OBDELAVA GRADIVA 
NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN DILEME PRI KREIRANJU BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV 
V NUK-u bibliografske zapise obcasno (in povsem nakljucno) pregledujemo že od leta 2002, po uvedbi normativne kontrole pregledujemo tudi normativne zapise. Sprva namen pregledovanja zapi­sov ni bil ocenjevanje zapisov, ampak smo želeli ugotoviti, kako dobro katalo­gizatorji poznajo katalogizacijska pravila in na kaj moramo biti pri izobraževanju mladih katalogizatorjev posebej pozorni. 
Ker se nepravilnosti v zapisih ponavljajo (kar je posledica neupoštevanja oziroma nepoznavanja katalogizacijskih pravil), smo zbrali najpogostejše napake in prip­ravili kratka navodila za katalogizacijo. Dodali smo najpogostejša vprašanja knji­žnicarjev, ki redno ali obcasno katalogizi­rajo, ter knjižnicarjev, ki so v zadnjih petih letih delali testne zapise. Nazadnje smo vkljucili tudi pogoste napake v zapi­sih, ki smo jih v okviru obveznega pre­verjanja nakljucno programsko izbranih bibiografskih zapisov in pripadajocih normativnih zapisov lani in letos pregle­dali in ocenili v sodelovanju z IZUM-om. 
Navodila za bibliografski opis si sledijo po obmocjih ISBD, zaradi vecje uporab­nosti pa smo jih razvrstili po poljih for-mata COMARC in poudarili povezavo med navedbami v bibliografskem opisu v bloku 2XX in 3XX ter kodiranimi podatki v bloku 1XX in indeksiranimi polji v blo­ku 5XX. 
Na osnovi teh kratkih navodil pripravlja-mo nekoliko obsežnejša navodila, ki bodo objavljena v eni od naslednjih šte­vilk Knjižnicarskih novic. V navodilih bodo poudarjeni predvsem primeri iz prakse. Pripravili bomo tudi navodila za posamezne vrste neknjižnega gradiva, ki bodo prav tako objavljena v Knjižnicar­skih novicah. 

Kratka navodila za katalogizacijo monografskih publikacij 

Vir podatkov 
Predpisani viri podatkov za posamezna obmocja ISBD(M): 
1. 
obmocje naslova in navedbe odgovor­nosti (polje 200) – naslovna stran (ozi­roma njeno nadomestilo) 

2. 
obmocje izdaje (polje 205) – naslovna stran (oziroma njeno nadomestilo), druge zacetne strani, kolofon 

3. 
obmocje založništva/distribucije (polje 

210) – naslovna stran (oziroma njeno nadomestilo), druge zacetne strani, kolofon 


4. 
obmocje fizicnega opisa (polje 215) – celotna publikacija 

5. 
obmocje zbirke (polje 225) – naslovna stran (oziroma njeno nadomestilo), druge zacetne strani, ovoj, hrbet, kolo­fon 

6. 
obmocje opomb (blok 3XX) – kateriko­li vir 

7. 
obmocje standardne številke (polje 


010) – katerikoli vir 

Podatke, ki jih najdemo zunaj predpisa­nega vira, v posameznih obmocjih zapi­šemo v oglatem oklepaju (blok 2XX), ali pa jih brez oglatega oklepaja navedemo v opombah (blok 3XX). 
Podatke za opis publikacije lahko vza-memo iz CIP-a, kadar jih drugje ni oziro-ma so v njem bolj izcrpni. CIP velja za predpisani vir podatkov za 3., 4., 6., 7. in 8. obmocje, kadar pa podatke upora­bimo v 1. ali 2. obmocju, v opombi pojasnimo vir podatkov (npr. Prevajalka navedena v CIP-u, Podatek o izd. nave-den v CIP-u). Kadar se podatki v CIP-u razlikujejo od podatkov v drugem viru, jih lahko navedemo v opombi. 
Podatkov s šcitnega ovitka ne navajamo (izjemoma v opombah). 
Prepis podatkov 
(jezik opisa, velike zacetnice, presledki, kratice) 
Bibliografski opis je namenjen identifika­ciji publikacije, zato vecino podatkov prepišemo v jeziku publikacije. Le v 5. obmocju (fizicni opis – polje 215) in v 7. obmocju (opombe – blok 3XX) uporab­ljamo jezik katalogizacijskega centra, torej slovenšcino. Presledke uporabljamo v skladu s pravopisnimi pravili, npr. za piko in vejico je vedno presledek. Izpuš-canje podatkov v obmocju odgovornosti (podpolji 200f in 200g) oznacimo s tremi pikami, pred in za katerimi je presledek (prvi avtor ... [et al.]). 
Tiskarske napake prepišemo tako, kot se pojavljajo v publikaciji, napacno natis­njeno besedo oznacimo s klicajem v oglatem oklepaju [!], pred oklepajem je presledek (npr. ilustrtor [!] Jani Košnik). 
Uporaba velikih zacetnic v bibliograf­skem opisu mora biti usklajena s pravo­pisom jezika publikacije. Velike zacetnice so obvezne na zacetku posameznih obmocij ISBD (oziroma na zacetku polj v formatu COMARC). Vzporedne in podre­jene naslove pišemo vedno z veliko zacetnico, dodatke k naslovu (podnaslo­ve) pa nacelno pišemo z malo zacetnico oziroma v skladu s pravopisnimi pravili. Pri angleških naslovih so na predlogi veckrat uporabljene velike zacetnice pri vsaki besedi razen pri predlogih in clenih, vendar se pri prepisu držimo slovnicnih pravil (z veliko zacetnico torej pišemo le prvo besedo in besede, ki se z veliko zacetnico pišejo po pravopisu, npr. ime­na jezikov in narodnosti (English, Ger­man ipd.), imena dnevov in mesecev (Monday, February ipd.)) Pravilo velja tudi za dodatke k naslovu, druge (varian-tne) naslove in za naslov zbirke. V angleških imenih korporacij (sem spa-dajo tudi imena založnikov) in sestankov pišemo vse besede razen predlogov, clenov in veznikov z veliko zacetnico (ne glede na to, kje v bibliografskem opisu se ime pojavlja), npr. Oxford University Press ipd. V nemškem jeziku pišemo v skladu s pravopisom vse samostalnike z veliko zacetnico. 

Za nekatere podatke uporabljamo stan­dardizirane kratice in okrajšave (izd., zv., str., ilustr. itn.). Podrobna navodila so v prirocniku Prekat in v 2. delu pravilnika 
E. Verone pri ustreznih poglavjih (predpi-sane slovenske kratice so zbrane v Dodatku VII (str. 660-663)). Okrajšave pišemo bodisi z veliko bodisi z malo zacetnico, odvisno od tega, kje se okraj­šava nahaja (npr. okrajšavo za oznako podrejenega naslova v podpolju 200h pišemo z veliko zacetnico, okrajšavo za oznako zvezka v podpolju 225v pišemo z malo zacetnico oziroma v skladu s pravopisom jezika publikacije). 
BLOK 0XX 
Polje 010 Mednarodna standardna knjižna številka (ISBN) 
Kadar je v zapisu vec številk ISBN, v podpolju 010$b dodamo ustrezno pojas­nilo. Kadar je v zapisu le ena številka ISBN, je pojasnilo odvec. Pojasnila o viru številke ISBN nikoli ne navajamo. Prav tako ne navajamo pojasnila pri 10­mestni in 13-mestni številki ISBN (poja­snili ISBN-10 in ISBN-13 smo uporabljali le krajši cas ob uvedbi trinajstmestne številke). 
Podpolje 010a 
Posamezne skupine številk v ISBN med sabo locimo z vezaji, tudi ce jih na publi­kaciji ni. Kadar je v številki ISBN vezaj na napacnem mestu, ne gre za napacno številko in oblike z napacno navedbo vezaja ne vnesemo v podpolje 010z (številko s popravljeno navedbo vezaja vpišemo v podpolje 010a). 
Podpolje 010b 
Pojasnilo vnesemo v primerih, ko ima publikacija vec številk ISBN. Pojasnilo je naceloma v jeziku katalogizacijske usta­nove, za razlicne vrste vezav pa lahko prepišemo tudi standardne izraze oziro-ma kratice s publikacije. 
Vec številk ISBN imamo v naslednjih primerih: -publikacijo je izdalo vec založnikov (pri 
vsaki številki ISBN kot pojasnilo vne­
semo ime založnika), -publikacija je izšla v razlicnih vezavah, -publikacija je izšla oz. izhaja v vec 
zvezkih, svoj ISBN ima lahko tako 
celotna publikacija (komplet) kot tudi 
posamezni zvezki; uporabljamo dogo­
vorjeno kratico zv., ki je ne opremimo 
z znaki za izkljucitev razvršcanja (npr. 
zv. 3). 
Podpolje 010z 
Ce ugotovimo, da je na publikaciji nave-den napacen ISBN, ga zaradi iskanja vnesemo v podpolje 010z (uporabnik ne more vedeti, da je ISBN napacen). 
BLOK 1XX 
Polje 100 Splošni podatki o obdelavi 
Letnica oziroma letnici in koda za oznako leta izida v podpoljih 100bcd se morajo ujemati z navedbo v podpolju 210d. 
Podpolje 100b 
Pri zakljucenih monografskih publikacijah v enem zvezku ali vec zvezkih, ki so izšli v enem koledarskem letu, uporabimo kodo "d" (letnica je znana in nedvoum­na). Kodo "d" vnesemo tudi v primeru, ko je v podpolju 210d letnica v oglatem oklepaju (oglati oklepaj ne pomeni, da letnica ni gotova, pac pa opozarja, da letnice izida nismo našli v predpisanem viru, ampak npr. na ovoju). 

