KOSfANJ tednik ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evta Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 41 (1175) Čedad, četrtek, 23. oktobra 2003 naroči se na naš Zbornica je ratificirala Evropsko listino tednik Slovencev videmske pokrajine Bumjak veseu ku tisti ankrat Mokrico, kjer živijo “časti-tove žene” (drugod po Benečiji jim pravijo “krivape-te”) an kjer se je zbralo za-ries puno otruok za poslušat Loredano an Renza. Popudan pa se je do zadnjega piča napunla dvorana tarbijskega faruža, kjer smo se to parvo smejal z našim Beneškim gledališčem, potle užival pa ob poslušanju Mladinskega pevskega zbora iz Trsta, ki ga vodi Aleksandra Pertot an je pieu tudi na začetku maše. Burnjak je senjam za Gorenj Tarbi, saj tist dan častijo tudi Sveto Marijo tih Gnad an takuo so mašo kupe zmolili štierje gaspu-odi: msgr. Emil Cencig, Mario Qualizza, Marino Qualizza an Azeglio Romandi, po maši je bla pa precesija dol po vasi. beri na zadnji strani Tin Remu, il progresso e la memoria Il ritrovamento delle la- timo fotografo e la memo- stre, molte delle quali pur- ria di un tempo che pare troppo non recuperabili, si- davvero lontano, (m.o.) gnifica la scoperta di un ot- segue a pagina 3 Kdaj bo Rai oddajala tudi v furlanskem jeziku? Furlanska skupnost je prejšnji teden naredila še en pomemben, če ne celo odločilen korak na poti k uvedbi televizijskih programov Rai v furlanščini. Njena pričakovanja in tudi odločno postavljene zahteve po izvajanju zakona 482 na področju pravice do informiranja v manjšinskem jeziku je namreč z veliko večino podprla poslanska Zbornica, ki je kljub negativnim mnenjem vlade sprejela amandma poslancev Alessandro Maran (LD) in Manlio Collavini (Forza Italija) ter poročevalca Pietra Fontani-nija (SL). A pojdimo po vrsti. V četrtek 16. oktobra je poslanska Zbornica ratificirala Evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih. To je storila 11 let po podpisu Listine v Svetu Evrope in tri leta potem, ko jo je naša država sprejela. Evropska listina, na katero se sklicuje tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini je bila namreč sprejeta leta 2000, nekaj mesecev po odboritvi zakona 482. V četrtek je za njeno ratifikacijo v Zbornici glasovalo 405 poslancev, 4 so glasovali proti, 25 se jih je vzdržalo. Proti in vzdržani so bili parlamentarci Nacionalnega zavezništva. Velja izpostaviti dejstvo, da je bila med razpravo napovedana tudi ustanovitev državne konzulte, ki bo v sklopu konference država-deže-le nadzorovala izvajanje zaščitnih zakonov za jezikovne manjšine. Da bo ratifikacija Listine pravnomočna je vsekakor potreben še glas Senata, ki bi moral vprašanje obravnavati še pred koncem leta. Doslej je Listino že .ratificiralo 17 parlamentov držav članic Sveta Evrope. Vprašanje televizijskih programov v furlanščini (in sardinščini) je prišlo v ospredje med razpravo o Evropski listini. Popravek v korist furlanskih televizijskih oddaj Rai je ustvaril določeno napetost med vlado in poslanskimi skupinami. Med razpavo v avli se je celo sestala komisija za proračun in dala negativno mnenje zaradi pomanjkanja fi-načnega kritja. Popravek je vseeno šel na glasovanje in je dobil široko podporo. Sprejet pa je bil s pojasnilom, da oddaje v furlanščini “ne smejo dodatno bremeniti državo”. Gre za svojstveno formulo, ki je nam Slovencem v Benečiji dobro znana iz zakona 38, ki nam odpira vse možnosti za pouk slovenščine a brez dodatnih stroškov za državo. Oddaje v furlanščini naj bi torej financirale le krajevne uprave v prvi vrsti Dežela. To pa je v nasprotju z določili zakona 482. Pečen kostanj, glas ramonik, glas “častitovih žen” an puno dobre volje so parklicali ljudi od povsierode Burnjak v Gorenjem Tarbiju je biu lietos posebno liep an veseu. Ljudje so paršli od vsieh kraju an vas je oživiela. Biu je tak Burnjak ko tisti, ki smo jim bli vajeni lieta an lieta nazaj, kadar so ble naše vasi šele pune ljudi an nie manjkalo otruok an mladine, pa tudi vezi z našimi sosiedi na Kambrieškem, na drugi strani Idarije, so ble žive an močne. 2e dugo ni bilo po naših dolinah tarkaj ljudi na kakem sejmu, ki še po varhu je imeu bogat kulturni program. V jutranjih urah se je vse začelo pod skalo pod "Nella kužina sporčja, u-no spazio piccolo con una lampadina, si chiudeva lì". Così la signora Enny ricordava sabato, nella Beneška galerija di S. Pietro, il marito Valentino Trinco, Tin Piemu per la gente di qui. E' la prima mostra su questo fotografo dilettante di Tercimonte, nipote di I-van Trinko, padre di sette figli, e come assaggio (Ma^ rina Cernetig a nome del centro studi NediZa ha annunciato per il prossimo anno una ulteriore rassegna) è davvero straordinario. Tin era in realtà muratore, falegname e molto altro, ma la sua vera passione era la fotografia, una passione probabilmente nata frequentando lo studio civida-lese di.Severino Braidotti. • četrtek, 23. oktobra 2003 2 Bed&breakfast e case-vacanza, il 14 scade il bando Si sta avvicinando il 14 novembre, termine ultimo per la presentazione delle domande per i contributi a sostegno dei progetti relativi alla realizzazione dei nuovi posti-letto tramite l’attività di bed&breakfast e case-vacanza. Le domande possono essere presenta- te indifferentemente ad uno dei tre GAL che costituiscono l’ATS “Alpi e Prealpi Giulie” (Open Leader di Pontebba, Torre Leader di Tarcento e Natisone Gal di S. Pietro al Natisone). Su iniziativa dei Comuni interessati si sono svolte diverse riunioni dove è e- merso un notevole interesse per l’iniziativa. Anche l’Unione dei Comuni di S. Pietro al Natisone-Pulfero e Savogna ne ha convocata una per oggi, giovedì 23 ottobre, alle 20, presso la sala consiliare di S. Pietro, alla quale potranno partecipare anche i cittadini dell’area del Comprensorio montano. Il bando prevede finanziamenti per le persone fisiche proprietarie di immobili che intendano avviare un’attività di tipo non professionale. Sono ammissibili le spese per la manutenzione straordinaria e la ristrutturazione di beni immobili, la realizzazione, l’adeguamento e la straordinaria manutenzione di impianti e attrezzature, compresi i programmi informatici, gli arredi normalmente richiesti per l’esercizio dell’attività, le spese tecniche nel limite del 12% delle sole spese ammissibili per l’esecuzione dei lavori, le spese per il rilascio di fideiussioni bancarie o assicurative direttamente collegate all’esecuzione dell’intervento finanziato, l’iva per i soggetti che in domanda dichiarino di non poterla recuperare. Il contributo massimo non potrà superare i 25 mila euro. Rio Potoc, vìa libera alla manutenzione A seguito delle richieste avanzate daH’amministra-zione comunale di S. Pietro al Natisone per la manutenzione straordinaria della rete idrografica minore del territorio comunale (affluenti del Natisone e, rughi di raccolta delle acque), la giunta regionale ha autorizzato la spesa, nell’ambito del programma regionale delle opere idrauliche 2003, per la manutenzione del rio Potoc e dei suoi af- fluenti in località Vemasso (per un importo di 205 mila euro) e la sistemazione della rete idrografica minore (per un importo di 65 mila euro). Gli interventi, finalizzati alla conservazione e manutenzione del territorio rurale, saranno realizzati a cura del comprensorio montano Torre-Natisone-Collio che agirà in delegazione amministrativa per conto della Direzione regionale dell’ambiente. PisiXLO iz K Stojan Spetič Po enajstih letih je Italija vendar pričela postopek za ratifikacijo evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih. Poslanska zbornica je listino že odobrila, senat naj bi jo pred koncem leta, takoj po proračunu. Listina je nekakšen “menu” manjšinskih pravic. Iz tega “jedilnika” vsaka država izbere pravice, ki jih namerava priznati vsaki posamezni manjšini, saj je za