 171.
Turk Jos. inž 121, 127. 128. 156, 157. 158.
Turner Pavel dr. 180.
Vencajz 55, 54. 55.
Vilfan Janko dr. 126, 128.
Viljem 11.. cesar 161. 165.
Vio dr. 98.
Višuikar Fr, 42, 65, 125, 126. 138. Vukovič, poslanec 266.
Werner Siegfried dr. 153. \Vcsnitzer 89.
Widmann 134.
Windischgratz, knez 131.
Winkler 268.
Wittek 16, 23, 25, 88, 89, 91. VVohlfart 112.
Wolf Karl Hermann 6, 7, 8, II, 21, 29.
Wrba Ludvik 91.
Wurmbrandt, grof 80.
Zagorac. župnik 83.
Zajec dr. 93, 147, 266.
Zamida Matija 130, 134. 140, 141.
172, 175, 177.
Zdora 47.
Zeynek, min. svetnik 16.
Zurc, župan 92.
Žerjav dr. Gregor Žičkar, dekan 74.
Žitek dr. 38, 39, 40.
Žitnik Nace dr. 47, 63. 106, 159. 158.
j
„ . VT7=
y Syt=

1' 'XX


'■	' V '■	V -I, , 1 ,	:	• /	-	■	'	-V-" . Z ' .z .v. A	:

l-vv ■■‘■'■vV.'-’-■
■T::'v\':;r r;V	-7

*>\ - x\

•	v;-:! i v;V :-'v
:




■■ X/
S
,	^-V/v
it;. V' / ;
Vi

v' , .
.A
' vrh y;S:
.A ..	:	:•	• ..A’.	-.7: 5 "-'..u'
7 7"7i - ;;v- .:■■■< ,^-i - ,77:	.. aa
< i. ;,4- , - •	' 'X " •/--' 1 v - •. ; v<
"	1''-s z;,	,x
■A


:	X"	1	’)'	v-.\
.

s V, .Z rX :	X
pxx,/


v ''V>' '	' ‘ ) s ’ V *'	’■	7 , '	; . >
: v .	• i »	. '\W	— ,	•	•	-

>■ zz ;z '4,:	.	-A V; . .	'	;
'-iS> A ".. . •	, .
■§1


;
y. ' ■ • -
. r;:;
■ V	Z." . 'V," v i
7v-.7?7 x !v 7-7-. ?7

-
1 .	• , 7 .	7 V :/, v ■
z "A'v V; VZ Z '	.
"zv	7.	.v;--;
-z, Cz- • 'A'"7



N;, ' ‘ ' ,
.	i/; z; V-.v
.
:)
: r 1 V -vv ' "z 7 r W.m' •■■K' : t 1	v ■ - jz-
zvz.i:	-■	. z : ■ v z : '-'-v.-;; Z
' J 1 :-aX. v
A 'A; v A
■	■' I ' ,./i	X '	■
.	1 .A>. i ' . - . -?V v J ■ fx' t	X
j ■	■ V /	. -	:	■	-

l	: \-	,	-	-
.zz.zz,,1 ;; :;r k - .vz. z.zz-z -
r' S
■	v/,	.	.	v	z '
mp: : d
Cesarjeva soba ŠUKLJE F.
Iz moj ih/3
/3
■Hi
° i
* g
n
r
™ i

201403794
I
E
COBISS 0 |

■v

m
i j " 1 '■ ■ -/ ->..
./O
; ,t::

f/jv
S
v;/'!.
>;V
.d/, .
T, t
' V' •	,	■	• :	■
'	-'".ti:" V ' :

'"S; A1 V'h
,
■
-M V
T V