Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. NARODNI DNEVN Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr O-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'iJO mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. S t. 260. Telefonska številka 65. Celje, v torek, 15. novembra 1910. | c.Kovm ,.*«,„| Leto II. fCako pospešuje ptujski okrajni šolski svet ugled učiteljstva? Okrajni šolski svet v Ptuju je v nemških rokah. Udje okr. šol. sveta Ornig, Straschill, Huttei, pi. Fichtenau, Steudte so obenem izdajatelji zloglasnega »Štajerca«. Ta list razširjajo kot udje ptujskega okr. zastopa med cestarji, ki ga morajo sprejemati, ker so v njihovi službi, pa tudi med nezavednim ljudstvom. Za tak umazan list in njegove čitatelje pa je treba tudi pikantne snovi, da izbrane čitatelje kolikor mogoče zanima. Tudi za to ie preskrbljeno. V vsakem kotu imajo svojega poročevalca, ki je navadno v službi okr. zastopa. Poročevalce se celo nahujska, da imajo na muhi vse ugled-nejše osebe svojega okoliša, ki niso v štajercijan-skem taboru. K laži poročevalca še dostavi »Šta-jerčev« urednik Linhart kako laž in poročilo je izpopolnjeno. Največkrat pa sestavi Linhart sam poročilo, saj ima v svojem uredništvu celo službene razpredelnice učiteljstva, prikrojene po štajercijjm-skem okusu. Ker so izdajatelji »Štajerca« obenem udje okr. šol. sveta, kaj radi kot taki uporabljajo ta list že kot uradno glasilo okr. šol. sveta, saj .ie »Štajerc« celo ob priliki svoje desetletnice prinesel sliko Or-niga kot načelnika tiskovnega društva »Štajerc« na prvem mestu. Ornig, od cesarja potrjeni župan avtonomnega mesta Ptuj, ud okr. šol. sveta, načelnik tiskovnega društva »Štajerc«, ki izdaja po izjavi nekega bivšega c. kr. komisarja pri c. kr. okr. glavarstvu v Ptuju najnesramnejši list na Štajerskem ter napada vlado in učiteljstvo, ali je kaj takega mogoče? Kakšna razlika med Hribarjem in Orni gom? Prvi prijatelj učiteljstva in šole, zaslužen župan slovenske prestolnice, drugi načelnik tiskov nega društva, ki napada v svojem listu vlado in učiteljstvo, župan mesta, ki je povzrojčilo septem-berske dogodke v Ljubljani! Prvi ni dobil najvišjega potrjenja a drugi sedi na županskem stolcu mesta, kjer se je začelo pobijati Slovence, kar je povzročilo izgrede v Ljubljani in Mariboru. — Učitelj, ki ni v štajercijanskem taboru, lop po »jem v »Štajercu«. Linhart dostavi: »Ponovno opozarjamo šolsko oblast, da nas reši tega človeka, ki dela sramoto vsemu stanu.« Pri seji okr. šol. sveta opozarja ud istega, da se je zdelalo učitelja v »Štajercu«, zahteva, da se vnovič glasuje ter tako vrže učitelja, ki je že bil v ternu, iz terna. (Slučaj K.). To pa ni vse. Takega učitelja se še naj izže- ne iz okraja, akoravno je najboljše kvalifikovan, ima povoljne učne uspehe, akoravno je ljudstvo z njim in njegovimi uspehi nad vse zadovoljno, akoravno so se vsa poročila v »Štajercu« izkazala kot lažnjiva in šolska oblast niti ni imela povoda disciplinarno postopati. Kaj pomaga v ptujskem okr. učitelju dobra kvalifikacija in njegovo vestno delovanje, ko ni pristaš štajercijanske stranke, ako ne agitira za ptujske trgovce in obrtnike renega-te — Nemcev je malo, a ti so zvečine skoz in skoz pošteni — ter ne deli letakov za Straschillov »šnops«, kakor se je to neki pripetilo na neki šoli v ptujski okolici! Da se nasprotniki obdelavajo po časopisih jč*umevno in umestno, da pa se ravno v časopisu »Štajercu«, katerega izdajajo in podpirajo udje okr. šol. sveta v Ptuju, blatijo na tako podel način nekateri narodni učitelji, ki še niso prodali Or-nigu in Straschillu svojih duš, je naravnost škandal. Ali se na tak način pospešuje ugled učiteljstva? Ali si je ta vzorna šolska oblast v svesti svoje naloge? Ali je to vzorno delovanje na šolskem polju znano Nj. ekscelenci c. kr. namestniku groiu Clary-ju? Če ne, treba bode, da naši poslan ci storijo potrebne korake, Nj. ekscelenca pa blagovoli pojasniti okr. šol. svetu v Ptuju njegov delokrog. Ko bi imeli Slovenci okr. šol. svet v rokah, bi se slična dejstva, koja uprizarjajo udje okr. šol. sveta, imenovala zloraba uradne oblasti. Vzgleden okr. šol. svet, ki po svojem časopisju, pa tudi ustmeno, krati ugled učiteljstva, namesto da bi ga čuval! Zakaj oblast ne pokliče učitelja, ki je tožen ali sumljiv kakega prestopka, pred se? Zakaj se ne uvede zopet take grešnike disciplinarna preiskava? Vse to je dovoljeno. Nemoralno, šolski škandal pa je, ako se blati učiteljstvo po listu, katerega vzdržujejo udje okr. šol. sveta. Oglejmo si natančneje, katere učitelje so si »Štajerc« in njegovi izdajatelji posebno na muho, vzeli. V ptujskem okraju je 26 šol. Dobro polovico teh šol si je že »Štajerc« privoščil, sega pa tudi po učiteljih iz drugih okrajev. Nadučitelj Anton Ogorelec se drzne razširjati slovenske liste med šoli odraslo mladino. V drugem okraju se bi ga pohvalilo. »Štajerc« ga je ožigosal ter navrh očital, kako more biti naroden mož, ko mu je vendar plačal okr. zastop neke načrte za zgradbo okr. ceste. Bivšemu nadučitelju pri Sv. Duhu Fr. Šeguli so pela