Kadar v publikaciji ni navedena letnica izida oziroma tiska, ampak le letnica copyrighta, vnesemo kodo "h". V pod-polju 210d mora biti pred letnico okraj­šava cop. (npr. cop. 2004). 
Kadar leto izida ni gotovo, uporabljamo kodo "f". V podpolje 100c vnesemo najzgodnejše verjetno leto izida, v pod-polje 100d najkasnejše verjetno leto izi­da. Leto izida v podpolju 210d navede-mo z ustreznim pojasnilom oziroma let-nici dodamo vprašaj (npr. [med 1930 in 1940], [ok. 1950], [2003?]). 
Pri reprodukcijah dokumenta (faksimile, posebni odtisi itn.) uporabljamo kodo "e". V podpolje 100c vnesemo leto izida publikacije, ki jo obdelujemo, v podpolje 100d pa leto izida originalne publikacije. Kode "e" ne vnašamo pri ponatisu izda­je, ki je izšla pred nekaj leti. 
Pri obdelavi publikacij v vec zvezkih, ki izhajajo (ali so izhajale) vec kot eno koledarsko leto, uporabljamo kodo "g". V podpolje 100c vnesemo leto izida prvega zvezka, v podpolje 100d pa leto izida zadnjega zvezka. 
Podpolje 100c 
Vnesemo leto izida publikacije, ki je izšla v enem koledarskem letu (pri negotovih letnicah zgodnejšo letnico). 
Podpolje 100d 
Pri publikacijah z negotovim letom izida (100$b=f) v podpolje 100d vnesemo najkasnejše verjetno leto izida. Pri repro­dukcijah (100b=e) vnesemo leto izida izvirne izdaje. Pri nezakljucenih publikaci­jah (100b=g) vnesemo leto izida druge­ga oziroma zadnjega zvezka (pri obdelavi prvega zvezka – 100d=9999). 
Podpolji 100g in 100l 
Kadar katalogiziramo publikacijo v nela­tinicni pisavi, v podpolje 100g obvezno vnesemo kodo modificiranega zapisa ("1"), v podpolju 100l pa obvezno kodi­ramo vrsto nelatinicne pisave po vgraje­nem šifrantu. Vrsto nelatinicne pisave navedemo tudi v opombi v polju 300 (npr. Cir.). (Nikoli ne uporabljamo podpo­lja 0017, ki je namenjeno knjižnicam, ki imajo izpise v cirilici oziroma v cirilici in latinici.) 
Polje 101 Jezik publikacije 
Podpolje 101a 
V podpolju 101a kodiramo jezik besedi-la. Kadar gre za izvirno besedilo, je vre­dnost indikatorja vrednost "0". Kadar je besedilo v vec jezikih in ne gre za prevo­de, za vsak jezik podpolje 101a ponovi-mo, tudi v tem primeru je vrednost indi­kator "0". Kadar publikacija vsebuje pre­vode, za vsak jezik ponovimo podpolje 101a, vrednost indikatorja pa je "2". V zapisih za vecjezicne publikacije se morajo kode za jezik v podpolju 101$a ujemati z opombo o jeziku v polju 300. Pri zbornikih povzetkov so glavno bese­dilo publikacije povzetki, zato jih kodira-mo v podpolju 101a, opombo o jeziku pa navajamo v polju 300. 
Podpolje 101b 
Kadar delo ni prevedeno iz izvirnika, jezik posrednega besedila kodiramo v podpolju 101b. Podatek mora biti usklajen z opom­bo o jeziku v polju 300. 
Podpolje 101c 
Kadar je publikacija prevod, v podpolju 101c kodiramo jezik izvirnega dela, vre­dnost indikatorja je "1". (Kadar publika­cija ni prevod, podpolja ne izpolnjujemo.) 

Podpolje 101d 
V podpolju 101d kodiramo jezik povzetka. Kadar publikacija vsebuje povzetke v vec jezikih, podpolje 101d ponovimo. Jezik povzetka ne vpliva na vrednost indika­torja. Koda (kode) za jezik povzetka mora(jo) biti usklajena (usklajene) z navedbo povzetkov v polju 320. Jezik povzetka kodiramo (in navedemo v polju 
320) tudi v primeru, ko se ne razlikuje od jezika osnovnega besedila publikacije. 
Podpolje 101f 
Kadar se jezik naslovne strani razlikuje od jezika besedila publikacije, ga kodiramo posebej v podpolju 101f. 
Polje 102 Država izida 
Kadar publikacija izide v vec državah, v ponovljenih podpoljih 102a kodiramo najvec tri države. Kodiranje mora biti usklajeno z navedbo v polju 210 (ce so npr. v polju 210 navedeni trije kraji v razlicnih državah, moramo v polju 102 kodirati vse tri države; ce pa je publikaci­ja izšla v vec kot treh krajih, v podpolju 210$a navedemo prvi kraj in kratico [etc.], v polju 102 pa kodiramo samo prvo državo). 
Polje 105 
Podpolje 105a (kode za ilustracije) 
Kodiranje ilustracij mora biti usklajeno z navedbami v podpolju 215c. Kadar pub-likacija vsebuje priloge (listi z ilustracija-mi in s spremnim besedilom ali brez nje­ga, ki niso vkljuceni v glavno zaporedje strani ali listov), mora biti kodiran poda­tek v podpolju 105a usklajen z navedbo v podpolju 215a. 
Za graficne prikaze uporabljamo kodo "a". 
Podpolje 105b    (kode za vrsto vsebine) 
Kode se morajo ujemati z vsebinskimi oznakami v bloku 6XX. 
Podpolje 105e (oznaka za kazalo) 
Kodiranje kazala mora biti usklajeno z navedbo v polju 320 (kadar je v publika­ciji avtorsko, stvarno kazalo itn., v pod-polje 105e vnesemo kodo "1"). 
Podpolja 105cdfg 
Kadar kode ustrezajo vrsti publikacije, uporabljamo podpolja 105c (za kongres­ne publikacije), 105d (oznako za prigodni spis), 105f (pri leposlovju) in 105g (šifre za biografije). 
BLOK 2XX 
V bibliografskem opisu vse zacetne dolocne in nedolocne clene iskalnih ele­mentov (naslov(e), ime založbe, naslov zbirke itn.) zaradi pravilnega razvršcanja po abecedi opremimo z znaki za izkljuci­tev razvršcanja NSB/NSE (. – precrtani enacaj). Pravi znak dobimo s <tab>=. Znak se dotika naslednje besede, med posameznimi besedami je presledek (npr. .Der .Arbeiter). Clen L' vnašamo z znaki za izkljucitev razvršcanja brez pre­sledka (npr. .L'.amour). V NSB/NSE dajemo tudi genericne izraze za zbirke, podzbirke, serije ipd. ter okrajšave za zvezke (npr. knj., zv., no., vol., Bd. itn.) v 200$h, 225$a$h$i$v.  
Zaporedne elemente bibliografskega opi­sa znotraj enega obmocja, ki niso nave-deni v predpisanem viru podatkov in jih pišemo v oglatem oklepaju, navedemo v enem oglatem oklepaju. Oglate oklepaje uporabljamo loceno v naslednjih prime-rih:  -v obmocju naslova in odgovornosti 
(polje 200), kjer en oklepaj uporablja-
mo v obmocju naslova, drugega pa v 
obmocju odgovornosti (npr. 200$a V 
viharju 200$e [zbirka pesmi] 200$f [napisal Janez Novak 200$g ilustrirala Mojca Dolžan]); 

-v obmocju založništva (polje 210), kjer podatke o kraju izdelave in izdelovalcu pišemo v locenem oglatem oklepaju (npr. 210a Ljubljana 210c Mladinska knjiga 210d [1990] 210e [Ljubljana 210g Delo]). 
Polje 200 Naslovi in podatki o odgo­vornosti 
Vrstni red podpolj 
Vrstni red podpolj je pomemben zaradi pravilnega izpisa. Skupni naslov vnesemo v podpolje 200$a, oznako podrejenega dela v podpol­je 200$h, podrejeni naslov pa v podpolje 200$i. Sledi prva navedba odgovornosti v podpolju 200f in nato naslednje navedbe odgovornosti v ponovljivih podpoljih 200g. Vzporedni naslov vnesemo v podpolje 200d in obicajno sledi stvarnemu naslo­vu v podpolju 200a. Dodatek k naslovu lahko sledi stvarnemu naslovu v podpolju 200a, podrejenemu naslovu v podpolju 200i ali vzporednemu naslovu v podpolju 200d (odvisno od tega, na kateri naslov se dodatek k nas­lovu nanaša). Podrejenega naslova v drugem jeziku ne vnašamo v podpolje 200d, ampak ga navedemo v podpolju 200i (kadar je pot-rebno, zaradi pravilnega izpisa pred navedbo naslova navedemo enacaj). 
Kadar je v predpisanem viru podatkov en vzporedni naslov ali vec vzporednih nas­lovov in vec dodatkov k naslovu, vsak dodatek k naslovu prepišemo za naslo­vom, s katerim je jezikovno povezan (tvorimo t.i. jezikovni blok – 200$a$e$d$e). Kadar se število vzpore­dnih naslovov in število dodatkov k nas­lovu ne ujema, navedemo dodatke k naslovu za zadnjim vzporednim naslo­vom (200$a$d$d$e). 
Kadar so v predpisanem viru podatkov naslovi in dodatki k naslovu v vec jezikih, poleg tega pa je tudi navedba odgovor­nosti v vec jezikih, vsaka navedba odgo­vornosti sledi naslovu ali dodatku k nas­lovu, s katerim je jezikovno povezana 
(t.i. jezikovni blok). 