vsako ponujenih več rešitev: od najboljše do komaj sprejemljive. Vsaka rešitev velja nekaj točk in dolžnost podpisnice je, da z izbiro pravic na “jedilniku” zagotovi nek “evropski minimum”. No, zbornica je Listino odobrila z glasovi 405 poslancev leve sredine in dela vladne večine. Proti so bili nepopustljivi fašisti s tržaškim poslancem Robertom Menio na čelu. Odobreni zakon, ki opredeljuje pristop k Listini, je dokaj zvit in premeten, saj Italija dosega “evropski minimum” tako, da je vse najboljše pravice priznala južnotirolskim Nemcem, nekaj manj Francozom, najmanj pa ostalim. In Slovenci? Včasih smo v isti vrsti z Nemci, včasih pa z Grki in Albanci... Na srečo je levica vsilila “jamstveni člen”, po katerem bolj kot italijanske obveze iz listine veljajo obstoječi zaščitni zakoni. Iz branja razpredelnic je mogoče zaključiti, da nam Listina ponuja nove priložnosti, vendar ne veliko več od tega, kar nam zaščitni zakoni še obljubljajo. Levica je vsilila tudi drug popravek, ki RAI zapoveduje, naj zagotovi radijske in televizijske oddaje v fur-lanščini in sardinščini, toda “brez dodatnih stroškov za državo”. Gre za stavek, ki je pogost tudi v našem zaščitnem zakonu, predvsem ko gre za nove dvojezične šole v Be- nečiji. Stavek nam je vsilila (žal) levosredinska večina v proračunski komisiji zbornice, sicer bi zaščitni zakon obtičal za vedno na tistem mestu. Gre za nemogoč, neumen pogoj. Spominja me na prvo sejo Cassandrove komisije, pred 25 leti, ko nas je znan manjšinski funkcionar povabil na večerjo, po večerji pa rekel: “Jaz sem vas vabil, vi pa plačajte!” Tisti stavek pomeni, da mora za dvojezične šole ter radiotelevizijske oddaje v furlanščini plačati nekdo drug. Kdo? Na deželi se že čujejo glasovi, da ne bodo nadomeščali države, čež da bi ta potem za vedno dvignila roke od svojih dolžnosti. Vprašati bi se morali, ali bi se nam splačalo ustanoviti spet privatno dvojezično šolo v zahodni Benečiji in nato zahtevati od države in dežele ustrezne prispevke. Upajmo tudi, da za furlanske oddaje ne bodo - v duhu stavka - črpali sredstev iz sklada za slovenske radijske in televizijske oddaje, ki je itak skromen in nezadosten. Skratka, tudi tokrat ni povsem neumestno vprašanje ali niso poslanci obakrat glasovali s figo v žepu. Razprava o bodočnosti Slovenije Predsednik republike Janez Drnovšek je dal pobudo za omizje o bodočnosti Slovenije. Resnici na ljubo, takšnih omizji bo kar nekaj, začeli pa so pri strateških usmeritvah slovenske zunanje politike. Slovenija potrebuje realne poglede in ocene, v kakšnem svetu živi in kako naj ravna majhna država ob zapletenih vprašanjih, je sklepna misel, ki je izšla po peturni razpravi, ki se jo je udeležilo skoraj 50 povabljenih politikov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, kulturnikov, predstavnikov nevladnih organizacij in Slovencev, iz zamejstva, novinarjev in drugih. Razpravljavci so se dotaknili številnih tem in ponudili veliko predlogov. Temeljni poudarki so: v zunanji politiki mora dobiti večjo težo ekonomija; prednosti majhnih držav so fleksibilnost, znanje in dobre ideje že na začetku oziroma v pripravi rešitev in dokumentov; mladi naj enakopravno sodelujejo v strateških razpravah doma; enotnost je prva postavka učinkovitosti na vseh področjih; diplomacija naj bo visoko strokovno izobražena; dolgoročni interes Slovenije je stabilna mednarodna skupnost, posebno vez med EU in Natom. Predsednik Drnovšek je uvodoma dejal, da s pogovori o prihodnosti Slovenije želi mnoga zahtevna vprašanja uokviriti v realnost, poleg tega pa takšni pogovori lahko sprožijo nova razmišljanja, spodbudijo dodatne aktivnosti ter interakcije, prinesejo novo kvaliteto v odločanju in sprožajo sinergične učinke. Posebno ga je razveselilo, da so za isto mizo sedli ljudje z različnimi pogledi, ocenami in mnenji.ter iz različnih institucij, političnih strank in generacij. Po Drnovšku bodo pogovori slu- zili tudi za stalno kroženje oziroma za izmenjavo informacij ter tako povezali naše potenciale. Pogovori naj bi trajali dalj časa in urejeni izšli kot svojevrstno poročilo. Tako se je na okrogli mizi lahko slišalo nekaj zanimivih mnenj: Slovenija se v naslednjih 15 letih lahko zavihti med najbolje razvite države EU; da je treba o zunanji politiki doseči notranjepolitični konsenz; poudarjeno je bilo, da v matični državi, v šoli in medijih pogrešajo sistematično krepitev zavesti o pripadnosti državi, ambicija Slovenije v mednarodnem umeščanju pa je, da se prebije med države “prve kategorije” in da je čimprejšnja evropeizacija Hrvaške v interesu Slovenije, zato naj Slovenija podpira vstopanje Hrvaške v mednarodne organizacije in razmere. Za takšen pristop pa se je treba zavzeti za profesionalni kadrovski “diplomatski pool” (diplomatska akademija). V razpravo sta posegla tudi predstavnika iz našega zamejstva. Bojan Brezigar je z zadovoljstvom ugotovil, da se stanje slovenske manjšine počasi normalizira. Po njegovem mnenju mora biti prepoznavnost države pozitivna, saj negativa prepoznavnost škoduje Sloveniji. Nujno je, da Slovenija naredi nekaj izbir v gospodarstvu, kulturi in politiki in se tu profilira. Opozoril je tudi, da bi morala slovenska politika definirati odnose z etničnim prostorom, saj po njegovem ni zavesti, da je manjšina sestavni del telesa, od katere bi lahko imeli tudi koristi. Jože Pirjevec je opozoril na vprašanje zahodne meje, kjer zaradi pritiska Italije še marsikaj izgubimo, če ne bomo znali izdelati strategije. (r.p.) G’ del Collio la contadina dell’anno Iniziato INFOS Martedì 21 ottobre si è a-perta nel centro congressi Cankarjev dom di Lubiana la principale manifestazione fieristico-formativa in campo informatico della Slovenia. Alla rassegna dal titolo “Verso la società informatica”, quest’anno si presentano 100 espositori mentre nella parte dedicata alla formazione saranno ben 225 le conferenze inserite in 25 seminari e gruppi di studio. Contadina super Non solo concorsi di bellezza e miss. In Slovenia premiano anche la contadina dell’anno, scelta dall’Unione delle donne contadine che conta 70 associazioni e 10 mila iscritte. Quest’anno la prescelta è Afra Prinčič che con la famiglia gestisce un’azienda agricola a Kozana sul Collio sloveno specializzata in viticoltura e frutticoltura. Pare sia anche un’ottima cuoca. La presidenza a chi? Continuano i preparativi per il congresso del Partito popolare sloveno (SLS) che si svolgerà il 15 novembre, mentre il prossimo 27 ottobre scade il termine per la presentazione delle candidature alla presidenza. Finora sono due. La prima è quella di uno dei maggiori leader del partito ed ex presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik, la seconda di Ivan Bizjak, attualmente membro del governo come guardasigilli e rappresentante della componente democraticocristiana, confluita nel Partito popolare. Posto ambito Maggiore è l’interesse a ricoprire la carica di direttore generale della polizia. Sono ben 13 le persone presentatesi al concorso. Ora una commissione di 5 esperti e funzionari sceglierà i migliori. La scelta finale spetta comunque al ministro degli interni Rado Bohinc. Il direttore generale della polizia viene nominato dal governo e rimane in carica per 5 anni. Cattive abitudini Una recente ricerca condotta sulle abitudini alimentari degli sloveni ha evidenziato che nella media mangiano in modo inadeguato: troppi grassi, troppa carne e anche troppo sale. Inoltre è considerato insufficiente il consumo di frutta e verdura (300 grammi al giorno mentre dovrebbero essere almeno 400 gr. e per una vita sana 800 gr.). Altra cattiva a-bitudine, molto diffusa anche tra i ragazzi, è quella di non fare colazione. Lo fa regolarmente solo il 39 per cento. Servizio di leva addio Il 15 ottobre, con il congedo degli ultimi militari, la Slovenia ha dato l’addio al