pri maši šolska dekleta. Nek pristaš »Štajerca« bi mu rad vrinil svoje hčerke. Ker se mu to ni posrečilo, udrihal je po njem v »Štajercu« ter mu očital, da ima slabo cerkveno petje. Učitelj A. Klanjšček se je drznil opozoriti goste v neki gostilni na netaktno vedenje. Hajd z njim v »Štajerca«! Učitelj Josip Gorup si je upal, ustrezajoč kmetom, sestaviti nek načrt oziroma protest, tičoč se zgradbe okrajna ceste, ki ni odgovarjal Ornigovemu načrtu. »Štajerc« se je obširno bavil s tem predrznežem(?). Učitelj in posestnik Ivan Klemenčič je velik grešnik(?) med učiteljstvom ptujskega okraja. Ko je bila njegova umrla žena posestnica trgovine in nosila tisočake Ptujčanom, je bilo vse v redu, akoravno je bil učitelj Klemenčič vedno naroden mož. S čim se je pregrešil? Polovico svoje hiše je dal na razpolago svoji tašči, da ima v teh prostorih gostilno. Sosed te gostilne je gostilničar Alojz Repa, bivši sourednik »Štajerčev«, sedaj tudi uslužbenec okr. zastopa v Ptuju in poročevalec »Štajerca«. Gostilna pred nosom ga peče, posebno pa, da je hiša posest narodnega učitelja. Radi tega ga denuncira neprenehoma v »Štajercu«. Očita mu, da je pijači udan(?), da se kot učitelj vtika v šolske(!), kot občinski odbornik v občinske(!) zadeve, da je o priliki odkritja cesarskega spomenika na Ptujski gori 1. 1908 prišel z drugimi lovci s puško k maši v cerkev, da je z njimi, ko je padla zavesa, streljal. Tudi njegov govor ob tej priliki je bil neki panslavističen(?). Zasledovalo ga je c. kr. pravdništvo v Mariboru, toda kmalu zasledovanje opustilo, ker je prišlo do prepričanja, da je bila ovadba le nesramna laž in denuncijacija njegovega soseda Alojza Repa. Velik grešnik(?) je tudi nadučitelj Ivan Kau-kler. »Štajercu« ni po volji, da je naroden. List se je bavil s siabimi(?) šolskimi razmerami. Nazadnje se je izkazalo, da je vse laž, ter se ga je celo pohvalilo. No njegova žena gospa Valentina Kau-kler pa nima drugih nedostatnosti(?) kot to, da si je zbrala narodnega učitelja kot moža, saj ji druzega »Štajerc« tudi očital ni. Učitelj I. Klenovšek se je drznil(!) o neki priliki priznati svojo narodnost. »Štajerc« si ga je privoščil. Učitelj I. Sel se je izjavil napram ljudstvu, da se ima prvi pouk vršiti v materinščini. Pedagog Linhart ga je v »Štajercu« zavrnil. Inkvizicija ptujskega okr. šol. sveta je po »Štajercu« zagrenila delovanje zaslužnemu učitelju narodnjaku Antonu Pesku, l^er ni pozdravljal krajnega šolskega oglede, ki je bil strasten štajercijanec in prišel v šolo med poukom celo s klobukom na glavi(!) in cigaroO) v ustih. Učitelj A. Kovačec si upa narodno voliti. »Štajerc« gaje postavil na pranger pred ljudstvom. Učiteljstvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je denunciral »Štajerc«, da tepe otroke. Toliko slučajev iz ptujskega okraja. Navedli Tast ICondelik M zet Vejvara. 12 Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. »Ampak oče!« je zaklicala mlada žena, ki je prišla iz sosedne sobe Vejvari naproti. »Vi mi lepo moža podpihujete!« Vejvara je boječe poljubil Pepico (prekanjenega pogleda gospoda Kondelika se je Vejvara vedno bal) — in je rekel polglasno: »Oče ne misli to tako, Pepica. Saj ga poznaš.« »Misli, misli, Vejvara«, je pritrdil Kondelik, »Saj v tem loncu medu tudi pridete do pelina.« Gospa Kondelikova je priprla kuhinjska vrata, saj je tam Katinka. In na soproga Kondelika je padel njen karajoči pogled s spremstvom: »Ti si brblja, stari! Kdor te ne bi poznal, bi skorajda verjel! Ali sem bila jaz taka, da to Vejvari pripoveduješ? No, pa saj te je Fran že spoznal in misli tudi svoje.« »To mislimo vsi, mati, in sedaj nam daj večerjo«, je odvrnil mojster. Mati je zginila v kuhinjo in Pepica se je pritisnila k Vejvari: »Veš, Fran, mamica mi je hotela danes prihraniti skrb za večerjo, in pa še nekaj sva si morali preskrbeti. Zato je poslala po me — in jaz ti nisem mogla več iti naproti. Saj se ne jeziš, ker si moral še enkrat v Prago?« »Toda dragica — čemu pa? Samo, ker mi je ušel električni voz, in sem moral iti peš...« Te besede so letele že za Pepico, ki je šla v kuhinjo, da bi mamici pomagala pri večerji. In čez nekaj časa sta se vrnili obe; mati je nesla skledo praženih zrezkov, za njo Pepica skledico krompirja. »Tako, Fran«, je vspodbudila mati Kondelikova, »vzami in jej. Potem izpijeta kozarec piva in pojdete počasi domov. Škoda, da ne moremo danes nekoliko posedeti, gre se za to, da bi si punca pri vas tako malo ogledala.« »Da, mamica«, je pritrdil Vejvara, »in glavno, da ne bi bila tam dolgo sama...« »Sama? Kaj naj bi tam delala!« je zaklicala gospa Kondelikova. »Zato sem ji rekla, naj pride najprvo sem in odtod gre potem z vama...« »Ona je tukaj?« je Vejvara debelo pogledal. »Kje pa naj bi bila, Fran?« je vprašala tašča. »Saj ne bi k vam še našla. Radovedna sem, kaj li porečeta. Poslala sem jo po pivo — takoj mora biti tu ...« Predno se je Vejvara pripravil za odgovor, su se odpla vrata iz kuhinje in neznano dekle, čisto oblečeno, je prineslo na leseni tasi štiri steklenice piva. Vejvara jo je gledal — gledal je še, ko so se že zaprla vrata za njo in gospa Kondelikova je morala ponoviti svoje vprašanje, zakaj Vejvara ga je prvič preslišal. r »No tak, Fran, kaj praviš?