Primer: 
200 $a Management sprememb $e zbornik povzetkov referatov 25. mednarod­ne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 15.-17. marec 2006 $f [uredniški odbor Vladislav Rajkovic ... et al.] $d Change management $e book of abstracts of the 25th International Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March 15th-17th, 2006 $f [editorial committee Vladislav Rajkovic... et al.] 
Kadar se število naslovov, dodatkov k naslovu in podatkov o odgovornosti ne ujema, jezikovnega bloka ne moremo tvoriti (kadar je potrebno, zaradi pravil­nega izpisa pred navedbo dodatka k nas­lovu oziroma odgovornosti navedemo enacaj). 
Stvarni naslov, vzporedni naslov, podre­jeni naslov in dodatek k naslovu 
Stvarni naslov vnesemo v podpolje 200a, vzporedni naslov v podpolje 200d, podrejeni naslov v podpolje 200i, dodatek k naslovu pa v podpolje 200e. 
Kadar izdelamo glavni vpis pod avtorsko znacnico, je vrednost indikatorja "0", kadar pa izdelamo glavni vpis pod stvarno znacnico, je vrednost indikatorja "1". Kadar je zacetek naslova enak znacnici (ime osebe ali korporacije), je vrednost indikatorja "0". Kadar avtor ni naveden v predpisanem viru podatkov (v podpolju 200f je naveden v oglatem oklepaju), je vrednost indikatorja "1" (obvezen dodatni vpis za naslov). 

Naslove in dodatke k naslovu dobesedno prepišemo z naslovne strani oz. iz predpi­sanega vira podatkov (vkljucno s tiskar­skimi napakami); velike zacetnice in locila pišemo v skladu s pravopisom jezika publikacije. Kadar so v naslovu oziroma v dodatku k naslovu tri pike (...), jih v skladu s katalogizacijskimi pravili spre­menimo v tri crtice (---). Ce je možno, v naslovih oziroma v dodatku k naslovu namesto pomišljajev ali poševne crte uporabimo vejico. V naslovih se izogi­bamo pripetega dvopicja (kadar je mogoce, del takega naslova navedemo kot dodatek k naslovu v podpolju 200e). Znak za veznik (&) vedno prepišemo. 
Variantne naslove oziroma naslove, ki se pojavljajo v predpisanem viru podatkov in smo jih v polje 200 vnesli v drugacni obliki (naslove s tremi pikami, pomišljajem, poševno crto, naslove brez potrebnih locil, popravljene naslove v primeru tip-karske napake ipd.) kot iskalni element vnesemo v polje 540. Prav tako v polje 540 vnesemo naslov z izpisanim znakom za veznik (&), izpisana beseda je vedno v jeziku publikacije. 
Kadar sta letnici, ki oznacujeta casovno obdobje (npr. 1984-2004), na predlogi graficno loceni od stvarnega naslova, ju vnesemo kot dodatek k naslovu v pod-polje 200e. 
Vzporedni naslov je naslov v drugem jeziku. V podpolju 200d ga navajamo samo takrat, kadar se pojavlja na naslovni strani. Naslove v drugih jezikih, ki niso navedeni na naslovni strani, z ustreznimi uvodnimi frazami navedemo v obmocju opomb v polju 300 in jih kot iskalni ele­ment vnesemo še v ustrezna polja v bloku 5XX. 
Ponavljanje podpolja 200i pomeni hierar­hijo podrejenih naslovov. Kadar so pod-rejeni naslovi med seboj enakovredni, jih ne zapišemo v ponovljenih podpoljih 200i, ampak jih navedemo v opombi o vsebini v polju 327. 
Oznako podrejenega naslova v podpolju 200h pišemo z veliko zacetnico ter dodamo NSB/NSE znake. Številcenje vnesemo vedno z arabsko številko, upo­rabljamo standardizirane okrajšave (#Knj. #2, #Vol. #3 ipd.), oznake Del ne     krajšamo. 
Kadar naslove oziroma dodatke k naslo­vu v polju 200 navedemo v oglatem oklepaju (v publikaciji niso naveden v predpisanem viru podatkov, tj. na naslo­vni strani ali nadomestilu za naslovno stran), vir navedbe pojasnimo v opombi v polju 300. 
Navedba odgovornosti 
Odgovornosti navajamo v jeziku publika­cije, tako kot so navedene na predlogi, vendar ne prepisujemo dvopicja in aka-demskih nazivov. Pri naštevanju istovrs­tnih odgovornosti (vec enakovrednih avtorjev, vec prevajalcev, ilustratorjev) uporabljamo vejico, tudi ce je na predlogi drugacen znak (poševna crta, pomišljaj), veznik med dvema imenoma prepišemo (npr. avtorja Janez Kopac, Nuša Novak oziroma ilustrirali Jani Kotnik, Sašo Kek in Andrej Kobal oziroma Mojca & Andrej Miklavc ipd.). Najprej prepišemo podatke o odgovornosti z naslovne strani, sledijo podatki iz drugih virov. Navedba primar­nega avtorja je vedno prva odgovornost (podpolje 200f). 
Imena korporacij z isto funkcijo (npr. organizatorjev sestanka) povezujemo z veznikom. Ce veznika na publikaciji ni, ga dodamo v oglatem oklepaju (v jeziku publikacije) – npr. organizirali Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana [in] Uni-verzitetna knjižnica Maribor. Vejico upo­rabljamo pri navajanju podrejenih teles (npr. pripravila Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino). 
V eni navedbi odgovornosti navedemo najvec tri posameznike ali korporacije. Kadar so v eni navedbi odgovornosti vec kot trije posamezniki ali korporacije, navedemo prvo osebo ali korporacijo, sledijo tri pike kot znak za opušcanje ter okrajšava "et al." v oglatem oklepaju. Kratice ne vnesemo v posebnem ogla­tem oklepaju, kadar bi se navedba kon-cala z dvojnim zaklepajem (npr. [ilustrirali Jernej Benko ... et al.]). 

Kadar publikacijo pripravi korporacija (publikacija je delo vec avtorjev, njihova imena niso znana), jo navedemo kot odgovornost v podpolju 200f, v oglatem oklepaju pa pojasnimo funkcijo korpora­cije v jeziku publikacije (npr. [pripravila] Narodna in univerzitetna knjižnica oziro-ma [prepared by] National and University Library). 
Pri sekundarnih avtorjih poleg imena avtorja vedno navedemo tudi pojasnilo o vrsti avtorstva. Kadar na publikaciji ni navedena vrsta avtorstva, pojasnilo dodamo v oglatem oklepaju (npr. [ilustri­rala] Mojca Novak ali [organizator] Druš­tvo ekonomistov Ljubljana). (Primarni avtorji so vedno navedeni v podpolju 200f in zanje pojasnilo ni potrebno ozi­roma ga navajamo le, ce se podatek nahaja v predpisanem viru podatkov, npr. avtor Jože Kovac.) 
Kadar je podatek o odgovornosti nave-den v dveh ali vec jezikih (npr. ime ses­tanka, organizator itn.), prepišemo posamezne navedbe v locenih ponovlji­vih podpoljih $f ali $g. V ponovljivem podpolju je pred podatkom o odgovorno­sti v drugem jeziku enacaj, presledek (= ). 
 Primer: 200$f organiziralo Slovensko društvo za razsvetljavo 200$f =[organized by] Lighting Engineering Society of Slovenia 200$g [urednik zbornika Andrej Orgulan] 
Kadar je na naslovni strani ime avtorja navedeno le enkrat, vrsta odgovornosti pa je navedena v vec jezikih, podatek dobesedno prepišemo, navedbe med sabo locimo z vejico (tudi ce je na publi­kaciji poševna crta ali kak drug znak), npr. avtor, author Tone Kralj. Kadar so podatki v vec jezikih navedeni v kolofonu, na ovoju ali zacetnih straneh, lahko zapi­šemo vrsto odgovornosti samo v jeziku naslova oziroma publikacije. 
Kadar je avtor besedila tudi avtor ilustra­cij, fotografij ipd., v navedbi odgovorno­sti navedemo vse funkcije, dodamo ustrezne manjkajoce izraze v oglatih oklepajih (vedno v jeziku publikacije) in ime avtorja navedemo le enkrat (npr. [napisala in ilustrirala] Irena Kovac ali [[besedilo in] ilustracije Zlata Kranjec]) ipd. 
Kadar se na naslovni strani avtorjevo ime pojavlja samo kot del naslova ali del dodatka k naslovu, ga v obmocju odgo­vornosti ne navajamo, ceprav se ime pojavi v kolofonu ali na ovoju (npr. Poe-zije dr. Franceta Prešerna). V obmocju odgovornosti ime navedemo le v prime-ru, ko se ponovi na naslovni strani publi­kacije. 
Kadar v obmocju odgovornosti navede-mo urednika publikacije, glavnega ozi­roma odgovornega urednika ali uredniš­kega odbora ne navajamo. 
Ime izdajatelja kot odgovornost navede-mo samo takrat, kadar se pojavlja na naslovni strani (ali v primeru, ko je poda­tek o izdajatelju edini podatek o odgo­vornosti), in ni hkrati založnik (v polje 712 ga ne vnašamo). 
V polju 200 ne navajamo mentorjev disertacij in diplomskih ter magistrskih del (kot iskalni element jih vnesemo v polje 702; v skladu s potrebami knjižnice jih lahko navedemo v opombi v polju 314). Ne navajamo avtorjev oziroma kustosov razstav (popisujemo samo katalog), organizacijskega odbora (popi­sujemo zbornik), sponzorjev, lektorjev, recenzentov, strokovnih sodelavcev, tehnicnih urednikov ipd. Prav tako ne sodijo v obmocje odgovornosti navedbe, ki se nanašajo na oblikovanje in videz platnic oziroma ovoja ter šcitnega ovitka (oblikovalci, avtorji fotografij ali ilustracij). 