servizio di leva obbligatorio. Il suo esercito sarà composto solo da professionisti. Kultura novi matajur Tin Piernu, la giusta distanza dai soggetti La mostra alla Beneška galerija fino al 20 novembre Quell’attimo immortale Nelle fotografie di Tin Piernu i bambini ridono. Quelli più vivaci non riescono a stare fermi davanti all’ obiettivo, lasciano una scia sull’immagine, tradiscono le vecchie e lente macchine fotografiche di Tin, costrette a tempi di posa lunghi e noiosi. Anche Tin appare in alcuni scatti, con i suoi strumenti, in pose scherzose, o semplicemente immerso nella realtà del paese, mischiato agli altri, parte integrante, qual era, del mondo che immortalava. Mai nessuno dei suoi soggetti ha uno sguardo vacuo o sfuggente, impaurito o smarrito di fronte alla macchina fotografica, così come nessuno scatto appare rubato o, ancor peggio, accuratamente orchestrato e quindi sterilmente artefatto. Questa consapevolezza e naturalezza riflettono così lo sguardo di Tin, piano e partecipe, discreto e fermo nel documentare i piccoli e grandi avvenimenti della vita a Terci-monte. Dall’ eccezionale nevicata del ’52 ai lavori artigianali, dai ritratti della prima comunione ai paesaggi, tutto è misurato, nel rapporto con il soggetto, nelle proporzioni, nello sguardo di un uomo che conosce profondamente ciò che sta riprendendo e rimandando alle future generazioni. Anche la morte, o- ra momento che si preferisce trascurare nei discorsi e nel ricordo, è invece naturale fonte di curiosità nei bambini, e a-vere un’immagine del proprio bambino morto diventa una condizione struggente ma necessaria. Accade quindi che proprio nelle immagini dei lutti se ne avverta la concretezza, l’accettazione e la sacralità, manifestata dalla luce che inonda le salme e, in un’immagine, avvolge e confonde il corpicino del bambino nel candore della finestra e dei fiori, mentre nell’altra definisce nettamente i volti, le espressioni, il dolore della situazione. Tin operò in un periodo di grandi fermenti artistici, ma ne fu del tutto inconsapevole. Oggi le sue immagini sono state paragonate al lavoro di grandi fotografi, le sue inquadrature sono state soppesate per la loro indubbia qualità e il lavoro di ricerca che le ha generate. Indubbiamente, nonostante la sua lontananza dai circuiti artistici e culturali, Tin ha saputo cogliere e fare suo il fondamentale dettame dell’arte fotografica: essere emblema della realtà e immortalare un attimo estraendolo dal passato per renderlo e-terno, vivo e quindi sempre attuale. Michela Predan dalla prima pagina Era la Tercimonte del dopoguerra, la grande nevicata del ’52, la collina quasi sgombra di alberi e con terrazze, i ritratti della Prima comunione, un piccolo corpo morto accanto alla bara. Luca Laureati, che ha lavorato recuperando e ripulendo le foto, sabato ha rimarcato “l’assenza di immagini rubate, la loro purezza, un’approccio che ha origine nella cultura contadina vecchia di secoli. L’autore ha trovato sempre la giusta distanza dai soggetti”. Pino Blasetig, che ha parlato a nome dell’amministrazione comunale di S. Pietro, ha paragonato la riscoperta delle foto al ritrovamento di un baule nascosto. “Tin era un uomo della nostra comunità che guardava al progresso e che a-mava la propria terra” ha detto. La qualità delle immagini e la poesia che esse evocano è stata infine ri- marcata dal vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai. La mostra rimarrà aperta al pubblico fino al 20 novembre con orario dalle 11.00 alle 12.30 e dalle 16.30 alle 18.30, il sabato solo dalle 11 alle 12.30, chiuso la domenica, (m.o.) Prima a Lugano, poi a Spy Oggi, 23 ottobre, si svolge a Lugano una bella manifestazione dal titolo II mondo in piazza, organizzata dal Dicastero per l’integrazione e le diversità culturali. A rappresentare la comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia ed in particolare quella della Sla-via, su iniziativa dell’Unione emigranti sloveni, sarà l’Orchestra di fisarmoniche-Har-monikaški orkester della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone. Diretta dal maestro Aleksander Ipavec l’orchestra ha al suo attivo cinque anni di attività. E’stata infatti istituita nell’anno scolastico 1998/1999 ed è composta da 8 tra allievi ed ex allievi del centro musicale sloveno sampietrino di età compresa tra i 10 ed i 19 anni. Ha un repertorio che va dalla musica popolare slovena a composizioni classiche e contemporanee, appositamente trascritte ed e-laborate dal maestro Ipavec. Sabato 25 ottobre invece l’Orchestra di fisarmoniche si esibirà a Spy in Belgio nel Zveza Slovenskih Kulturnih Društev IN DEŽELNO ZDRU2ENJE PEVSKIH ZBOROV U.S.C.I. vabita na zaključni gala koncert deželnega zborovskega tekmovanja COROVIVO ki bo v nedeljo, 26. oktobra v kulturnem domu v Trstu s pričetkom ob 21. uri Na koncertu se bodo predstavili najboljši zbori - zmagovalci v posameznih kategorijah, ki bodo ob tej priložnosti tudi nagrajeni. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji dobrega petja. 2 Četrtek, 23. oktobra 2003 Kobarid vabi na Dan Muzeja Iz Kobariškega muzeja smo spet prejeli vabilo in spet je dvojezično. Tokrat je napisano v slovenščini in madžarščini. V soboto 25. oktobra bodo namreč praznovali že tradicionalni Dan kobariškega muzeja in kot je že iz programa razvidno bo letos poudarek na deležu madžarskih vojakov v prvi svetovni vojni. Vsako leto namreč privabijo k sodelovanju in predstavijo zorni kot enega od narodov, ki so se v Kobaridu vojskovali. Ob 15. uri bodo v muzeju slovesno odprli razstavo “Madžarski vojaki v gorah nad Kobaridom 1915 -1917”, ki so jo priredili v sodelovanju z Vojaškozgodo-vinskim inštitutom in Muzejem iz Budimpešte. Pomembni ustanovi bo na otvoritvi zastopal dr. Jožef Hollo. Slavnostni govor bo imel pa slovenski državni sekretar Tomaž Cas. Otvoritev bo spremljal tudi kulturni program z izvirno madžarsko glasbo. Un invito da Vienna corso di una serata organizzata dal circolo dell’Unione e-migranti sloveni “Slovenci po svetu” di Tamines, presieduto da Marino Bergnach. La serata sarà un’occasione per godere della musica, giovane e tradizionale, classica e rock. Oltre all’orchestra di fisarmoniche si esibiranno due gruppi di fisarmoniche diatoniche e cromatiche dell’Accademia Davits BogoliC di Stokemm. Sarà poi la volta di un altro gruppo della Slavia i Genjido (si pronuncia Ghenscido e significa “il presente”). Gli strumentisti, molto validi tecnicamente, risiedono per la maggior parte nell’Alta Val Torre. Definiscono il loro genere musicale come “Bardo-progressivefolk” dove Bardo è naturalmente Lusevera, il luogo, il paese in cui viene definita la loro identità. Sono nati appena l’anno scorso ma hanno già alcune interessanti esperienze alle spalle come la partecipazione al Festival Nova Scena di Capodistria l’8 luglio scorso con la canzone Luce che si è classificata al primo posto tra gli utenti di internet con oltre 12 mila preferenze. Hanno anche un simpatico sito all’indirizzo www.genjido.it. Il Comune di Vienna invita i gruppi corali del Friuli e della Slavia friulana alla manifestazione culturale “Avvento 2003 Vienna”, programmata per le quattro domeniche di Avvento. In particolare viene chiesta una esibizione di circa 30 minuti nel Salone delle Feste del Municipio in uno dei quattro fine settimana di dicembre con repertorio libero (polifonico, tradizionale della Slavia, natalizio). Per maggiori informazioni tel. Ufficio gruppi Natison Viaggi Udine tel. 0432/582358 - 582868 e chiedere di Antonio. Naši paglavci Ivan Trinko OVČJI KAPLAN - 2 PepiC je kmalu zvedel za sklep; bil ga je silno vesel. Ej, za gospoda bo! V mesto pojde! V Čedadu je bil že enkrat; tata ga je nekdaj peljal na velik semenj. Jej, kako je bilo lepo! Kako visoke in lepe hiše imajo doli! Kako je cerkev