« »No če se kaj poda h garnituri, misli mati«, je dopolnil mojster Kondelik norčavo. Sedaj so se šele obrnile Vejvarove oči k gospej in ves zavzet je Vejvara vprašal: »Toda to vendar ni naša Rezika, mamica!« »Rezik-a? Rezika ni — imenuje se Marjanica. Kako si prišel na Reziko?« »In to je naša dekla?« je vprašal Vejvara še vedno kakor v sanjah. »I no, seveda«, je odgovorila gospa Kondelikova. »Torej bodeva imeli naenkrat dve dekli, mamica?« »Dve?« se je začudila tašča. »Čemu pa? Pozneje morda — toda sedaj bi bila druga drugi samo na potu«. »Toda kaj pa torej hoče pri nas ona prva, ki sedi na Vinogradih v kuhinji?« Sedaj je prejšnja osuplost Vejvarova preskočila na gospo Kondelikovo. Pojedla je, kar je imela v ustih, odložila nož in vilice, odprla usta in je zaklicala: »Pri vas je kaka punica?« »No, seveda, Rezika, mamica. Pred pol ure je prišla s kovčkom.« »Kdo pa jo je tja poslal, za božjo voljo?...* »Rekla je, da je tja pošilja stara gospa — to se pravi vi, mamica«, je popravil Vejvara. »Saj sem se čudil, da nas je našla.« • Gospa Kondelikova je vstala, hitela k vratom, odprla jih je in je zaklicala v kuhinjo: »Marjanica, pridite sem.« Dekle se je prikazalo. »Poglej dobro, Fran, ali jo poznaš?« »Še nikdar je nisem videl.« »In pri vas je druga punca?« »Saj pravim«, je odgovoril Vejvara ves v zadregi, »Rezika! Za pol glave manjša, s pristriženimi lasmi, kar sem mimogrede videl. In rekel sem ji: počakajte, grem po gospo.« Gospa Kondelikova je že odvezovala predpasnik, zagrabila plašček in je klicala: »Jezus Kristus, Franc, v tem tiči neka goljufija! bi jih še lahko več. »Štajercu« pa tudi niso pogodu narodni učitelji izven okraja. Nadučitelj Anton Kosi v Središču si upa biti naroden. »Štajerc« je .imel opravka z njim. Nad-u^jtelj Rajšp v Ormožu se drzne prirediti s šolsko mladino od oblastj dovoljeno Stanko Vrazovo slavnost. Treba je takega prvaškega hujskača(?) z njegovimi tovariši zdelati v »Štajercu«. — Znani so nam slučaji Zacherl, Karba in drugi v ljutomerskem okraju, toda dovolj, pridejo še na vrsto. V kolikor pa ustno pospešujejo udje okr. šol. sveta v Ptuju ugled učiteljstva, se jim tudi lahko našteje. Znano nam je. da je rekel ud okr. šol. sveta v Ptuju S. štajercijanskemu kr. šol. ogledi: »Pazite na učitelja ter mi vse naznanite, kar po-izvete o njem. (Slučaj P.) Znano nam je, zakaj je bila dvakrat seja v Narapljah radi razpisanega mesta učitelja voditelja. Učitelj G. je bil bolj(?) Nemec (iz Veržeja), učitelj Z. bolj Slovenec, učitelj P. pa narodnostno nevaren. Kje in kako so povpraševali udje okr. šol. sveta v Pjtuju po prosilcih za različna učiteljska mesta, zamolčimo za danes. Konstatiramo, da so bile vse denuncijacije učiteljstva v »Štajercu« neosnovane, brezuspešne, ker so bile od kraja do konca zlagane, in okr. šol. svet ni imel niti ene prilike disciplinirati katerega omenjenih učiteljev. Žalostno je le dejstvo, da ravno udje okr. šol. sveta v Ptuju izdajajo, podpirajo in razširjajo list, ki na tako podel način napada in blati narodno učiteljstvo ter mu hoče jemati ugled, če že druzega ne doseže. Namesto, da c. kr. zastop in okr. šolski svet ptujski razširja kak gospodarski list med ljudstvom, mu vsiljuje umazanega »Štajerca«. Linhart pa pravi, da čuva po »Štajercu« ugled učiteljstva ter brani isto pred nasiljem klerikalizma. Omeniti bi še bil največji nasprotnik učiteljstva in zaupnik udov okr. šol. sveta v Ptuju Alojz Repa, gostilničar na Ptujki gori. Ta mož je napisal neštevilo denunci-jacij na različne oblasti. Omenimo le take v njego-vej bližini. Napisal je pritožbo zoper učitelja A. Peska na okrajni šolski svet, zoper nadučitelja I. Lovrec na c. kr. deželni šolski svet, zoper učitelja I. Klemenčič na obe šolski oblasti, razun tega na c. kr. državno pravdništvo in druge oblasti. Seveda mož nikjer nič ni dosegel, ker so bile njegove pritožbe skozinskoz lažnjive. H koncu še omenjamo, da so si udje ptujskega okr. šol. sveta privoščili celo svojega tovariša nadzornika I. Dreflaka v »Štaj.« na jako ostuden način. Bil je Nemec(?), a po njih mislih še premalo. V takih sijajnih razmerah torej živi narodno učiteljstvo v ptujskern okraju in »Straža«, list, namenjen ljudstvu, si upa hujskati nezavedno ljudstvo proti učiteljstvu in šoli! Sveta narodna dolžnost je naših slovenskih poslancev, da izve o takih neznosnih razmerah Nj. ekselenca c. kr. namestnik grof Clary. Zmaga demokratov v Združenih državah. Marjanici tukajle se niti ne sanja, kje je Čelakov-skega ulica — kar je živa, še ni bila tam, služila je na Mali strani — kovček pripelje za njo hišnik, ob osmih — jaz sem ji rekla, naj pride sem, da jo bo odtod vzela seboj Pepica — in k vam se je splazila medtem druga oseba — bogve s kakim namenom — Pepica, obleci se — nič ne pomaga, Fran, ^edaj hitro k vam — samo da ne bi prišli prepozno, za božjo voljo — Kondelik, vrži nase suknjo, z nami moraš — Jezus Marija, samo če že nista oropana.