Kadar primarni avtor (do tri osebe ali korporacije) ni naveden v predpisanem viru podatkov (na naslovni strani), ga v podpolju 200f navedemo v oglatem oklepaju, za naslov pa izdelamo dodatni vpis (indikator "1"). V opombi v polju 300 pojasnimo, kje v publikaciji je nave-den podatek o avtorju. (V opombi ne navajamo vira podatkov za sekundarne avtorje, razen kadar je podatek samo v CIP-u.) 
Vec del istega avtorja 
Kadar publikacija vsebuje dve deli ali vec del istega avtorja in nima zbirnega nas­lova, vsak naslov vnesemo v svoje pod-polje 200a (npr. 200$a Grivarjevi otroci 200$a Pastirci 200$f France Bevk). Naslove posameznih del navajamo glede na graficni poudarek ali zaporedje na naslovni strani ali v predpisanem viru podatkov. 
Kadar publikacija vsebuje dve deli ali vec del istega avtorja in ima zbirni naslov, v podpolju 200a navedemo zbirni naslov, naslove posameznih del pa zabeležimo v opombi o vsebini v polju 327 (npr. 
200$a Tri drame 200$f Mirko Zupancic 327$a Elektrino mašcevanje 327$a Carobnice 327a Potovalci). 
Vec del vec avtorjev 
Kadar publikacija vsebuje dve deli dveh avtorjev (ali vec del vec avtorjev) in nima zbirnega naslova, naslov dela drugega avtorja (oziroma ostalih avtorjev) vnesemo v podpolje 200c. Naslovu sledi navedba pripadajoce odgovornosti (npr. 200a Line-arna algebra 200$f Jože Grasselli 200$c Linerano programiranje 200$f Alojzij Vad­nal). 
Kadar publikacija vsebuje dve deli dveh avtorjev (ali vec del vec avtorjev) in ima zbirni naslov, v podpolju 200a navedemo zbirni naslov (stvarna znacnica, vrednost indikatorja je "1), naslove in avtorje posameznih del pa zabeležimo v opombi o vsebini v polju 327 (npr. 200$a Kolumba vesolja 327a Pot v vesolje / Jurij Gagarin. 700000 kilometrov v vesolju / German Titov). 
Publikacije sestankov 
Poimenovani sestanki 
Sestanek je poimenovan, ce je beseda ali besedna zveza, ki na splošno poime­nuje zvrst priložnostne skupine, slovnic­no povezana: 
1)s temo (npr. Dnevi poezije in vina), 
2)s podatkom, kdo se je sestal (npr. 
Posvetovanje slovenskih geotehnikov) 
ali 
3)z imenom osebe, po kateri se sestanek imenuje (npr. Baragov simpozij). 
Ime sestanka vedno pišemo z veliko zacetnico. 
V bibliografskem zapisu se ime sestanka lahko pojavlja kot naslov (npr. 200$a 
Razprave drugega posvetovanja sloven-skih geotehnikov …). Kadar je naslov pomenski (znacilen), je v polju 200 vred­nost indikatorja "1" (obvezen dodatni vpis), kadar pa je prva beseda v naslovu genericni izraz (npr. Zbornik referatov, Proceedings ipd.), je vrednost indikatorja "0" (dodatni vpis ni potreben). Ime ses­tanka se lahko pojavlja tudi kot dodatek k naslovu (200$a III. Trubarjev zbornik 200$e prispevki z Mednarodnega znans­tvenega simpozija Reformacija na Slo­venskem) ali kot navedba odgovornosti (npr. 200$a Programska prenova naše osnovne in srednje šole 200$e zbornik prispevkov 200$f Kongres pedagoških delavcev Slovenije …). 
Kraj in datum sestanka zapišemo za imenom sestanka, podatke locimo z vejico (ne glede na to, ali se ime sestan­ka pojavlja v naslovu, dodatku k naslo­vu ali v odgovornosti), npr. Kongres pedagoških delavcev Slovenije, Porto-rož, 13. do 15. marca 1997. Ustanove, kjer se je odvijal sestanek, ne navajamo (razen v primeru, ko je ime sestanka v naslovu). 

Kadar se ime sestanka ne pojavlja v predpisanem viru podatkov (ampak v kolofonu, na ovoju ali zacetnih straneh), ga navedemo v oglatem oklepaju. Kadar se ime sestanka pojavlja v predpisanem viru podatkov, kraj in datum sestanka pa sta navedena v drugem viru podatkov, ju zapišemo v oglatem oklepaju. Kadar je podatek o kraju in datumu sestanka naveden v predgovoru ipd. ali pa ga naj-demo zunaj same publikacije, ga nave-demo v opombi v polju 300. 
Kadar ime sestanka ni navedeno v viru podatkov, ampak se pojavlja le med besedilom (npr. v uvodu ali predgovoru), ga ne navedemo v polju 200, ampak podatek citiramo v opombi v polju 300 (npr. "... 3. posvetovanja o bancništvu, ki ga je 10. februarja 2001 v Ljubljani organizirala Zveza ekonomistov Slovenije." --> uvod). V takem primeru imena ses­tanka ne vnesemo v polje 710 kot kor­porativno znacnico, ampak v polje 712, glavni vpis pa izdelamo pod stvarno zna-cnico (vrednost indikatorja v polju 200 je "1"). 
Kadar je v publikaciji naveden tudi orga­nizator sestanka, ga navedemo v pod-polju 200f oziroma 200g in ga v obliki iskalnega elementa vnesemo tudi v polje 712. 
Sestanki brez imena 
Za sestanke in prireditve pravimo, da so brez imena, kadar jih oznacuje le beseda ali besedna zveza, ki s splošnim izrazom poimenuje zvrst priložnostne skupine, dodana sta lahko še ime kraja, kjer se je skupina zbrala, in datum srecanja (npr. 
Mednarodni simpozij v Ljubljani, 13.-14. maja 2004 ali Zbornik referatov, Celje, 2.-4. april 2000 ipd.). Podatek zapišemo 
kot naslov v podpolje 200a oziroma kot dodatek k naslovu v podpolje 200e (kadar ima publikacija svoj naslov). Kadar sestanek ni poimenovan, biblio­grafski zapis nima korporativne znacni­ce. 
Katalogi 
Kadar ima razstavni katalog svoj naslov, ga vnesemo v podpolje 200a, ime umet­nika vnesemo kot odgovornost v podpol­je 200f. Kadar pa katalog nima svojega naslova, kot naslov navedemo ime ume­tnika (v tem primeru imena ne ponovimo v navedbi odgovornosti). 
Polje 205 Izdaja 
Izraz za izdajo zapišemo vedno v jeziku publikacije in ga krajšamo. Vrstilni štev­nik pišemo s številko in ga navedemo v skladu s slovnico jezika (npr. 1. izd., 1st ed., 1. Aufl., 1a ed. itn.). Izrazov za (po)natise in ostalih besed (npr. dopolnjena, razširjena, popravljena izdaja) ne krajša-mo. Ce so izrazi krajšani v publikaciji (npr. 2., popr. izd.), jih tako prepišemo. 
Izraz "First published" (prvic objavljeno) ni podatek o izdaji in ga ne navajamo. 
Podatek o izdaji navedemo v podpolju 205a (npr. 2. izd. ali 3. natis), dodatno navedbo izdaje zapišemo v podpolju 205b (npr. 205$a 2. izd. 205$b 4. natis). Kadar je dodatna navedba izdaje jezikovno povezana z navedbo izdaje, jo tako tudi prepišemo (npr. 205$a 2. ponatis 12. slovenske izd.). 
Polje 210 Založništvo, distribucija 
V podpolju 210a navedemo kraj izida, v podpolju 210c ime založnika in/ali distributerja, v podpolju 210d leto izida, v podpolju 210e kraj tiska in v podpolju 210g ime tiskarja. 