velika! Na trgu so uganjali komedije. Mož je predivo žrl in potem vlačil iz ust niti brez konca in kraja. “Pajazzo” se je na vse mogoCe načine pretva- jal; vsi so se mu smejali in neki drugi mož je hodil visoko v zraku sem in tja po vrvi, ne da bi padel! Drugod je bilo polno majčkenih konjičev; leseni so bili v vrsti po dva in dva in dečki so jih jezdili; muzika je grozovito godla in vse se je hitro vrtelo okoli. Jej, kako bo lepo, ko se bo tudi on vozil na onih konjičih! Na študije seveda in na druge resne reci ni veliko pomislil. Cernu? Saj to je itak glavna stvar in mora priti samo po sebi, Čeprav Človek ne misli. Domaci so najeli krojača, da mu pripravi novo obleko. Čevljar mu je izgotovil nove Čevlje. Mati je poskrbela za perilo, za nogavice, za posteljo in za sto reCi. Koliko skrbi! Glavo bi Človek izgubil! Pa mamici jo je držala na pravem mestu misel, da bo imela študenta in, kadar Bog da, gospoda. Moj Bog, kdaj bo to! Mora pa biti, samo lepo naprej! OCe je skrbel za denar in poizvedoval tu in tam, kjer so mu mogli povedati, kako naj napravi v mestu, da bo prav. V mestu je dobil stanovanje za sina pri neki Slovenki, kar ni bilo težko, kajti v Čedadu ne manjka slovenskih družin. Sporazumel se je za piacilo in za vse, kar je bilo treba. Dal je tudi pravočasno zapisati dečka v šolo in naposled je bilo vse gotovo. VašCanje so takoj zvedeli za novico. Zanimanje je bilo splošno in veliko, saj živ človek ni pomnil, da bi se bil kdo šolal iz majhne vasi. Eni so bili Cisto veseli; drugi so zmajevali z glavami in dvomili o dobrem uspehu; nekateri pa (neznatna manjšina) so komaj skrivali zavist, ki jim je vzklila v srcu. Tovariši so nadlegovali PepiCa z vsakojakimi vprašanji. PepiC se je že ponosno držal, ker se mu je zdelo, da stoji više nego drugi. Odgovarjal je, kar se mu je zdelo pravo, a zinil je tudi marsikatero neumnost. Poslušali so ga z odprtimi usti. Polagoma so se začutili v nekaki zadregi pred njim, on pa pred njim. Saj je bil malodane gospod, oni pa vsakdanji paglavci! Kaplan ga je uCil in svaril, kako naj se obnaša, ka- ko naj se varuje slabih tovarišev, kako naj se uCi itd. Tudi starši so mu to priporočali. Njemu pa malo, da se ni začenjalo že vrteti v glavi od toliko različnih pogovorov, uCil, opominov, skrbi in opravkov. PonoCi se mu je o vsem tem sanjalo; celo “pajazzo”, ljudje, ki so hodili po vrvi, in mož, ki je Zrl predivo, so se mu vzbudili v razgreti domišljiji. Zadnje dni je pohajal po znanih senožetih in se poslavljal od priljubljenih krajev. Pri tem je zaCutil neznano tesnobo in zelo Čudno mu je bilo pri srcu. Ali je res, da mora vse to zapustiti? Aj, kako je težko! gre naprej Četrtek, 23. oktobra 2003 Iz Monoštra na obisku na Trbižu Incontro a Cividale sul futuro del nosocomio Ospedale, si guarda alla Slovenia A periodi, toma in primo piano il tema dell’ospedale transfrontaliero per Cividale. E’ successo anche lunedì con un incontro avvenuto nella sede municipale ducale, presenti l’assessore regionale con delega ai rapporti intemazionali Ezio Beltrame, i consiglieri Carlo Monai e Annamaria Menosso, i rappresentanti dei sindacati pensionati udinesi, oltre al sindaco Attilio Vuga. La Regione, è emerso dalla riunione, solleciterà i direttori generali dell’Ass 4 “Medio Friuli” e del Santa Maria della Misericordia a redigere un piano di fattibilità del progetto. Il tema sarà poi affrontato in un prossimo incontro tra il presidente Illy ed il Capo dello Stato sloveno. § c 5J§§ifi Trpeči papežev molk Pred nekaj dnevi je bila na obisku v Kanalski dolini delegacija občine Monošter na Madžarskem. Vodil jo je župan iz Monoštra Viniczay Tibor, ob njem so bili Se predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef Hirndk, predsednik občinske komisije za mednarodne odnose, predsednik komisije za gospodarstvo in varstvo okolja ter ravnatelj gimnazije Vorosmarty Mihaly. Goste iz Madžarske je najprej na Občini Trbiž sprejel župan Franco Bari-tussio. Prvi stik med dvema realnostima je bil priložnost za vzajemno predstavitev dveh realnosti. Razdalja med občino Trbiž in Monoštrom je precejšnja, v pogovoru pa je prišlo do izraza dejstvo, da imata nekaj skupnih, podobnih toCk. V prvi vrsti sta obe občini jezikovno pluralni, saj na teritorju obeh živita slovenska in nemška manjšina. Zupana Franco Baritus-sio in Viniczay Tibor sta se na koncu dogovorila za povratni obisk, izrazila sta tudi pripravljenost sodelovati na različnih ravneh, v prvi vrsti na področju šolstva in kulture. Na prisrčnem srečanju je padla beseda tudi o možnosti pobratenja med Trbižem in Monoštrom. V soboto 18. oktobra je madžarsko-slovenska delegacija obiskala slovensko kulturno središče Planika v Ukvah. Gostje so spregovorili o stvarnosti Slovencev v Porabju in v prvi vrsti v Monoštru, ki velja za njihovo glavno središče, saj prav tu imajo svoj kul- turno-informacijski center in tudi sedež radia Monošter. Na sedežu Planike so predsednik Rudi Bartaloth, Peter Gerdol in Jure Prese-heren predstavili gostom delovanje Planike in Slorija v Kanalski dolini ter spregovorili o hudih posledicah nedavne poplave. Vprašanje, ki se ga lotevam, je občutljivo, vendar menim, da si ga zastavljajo mnogi verniki in tudi laiki. Je prav, da papež Janez Pavel II nadaljuje svoje poslanstvo kljub bolezni? O možnem papeževem odstopu so spregovorili pomembni kardinali. Zadnja novica je bila tista, po kateri naj bi Karol Wojtyla napisal odstopno pismo, ki naj bi postalo veljavno v trenutku, ko papež ne bi mogel več govoriti in opravljati svojih dolžnosti. Vendar je vsakič sam papež potrdil, da namerava vztrajati, dokler bo to Božja volja. Zadeve pa le niso tako preproste. V nedeljo Janez Pavel II ob beatifikaciji Matere Terezije iz Kalkute ni mogel prebrati homeli-je. Njegovi sodelavci so bili v skrbeh, osebnega zdravnika je zajela slabost. Dejstvo je, da se papeževo zdravstveno stanje vidno slabša, da mučijo njegovo télo številne bolezni, ki so jim komajda kos najsodobnejša zdravila. Ko se papež premika ali potuje mu sledijo z najrazličnejšimi medicinskimi stroji. Očitno trpi in zmore nekaj stavkov, ki pa jih izreče brez branja. Janez Pavel II je pred 25 leti s svojim glasom, s svojo atletsko živahnostjo, s smučanjem in hojo v hribe ustvaril izjemno učinkovito medijsko podobo drugačnega papeža. Do takrat smo bili vajeni statičnih in največkrat sedečih papežev. Wojtyla je hodil, z lahkoto dvigal otroke, ob pri- hodu v tuje države z lahkoto je pokleknil in poljubil zemljo. Njegov glas je izzvenel toplo in energično. Gledalec je imel vtis, da gre za vernega človeka, ki pa z izredno energijo vodi Cerkev. V obdobju bolezni je Wojtyla ponudil svetu podobo bolnega papeža, ki pa v imenu vere in Kristusa trpi in pretrpi naporna potovanja, srečanja in razna druga dejanja. Neuklonlji-vost trpljenju je postala druga podoba poljskega papeža, ki pa se veže s prvo: Sveti oče sledi Božji volji z nepopustljivo vztrajnostjo in z neverjetno notranjo silo. Telo usiha, duh ostaja nepremagan. Ob teh podobah, ki ganejo množice, pa se vendarle zastavljajo nekatera za cerkev in za to, kar pomeni, nelahka vprašanja. Cerkev namreč ni le neko mistično telo. Je tudi država s svojimi interesi, s svojim imetjem, banko in z vsem, kar sodi v okvir države. Je aparat s svojo birokracijo, s svojimi vodstvi, z notranjo in zunanjo politiko itd. V zadnjih časih so imenovali vrsto kardinalov, ki bodo volili novega papeža. Verjetno je med njimi celo novi Petrov naslednik, imenovanje kardinalov pa je nekaj zelo podobnega kot volitev parlamenta. Niso namreč vsi cerkveni dostojanstveniki istega mnenja, v cerkvi obstajajo izrazite politične struje in naloga papeža je, da kot predsednik vlade ureja, išče kompromise, v danih trenu- tkih odloča itd. Papeževo delo torej še zdaleč ni le to, kar vidimo po televiziji. Ob prvenstvu vere se mora papež