« Gospa Kondelikova je medtemi vzkliki spravljala vkup obleko, kos za kosom, pomagala je Pepici v suknjico, podajala mojstru Kondeliku zimsko suknjo. »Samo, za božjo voljo, ljudje, hitro — meni se tresejo kolena — to je nezaslišana stvar — Fran, Fran, kako si le mogel--ampak seveda, ti za to ne moreš — deklo ste čakali, torej je prišla — nekdo vas je iztuhtal — bogve, ali je to punca — da ne bi bil to kak preoblečen zločinec -----« Mojster Kondelik je bil sicer že v zimski suknji, toda sedaj je še le iskal čevlje, katere je že bil davno pred večerjo sezul in mrmral je nejevoljno. Ničesar drugega še ni manjkalo kot tale alarm! Naša mati je zopet nekaj modrega napravila! Štiri nedelje išče gubernanto — in takole se to izide. Hvala vam za takle kompot k večerji!« »Ne mrmraj, ne mrmraj, stari!« je odgovorila gospa Kondelikova razburjena. »Ne delaj me neumne! Jaz ne morem za to — Fran tudi ne. Le delajte, ljudje božji, samo da bomo enkrat od doma.. .«; Toda niti v tem trenotku razburjenosti se ni zatajila v gospej skrbna gospodinja. Predno se ie mojster obul, spravila je nedojedene zrezke vkup v skledo, prikrila jih je s krožnikom, pokrila kozarce s prtiči, da se ne bi pivo prezračilo in je skočila v kuhinjo: natu. Izid volitev je izraz naraščujočega odpora amerikanskega ljudstva proti republikanski politiki, politiki visokih carin in trustnih interesov. Ze dolgo je tlel ta odpor, a vedno se je posrečilo pomiriti mase republikanskih volilcev. A šele zadnja sleparija republikanske stranke z revizijo carinskega tarifa je odprla oči širokim ljudskim vrstam, in posledica se je pokazala pri volitvah. Volilstvo je trumoma prehajalo k demokratom in tako manifestiralo, da si želi revizijo carinskega tarifa v korist splošnosti, tedaj revizijo v smislu znižanja carin, in ne kakor delajo republikanci. Neznosno po-draževanje vseh življenj, potrebščin je le še okrepilo protirepublikansko razpoloženje. In ne le kmetijske države na zapadu, ki naravno sploh niso imele interesa na podraževanju industrijskih izdelkov, ampak tudi industrijske države na vzhodu so se uprle sistemu visokih obrambnih carin. Republikancem nič ni pomagal niti Roosevelt s svojim energičnim nastopom proti trustom. Zaupanje v njih je bilo popolnoma omajano. In tako je 8. t. m. glasno bila proklamirana volja amerikan. ljudstva, da mora biti enkrat konec politiki visokih obrambnih carin. S teni so dobile volitve mednarodni pomen. Temeljitega preobrata v amerikanski carinski politiki seveda tudi zdaj ni pričakovatr. Je še tam republikanska večina v senatu in republikanski prezident Taft. Resnici na ljubo pa treba tudi pripoznati, da so demokrati od svojega prvotnega programa marsikaj popustili in skOto gotovo iz volitev niso izšli tako prosti, kot so bili. Saj su voditelji trustov, ki niso mogli pozabiti krize iz 1. 1907., katero je s svojim radikalnim nastopom povzročil, podpirali demokrate kot manjše zlo. — Vendar pa izid volitev vsaj oznanja preobrat v amerikanski gospodarski politiki. Z gotovostjo je pričakovati, da v kratkem pride do znižanja cele vrste carin, osobito na življenjske potrebščine. Ta korak bo izsilila silna draginja, ki vlada v Ame«ki ravno tako kot pri nas. Pa četudi se ne bo po odstranitvi obrambnocarin. prenapetosti dalo1 mnogo doseči, gotovo je, da je nadaljno povišavanje carin onemogočeno. In že to bo dovolj. Ker gotovo je tudi, da ta amerikanski slučaj ne more ostati brez globokega vpliva na vse ostale države. Nedavno je profesor Brentano izrazil nado, da bo kmalu konec obrambnocarinske »povodnji« na svetu. Izid amerikanskih volitev bo, zdi se, potrdi! te upe. Laški okrajni zastop. V Celju, 15. nov. V graški »Montagszeitung« od včeraj čita-mo sledeči dopis, katerega podajemo zaradi njegove zanimivosti celega svojim bralcem: »Velika nevarnost na Spod. Štajerskem. Nove volitve v okrajni zastop na Laškem se pričakujejo z veliko skrbjo. Merodajno je veleposestvo. V tej skupini se je pri zadnjih volitvah oddalo 5 nemških in 4 slovenski glasovi, ker se je en Slovenec odtegnil volitvi. Tokrat bo pa, kakor se vidi, najbrž glasoval, tako da bo 5 proti 5 in da bo moral odločiti žreb. Ako se odloči v prid Slovencem, si stojijo zastopniki obeh narodnosti, na vsaki strani 16, v jednakem razmerju nasproti. Bilo bi potem seveda vsako delo izključeno in nastavil bi se, kakor v okrajnem zastopu celjskem, vladni komisar, kar bi pri Slovanom prijaznem vedenju vlade ne bilo neznatnega pomena. Ali bodočnost lahko postane še hujša. Trbovlje želi že dolgo časa — že pred 15 leti se je o tem govorilo — da se povzdigne v trg. Ako bi se to posrečilo, potem bi se Trbovlje postavilo v skupino mest in trgov, v kateri se sedaj nahaja le trg Laško in bi brez- »Katinka, vi se mi ne ganite iz hiše! Zaklenite se, čakajte na naju. Morda se nekaj časa zadržimo — o moj bog, kako se bo to končalo!« Marjanica je tudi že imela ruto na glavi in slednjič je bil tudi mojster Kondelik napravljen. Naglo se je podala ekspedicija na pohod. Ko so zavili iz Ječne ulice na Sokolsko cesto in so stopali mimo novomestnega občinskega dvorca, je potegnil mojster Kondelik sopihajočo soprogo za rokav in rekel: »Slišiš, mati, ali bi ne bilo dobro, ko b'i skočil sem na postajo po oddelek ognjegascev?