Podpolje 210 
Navedba (navedbe) kraja izida v podpolju (podpoljih) 210a se mora(jo) ujemati s kodo (kodami) v podpolju (podpoljih) 102a. Kraj izida prepišemo v taki obliki in sklonu, kot je naveden v publikaciji (npr. Celje, V Ljubljani). 
Kadar v publikaciji kraj izida ni pravi, v oglatem oklepaju za kratico i. e. dodamo pravi kraj (npr. Ljubljana [i. e. Mengeš]). 
Kadar ima založba sedež v vec krajih, vsak kraj vnesemo v ponovljivo podpolje 210a. Ce so kraji vec kot trije, navedemo prvega in v oglatem oklepaju dodamo kratico etc. (npr. Ljubljana [etc.]). 
Ce je zaradi razlikovanja med vec kraji z enakim imenom potrebno, imenu kraju lahko dodamo ime pokrajine ali države. Dodatno pojasnilo zapišemo v okroglem oklepaju (oz. v oglatem oklepaju, ce ga dodamo sami) in v obliki, ki je navedena na publikaciji (npr. Cambridge (Mass.)). 
Kadar je kraj na naslovni strani oziroma v predpisanem viru podatkov naveden v vec jezikih, lahko vzporedno obliko navedemo za enacajem in presledkom v ponovljenem podpolju 210a (npr. 210$a Celovec 210$a = Klagenfurt). 
Kadar kraj izida ni naveden v publikaciji in ga lahko ugotovimo, ga navedemo v oglatem oklepaju (npr. [Celje]). Ce ne moremo ugotoviti natancnega kraja   izida, lahko v oglatem oklepaju       navedemo širše geografsko obmocje (npr. [Argentina]). Ce tudi to ni možno, v oglatem oklepaju navedemo kratico s. l. ([S. l.]). 
Podpolje 210c 
Ime založnika sledi navedbi kraja, v      katerem ima sedež. Prednost ima oblika z naslovne strani. Ime založnika navedemo v imenovalniku. Genericne izraze za založbo izpušcamo (npr. Verlag, Publishers, Casa Editrice), razen ce so slovnicno vezani z imenom; prav tako izpušcamo kratice za pravni status založbe (npr. Inc, d.d., GmbH, Ltd.). 
Kadar je na koncu imena založnika naveden kraj, v katerem ima založnik sedež, kraj zapišemo v podpolju 210a, v imenu založnika v podpolju 210c ga ne ponavljamo (npr. 210$a Rovte 210$c Osnovna šola). Kadar pa je ime kraja slovnicno povezano z imenom založnika, kraj založbe v podpolju 210c navedemo (npr. Ljubljanske mlekarne, Oxford University Press). 
Osebno ime individualnega založnika (ustanovitelja/lastnika založbe) ali samozaložnika navedemo s kratico imena in priimkom (npr. K. Page).    Kratice imena ne opremimo z znaki NSB/NSE (.). Individualni založnik je tudi avtor disertacije, diplomske ali magistrske naloge. Kadar je ob imenu samozaložnika naveden izraz        "samozaložba", ga prepišemo v skrajšani obliki (npr. samozal. D. Kunaver).   Okrajšavo v oglatem oklepaju dodamo tudi, ce je na publikaciji ni (npr. [samozal.] J. Volaric). Kadar je na publikaciji naveden samo podatek, da je publikacija izšla v samozaložbi, v    podpolju 210c navedemo podatek samozal. (brez imena avtorja). 
Navajamo najvec tri založnike. Kadar jih je vec, navedemo samo prvega založnika in v oglatem oklepaju dodamo kratico etc. (npr. DZS [etc.]). 
Kadar je založnik na naslovni strani oziroma v predpisanem viru podatkov naveden v vec jezikih, lahko vzporedno obliko navedemo za enacajem in     presledkom v ponovljenem podpolju 210c (npr. 210$c Mohorjeva 210$c = Hermagoras). 
Kadar je v publikaciji navedenih vec založnikov, ki imajo sedež v razlicnih krajih, ime založnika navedemo za krajem, v katerem ima sedež (npr. 210a Ljubljana 210c Mladinska knjiga 210a Maribor 210c Obzorja). Kadar je v publikaciji naveden samo izdajatelj (pogosto sta funkciji izdajatelja in založnika združeni), ime izdajatelja kot založnika vnesemo v podpolje 210c. 

Kadar založnik ni naveden v publikaciji in ga lahko ugotovimo, ga navedemo v oglatem oklepaju (npr. [Zveza ekonomistov Slovenije]). Ce to ni     možno, v oglatem oklepaju navedemo kratico s. n. ([s. n.]). 
Podpolje 210d 
Navedba leta izida v podpolju 210d se mora ujemati z letnico oziroma letnicama in kodo za oznako leta izida v podpoljih 100bcd. 
Kadar sta poleg letnice izida navedena tudi dan in/ali mesec, ju ne prepišemo, razen kadar je podatek potreben za razlocevanje med izidoma enake   publikacije v istem koledarskem letu. 
Kadar ugotovimo, da je v publikaciji navedeno leto nepravilno, ga prepišemo, v oglatem oklepaju pa dodamo popravek (npr. 2003 [i. e. 2004]. Kadar je v publikaciji vec letnic, za leto izida dolocimo najkasnejšo letnico. Vedno prepišemo letnico z naslovne strani, ki ji za pojasnilom  [i. e.] po potrebi dodamo pravilno letnico, ki jo prepišemo iz kolofona ali zacetnih strani (npr. 2000 [i. e.] 2001), z ovoja (npr. 2001 [i. e. 2002] ali ugotovimo kako drugace (npr. 1999 [i. e. 2000]). 
Kadar je v publikaciji lomljena letnica (npr. 1999/2000), moramo ugotoviti pravilno letnico (navedemo lahko samo eno letnico). 
Kadar v publikaciji ni podatka o letu izida/distribucije, namesto tega       navedemo leto tiska (brez pojasnila). Kadar ne poznamo leta tiska, navedemo leto copyrighta s pojasnilom (npr. cop. 
2003). Kadar se leto copyrighta       bistveno razlikuje od leta izida, lahko navedemo obe letnici (npr. 2005, cop. 1984). Kadar razlika med letnicama ni bistvena (npr. leto copyrighta 2003, izid publikacije 2005), navedemo samo leto izida. 
Kadar v publikaciji leto izida ni    navedeno, dolocimo približen cas izida in letnico zapišemo v oglatem oklepaju ter z ustreznim pojasnilom (npr. [med 2001 in 2005] ali [ca 1984]. Del letnice, ki ga ne moremo ugotoviti, nadomestimo z vezajem (navedemo le desetletje oziroma stoletje, npr. [199-] ali [19--]). 
Kadar domnevamo, da je publikacija izšla v dolocenem letu, ne moremo pa se prepricati (npr. zbornik sestanka), v podpolju 210d letnici v oglatem oklepaju dodamo vprašaj (npr. [2005?]), v     podpolju 100b pa uporabimo kodo "f". 
Kadar publikacija izide v vec zvezkih in so posamezni zvezki popisani v opombi 
o vsebini, v podpolju 210d navedemo leto izida prvega in zadnjega zvezka (npr. 2000-2006). Kadar publikacija še ni zakljucena ali pa nimamo vseh      zvezkov, je letnica v podpolju 210d odprta, kar pomeni, da ji dodamo vezaj (npr. 2006-) ali pa je druga letnica v konicastem oklepaju (npr. 2000­<2002>). Odprta letnica pomeni, da so do sedaj izdani zvezki izšli v enem letu (en zvezek ali vec), letnica v konicastem oklepaju pa pomeni, da zadnji zvezek še ni izšel oziroma ga v knjižnici nimamo (v konicastem oklepaju navedemo leto izida zadnjega zvezka, ki ga imamo v       knjižnici). 
Kadar podatka o letu izida ni v        predpisanih virih podatkov (podatek je na ovoju ali pa smo ga ugotovili), ga navedemo v oglatem oklepaju. V podpolju 100b je koda "d" (in ne "f", saj ne gre za negotovo leto izida). 