posvečati tudi posvetni podobi cerkve, kar terja veliko naporov. Težko si zamišljamo, da je bil Wojtyla papež, ki so mu drugi diktirali izbire. Kot vsi, je prihajal do kompromisov, njegov ugled, ki se je utrjeval četrt stoletja, pa mu je dajal nenavadno moč. Lahko bolni papež danes še vedno dela tako, kot je potrebno? Obvladuje neštete vatikanske niti, pasti, sporazume itd.? Delegira za ta opravila svoje sodelavce? In če jih, kako potem ti sodelavci ukrepajo, ko pa je njihov “šef’ očitno vedno dlje v rokah zdravnikov? Ne gre za enostavna vprašanja, saj lahko odločajo o bodočnosti cerkve in njene usmeritve. Wojtyla je namreč veliko naredil za mir, za revne, za soočanje med različnimi narodi, verami in kulturami. Obredel je ves svet, blagoslavljal, prosil odpuščanje za cerkev in mnogokrat brez dlak na jeziku grajal oblastnike in politične sisteme. Bil je vest velikega dela sveta. Glede drugih stvari, kot so družina, spolnost, celibat itd. je bil in ostaja konservativen. V bogatem svetu in torej na Zahodu beleži cerkev vedno manjše število vernikov, krizo poklicev in posledično upadanje števila duhovnikov, apatijo ljudi, ki so bili nekoč zvesti verniki ter mnoge podobne nevšečnosti in krize. Novi papež se bo moral z omenjenimi problemi soočati, kar ne bo lahko. Toliko težje bo, ker mu bo sledila senca papeža, ki je prišel izza železne zavese, jo pomagal rušiti in vladal cerkvi več kot četrt stoletja. Ni morda sedanji papežev trpeči molk dodatno breme za njegovega naslednika? La storia ha bisogno di confronto Ci sembra importante segnalare il simposio che si è tenuto mercoledì 15 ottobre a Trieste, precisamente sul tema ancora scottante riguardante l’occupazione fascista in Africa e nei Balcani. Sono intervenuti Guido Abbatista, direttore del dipartimento di storia delTUniversità di Trieste, i proff. Enzo Collotti di Firenze, Davide Rodogno dell'Università di Ginevra, Nicola Lablanca di Siena, Teodoro Sala dell’Università di Trieste, Marco Cuz-zi di Milano e Marco Pes-sotto di Trieste. E’ intervenuta anche la prof. Milica Kacin Wohinz, già membro della Commissione storicoculturale italo-slovena che ha redatto e pubblicato uno studio in comune sui rapporti italo-sloveni dal 1880 al 1956. Durante il congresso è stato proiettato il documentario della tv britannica BBC Fascist Legacy, che tratta i delitti fascisti in E-tiopia e in Jugoslavija. Il documentario era stato trasmesso (a mezzanotte) sul canale La7 e ignorato dalla televisione di Stato. Chi non vuol vedere... Trieste è sicuramente luogo di continue letture e riletture storiche. Poche città in Italia vivono con tale apprensione la storia e la memoria di un passato non lontano, confondendo spesso storia come scienza, e memoria come ricordo personale legato a sentimenti profondi riguardanti gruppi e persone. Perciò è importante che tali convegni abbiano luogo proprio a Trieste. Non ci è possibile sintetizzare incontri così ampi e approfonditi. Due fatti però sono emersi e vanno sotto-lineati. La storiografia italiana, perlomeno quella ufficiale, scolastica e politicamente rilevante, tende a rimuovere le atrocità commesse dai soldati dell'Italia fascista in Etiopia, nei Balcani, in Slovenia, sull’isola di Rab ed in altri posti di confino, dove sono morte di stenti e sevizie centinaia di persone, civili ed innocenti. Su questo punto è stato chiaro l’intervento di Giorgio Bocca sull’Espresso. Proprio queste rimozioni rendono possibili revisionismi che vedono nei luoghi di deportazione e violenza dei villaggi turistici. Un altro fatto eviden- te e che riguarda le nostre terre (non solo Trieste) è la barriera linguistica. Eminenti storici italiani non conoscono o non citano approfonditi studi di colleghi sloveni o croati, mentre importanti storici sloveni (dalla stessa Milica Wohinc a Jože Pirjevec ed altri) mostrano di conosce- re sia l’italiano che la storiografia italiana. Nel mondo storiografico sloveno e-siste anche una interessante ambivalenza culturale. Jože Pirjevec è un noto e stimato storico e professore in I-talia e membro dell’Accademia delle scienze di Lubiana. La più giovane collega Marta Verginella vive a Trieste ed a Ljubljana, cioè nella capitale slovena, dove insegna storia alla Facoltà di storia. Potremmo citare anche altri nomi. La storiografia ha bisogno, come l’arte, di contaminazioni, confronti e dibattiti tra studiosi di differenti provenienze per confrontare le proprie “verità”. Anche noi comuni cittadini dobbiamo caldeggiare questi processi in quanto abbiamo già sofferto per mano politica storie ad una sola voce: quella del Padrone. (ipa) Vuoi essere sicuro che la tua acqua sia potabile? Installa un depuratore sul tuo impianto idrico. Sono numerosi gli utenti del Consorzio acquedotto Friuli centrale spa (la società che gestisce il ciclo integrato dell'acqua in 71 Comuni della provincia, anche alcuni delle Valli), che in questi giorni ven- Depuratori, occhio alla truffa gono contattati, telefonicamente, da una ditta che propone l'acquisto di un depuratore per l'impianto idrico. “Il Cafc non ha nessun tipo di accordo con ditte che vendono impianti di depurazione” spiega il direttore Angelo Minighin. In Veneto numerosi cittadini si sono rivolti alle associazioni di tutela dei consumatori dopo aver acquistato questi depuratori, per i quali hanno sborsato fino a 3.500 euro, salvo poi scoprire che l'impianto applicato al rubinetto di casa non solo era inutile, ma perfino dannoso. La radio libare dai fiirlans “Un Friul difarent, I 90 MhZ di Onde Frulane” è il titolo del libro di Max Mauro dedicato all’ormai storica “radio libare dai furlans” che ha iniziato a trasmettere il 2 febbraio del 980. Un mezzo d’informazione fondato da un gruppo di persone di diverso orientamento, dagli autonomisti, a militanti di Democrazia proletaria e cattolici moderati e ancora oggi una voce viva e non convenzionale. Il libro verrà presentato venerdì 24 ottobre alle ore 20.30 nell’ambito dell’iniziativa Cormor Salvadi nel centro civico di Morteglia-no. Incontro del Coordinamento “Radar no grazie - Radar ne hvala” nella sede del Comprensorio Sviluppo, incontro con i smelaci Antonio De Toni e Roberto Pensa hanno illustrato il progetto che verrà in breve presentato al pubblico E’ stato un confronto ed un approfondimento utile e positivo quello tra i rappresentanti del Coordinamento “Radar no grazie, radar ne hvala” e gli amministratori delle Valli del Natisone, tenutosi la settimana scorsa nella sede del Comprensorio a S. Pietro. All’incontro hanno partecipato i sindaci Giuseppe Sibau (S. Leonardo), Lorenzo Cemoia (Savogna), Bruna Dorbolò (S. Pietro al Natisone), Paolo Canalaz (Gri-macco), Claudio Garbaz (Stregna), mentre a rappresentare Drenchia c’era l’assessore Bucovaz. Presenti BENEŠKE KRIŽANKE Rešitev prejšnje številke P E P E L C 1 c A ■ uH 0 P A T 1 J A K U R z c 1 C 1 C A v M A 0 1 Z 1 K A A R P A ■ R T O T O V E T R O K N D 1 G O S T 1 L N A 1 A N O N E ■ c 1 A ■ C ? O R E N J A ■ s P E, R A R ■ Tj 1 H ■ K S O O B T ■ K ■ K R 1 2 A K A C J ■ P R A S E G O R E N J T V A s ■X anche l’assessore del Comprensorio Giuseppe Blase-tig ed il vicepresidente del Consiglio regionale Carlo Monai. Il Coordinamento “Radar no grazie, radar ne hvala” ha raccolto l’invito di alcuni amministratori a non disperdere le forze messe in campo durante la protesta per il radar meteorologico sul Matajur, ha spiegato il portavoce Antonio De Toni, una battaglia che ha dimostrato come “coesione ed attaccamento alla proprie radici ed ai propri simboli siano strumenti di affermazione”. Si è dunque messo al lavoro per elaborare un piano di sviluppo per la rinascita .economica e sociale delle valli del Natisone. Su questo terreno il coordinamento ha avuto anche l’incoraggiamento del vice-presidente della Giunta re- gionale Gianfranco Moret-ton che ha manifestato la sua disponibilità a partecipare nei prossimi giorni ad un incontro pubblico con i cittadini delle valli del Natisone assieme all’assessore alla montagna Marsilio. Roberto Pensa ha poi illustrato il progetto elaborato dal Coordinamento anche sulla base delle interviste realizzate con i sindaci, che conoscono nel dettaglio la realtà dei propri comuni e sono anche primi attori dello sviluppo. Si tratta di un progetto pilota, specifico per le valli del Natisone e della durata di 5 anni che dovrebbe innescare un processo nuovo, tale da invertire gli attuali trend negativi. 