« Gospa Kondelikova ni o.dgovorila. Moj bog, kdo ve, kaj se bo vse zgodilo pri Vejvarovih — in oče zbija tako brezbožne.šale! In ko so zavili iz Prage na Vinograde, je popa-del mojster zopet Vejvaro in mu je rekel, toda tako, da bi tudi njegova žena slišala. »Tale komisija se je naši materi posrečila. Jutri bo vložila prošnjo za koncesijo povpraševalnice. Nič drugega se ji ne poda tako!« Gospa Kondelikova je molčala tudi sedaj. Nji ni bilo do smeha, nji je bilo od strahu do joka. Pot se ji je lil po obrazu, pa zopet jo je stresal mraz. Vsi so stopali počasneje, korakali po vinograd-skem griču iz Žitne ulice, toda ko so dospeli do začetka Havličkove ceste, so pomnožil paro, kakor je opomnil mojster Kondelik in njih pohod se je, spremenil skoro v tek. Toda ko so zavili od poslednje postaje električnega voza v Celakovskega ulico, je gospa Kondelikova naenkrat obstala. »Ljudje božji, samo eno minuto, mene bode v boku — ne morem dalje...« Vejvara je pristopil ves v skrbi in je rekel: »Prosim vas, mamica, odpočijte se — oče vas podpre in midva s Pepico greva lahko naprej.. .* »Jezus Kristus, ne!« je zaklicala gospa Kondeh- dvomno odposlalo 4 slovenske zastopnike, ker je občina v slovenskih rokah. 8 občinskih mandatov je itak slovenskih; pripade vsled kakega slučaja (žreba) 8 mandatov veleposestva in vsled delitve skupine mest in trgov 4 daljni mandati $lo-vencem, potem ostane Nemcem samo skupina najvišje obremenjenih z 8 zastopniki, tako da bi potem v okrajnem zastopu bilo 12 Nemcev proti 20 Slovencem. Tudi če bi Trbovlje, ko bi enkrat postalo trg, odposlalo samo enega Slovenca, bi bilo proč z našo majoriteto. Iz tega se vidi, koliko je od tega odvisno, ali Trbovlje postane trg ali ne. Za trg Laško pa obstoja še druga nevarnost, na katero se ne more dovolj opozarjati. Ce postane Trbovlje trg in razpolaga črez večino v okrajnem zastopu, bo preselilo sedež okrajnega zastopa iz Laškega v Trbovlje in se obenem potegovalo za premestitev okrajnega sodišča z zemljiško knjigo davkarije, notarijata in advokature z Laškega v Trbovlje. Pričakuje se celo, da da Trbovlje državi v svrho nastanitve uradov sodn. poslopje brezplačno na razpolago, za katero se mora na Laškem plačevati . letnih 5000 K. Vsled pomoči obrambnih društev in vseh nemških poslancev se bo trg Laško vedel braniti; saj je od njegove usode odvisna tudi usoda celega celjskega volilnega okraja.« — Iz cele notice se kaže nemški strah pred slovenskim delom. Te vrstice nemškega lista naj vspodbude naše narodnjake, da enkrat za vselej pometejo v laškem okrajnem zastopu, ki je vsled zadnje svoje sestavitve v resnici madež drugače popolnoma slov. okraja. Konečni cilj nemških tožb je seveda — pump nemških bratov v raj-hu. Kajti če potujejo pruske marke v Celje in Ptuj, zakaj bi se ne mastilo od njih tudi nekaj rie-značajnih renegatov v Laškem trgu? Politična kronika. »USPEHI« DR. ŠUSTERŠICA V DELEGACIJAH. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije je govoril prvi delegat Lecher. Izjavil je, da nemški nacijonalci ne bodo glasovali za Šuster-šičev predlog, naj bi delegacija ponovno glasovala o znani rezoluciji barona Morseya, tičoči se ustanovitve takozvane agrarne banke v Bosni, ki bi z madžarskim denarjem izvršila odkup bosanskih kmetov. Dr. Lecher konstatira stvarno, da je imela Morseyeva, svoj čas enoglasno v zbornici sprejeta rezolucija že svoj uspeh: onemogočila je namreč oderuštvo agrarne banke. Dr. Šusteršič pogreva torej iz osebnih vzrokov le že pogreto zelje. Istotako so izjavili Poljaki in krščanski socijalci, da ne bodo glasovali za Šu-steršičev predlog; celo dr. Ploj in dr. Baljak, ki je v delegaciji tako ostro govoril proti Burianu, ne bodeta glasovala za Š. pogreto rezolucflo. Za njo bodo glasovali le Čehi in socijalisti. Včeraj je govoril v delegacijah Mandič ter obširno utemeljeval štiri glavne bosansko-hercegovinske zahteve. katere podajamo zaradi njihove principijet-ne važnosti tudi mi svojim bralcem: 1. Državno-pravno razmerje Bosne in Hercegovine k av-stro-ogerski monarhiji. V tem oziru zahteva predvsem, da dobi bosanski sabor tudi svoje zastopnike v delegacijah. 2. Bosanska ustava ima to ime popolnoma po krivici. Tu gre predvsem ugoditi onim zahtevam, ki jih je stavil bosanski sabor v tozadevnih rezolucijah. 3. Kmetsko vprašanje zahteva nujne rešitve. V interesu napredka V bosanskem gospodarstvu je, da se da kmetom v Bo- kova. »Da bi nas potolkli, drugega za drug.m! Vsi naenkrat moramo, da bodemo v premoči. Samo trenotek še — da poneha to zbadanje!« Segla je po robec in si je brisala čelo in lica, polna potu. Toda tudi z ostalih je lilo, kakor bi bilo neugodno, deževno vreme. Mojster Kondelik je pihal ves utrujen, brisal je čelo in vrat, zapenjal suknjo, zavihal ovrantik, stresel se je in mrmral: »Beti — to bo čudež, če ne bom po vsem temle legel. Toda če me to zopet podere, potem pa se preselim k mladima, zakaj z menoj ne boš vzdržala!