548 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions R azsta v e || Exhibitions Sonja Jazbec: Bistrica ob Sotli v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje Bistrica ob Sotli, junij 2018 in Luče v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje Luče, december 2019 » Ar hi v v r egiji« je k ontinuir an pr ojekt Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, ki se osr edot oča na pr edsta vitv e r azličnih v sebinskih zvrsti in k at egorij ar hi v sk eg a gr adi v a na k onkr etnem območju. Namen pr ojekta, ki sta g a leta 2018 posta vila dir ekt or ar hi v a dr . Borut Batagelj in ar hi v sk a s v et o v alk a Sonja Jazbec, je pribli - žati zakladnic o ar hi v skih do k ument o v domačinom v ok olju, kjer so le-ti nastali, in utr diti poslanstv o ja vne ar hi v sk e službe v r egionalnih okvirjih. Razstave se osr edot očajo na pr edsta vitv e pestr e palet e zvrsti in k at egorij ar hi v sk eg a gr adi - v a, v ezaneg a na podr očje izbr ane občine, ki je v prist ojnosti ar hi v a. K ot prv a v seriji Ar hi v v r egiji je bila r azsta v a Bistrica ob Sotli v doku- mentih Zgodovinskega arhiva Celje. R azsta v a je bila posta v ljena v sodelo v a - nju z Občino Bistrica ob Sotli, otv orit e v pa je pot ek ala v okviru prir edit e v v po - častit e v občinsk eg a pr aznik a junija 2018. Kr aj se je prv otno imeno v al Lesk o v ec, nat o S v . P et er pod S v etimi gor ami, od leta 1952 dalje pa nosi ime Bistrica ob Sotli. V enajstih zaselkih bi v a 1.350 pr ebi v alce v in je ena izmed manjših občin v Slo v eniji. Se v erno meji na občino P odčetrt ek, južno na občino Br ežice, zahodno na občino K ozje in vzhodno na sosednjo Hrv ašk o, in t o na stičišču r ek e Bistrice v Sotlo (po obeh r ek ah je kr aj dobil ime). V pr et eklosti je kr aj v elik o sodelo v al z obmejnim hrv aškim obmo - čjem, saj ju je družila sk upna turistična in spominsk a pot , pos v ečena takr atne - mu pr edsedni k u Jugosla vije Titu, Spominski par k K umr o v ec – T r ebče. P o osa - mos v ojitvi obeh drža v je sodelo v anje posledično upadlo , a se danes zopet kr epi. R azsta v a je posta v ljena kr onološk o. Najstar ejši dok ument , pr edsta v ljen na r azs ta vi, je ur bar župnije S v . P et er pod S v . gor ami iz leta 1598, zanimi vi so tudi načrti posameznih hiš in gospodarskih poslopij. Na r azsta vi sta med izst o - pajočim gr adi v om tudi načrt obst oječe star e cer kv e S v . P etr a pod S v . gor ami iz leta 1821 in situacijski načrt cer kv e z vrisano no v ogr adnjo iz leta 1826. Kr aj je bil gospodarsk o in k ulturno sr edišče, najmočnejše med Br ežicami in Šmarjem t er R og ašk o Slatino in je nek oč spadal med r azvit ejše kr aje v s v oji r egiji, v šest desetih in sedemdesetih letih pr ejšnjeg a st oletja pa je bil med bolj zaostalimi v šmarski občini. P o vpr ečna v elik ost posestv a je bila 2 do 3 ha obdelo - v alnih po vršin. Zar adi neugodne k onfigur acije t er ena je bilo moderno int enzi vno kmetijstv o onemogočeno, k er je bilo nedost opno za t ežk o kmetijsk o mehaniza - cijo, dohodki v ečine kmetij pa so bili pr enizki za nak up primerne mehanizacije in pr eži v ljanje