1 sindaci hanno successivamente evidenziato alcuni aspetti. Bruna Dorbolò ha puntualizzato che il massimo sforzo deve essefe ri- Motiv iz Nadiških dolin volto a chi vive sul territorio delle valli e che va rivitalizzato il senso di ospitalità tipico del nostro territorio. Lorenzo Cemoia ha visto la validità della proposta nel far emergere la capacità imprenditoriale locale, affermando contemporaneamente la ricchezza delle valli dove, ha detto, “si può vivere e bene” . Il sindaco di Grimacco Canalaz ha sollecitato a partire in fretta “perché siamo in ritardo di 30 anni”, mentre Garbaz ha sottolineato che il settore su cui puntare è senz’altro quello turistico. Bucovaz si è dichiarato d’accordo sulla necessità di “pulire” i sei ambiti individuati, dicendo però che ciò va esteso a tutto il territorio. Giuseppe Blasetig ha in particolare evidenziato il valore strategico della cabina di regia, affidata nel progetto alla Regione. Articolato poi l’intervento del vicepresidente Carlo Monai che si è dilungato sulle risorse finanziarie da attivare, ma anche sull’attività del nuovo governo regionale riguardo la semplificazione burocratica e le rappresentanze assembleali. Il prossimo appuntamento è ora per l’incontro pubblico con gli assessori Gianfranco Moretton ed Enzo Marsilio. SOLIDALI CON LA VAL CANALE I Bintars organizzano a Buttrio nei giorni 24, 25 e 26 ottobre una manifestazione di musica popolare e folk dell’Alpe Adria. Numerosi i gruppi e gli artisti che sabato e domenica si esibiranno nel tendone presso il centro sportivo, dal gruppo bandistico di Cividale al trio Frizzi Comini Tonazzi e Sdrindule oltre, ovviamente, ai Bintars. La manifestazione ha anche un risvolto sociale e viene dedicata alla corista Gertrude Schnabl di Ugovizza ed agli alluvionati della Val Canale. Hvaležen spomin ob dnevu mrtvih — Aktualno==——-= V soboto občutena svečanost v Sv. Lenartu novi mata j ur Četrtek, 23. oktobra 2003 Ob dnevu mrtvih se spominjamo tudi na tiste mlade ljudi, ki so se borili proti fašistom in nacistom za svobodo, a jim je vojna ustavila korak in onemogočila, da dočakajo konec vojne in zmago. Ti ljudje, naši partizani so nosili v sebi partiznanski duh in so ga prinesli tudi sem v te kraje. Bilo je maja 1943, ko je fašistična Italija še trdno stala, je dejal presta-vnik Zveze borcev Ciril Pelicon v soboto 18. oktobra pred spomenikom v pokopališču v Podutani. Tu so se zbrali bivši borci in njihovci sorodniki iz Idrije, Cerknega in Kopra. Prišli so s tremi avtobusi, med njimi je bil tudi ženski pevski zbor, vodic je bil pa dober poznavalec in prijatelj Benečije Tomaž Pav- Polaganje vencev Ob dnevu mrtvih bo tudi letos polaganje vencev pred spomenike padlim. V Benečiji bodo slovesnosti v petek 31. oktobra. Kot po navadi bosta na poti dve delegaciji s pevskima zboroma, ki se bosta nekaj minut čez sedmo uro najprej ustavili na pokopališču v Landarju, kjer je pokopan msgr. Paskval Gujon. Nato se bosta obe ustavili ob grobu Izidorja Predana na Lesah. Od tu bosta nadaljevali pot loCeno. Prva delegacija bo ob 9. uri v Topolovem, ob 10. v Sentlenartu, ob 11. uri v OborCi, opoldne v Čedadu na osrednji svečanosti ob spomeniku odporništva, kjer bo letos govoril poslanec Ivan Božic. Druga delegacija bo ob 9. uri pri Sv. Stoblanku, ob 10. v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pri Svetem Pavlu v Černetičih, opoldne v Čedadu. Popoldne bo prva delegacija nadaljevala svojo pot proti Ceneboli, kjer bo ob 13.30 in Osojanam v Reziji, kjer bo ob 16.30, druga delegacija bo zaključila svojo pot pa na pokopališču v Matajurju, kjer bo ob 15. uri. Sic. V Podutani so jih pričakali nekateri predstavniki videmske zveze Anpi s predsednikom Federicom Vincentijem in Lucianom Rapotcem na Celu. Bila je občutena slove-nost, na kateri je bil izražen topel in hvaležen spomin na mlade žrtve. Med njim je v Podutani pokopana Paula Rupnik Jasna, sestrična bivšega kobariškega dekana. Svečanost je pa bila tudi priložnost za prijetno srečanje s partizansko Va- lerijo Vrabec z Mosta na Soci. Bila je tudi ona na pohodu po Benečiji 10. maja 1943. Z njo so bili tudi njena mati, oCe in 15-le-tni brat. Spominjala se je srečanj in pogovorov z domačini po beneških vaseh, v Crnemvrhu in na Brezjah, a tudi hudih bojev in velikih žrtev protifašistov. Na podutanski slovesnosti je spregovoril tudi Federico Vincenti. Povedal je, da je spomenik rezultat skupnih prizadevanj Zveze borcev in videmske Anpi, spomnil se je sodelovanja s slovenskimi in jugoslanski-mi partizani, saj je sam bil Clan Titove vojne mornarice in da je na območju od Kosova do Slovenije padlo 20 tisoC italijanskih partizanov. To kar nas je sililo v boj so bili protifašistični ideali, je podčrtal Vincenti in s temi ideali pričakujemo tudi Slovenijo in njen vstop v Evropo, ki se je rodila prav iz antifašizma. četrtek, 23. oktobra 2003 Risultati 1. Categoria Cassacco - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese - Majanese 1-0 Juniores Un. Cussignacco - Valnatisone 0-5 Allievi Domio - Valnatisone 2-0 Giovanissimi Valnatisone - Chiavris 1-2 Esordienti Valnatisone - Gaglianese 1-0 Pulcini Audace/ A-Savorgnanese/A 5-0 Audace/B- Savorgnanese/B 3-0 Amatori Valli Natisone - Carpacco 2-2 Carr. Tarando - Osteria al Colovrat 3-1 Mar/Ter - Filpa 0-7 Pizz. da Raffaele - Pol. Valnatisone 2-2 Calcetto Merenderos - Hydroclima rinv. Il santo e il lupo - CreditFriuli Reana 7-5 El. Manzanese - Il santo e il lupo 16-2 P.P.G. Azzida - San Marco rinv. Bar Ponte - Amsterdam Arena 6-6 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tre Stelle 3. Categoria Stella Azzurra - Audace S. Gottardo - Savognese JUNIORES Valnatisone - Corno Allievi Valnatisone - Itala S. Marco Giovanissimi Savorgnanese - Valnatisone Esordienti Valnatisone: riposa Pulcini Virtus Manzanese/A - Audace/A Virtus Manzanese/B - Audace/B Amatori B.C. Torean - Valli Natisone Osteria al Colovrat - S. Vito al Torre Filpa - Orzano Poi. Valnatisone - Piaino Calcetto Il santo e il lupo - Merenderos 5 Eglio - P.P.G. Azzida S. Marco - -Bar al Ponte Amsterdam Arena - Solerissimi Blu Lions - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Buttrio 13; Risanese 10; Valnatisone, Lu- mignacco 9; Buonacquisto, Colloredo, Comunale Faedis, Flumignano, Reanese 8; Sedegliano 6; Cassacco 5; Riviera,Tre stelle 4; Chiavris, Corno 3; Nimis 1. 3. Categoria Azzurra Premariacco 6; Fortissimi, S. Gottardo 4; Audace*, Savognese, Maianese, Libero Atletico Rizzi 3; Savorgnanese*, Moruzzo, Serenissima, Stella Azzurra, Moimacco, Ciseriis 1. JUNIORES Comunale Lestizza, Còrno 6; Chiavris, Buttrio 4; Valnatisone, Fortissimi, Marti-gnacco, Tavagnacco, Tre stelle,Trivigna-no 3; S. Gottardo 2; United Cussignacco, Cussignacco, Reanese 0. Allievi Sanvitese 18; Sacilese 15; Itala San Marco 14; Valnatisone, Ancona, Tolmezzo, Gemonese 12; San Luigi, Domio 10; Udinese 8; Donatello, Ronchi 7; Caneva, San Giovanni 5; Palmanova, Ponziana, Sevegliano 3; Muggia 0. Giovanissimi Serenissima, Moimacco 9; Savorgnanese 7; Gaglianese 5; Chiavris 4; Valnatisone 3; Reai Feletto 2; Centro Sedia, Azzurra 1 ; S. Gottardo, Rangers, Fortissimi/B 0. Amatori (Eccellenza) Bagnaria Arsa, Ediltomat 4; Termokey, Anni '80, Mereto di Capitolo 3; Valli del Natisone, Baby color, Bar Corrado 2; S. Daniele, Ziracco, Carpacco Warriors, Torean 1 ; Cenntro comm. le risorgive 0. Amatori (2. categoria) Colugna, Bicinicco 4; Risano, Millennium, RD Group 3; S. Vito al Torre, Corno 2; Carioca, Versa, Carr. Tarando 1; S. Lorenzo Osteria al Colovrat 0. Amatori (3. categoria) Filpa, Ravosa, Beivars 4; Poi. Valnatisone, Moimacco, Pizzeria da Raffaele, Alla Terrazza 2; Piaino, Mar/Ter, Friulclean, Maxi Discount 1 ; Orzano 0. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissimi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. • Una partita in meno L’attaccante segna tre gol (sono già sette in tre partite) e spiana la strada alla vittoria sul Cussignacco Juniores nel segno di Dorgnach La Valnatisone pareggia a Cassacco in attesa dei quarti di finale in Coppa Regione - Sconfitti gli Allievi ed i Giovanissimi -1 Pulcini continuano a vincere e a convincere - La Filpa a valanga sulla Mar/Ter Po' la Savognese i primi tre punti A.S SaVCGKES* Mauro Corredig SAVOGNESE 1 MAJANESE 0 Savognese: Balutto, Corredig, Luca Bledig, Saccavini, Zanutta, Giovanni Zufferli, Congiu, Lombai (39’ st. Sciocchi), Martella (25’ st. Skočir), Del Gallo (42’ st. Cecon), Gnoni. Savogna, 19 ottobre -La partita è iniziata puntualmente nonostante in precedenza il rettangolo di gioco sia stato usato come base logistica per gli elicotteri nel recupero della salma del cacciatore di Magnano in Riviera perito in località Blasin. Le due squadre sono scese in campo affrontandosi a viso aperto, cercando di superarsi a vicenda. Gli ospiti erano reduci dal successo nell’esordio con il Cise-ris mentre i ragazzi di Fedele Cantoni avevano il dente avvelenato per la sconfitta subita la scorsa settimana ad Udine, all’ultimo istante su rigore. Tanta buona volontà, ma il primo tempo si è chiuso a reti inviolate. La seconda frazione di gioco è stata più combattuta, con la Savognese che all’8’ ha sfiorato il gol con Corredig che concludeva a fil di palo. Al 14’ Lombai mandava il pallone di poco a lato. Al 25’ lo sloveno Peter Skočir sostituiva Martella ed un minuto più tardi mandava la sfera a sfiorare il palo. Al 28’ la Savognese sbloccava il risultato con Mauro Corredig, abile a deviare in rete un traversone proveniente da destra. I gialloblu allenati da Bruno Moricchi legittimavano il successo, su punizione calciata da Gianluca Gnoni, centrando un clamoroso palo. Gli ospiti cercavano il gol del pareggio, ma la retroguardia gialloblu reggeva senza troppo affanno agli attacchi dei majanesi, mantenendo così l’esiguo vantaggio che permetteva la conquista dei primi tre punti. Paolo Caffi La Valnatisone ha pareggiato a reti inviolate la partita con il Cassacco. I valligiani hanno giocato ieri, mercoledì 22 ottobre, i quarti di finale di coppa Regione di Prima categoria contro la formazione del Ricreatorio Latisana. In Terza categoria l’Audace di S. Leonardo ha effettuato il previsto turno di riposo e si appresta a riprendere il suo cammino domenica ad Attimis. Nello stesso girone pronto riscatto della Savognese che ha battuto la Majanese. Gli Juniores della Valnatisone hanno continuato la loro marcia positiva e-spugnando il campo di Cussignacco con una cinquina. Tre reti di Eric Dorgnach ed una a testa di Marco Cornelio e Mattia Cendou hanno castigato gli udinesi. Trasferta infruttuosa per gli Allievi della Valnatisone, ritornati a mani vuote da Trieste con la partita contro il Domio. Una prestazione incolore dei Giovanissimi che, o-spitando il Chiavris, hanno subito la terza sconfitta stagionale, su quattro gare giocate. Due minuti di autentico “black-out” hanno permesso il doppio vantaggio degli udinesi che sono passati su punizione ed hanno raddoppiato grazie ad un regalo di un difensore locale. Al 5’ della ripresa la Valnatisone ha accor- Sopra gli attaccanti Antonio (Buttrio) e Andrea (Valnatisone) Dugaro, a fianco Federico Cedarmas, difensore degli Esordienti ciato le distanze con Luca Loszach e quindi ha cercato il pareggio. La foga e alcuni grossolani errori non hanno permesso ai nostri ragazzi di arrivare alla meta. Da censurare il comportamento del pubblico e di alcuni giocatori nei confronti dell’arbitro. Vittoriosi di misura gli Esordienti della Valnatisone che grazie al gol siglato da Manuel Primosig hanno avuto la meglio sulla Gaglianese. Doppio successo dei Pulcini dell’Audace che hanno confermato, contro la Savorgnanese, di godere di ottima salute. Le reti della squadra A sono state realizzate da Nicola Strazzoli-ni e Riccardo Miano, autori di due doppiette, e dal rumeno Robert Galambos. La squadra B si è imposta grazie alla doppietta siglata da Federico Bait e dal gol di Michele Gosgnach. Nel campionato di Eccellenza del Friuli collinare la Valli del Natisone ha chiuso in parità la sfida casalinga con il Carpacco. Per gli Skrati hanno fatto centro David Specogna e Marco Carlig. La squadra valligiana giocherà sabato 25 prossimo alle 19 il derby a Torreano, inizialmente previsto per lunedì sera. In Seconda categoria da registrare il passo falso dell’Osteria al Colovrat di Drenchia che ha perso nella trasferta di Udine contro la Carrozzeria Tarando. I valligiani hanno segnato il gol della bandiera su azione conseguente a calcio d’angolo. Continua la marcia trionfale della Filpa di Pul-fero nel campionato di Terza categoria. I ragazzi ex Reai hanno ottenuto un nuovo successo sulla Mar/Ter alla quale hanno rifilato sette gol. Sono andati a segno quattro volte Liberale, una a testa Cop-petti, Cornelio e Tullio. Pareggio esterno sul campo della Pizzeria da Raffaele per la Polisportiva Valnatisone di Cividale che grazie alle reti di Ruggero Dominici ed Andrea Bolzicco è ritornata a casa con un punto. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque è stata rinviata la gara dei Merenderos. Nello stesso girone II santo e il lupo ha vinto la partita di„esordio con la Credit Friuli di Reana andando a segno quattro volte con Andrea Zuiz e tre con Mauro Clavora. Nella seconda esibizione contro l’Elettrotecnica Manzanese i valligiani, presentatisi in campo incompleti nell’organico, hanno rimediato u-na pesante sconfitta. Le reti valligiane portano la firma di Paolo Dorliguzzo e Moreno Mauri. Infine in Terza categoria si è chiuso in parità il derby tra il Bar al Ponte e l’Amsterdam Arena, giocato sul campo di Merso di Sopra. Sono andati a segno per il bar al Ponte Michele Guion, autore di una doppietta, Roberto Rucchin, Matteo Trinco, Stefano Moreale e Giuliano Cause- rò. Gli avversari hanno risposto con la tripletta realizzata da Federico Crast, la doppietta di Almer Tiro ed il gol di Luca Bledig. (p.c.) Il presidente della Polisportiva di San Leonardo Ettore Crudi, comunica che sono iniziati gli allenamenti delle ragazze che desiderano praticare lo sport della pallavolo. Nella palestra di Merso di Sopra l’orario di allenamento è il seguente: nelle giornate di lunedì e mercoledì dalle 16.30 alle 18 per le Under 13; nelle giornate di martedì e venerdì dalle 17.30 alle 19 per le Under 15. Kronaka novi matajur četrtek, 23. oktobra 2003 Stric jih je lepuo podutiu! Remo Cicigoi, Pitažov iz Ocnegabarda živi v Kanadi že 40 liet pa se na maj pozabi na njega vas. Ker pride na počitnice preovida vse hosti an vse snožet an pozna vse tiste prestore, kjer se ušafajo lepe gobe. An vse kar pozna an zna, na darži samuo zase. Je poviedu tudi njega nevuodam Danielu an Enricu, kje se ušafajo te najlieuše babe an poglejta na fotografijo, če ni ries! Tala baba je pezala celo kilo! Daniele an Enrico se mu lepuo zahvalijo an upajo, de prece zio Remo se bo spet uernù damu (de jih poduči še ki!) Pismo za Marsince Kakuo naS judje po sviete zvestuo prebie-rajo Novi Matajur, nam dokaže tudi pismo, ki nam ga je po-Sju naš parjateu Fausto Gosgnach Marsi-nac