Podpolji 210g in 210e 
Podatke o tisku navajamo pri sloveniki (kriterij nacionalne bibliografije), sicer pa le, kadar nimamo popolnih podatkov o založništvu ter pri samozaložnikih. Podatke o tisku navajamo, kadar so navedeni v publikaciji oziroma kadar jih lahko ugotovimo. Kadar v publikaciji ni niti imena založnika niti imena tiskarja, je v polju 210 samo podatek o letu izida (npr. 
210$a [S. l. 210$c s. n.] 210$d 2000 210$e [s. l. 210$g s. n.] ali  210$a [S. l. 210$c s. n. 210$d 2002?] 210$e [s. l. 210$g s. n.]). 
Kraj tiska navedemo v podpolju 210g, ime tiskarja pa v podpolju 210e. Kadar je ime tiskarne sestavljeno iz izraza "tiskarna" in imena kraja, izraza "tiskarna" ne izpušcamo (npr. [Ljubljana] : Tiskarna Ljubljana). 
Kadar se tiskarna imenuje po        posamezniku, uporabimo navednice (tudi kadar jih na publikaciji ni), npr. "Tone Tomšic". 
Polje 215 Fizicni opis 
V podpolju 215a navedemo posebno oznako gradiva in obseg, v podpolju 215c druge fizicne podrobnosti, v    podpolju 215d mere in v podpolju 215e spremno gradivo (neuvezane priloge). Zaradi pravilnega izpisa mora biti zaporedje podpolj abecedno – 200acde. 
Podatki v podpoljih 215a in 215c se morajo ujemati s kodami v podpolju (podpoljih) 105a. 
Podpolje 215a 
Zapišemo številko zadnje oštevilcene strani (oziroma lista) ter dodamo ustrezno okrajšavo (npr. 98 f. ali 231 str.). Kadar strani v publikaciji niso oštevilcene, jih preštejemo in število navedemo v oglatem oklepaju. Oglati oklepaj zakljucimo za številko, kratica "str." je izven oklepaja (npr. [98] str.). 
Skupno število strani ali listov prilog, ki niso vkljucene v glavno številcenje   (uvezane priloge), navedemo za osnovno paginacijo z vmesno vejico (npr. XII, 184 str., 24 str. pril.), podatki morajo biti usklajeni s kodo v podpolju 105a (koda "f). Kadar priloge niso oštevilcene, jih preštejemo in njihovo število navedemo v oglatem oklepaju (npr. 295 str., [8] f. barvnih pril.). Kadar so priloge v obliki zganjenih listov, uporabimo izraz zganj. pril. (npr. [4] zganj. pril.). 
Pri monografskih publikacijah v vec zvezkih, ki nimajo svojega naslova (in jih ne navajamo v opombi o vsebini v polju 327), navedemo ustrezno posebno oznako gradiva in pred njo arabsko številko, ki oznacuje število kosov (npr. 2 zv.), strani pa navedemo v okroglem oklepaju (npr. 2 zv. (398 str.)). Med številcenjem posameznih zvezkov je vedno pripeto podpicje (npr. 2 zv. (VI, 276; XII, 312 str.)). 
Kadar publikacija izide v vec zvezkih in so posamezni zvezki popisani v opombi 
o vsebini v polju 327, v podpolju 215a navedemo število posameznih zvezkov (obseg navedemo pri posameznih zvezkih v polju 327). Kadar je publikacija zakljucena in imamo v knjižnici vse zvezke, navedemo najprej število      zvezkov in nato okrajšano oznako zv. (npr. 7 zv.). Kadar publikacija še ni zakljucena ali pa nimamo vseh zvezkov, število zvezkov navedemo v konicastem oklepaju (npr. Zv. <1-> ali Zv. <1-3, 4, 6>). 
Podpolje 215c 
V podpolju 215c navajamo ilustracije, fotografije, graficne prikaze, zemljevide, nacrte, tabele, note ipd., ki so dodatek k osnovni vsebini publikacije. Uporabimo najustreznejši izraz in ga okrajšamo (npr. fotogr.). Navedemo lahko vec vrst    ilustracij oziroma dodatkov (npr. 215$c graf. prikazi., zvd. ali 215$c ilustr., tabele). Izraz "ilustracije" je najširši in ga lahko uporabimo namesto ostalih      izrazov. 

Kadar je na štetih straneh avtorjeva slika, v podpolju 215c navedemo izraz avtorj. sl. Kadar je avtorjeva slika na uvezani prilogi, podatek navedemo v podpolju 215a (npr. 193 str., [1] f. pril. z avtorj. sl.). 
Podpolje 215d 
V podpolju 215d navajamo višino hrbta v cm, zaokroženo navzgor. Pri navajanju dimenzij navajamo višino in širino v primeru, ko širina presega višino (npr. 25 x 28 cm). Pri navajanju mer precnega formata uporabimo mali "x". Kvadratna oblika publikacije (višina in širina sta enaki) ni precni format in navedemo samo višino. 
Podpolje 215e 
Neuvezane priloge oziroma spremno gradivo, ki nima samostojnega naslova, popišemo v podpolju 215e (npr. 1 CD ali prirocnik (205 str. ; 15 cm)). (Kadar ima spremno gradivo svoj naslov in kadar se podatki na spremnem      gradivu razlikujejo od podatkov na osnovni publikaciji, ga popišemo v polju 421.) 
Polje 225 Knjižna zbirka 
V podpolju 225a navedemo stvarni nas­lov zbirke, v podpolju 225d vzporedni naslov zbirke, v podpolju 225e dodatek k naslovu zbirke, v podpolju 225f odgo­vornost za zbirko, v podpolju 225x ISSN zbirke in v podpolju 225v številcenje v okviru zbirke.  
Vrednost indikatorja v polju 225 je ved-no "1". 
Kadar se na publikaciji pojavlja polno ime zbirke in njen akronim, eno od oblik izbe­remo za ime zbirke (podpolje 225a), drugo pa za dodatek k naslovu zbirke (podpolje 225e). 
Genericne izraze za zbirke, podzbirke (ce niso slovnicno vezani z imenom) opremimo z NSB/NSE znaki (npr. .Zbirka .XX. Stoletje, vendar Zbirka otroške in mladinske literature). Naziv fakultete ni podatek o zbirki in ga ne navajamo v podpolju 225a (pri diplomskih in magistrskih delih ter diser­tacijah). 
Kadar je naslov zbirke genericni izraz ali pa zbirke z istim naslovom izdajajo razlic­ni založniki, v navedbi odgovornosti za naslovom zbirke (podpolje 225a) v pod-polju 225f navedemo izdajatelja oziroma založnika. Urednika zbirke ne navajamo. 
Kadar ima zbirka ISSN, ga navajamo v podpolju 225x pred navedbo številcenja v podpolju 225v. 
Oznako zvezka v podpolju 225v pišemo z malo zacetnico oziroma v skladu s slo­vnicnimi pravili jezika publikacije ter jo opremimo z znaki za izkljucitev razvrš-canja. Številcenje vedno navedemo z arabsko številko. Izraz za zvezek, številko itn. navedemo pred številcno oznako in ga ustrezno krajšamo (npr. .zv. .3 ali .Bd. .5). Kadar navajamo štetje vec zvezkov, vse navedbe vnesemo v eno podpolje 225v, med njimi je pripeto podpicje (npr. .knj. .31; 32). 
Kot številcenje v zbirki ne upoštevamo založniškega štetja (obicajno ga prepoz­namo zaradi visokih številk). 
BLOK 3XX 
Opombe pišemo v slovenšcini, izjema so le navedki. Na koncu opombe ne pišemo pike. 
Pri navajanju obsega dodatka k vsebini (npr. predgovori, spremne besede, biblio­grafije) uporabljamo oglati oklepaj pri navedbi strani, ki niso vkljucene v obse­gu publikacije v podpolju 215a (npr. 

Spremna beseda / Janez Cuk: str. 210­
[214] (publikacija ima 213 strani)). Kadar stran ni oštevilcena, je pa vkljuce­na v navedbi obsega publikacije v pod-polju 215a, oglatega oklepaja ne uporab­ljamo (npr. Bibliografija: str. 6). 
Kadar strani v publikaciji niso štete (v podpolju 215a je navedba strani v ogla­tem oklepaju), pri navajanju strani doda­tka k vsebini ne uporabljamo oglatih oklepajev (npr. 215$a [78 str.] 300a O avtorju: str. 76-78). 
Polje 300 Splošna opomba 
Kadar je v publikaciji naveden izvirni nas­lov, je opomba o prevodu dela obvezna (podatek vnesemo tudi v polje 500), uporabljamo uvodno frazo Prevod dela. Ce podatka o izvirnem naslovu ni v pub-likaciji, ampak ga ugotovimo, uporabimo uvodno frazo Izv. stv. nasl.  V opombi o prevodu dela navedemo nas­lov izvirnika, dodatek k naslovu izvirnika pa navedemo samo v primeru, kadar ni preveden ali pa se bistveno razlikuje od izvirnega dodatka k naslovu. Kadar publikacija ni prevedena iz izvirni­ka, naslov posrednega besedila in izvirni­ka navajamo v eni opombi (Prevedeno po: …; izv. stv. nasl.: …), pred podpic­jem ni presledka. 
V opombi navedemo variante naslove za ustrezno uvodno frazo (Nasl. na ov: ... ali Hrbtni nasl: ... ali Naslov v kolofonu: ... ipd.), kot iskalni element jih vnesemo v ustrezno polje v bloku 5XX. 
Kadar v publikaciji ni notranje naslovne strani in kot nadomestilo upoštevamo ovoj, je dogovorjena opomba Ov. nasl. (uvodno frazo Nasl. na ov. uporabimo, kadar se naslov na ovoju razlikuje od naslova na notranji naslovni strani, ki je glavni vir podatkov). 
Kadar dodatka k naslovu ne najdemo v predpisanem viru podatkov, ga v podpol­ju 200e navedemo v oglatem oklepaju, v opombi v polju 300 pa pojasnimo, kje je naveden v publikaciji (Dodatek k nasl. na ov. / na hrbtu nasl. str. / v kolofonu). Pravilo velja tudi za stvarni naslov in podrejeni naslov. 
Kadar se dodatek k naslovu na ovoju (ali v drugem viru podatkov) razlikuje od dodatka k naslovu v predpisanem viru podatkov, ga za ustrezno uvodno frazo prepišemo v opombi (npr. Dodatek k nasl. na ov: ....). Lahko ga navedemo kot iskalni element v polje 540. 
Kadar se ime primarnega avtorja (oseba ali korporacija) ne pojavlja v predpisa­nem viru podatkov in ga v podpolju 200f navedemo v oglatem oklepaju, v opombi v polju 300 pojasnimo, kje je ime nave-deno (npr. Avtor naveden na ov. ali Kor­porativni avtor naveden na hrbtu nasl. str.). 
Kadar v poljih 200 in 205 (1. in 2. obmocje v ISBD) navedemo podatke iz CIP-a, moramo vir pojasniti v opombi (npr. Prevajalec naveden v CIP-u ali Podatek o izd. naveden v CIP-u). 
Kadar publikacija vsebuje besedilo v raz­licnih jezikih, podatek navedemo kot splošno opombo. Kadar publikacija    vsebuje besedilo le v enem jeziku, opombe o jeziku besedila ne navajamo. Pri navajanju jezika besedila uporabljamo dogovorjene okrajšave (npr. Slov.    besedilo in prevod v angl. ali Vzpor. slov. besedilo in prevod v nem. ali Vzpor. slov. in it. besedilo ali Prispevki v slov., angl. ali franc.). Navedba jezika besedila se mora ujemati s kodo (kodami) v podpolju (podpoljih) 101a. 
Pri navajanju števila izvodov tisocice locimo s piko (npr. 1.500 izv.). 
Dodatke k vsebini, kot so predgovori, spremne besede itn., navajamo v polju 300 po naslednji shemi: Naslov / naved­ba odgovornosti: str. xx-yy. Opombo o dodatkih k vsebini navajamo samo v zapisih za sloveniko, in sicer za publikacije z avtorsko znacnico (kadar dodatka k vse­bini ni napisal avtor, ampak nekdo drug). V opombi podatke citiramo v          dogovorjeni obliki. Citirano besedilo je v navednicah, kadar ne navajamo celega stavka, uporabljamo 3 pike, za citatom pa za dvema vezajema in pušcico    navedemo vir (npr. "... 3. posvetovanja 