« »Oče, ne straši me,« je odgovorila gospa proseče. »Imam tega sama zadosti in ne morem za to. Morda bova legla oba. Segaj se gre za to, kaj naj napravimo — -—« Gospa Kondelikova se je začela ozirati okrog-inokrog, kakor oni, ki se potaplja v morju in išče, česa bi se oprijel, in njene oči so zagledale postavo s peresi, ki je hodila gorindol. »Stari«, je rekla gospa, kateri je šinila v glavo rešilna misel, »tamle je stražnik — reci mu, naj gre z nami...« Mojster Kondelik je premišljal. Seveda, stražnik, izvrstna misel. Kakor hitro bi bil stražnik tu, takoj je po skrbi. On mora iti povsod in prvi v boj. Ni si treba beliti glave, kaj potem. To je uradna oseba, mož, ki si zna pomagati v vsakem slučaju. Ostali pa lahko gledajo. Brez obotavjlanja bi bil skočil k njemu, ko bi mu ne bile prišle na misel vsakojake nadaljne poti po uradih. In tu se je vpletel v govor Vejvara. »Mamica — oče, to ne! Mislim, da je vsa stvar samo zmota, nič drugega — le nobenega policij-kega posredovanja, nobenih protokolov...« Kot magistratni uradnik je Vejvara vedel, kaj je protokol in zježili so se mu lasje na glavi pri mi- Poročali mo že na kratko, da so pri volitvah v poslansko zbornico Združenih držav Severne Amerike doživeli republikanci velik poraz in da je demokratična stranka, najhujša nasprotnica Roose-velta in Taafta, dobila večino. Zmaga demokratov je velevažen dogodek za gospodar, politiko ne le Združenih držav, ampak celega sveta. Po dolgih letih je republikanska stranka prvič doživela tak poraz, da je v reprezentantski zbornici v manjšini in da je odzvonilo njeni vsemogočnosti tudi v se- sni prostost. Naj se le izvede obligatorni odkup kmetov. 4. Četrto vprašanje pa so železniške zveze. Vse železnice v Bosni in Hercegovini so zgrajene v interesu Ogerske, ne pa v interesu teh dežel. Dalmacije in Hrvatske. Pred vsem se zavzema za žeezniško progo Aržano-Bugojno in pa za zvezo Dalmacije z drugimi avstrijskimi kro-novinami. Govornik se končno pritožuje nad dejstvom, da frančiškani v Bosni niso dobili volilne pravice v bosanski sabor. Na vse ugovore je odgovarjal baron Burian v dolgem odgovoru; povedal je med drugim, da bosanska vlada ni dala frančiškanom volilne pravice na zahtevo duhovniških oblasti. Prihodnja seja delegacij bo v sredo. — Sinoči se je vršil drugi delegacijski obed. Cesar je nagovoril skoraj vse navzoče delegate. Z delegatom dr. Plojem je govoril cesar o bosanskem referatu, ki je v dr. Plojevih rokah. V razgovoru se je dotaknil tudi jugoslovanskega vprašanja. Dr. Ploj mu je zatrjeval patrijotizem Slovencev, Srbov in Hrvatov. Cesar je izrazil nad tem svoje veselje. Z delegatom Mandičem se je razgovarjal o gospodarskih vprašanjih, zlasti o bedi. ki vlada v Istri. Povprašal je tudi po zdravju dr. Laginje, katerega namestnik je Man-dič. Delegata Baljaka je vpraašl, kako dolgo je že poslanec. Baljak mu je odgovoril, da 13 let in da je letos kot prvi Srb prišel v delegacije, kar je bilo le mogoče vsled dobrih razmer in odnoša-jev. ki vladajo med Srbi in Hrvati. Cesar je tudi danes govoril o draginji živil. Delegatu Doberni-gu je rekel: »Draginja je naravnost strašna! Tako ne more iti naprej!« — Zanimivo je, da cesar dr. Šusteršiča ni — nagovoril. Torej ima zmagonosni klerikalni vojskovodja v delegacijah še daljno pot do — ekscelence! DROBNE POLITIČNE NOVICE. Državni zbor. Sedaj še ni definitivno določen rok za sklicanje državnega zbora. Čaka se še vedno, kaj bo v Pragi, da se potem eventuelno lahko da češkemu deželnemu zboru nekaj časa za delo. Najprej pride v drž. zboru na vrsto poročilo draginjskega odseka. Tudi železniški odsek se bode takoj prve dni bavil z vprašanjem povišanja tarifov lia Južni železnici. Odmev Masarykovih razkritij v srbski skup-štini. V včerajšnji seji srbske skupštine je stavil nacijonalist Geresimovič interpelacijo na mini-sterskega predsednika glede odkritij prof. Masa-ryka. Tudi je povdarjal, da je v Srbiji več razburjenja. kakor Masarykova odkritja, povzročila izjava grofa Aehrenthala, da je srbska vlada zahtevala. da naj ostane grof Forgach na svojem belgrajskem mestu. Poslanec Geresimovič povdarja, da je grof Forgach znan po celi Srbiji kot sovražnik Srbov in da je torej popolnoma nerazumljivo, kako da je mogla srbska vlada kaj takega izjaviti. Na to interpelacijo je ministerski predsednik molčal. Predsednik skupštine je izjavil, da izroči interpelacijo ministru zunanjih zadev dr. Milova-nu Milovanoviču. katerega prosi, da nanjo odgovori. Turški državni zbor je bil včeraj s prestolnim govorom otvorjen. Štajerske novice. K Elsnerjevemu imenovanju. Vsak otrok na Slovenskem ve, da imajo klerikalci pri nas ne le pretežno večino državnozborskih mandatov temveč tudi večino deželnozborskih. Specijelno na sli, da bi morali biti vsi »dani« na protokol — da, tudi mamica in Rezika — in morda še danes zvečer! Razun tega še zbirajoče se gruče ljudij, jutri strašljive in radovedne notice po vseh časopisih, cela rodbina na sramotnem odru — ne, ne! Rajši nastavi lastna prsa! Mojster Kondelik je bil vesel, da dosedaj še ni ničesar rekel. Vejvara ga je spravil iz negotovosti. »Vejvara ima prav«, je rekel odločno, in hvaležen je bil, ker je z zetovo pomočjo obvladal situacijo. »Nič drugega ne bo to, kakor dekla, ki spada kam drugam, in mi letamo kakor norci. Če moreš še iti naprej, Beti, pojdimo!