z Belgije (takuo se podpisava, pa vemo, de po domače je Lukeju). Piše nam, da je zlo veseu, de smo napisal o liepim sejmu, ki je biu v Marsine za svet Louranac. An gre napri: Biu san an ist na sejmu an morim pričat braucan Novega Matajurja, de je biu an senjan, ki mi ostane pred očmi pu-nu an punu cajta.... S telin pisman an ist pohvalin vasnjane an tiste, ki su ga takuo lepuo napravli. Bi na smeu, pa Marsinci me poznajo an vedo, de ušafan ni-mar kiek za reč. Nie za jih zaničat, ma di drugo lieto nardijo Se lieuš. Ušafu san, de pieuci su bli deleč od kioske zatuo punu ju-di niesu čul naše lepe piesmi. Ce so jin bli napravli nu mizu tuk je bla fanfara, jih je bluo puno, ki su jih bli poslušal. An kar je paršla fanfara, di su bli adni zapiel an fanfara adnu al dvie zagodli, san šiguran, di su bli vsi radi. Drugo rieč san uSafu, ki mize bi jih muorli podluoSt, de bojo naglih: judje, či se lepuo uSafajo, druge lieto pridjo radi nazaj. Vič ljudi, ki je, lieuš senjan je. Tro-štan se, de tisti, ki su napravli vse lepuo mi na zamieriju. Sarčno pozdravin parvu nje an potlè brauce Novega Matajurja.” Stiefan je Su pit an taj o deseti ur v navadno gostilno. - Ka na greš dielat donas Stiefan? - ga je poprašu oštier. - Muč, muč, potlè, ki sem zaviedu, de moje sarce tuče 10.389 krat na dan, de posapan 20.040 krat an požgrem 483 m3 ajarja, de preguorim 4.800 besied, de no-hati mi zrasejo 0,0046 milimetru an lasje 0,17 milimetru na dan, se čujem ries po-trieban se nomalo odpočit! *** Tri čeče so pile kafè za mizo v gostilni an se pogovarjale gor mez njih službe. - Ist - je jala ta parva - sem kupila an šivalni stroj, makinjo za šivat an tu tri lieta sem zaslužila dvjast taužint evro. - Pa ist - je jala ta druga - sem kupila an motorin, de z njim hodim dielat baby-sitter, an tu tri lieta sem zaslužila petandvajst taužint evro. - Pa ist - je jala ta trecja - sem kupila an šofa an gor na njim tu adno lieto sem zaslužila tristuotaužint evro! - Halo, pronto Sonja! Sem parjateu Tonca an želim te videt, a se morema srečat o deveti ur? - Ja, ja, pridem rada! - je subit odguori-la Sonja. Ko je tuklo deveto sta se srečala an začela se pogovarjat. - Muoj dragi Tonca - je začela se ku-mrat Sonja - sem za-stopila, de judje so pru žleht! Ce ti vieš, ki pravejo čez me! De sem lahkotnasta an radodarna z vsiem moškim! - Viem, viem! - je odguoriu Tonca - Ka’ misleš, zakaj sem ti dau apuntament! Tu nediejo ponoč tatje so pokradli puno obliek v tergovini Vi-dussi v Cedade. Drugi dan gaspodinja od tergovine, gospa Rina, je nastavla ‘no veliko tabelo na vrata: - Tudi tatje nam dajejo preferenco za se oblačit par nas! Petdeset liet mož in žena la po sviete, trudil so se za kruh an družino, pa na koncu so jo vepejal. Lepuo so zrasli njih otroc, lepuo sta se Natale an Natalia zastopila an v njih hiši je mier an ljubezan, kar pomaga preomagat vse težave, ki človeh jih more imiet v življenju. Seda je že 37 liet, ki žive v Como di Rosazzo, pa Natale, kar smo ga vprašal ga diela, de se takuo dobro daržijo, nam je jau: malomanj vsak dan se vračam v roj-snte kraje, v Dreko, tle hodem v liepi, mi-emi naravi an tuole puno pomaga. Buog jim di obadviema uživat an živiet še puno zdravih an srečnih dni. Na ruomanje pa ne samuo Je bla že tarna an so se vračal damu, kar so se zmi-sinli, de nieso bli še nardil spominske slike (foto ricordo) vsieh tistih, ki so se pe-jal na izlet, na gito lieške fare... Ja ben, sa' vesta, kuo gredo reči, kar se je po sviete! Puno reči za videt, puno za poklepetat, potlè še kosilo... an takuo cajt gre hitro napri. So tisti iz Lieške fare (an njih parjatelji), ki v nediejo 5. otuberja so šli na ruomanje v Verono, v Madonna della Corona. Popu-dan so šli še v Monte Beri-co. Zmolil so za nje an za tiste, ki so ostal doma. An ku vsaki krat, ki rata, kar se naš judje zbierajo, tudi tela skupina jo je zapiela. An še takuo na dugim, de kar so paršli damu so bli vsi za-gamjeni! An po pot so imiel tudi 'no sorprežo. Kar so se ustavli za popit te zadnji kafè so srečal tiste iz Sauo-dnje, ki ku oni so se vračal iz liepega izleta. • Per l’amica Silvia Raccaro Na siboto 4. otoberja so praznovali 50 liet poroke Natale Craincih - Ivanou iz Cu-odema an Natalia Bergnach - Matičcjova iz Dreke. Sveto mašo so imiel gor par Devici Mariji na Krasu popudan. Mašavu je monsinjor Marino Qualizza. Paršlo je puno ljudi za se z njim veselit: sinuovi Sergio an Giuseppina, sestre, na-vuodi, vsa žlahta. Bli so taz Milana an taz Lecco, Como. Potlè so šli veselo po dolini dol v Cidad, na Fortino. An tle je šla festa napri dugo, dugo cajta, takuo, ki se spodobi za pravo zlato poroko. Natale an Natalia sta puno liet preživie- Ci sono persone che quando se ne vanno lasciano un grande vuoto. E il vuoto che Silvia ha lasciato in tutti noi che abbiamo avuto la fortuna di collaborare con lei è grandissimo. Silvia, che con caparbietà, pazienza, grazia ed un grande amore per la nostra terra ha creato il Bed and breakfast; Silvia che si è prodigata fino aH'ultimo giorno per far conoscere ed apprezzare Cividale e le Valli del Natìsone in Italia e all’estero. Per questo e tanto altro ancora, per tutto quello che ci ha dato, noi tutte del B & B a tre anni dalla sua scomparsa la ricordiamo con affetto e gratitudine Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi . od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago "servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ar.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti); 63 evro Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel, 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 5142(7601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Cai Valnatisone domenica 26 ottobre MÀRRONATA A VERNASSERO ore 9.15 - ritrovo a Vemassino (chiesa) ore 9.30 - partenza per una facile escursione (circa due ore) ore 11.45 - santa messa ore 12.30 - pastasciutta, castagne e ribolla Info: Roberto 0432/714218 Adriano 0432/727767 Planinska družina Benečije TELOVADBA PALESTRA od 15. oktobra do 19. decembra v telovadnici v Spietre in palestra a San Pietro vsako sredo in petek il mercoledì e venerdì od 19.00 do 20.00 ure Info: Flavia 04321727631 - Daniela 04321714303 - 0432/731190 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. OTUBERJA Mojmag tel. 0432/722381 Ukve tel. 860395 OD 25. DO 31. OTUBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 novi matajur 8 Parsli so planinci, otroci, sosedje an tud godcu nie manjkalo Veseu Burnjakše bui ku tisti od ankrat četrtek, 23. oktobra 2003 s prve strani Liep dan, čeglih je bilo zjutraj marzio an vetrovno, je privabu v Gorenj Tarbi veliko ljudi. Parvi so prišli planinci, takuo domači od Cai an Planinske družine kot parjatelji iz Posočja an Brd, ki so šli na vrh Huma, odkoder so uživali ob čudovitem razgledu. Hitro za njimi so začeli parhajati otroci, dober del katerih hodijo v dvojezični vrtec an šolo. Popudan so začeli ljudje parhajati tudi iz sosednjih krajev an na sredi vasi je bilo živuo, so godle ramonike brez se ustavt, sa godcu nie manjkalo an tudi pieucu ne. Atmosfera je rata-vala nimar buj sladka, zaradi pečenega kostanja an rebule, pa tudi tistih dobrih sladic, ki so jih doma spekle beneške mame an none. Bilo je ries lepuo an obednemu se nie mudilo iti damu. Le ko se je začela bližat noč an z njo partiskat mraz so se ljudje začeli pobierat. Na koncu nam na ostane ku pohvalit tiste, ki so dielal za tel se-njam: kamun sriedenjski, vasnjane an farane Gorenjega Tarbja, alpine iz Sriednjega, tiste od domače Polisportive, Planinsko družino Benečije an Beneške korenine. Zaries barki vsi! Za vse nas pa še učilo: kadar se združijo moči an energije rezultati so an se vidijo. Kronaka V Gorenjem Tarbju nie manjkalo otruok an mladine. Organizatoriji so pa ponudli kostanj, rebula, palačinke an druge sladčine