o bancništvu, ki ga je 10. februarja 2001 v Ljubljani organizirala Zveza ekonomistov Slovenije." --> str. 5). 
V polju 300 navajamo tudi vrsto nelatinicne pisave (npr. Cir.), navedba se mora ujemati s kodami v podpoljih 100g in 100l. V opombi navedemo tudi besedilo v gotici (Got.), ker pa v tem primeru ne gre za modificirani zapis, kode v podpolju 100g ne navedemo. 
Polje 314 Opomba o intelektualni odgovornosti 
Avtorje, ki niso navedeni v predpisanih virih, in avtorje, ki jih v skladu s katalogizacijskimi pravili ne navajamo v obmocju odgovornosti, lahko navedemo v opombi v polju 314 (npr. mentorji disertacij, diplomskih ali magistrskih del). 
Polje 320 Opomba o bibliografijah, kazalih in povzetkih 
Literaturo navajamo s predpisanim izrazom Bibliografija, navedemo tudi podatek o mestu in/ali obsegu v       publikaciji (npr. Bibliografija: str. 120­130 ali Bibliografija pri posameznih poglavjih). Ce je izraz iz publikacije natancnejši, ga lahko citiramo (npr. Selected bibliography: str 215-231). Pri navajanju strani je med obema številkama vezaj, torej ni presledka. 
Za vse vrste kazal (imensko, stvarno itn.) uporabljamo genericni izraz kazalo brez navedbe strani (Kazalo, Kazali, Kazala). Kazal vsebine ne navajamo. Podatek o kazalu kodiramo v podpolju 105e. 
Povzetek navajamo po predlogi brez navedbe strani. Ce ima povzetek svoj naslov, ga prepišemo. Povzetek      navedemo tudi v primeru, kadar je v jeziku publikacije. Med navedbami povzetkov v razlicnih jezikih je presle­dek, podpicje, presledek ( ; ) (npr. Povzetek ; Summary ; Zusammenfassung). Jezik povzetka kodiramo v podpolju 101d. 
Pri zbornikih (npr. kongresno gradivo) podatke o povzetkih in bibliografijah združimo v eno opombo (npr. 
Bibliografija in summary pri nekaterih prispevkih). Izraz bibliografija zapišemo v ednini. Za povzetek uporabimo izraz s predloge, kadar pa uporabimo izraz v slovenšcini, moramo navesti jezik     povzetka (Bibliografija pri vseh, povzetek v angl. pri vecini prispevkov). 
Polje 324 Opomba o izvirniku 
Pri faksimiliranih izdajah, posebnih odtisih ipd. v polje 324 vnašamo opombo o izvirniku – kraj, ime založnika in leto izvirne izdaje (npr. Izv. izd.: V Ljubljani : J. Bláznik, 1847). 
Polje 327 Opomba o vsebini 
Kadar navedemo celotno vsebino     publikacije, je vrednost prvega       indikatorja "1", pri navedbi dela vsebine pa je vrednost prvega indikatorja "0".  
Podpolje 3270 
V podpolju 3270 v uvodni frazi        pojasnimo, ali smo popisali celotno vsebino publikacije (Vsebina) ali le del vsebine (Iz vsebine). Kadar je vsebina publikacije navedena v predpisanem viru podatkov, je uvodna fraza Vsebina na nasl. str. Kadar publikacija vsebuje t.i. prikrito delo (podatka o njem ni v predpisanem viru), je uvodna fraza Vsebuje tudi. Kadar je del publikacije natisnjen v obra­tni smeri, je uvodna fraza Vsebuje tudi besedilo, tiskano v obratni smeri 

oziroma Vsebuje tudi prevod, tiskan v obratni smeri. 
Kadar publikacija izide v vec zvezkih, v podpolju 327 v uvodni frazi pojasnimo, ali imamo v knjižnici vse posamezne zvezke (Vsebina) ali pa le prvega      oziroma le nekaj zvezkov (Dosedanja vsebina). Kadar popišemo vse zvezke, je vrednost indikatorjev "11", ce pa nimamo vseh zvezkov oziroma še niso izšli, pa je vrednost indikatorjev "01". Drugi indikator "1" pomeni, da se podatki za posamezne zvezke izpišejo v novi vrstici. 
Za navedbo uvodne fraze brez presledka zapišemo dvopicje (dvopicje v tem primeru ni locilo, ki uvaja element obmocja ISBD, zato ga pišemo rocno). 
Podpolje 327a 
V podpolju 327a ne uporabljamo znakov za izkljucitev razvršcanja (.), saj pod-polje ni indeksirano. 
Kadar navajamo vsebino publikacije, ki vsebuje vec del vec primarnih avtorjev (v polju 200 je zbirni naslov), posamezne naslove in pripadajoce odgovornosti navedemo v enem podpolju 327a. Kadar navajamo vsebino publikacije, ki vsebuje vec del enega primarnega avtorja, vsak naslov navedemo v svojem podpolju 327a. 
Kadar v polju 327 navajamo naslove posameznih del iz publikacije, jih kot iskalni element vnesemo v polje 423. 
Kadar publikacija izide v vec zvezkih in posamezni zvezki nimajo svojega naslova ali pa se nam naslov ne zdi dovolj pomemben za samostojen zapis, posamezne zvezke popišemo v opombi o vsebini v polju 327 (kadar naslovi posameznih zvezkov izražajo doloceno zaporedje (abecedno zaporedje, casovno obdobje), npr. leksikoni, enciklopedije ipd). 
Polje 328 Opomba o disertaciji 
V zapisih za disertacije in diplomska ter magistrska dela v opombi navedemo ustanovo, ki je podelila naslov; izraza "univerza" in "fakulteta" krajšamo (npr. Univ. Ljubljana, Fak. za šport). Kadar je podatek o diplomskem ali magistrskem delu oziroma o disertaciji naveden na naslovni strani (podpolje 200e), podatka ne ponavljamo v polju 328. Kadar pa v polju 200 ni pojasnila, da gre za diplomsko ali magistrsko delo oziroma disertacijo, ga navedemo na zacetku opombe (npr. Dipl. delo, Univ. Ljubljana, Filozofska fak.). 
V polju 328 ne navajamo mentorjev disertacij in diplomskih ter magistrskih del (lahko jih navedemo v polju 314). 
BLOK 4XX 
Pri obdelavi monografskih publikacij uporabljamo povezovalni polji 421 in 
423. Obe polji sta vgradni, kar pomeni, da preko podpolja $1 vgrajujemo polja COMARC-a. Pri vnosu podpolja 4211 oziroma 4231 se nam odpre 5 mest, ki jih je treba zapolniti z oznako polja in pripadajocimi vrednostmi indikatorjev. Te vrednosti izpolnjujemo enako kot sicer v osnovnem formatu. Npr. v polju 200 je samo prvi indikator, njegova vrednost je lahko "0" ali "1", drugega indikatorja ni, zato vtipkamo presledek (421$1 2000_). 
Polje 421 Priloge 
Polje 421 uporabljamo za popis obširnejšega spremnega gradiva, ki ima svoj naslov. V polje lahko vgradimo vsa polja COMARC-a, ki jih potrebujemo za opis dolocenega spremnega gradiva (naslov, odgovornosti, letnico, fizicni opis itn.) – torej polja iz bloka 2XX in 3XX. Ostalih polj (blok 0XX, 1XX itn.) ne vgrajujemo. Ce je spremno gradivo na drugem mediju, vgradimo podpolje 200b, kodo za njegovo fizicno obliko pa vnesemo v lokacijske podatke (99X$g\o). Polje se izpisuje za dvema pomišljajema pod opombami. (Kadar spremno gradivo popišemo že v podpolju 215e, polja 421 ne izpolnjujemo.) 