« Spodbujal je, da bi šli dalje, toda kako rad bi bil slišal iz ust soproge, da ne more, in še rajši, ako bi rekla, da naj se vrneta domov. Pravzaprav je Vejvara svoj gospod, naj to sam uredi! Pepico je stresal lahen mraz, Marijanica si je v senci tesneje zavezala ruto. Bila je izmed vseh najmirnejša in prav nič se ji ni zdelo, kaj naj o celi stvari misli. Vedela je samo, da v podobnih okoliščinah ni še nikoli nastopila službe. Gospa Kondelikova se je ozrla hčer in je rekla »Pojdimo!« Ostajalo je morda še tristo korakov, toda ta kos pota je bil gospej Kondelikovi najtežji. Tudi nje nemu možu. Nihče ni vedel, kaj prinese najbližji čas. — Slednjič so bili pred hišo in vsi so se nehote ustavili. Povsod je bilo tiho. Tam nekje v daljavi pri Machovi ulici so zveneli glasovi harmonike in gospa Kondelikova se ni spominjala, da bi ji še kedaj kaka melodija tako tožno donela na uho. Vejvari je prišlo najprej na misel, da bi pogle dal na okna. Odstopil je na ulico in se je ozrl. Vsa okna so bila temna. Globoko se je oddahnil. V sobah torej ni nikogar. — Kranjskem so danes v deželi malodane neomejeni gospodarji. V državnem zboru tirajo opozicijo, doma pa v zvezi z vlado in nemškimi veleposestniki »ubijajo« naprednjake. A kakor hitro imenuje vlada kakega nemškega uradnika pri nas, takrat klerikalci takoj upijejo: liberalci so krivi tega imenovanja — ali vsaj prav gotovo Zveza južnih Slovena! Takrat pozabijo na svoje bahavo zatrjevanje, kako so močni, kaki absolutni gospodarji so v naših deželah: posamezni rodoljubi bi naj verjeli, da se klerikalcev ne drži nobena narodna pega! In vendar ve ves svet, da je klerikalno razburjenje nad takim imenovanjem, nad trganjem naše narodne posesti v uradih samo prazna fik-cija. Ves svet ve, da so že zdavnej sklenili z vlado pakt, v katerem ji izročajo na milost in nemilost vse naše narodne zadeve in pravice, samo da procvita njihovo strankarstvo! V leitih 1907 in 1908 so požrli vsa sodniška imenovanja na Štajerskem, samo da se ni zasledovalo dr. Povaleja zaradi nastopov proti orožniku na shodu v Št. Jurju ob J. ž.; letos so požrli imenovanje Dreflakovo — hm, ali ni čudno, da pride sedaj dr. Po-valej v Maribor nazaj? Resnično, Hochenburgei si lahko vse upa, pa ne zaradi politike Zveze južnih Slavena, temveč za to, ker ve, da »Slovenski klub«, v katerem je združena tričetrtinska večina slovenskih poslancev, ne bo razun popirnatih protestov in kacega kričavega govora v parlamentu ničesar proti njemu storil. Taka je ta reč — dejstva jo potrjujejo in Elsnerjevo imenovanje ni zadnja brca nemške vlade Slovencem! »Posvinjenje" šentjurske kmetijske šole Kdo bi si mislil? Naše klerikalce je vendar nekoliko sram, da so slovensko učiteljstvo in slovenske naprednjake na Sp. Štajerskem kar mirne duše paušalno obdolžili, da so oni očitali slovenskim kmečkim fantom, da so »posvinjili" kmetijsko šolo v Št. Jurju ob J. ž.. »Straža" se sedaj izgovarja. Pravi, da smo naše resnicoljubne klerikalne brate po krivem obdolžili politične lum-parije in vprašali dr. Korošca, prof. Robiča in drnge klerikalne voditelje, če morejo prevzeti kot možje za njo odgovornost? Naj protestirajo klerikalci proti nemškim nacijonalcem in nemškim učiteljem, ki so izrekli pogrdo proti slovenskim kmečtiim fantom, kolikor jim drago. Ti so resnični krivci in klerikalnemu protestu se rade volje prir družimo tudi mi in narodno učiteljstvo z nami vred. Samo ime tistega uglednega nadučitelja naj imenujejo, „ki hauzira s temi neinškonacijonalnimi letaki po Saviuski dolini" — potem pa je stvar na čistem. »Straža" se je včeraj s svojimi obdol-žitvami morala umakniti in se zagovarjati — no, protestni shod se bo pa še vseeno proti nam vršil, saj klerikalci nimajo proti nam drugega orožja, ko lumparije in laži. O stvari bo sicer še spregovorilo učiteljstvo in stvar bo za poštene ljudi končana. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 10. t. m. dovolil otvoritev šulferajnskih enorazrednih ljudskih šol v Polzeli in Diršaku. Učiteljica v začasnem pokoju pl. Ziernfeld stopi v stalni pokoj Klerikalci v boju proti našemu časopisju — zopet osramočeni. Pred kratkim se je pred celo javnostjo izkazalo, kako ljuto so se zagnali klerikalci s pravdo Fridrich-Koreu zoper naše časopisje, ker so mislili, da bode isto uničeno, če našega urednika v zapor spravijo. Kakor je splošno znano, so morali klerikalci to svojo obtožbo večinoma umakniti, iu sicer brezpogojno, ker se je dognala popolna resnica glede lumparij, katere so se očitale tožiteljem. Z ostankom svoje tožbe sta pa Fridrich in Koren vkljub zvezi dr. Beukoviča z dr. Zanggerjem, torej katoličana z luteranom, sramotno pogorela, in so klerikalni kolovodje s tem svojim ubogim žrtvam Fridrichu in Korenu povzročili ogromne stroške. Pa še