družin. Zar adi t eg a in splošneg a slabeg a stanja v kmetijski de - ja vnosti so mladi zapuščali družinsk e kmetije in se podajali v isk anje zaposlitv e v industrijsk o bolj r azvita sr edišča. V pr ocesu, ki je sk ozi zadnja desetletja 20. st oletja širil industrializacijo tudi na podeželje, je kr aje vna sk upnost Bistrica ob Sotli že leta 1975 vzposta vila stik z v elenjsk o t o v arno Gor enje z željo, da bi v Bistrici ob Sotli prišlo do izgr adnje dislocir aneg a obr ata. P o dolgotr ajnih oblju - bah in pogo v orih je Gor enje v sodelo v anju z Iskr o leta 1981 v stari osno vni šoli ur edilo d v e učilnici, zaposlilo okr og 30 dela v ce v in začelo z montažo nek at erih izdelk o v . Leta 1987 se je obr at iz star e šole pr eselil v no v o pr oizv odno halo. Leta 1979 je bila uspešno zaključena gr adnja osno vne šole Marije Br oz, k at er e otv ori - 549 Letnik 43 (2020), št. 2 tv e se je udeležil tudi pr edsednik Jugosla vije Josip Br oz Tit o, saj je šola dobila ime po njego vi mat eri. V osemdesetih letih so v Bistrici ob Sotli zgr adili bencinsk o črpalk o, no v o tr go vino in mr lišk o v e - žico. Asf altir ali so v eč cest , ur edili pločnik e, a vt o - busna postajališča, zgr adili t elef onsk o omr ežje, obno vili in dogr adili v odo v od. T udi r azna dru štv a imajo v Bistrici ob Sotli bog at o zgodo vino, saj so ži v ela s s v ojimi prir edi - tv ami in št e vilnimi člani. V dok umentih Zgodo - vinsk eg a ar hi v a Celje najdemo k ar nek aj ustano v - nih zapisnik o v in seznamo v člano v posameznih društ e v , ki so našli s v oje mest o na r azsta vi. E den od nameno v pr ojekta je tudi doda - tno spodbuditi posameznik e iz lok alnih ok olij k r azisk o v anju in odkri v anju k ulturne dediščine v ar hi vih. Z odkri v anjem ar hi v sk eg a gr adi v a lahk o namr eč pr epozna v amo v sebine, ki so v ezane bo - disi na osebne zgodbe posameznik o v bodisi na zgodbe, v ezane na širšo lok alno sk upnost . Ž u - pan občine Bistrica ob Sotli F r anjo Debelak je na otv oritvi r azsta v e po v edal, da je počaščen, da je bila njiho v a občina izbr ana k ot prv a v seriji Ar - hi v v r egiji in ponosen, da jim je sk upaj z a vt orico uspelo pr ečes ati zgodo vino, popisati in poudariti najpomembnejše dogodk e in pr elomnice, ki so za domačine izr edno zanimi vi. Leta 2019 je luč s v eta ug ledala drug a r az - stava Luče v dokumentih Zgodovinskega ar- hiva Celje . R azsta v a je bila decembr a 2019 po - sta v ljena k ot zunanja panojsk a r azsta v a. Deset panoje v je posta v ljenih v idiličnem ok olju na - br ežja Sa vinje tik pr ed začetk om bolj strnjene poselitv e Luč. Pri nastajanju r azsta v e sta se po v ezala Zgo - do vinski ar hi v Celje, ki je poskr bel za v sebinski del r azsta v e, in Občina Luče, ki je sodelo v ala pri izboru šir ok eg a nabor a dok ument o v in umestitvi t e edin stv ene r azsta v e v pr ost or , ki bo k ot stalna r azsta v a nago v arjala tak o domačine k ot turist e. Na r azs ta vi so pr edsta v ljene r epr oduk cije 75 orig inalnih dok ument o v iz 15 r azličnih f ondo v in zbir k Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, ki odse v ajo značilnosti, spr emembe in zanimi v osti iz zgodo - vine Luč. R azsta v a je zasno v ana kr onološk o. Naj - star ejši dok ument je izsek iz ur barja Gospostv a Gornji Gr ad med leti 1775–1776, na k at er em je pr edsta v ljen popis dajat e v podložnik o v za na - selje Karnica. Med star ejšim i dok umenti izst opa K olorir an gr afični list – bak r or ez (datir an okr og 1848), ki prik azuje Ig lo, zanimi v sk alni samotar , ki leži med Lučami in Solča v o v najožjem delu so - sesk e, ki jo je Sa vinja vr ezala med strma pobočja R aduhe in Dlesk o v šk e planot e. Lučani so bili nek daj znani k ot odlični goz - darji, zat o je na r azsta vi prik azanih k ar nek aj f o - Novogradnja cerkve v Sv. Petru pod Svetimi gorami z delno ohranitvijo starega cerkvenega stolpa, 1826–1831. (SI_ZAC/0008 Okrožni urad Celje, sig. 959 a, a. š. 116) Z otvoritve razstave v prostorih Občine Bistrica ob Sotli, junija 2018. Sonja Jazbec (Zgodovinski arhiv Celje) in Franjo Debelak, župan Občine Bistrica ob Sotli. 550 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions t ogr afij gozdarje v pri spr a vilu lesa. Zanimi v e so f ot ogr afije kr aja iz r azličnih časo vnih obdobij in ohr anjeni pla k ati, ki so v abili na r azne dogod - k e. R azsta v ljeni dok umenti iz f onda Občinsk eg a ljudsk eg a odbor a Mozirje pr edsta v ljajo ogr omno zanimi vih poudar k o v iz r azv oja Luč. R epr oduk cije spiso vnih dok ument o v opo - zarjajo na ur banizacijo naselja (pr enos lastni - št e v zemljišč, gr adnja objekt o v), nastajanje in - fr astruktur e ( gr adnja cest , most o v , v odo v odna oskr ba, elekt rifik acija, napelja v a t elef onsk eg a omr ežja), prinašajo vtise iz or g anizacije šolsk eg a dela t er k ulturneg a in družabneg a utripa kr aja. Nabor dok ument o v na r azsta vi je obsežen, čepr a v je pr edsta v ljen le del r aznolik eg a gr adi - v a, ki g a v Zgodo vinsk em ar hi vu Celje hr animo v po v eza vi z Lučami. Med izbor om zelo izst opa lok alno pogojena deja vnost , pr ed v sem v ezana na gospodarski (spr a vilo in pla v ljenje lesa) in turi - stični (planinarjenje) utrip Luč. V sa po v ojna leta je bilo v Lučah prisotno močno odselje v anje pr ebi v alce v v v ečja ur bana in industrijsk a sr edišča t er tudi v tujino. Kasne - je se je odselje v anje nek olik o zausta vilo, k er so mladi videli v eč možnosti in priložnosti v kme - tijstvu, posta v ljen je bil obr at Elkr oja v Strug ah, nek aj zaposlit e v je bilo v gozdarstvu, pr a v tak o so se k azale možnosti zaposlitv e v turizmu in go - stinstvu t er obrti. Gla vna gospodarsk a panog a pa je ostajalo kmetijstv o z gozdarstv om. K onec se - demdesetih let pr ejšnjeg a st oletja je bilo v Lučah 167 kmetij, od t eg a je bilo 92 tržno usmerjenih, po vpr ečna v elik ost kmetije je bila malo manj k ot 40 ha, po vpr ečna nadmorsk a višina kmetij je bila 759 m. Gla vna kmetijsk a panog a je bila ži vinor e - ja. V eči na kmet o v je r edno oddajala mlek o in le - tno so g a oddali tudi po milijon litr o v . V si kmetje so bili člani zadruge in so z njo imeli sklenjene dolgor očne k ooper acijsk e pogodbe. Sonar a vno kmetijstv o, samotne kmetije na strmih pobočjih in kmečki turizem so od nek daj način ži v ljenja pr ebi v alce v Luč. Ob otv oritvi je Ciril R osc, župan Občine Luče, po v edal: » Zat o bomo tudi v prihodnje da - jali poudar ek prv obitnosti, zgodo vini, tr adiciji in k ulturi t er za v ezanosti tr ajnostnemu alpsk emu turizmu, k ar v se sk upaj dolgor očno prinaša k on - k ur enčno pr ed nost t eh naših, še desetletja nazaj zelo od maknje nih kr aje v za užit ek in počit ek, za postanek in obstanek.