nimajo dovolj 1 Tudi župnik Pečuik je našega urednika po dr. Benkoviču tožil, ker mu je neki dopisnik v »Narodnem Listu" očital, da piše članke s »peklen-ščekovo hudobnostjo", da so ss v njegovi postelji zgodili smrtni grehi in da se bo sploh začel kidati smrad iz obližja župuika Pečnika. Pri današnji razpravi pred okrajno sodnijo v Celju je pa moral dr. Benkovič v imenu župnika Pečnika tudi večji del te obtožbe sramotno umakniti in sicer glede očitanja peklenščekove hudobnosti iU grehov v župnikovi postelji. Za en košček obtožbe je še tožnik Pečnik trdovratno vzdržal iu bode menda glede iste moral nastopiti bridko pot pred porotnike. Iz tega torej naše občinstvo izprevidi, da se nam po krivici očita, da lažnivo pišemo. Obenem se vidi naravnost grozno dejstvo, da si naši nasprotniki ne upajo vzdržati obtožb niti zaradi očitanja peklenščekove hudobnosti v dopisovanju v liste in grehov v postelji. v »Nova ideja". Včerajšnja »Straža" pripoveduje gg. duhovnikom, da so klerikalni voditelji stuhtali na nekem, drugače prav nedolžnem sho- dičn v Slov. Bistrici »novo idejo" za boj v štajerskem deželnem zboru. Ta resnično »nova ideja" je upeljava splošne iu e^ake volilne pravice v to korporacijo. No, 1. 1908 smo slov. naprednjaki propagirali to najnovejšo in originalno idejo klerikalcev na več ko 50 ljudskih shodih na Spod. Štajerju. Pripetilo pa se nam je takrat na shodu v B., da klerikalni volilci niso hoteli »prejeti re-zolucije za splošno in enako volilno pravico, ker bi potem naš premilostljivi knezoškof (ki je »znan"' kot »odločen" zagovornik Slovencev v štaj dež. zboru) ne bili več član štaj. dež. zbora". Ne vemo, če bodo klerikalci tudi to pot prišli dalje, če bodo svoje brihtne pristaše povprašali po mnenju glede te zadeve. Zaradi kurijoznosti bodi pripomnjeno, da je bil na kler. shodu v Slov. Bistrici podpredsednik g. odvetnik dr. f emež. v Tatvine. V Lokrovcu v celjski okolici so ulomili pri treh hi^ah neznani tatovi in odnesli več obleke, perila, nr in prstanov. Imenovanja. Od pošte. Trgovinsko ministerstvo je imenovalo poštna oficijanta Štefana Beleja v Gradcu in Adalberta Koserja v Mariboru poštnim asistentom. Poštno ravnateljstvo je prestavilo asistenta Štefana Bele-ja v Zidau most, asistenta Adalberta Koserja pa v Celje. — Iz finančne službe. Prezidij finančnega dežela, ravnateljstva je imenovalo finančnega stražnega komisarja I. razreda Henrika Voršiča finančnim stražnim nadkomisarjem II. razreda v 9. plač. r. in finančnega stražnega višjega rešpicijenta M. Kovača finančnim stražnim komisarjem 2. razr. v XI. plač. razredu. r< Vpokojenje. V Mariboru je stopil v pokoj dr. Albert Leonhard, višji okrajni zdravnik. v V večjem slovenskem trgu bi lahko lepo izhajal dober slovenski urar. Okolica je vsa slovenska, izhajal bi tedaj gotovo dobro. Kdor se za to mesto zanima, naj se izvoli obrniti do podpisanega uredništva. v Za CMD se je nabralo v klobuku g. Šri-barja na njegovi poroki minulo nedeljo K 26. Prisrčna hvala! vlz Št. Jurja ob J. ž. V nedeljo dne 20. tm. nas prvič obišče slovenski tajnik kmetijske družbe v Gradcu, g. Franc Holz. Govoril bode o »naši organizaciji"; predavanje se vrši po rani maši v ljudski šoli v Št. Jurju. Isti da popoldan po ve-černicah se vrši kmetijsko zborovanje na Kalobja, pri katerem bo govoril g. potovalni učitelj Goričan. Vabi se k obilni udeležbi! v Poštni uradniki so imeli v nedeljo več ko 40 shodov po raznih avstrijskih mestih, na katerih so se izrekli proti sedaj vladajoči draginji, dalje za primerno službeno pragmatiko in časovno napredovaaje v službi in konečno, da se ukrene vse potrebno za varnost poštnih uradnikov po vlakih. v Iz Konjic nam poročajo, da je odložil prejšnji župan Ferdinand Klemen mesto občinskega odbornika. v Iz Gotovelj. Tukajšnje društvo »Kmetovalec" je imelo dne 13. tm. svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Kmetijski strokovni učitelj g. Goričan je govoril o pridelovanju in vporabi sladkorne pese, o gnojenju in o koristi sadjarstva tako izvrstno, tako prepričevalno, da vspeh njegovega govora ne more izostati. Nič manj izvrstno ni govoril naš ljubi stari znanec in društveni častni član, g. nadučitelj Petriček o selekcijoniranju (izboru) o hmeljarstvu in drugih najvažnejših hmeijskih zadevah. Ker kot hmeljski strokovnjak in večletni učitelj hmeljstva pozna svoje ljudi, zato vedno pove ravno isto, ker je za dotične hmeljarje najvažnejše in ima vsled tega vedno pazljive in hvaležne poslušalce. Nadučitelj g. Brinar je govoril o delovanju »Kmetovalca", ki je dosegel letos svojo dvajsetletnico, foaglašal je korist in potrebo društvenega življenja ter stavil razne nasvete, kako se naj pri nas društveno življenje ohrani in oživi. Par krepko zabeljenih gospodarskih naukov je podal svojim gotoveljskim sorojakom tndi društveni častni član, vpokojeni učitelj, g. T. Grah. Nabrala se je nadalje lepa vsota udnine in izvolil se je društveni odbor. Kmetovalec" naj procvita Gotovljam na čast in v korist. v Iz Ptuja. Tukajšnjega postajenačelnika Reichla, kateri je bil miren in objektiven ura