« R azsta v a nazorno in pr eg ledno zr cali pr e - t eklost Luč t er tudi utrjuje današnjo pr edsta v o in usmerjanje občine v sonar a vni in tr ajnostni r a - zv oj, ki je pogojen z lok alnimi značilnostmi. Ar hi v se tak o s s v ojimi v sebinami deja vno v ključuje v sedanjost t er pripomor e k boljšemu Stalna razstava Luče v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je postavljena v idiličnem okolju nabrežja Savinje. Koloriran grafični list – bakrorez, ki prikazuje Iglo iz Solčavske smeri. (SI_ZAC/1294_00024 Zbirka grafik krajev) 551 Letnik 43 (2020), št. 2 pozna v anju pr et eklosti v lok alnem ok olju in mu pomag a pri podpori v sebin, ki jih lahk o usmeri v turistično pr omocijo kr aja. Bojana Arist o vnik France Bevk, književnik in politik (1890–1970) R azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, 1. sept ember – 30. no v ember 2020 Let os mine v ata okr og li obletnici r ojstv a in smrti F r anceta Be v k a, pisat e - lja, politik a, pr e v ajalca, v elik eg a nar odnjak a in domoljuba t er nasploh v sestr an - sk eg a člo v ek a. V P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici smo njemu v spomin pri - pr a vili priložn ostno r azsta v o, ki je od 1. sept embr a dalj e na og led v pr edd v erju ar hi v a. Na d v anajstih panojih je r azsta v ljenih ok oli šest deset dok ument o v , ki se hr anijo v f ondih in zbir k ah ar hi v a (v osebnih f ondih, f ondih s podr očja upr a v e, izobr aže v alnih, k ulturnih in političnih or g anizacij t er v zbir ki f ot ogr afij). Gr e za ur adne dok ument e, pisma in f ot ogr afije, ki želijo obisk o v alce popeljati po Be v k o vi ži v ljenjski poti in g a prik azati v r azličnih v log ah, pri r azličnih delo vnih nalog ah. Na naslo vnem panoju je Be v k o v a podoba v lesor ezu, ki jo je leta 1939 ustv aril slik ar Jože Sr ebrnič, Be v k o v sodobnik in prijat elj. Sledijo dok umenti, nastali pr ed prv o s v et o vno v ojno, v Be v k o vih dijaških letih, k o je med leti 1908 in 1913 obisk o v al učit eljišče v K opru in Gorici t er za t em nek aj časa pouče v al v Or ehk u pri Cer knem. Z r azg lednice, ki jo je leta 1916 pisal prijat elju Alojziju R esu, je r azvid no, da je v Or ehk u ustv arjal no v elo Kajn in čak al na pozi v v v ojsk o. K onec prv e s v et o vne v ojne je dočak al na vzhodni fr onti in se od tam sr ečno vrnil domo v . Čas med obema v ojnama je od leta 1920 dalje pr eži v ljal na Primorsk em, kjer je bil, k ot v elik nar odnjak in neutrudlji v bor ec za os v obodit e v Primorsk e izpod f ašizma, nenehno pod policijskim nadzorstv om in v ečkr at tudi zaprt . V e - lik o se je ukv arjal z ur edniškim delom. Iz t eg a obdobja je r azsta v ljeno tudi za -