Polje 423 Dodana, prikrita in priklju-cena dela 
V polje 423 vgrajujemo naslov, ki je v osnovnem opisu naveden v podpolju 200c, in znacnice za primarne avtorje, sestanke ali korpracije, ki so v        osnovnem opisu navedeni v           odgovornosti (pripadajoce podpolje 200f) ali v opombi o vsebini (polje 327). Namen vgrajevanja je indeksiranje po istih predponah in izdelovanje analiticnih dodatnih vpisov (avtor: naslov), kadar je to potrebno. V to polje vgrajujemo samo polja 200, 500, 503, 7XX. Z       indikatorjem oznacimo, ali želimo izpis analiticnih dodatnih vpisov. 
Kadar vgrajujemo vec del istega avtorja (naslovi posameznih delov so navedeni v polju 327), pri polju 200 samo       ponavljamo podpolje $a (npr. 423$1 2000# $a Elekrino mašcevanje $a Carobnice $a Potovalci $1 700#1$a Zupancic $b Mirko $4 070). Ce       vgrajujemo dela razlicnih avtorjev,   ponavljamo polja 423 (kolikor avtorjev, toliko polj 423). 
Kadar vec del istega avtorja navedemo v polju 200 (ponovljena podpolja 200a), posameznih naslovov ne vnašamo v polje 423 (analiticni vpis se izdela avtomatsko). Polje 500 vgrajujemo za povezovanje konvencionalnega oz. enotnega naslova z naslovom na publikaciji (423$1 2000# $a Naslov dela $1 50000 $a Enotni  naslov $1 700#1$a Priimek $b Ime $4 070). 
BLOK 5XX 
V blok 5XX vgrajujemo razlicice       naslovov, ki se pojavljajo na publikaciji, pa jih nismo izbrali za stvarni naslov. Poleg tega, da jih navedemo v opombi v polju 300, jih zaradi indeksiranja vnesemo še v ustrezno polje v bloku 5XX (npr. variantni naslov na ovoju v polje 512, variantni naslov na hrbtu knji­ge v polje 516 itn.). Z indikatorjem oznacimo, ali želimo dodatni vpis na ta naslov (pri avtorskih delih je indikator praviloma "0"). Zacetne dolocne in nedolocne clene naslovov (zaradi      razvršcanja in iskanja) opremimo z NBS/NSE znaki. 
Polje 500 Enotni naslov 
Polje 500 uporabljamo za vnos enotnih (konvencionalnih) naslovov pri klasicnih anonimnih delih (npr. Biblia ali      Nibelungenlied), zaradi obveznega dodatnega vpisa je vrednost prvega indikatorja "1". 
Zaradi povezovanja prevodov z izvirnimi deli uporabljamo polje 500 tudi za vnos izvirnih naslovov. V podpolje 500m vnesemo jezik publikacije, se pravi jezik prevoda (npr. 500$a Elephants can remember 500$m slovenski jezik). Ker v takem primeru ne potrebujemo       dodatnega vpisa za izvirni naslov, je vrednost prvega indikatorja "0". Struktura polja 500 je enaka strukturi v polju 200, torej 500$a$h$i (npr. 500 $a Ŕ la recherche du temps perdu 500$h 7 500$i #Le #temps retrouvé). (Podatek o izvirnem naslovu dela vnesemo tudi v polje 300 (obvezna prva opomba po ISBD).) 
Polje 503 Formalna podznacnica 
Za zakonske in podzakonske akte politicnoteritorialnih enot (npr. ustava, zakoni, predpisi itn.) uporabimo znacnico, ki sestoji iz imena             politicnoteritorialne enote in formalne podznacnice, ki oznacuje vrsto zakonskega akta. Formalno podznacnico zapišemo v jeziku katalogizacijske ustanove. 

V podpolju 503a oblikujemo formalno podznacnico (npr.: Zakoni itd., Ustava), ki se izpisuje za imenom          politicnoteritorialne enote, vnešene v podpolje 710a (npr. Slovenija. Zakoni itd.). 
Polje 510 Vzporedni naslov  
V polje 510 vnašamo vzporedni naslov v primeru, ko potrebujemo dodatni vpis (vzporedni naslov kot iskalni element je že naveden v podpolju 210d). Polje je izpolnjeno v zapisih s stvarno znacnico, v zapisih z avtorsko znacnico pa samo v primeru, ko je v polju 200 vrednost indikatorja "1" (kar pomeni, da je za naslov obvezen dodatni vpis). 
Vzporednih naslovov, ki se zacenjajo s številko, ne vnašamo v polje 510 (naslov z izpisano številko vnesemo v polje 540). 
Polje 532 Izpisani naslov 
Kadar je na prvem mestu v stvarnem naslovu številka, jo izpišemo z besedo v jeziku publikacije (po ISBD se izpiše nad bibliografskim opisom). Vrednost      indikatorjev je vedno "11". Celoten naslov z izpisano številko je priporocljivo vnesti še v polje 540 (iskanje je možno tudi po obliki naslova z izpisano       številko). 
V polju 532 izpisujemo samo številke (okrajšav, kratic, zacetnic ali akronimov ne razrešujemo). 
Polje 540 Dodatni naslov, ki ga doda katalogizator 
Polje 540 uporabljamo za vnos naslova ali dela naslova, ki je pomemben za iskanje in se razlikuje od stvarnega naslova. V vecini primerov ne potrebujemo dodatnega vpisa, zato je vrednost    indikatorja obicajno "0". 
V polje 540 vnašamo tudi naslov      sestanka, ki je sicer v korporativni znacnici povezan z genericnim izrazom za posvetovanje (kadar je tema sestanka v imenovalniku), npr. 200 0_ $a 
Strokovno posvetovanje Nocno in izmensko delo .... 540 1_ $a Nocno in izmensko delo. V tem primeru je       vrednost indikatorja "1", ker je obvezen dodatni vpis. 
V polju 540 ne navajamo naslova, ki smo ga vnesli kot dodatek k naslovu v podpolje 200e ali kot podrejeni naslov v podpolje 200i (s predpono "ti" išcemo po podpoljih 200acdehi in po poljih za variantne naslove v bloku 5XX). 
Polje 540 ni namenjeno vnosu izvirnih naslovov oziroma dodatkov k izvirnemu naslovu. 
BLOK 7XX 
Polja 70X 
Imena avtorjev, navedena v polju 200 oziroma v bloku 3XX, so indeksirana v poljih 700, 701 in 702. V polje 700 vnesemo ime avtorja (avtorska oziroma osebna znacnica), v ponovljivo polje 701 alternativne avtorje, v ponovljivo polje 702 pa sekundarne avtorje (prevajalce, urednike, ilustratorje, fotografe, pisce spremne besede ipd.). 
Primarni avtorji 
Kadar so za delo odgovorni do trije avtorji, ime prvega avtorja vnesemo v polje 700 (avtorska znacnica), ime dru­gega (in tretjega avtorja) vnesemo v pol-je (oziroma polji) 701. Vrednost prvega indikatorja je "1" (dodatni vpis). 
Kadar so za delo odgovorni štirje primarni avtorji (ali vec), njihova imena vnesemo v polja 701, za prvega avtorja izdelamo dodatni vpis (vrednost prvega indikatorja je "1"). Vnos imena prvega avtorja v polje 701 je obvezen, vnos imen ostalih avtorjev je odvisen od potreb posamez­nih knjižnic (oziroma uporabnikov kata­loga). Kadar v poljih 701 navedemo vse avtorje, dobi dodatni vpis samo prvi avtor, v poljih 701 za ostale avtorje je vrednost prvega indikatorja "0". 

Sekundarni avtorji 
V zapisih za sloveniko v blok 70X obvezno vnesemo imena vseh avtorjev, ki smo jih navedli v bibliografskem opisu (v polju 200 in v bloku 3XX). V zapisih za tuje publikacije sekundarnih avtorjev v bloku 7XX ni potrebno navajati (odlocimo se glede na potrebe knjižnice), izjema so tisti avtorji, za katere je v skladu s kata­logizacijskim pravilnikom obvezen doda­tni vpis (obicajno za prvega urednika zbornika). 
Vsakemu avtorju v podpolju 70X4 dodamo ustrezno šifro avtorstva. Ob tem naj opozorimo na kodi 010 in 770. Koda 010 (prireditelj) pomeni priredbo za drug medij (npr. priredba povesti za radijsko igro), pri priredbi knjige pa glede na ustreznost uporabimo šifro 070 (avtor) ali 340 (urednik). Koda 770 pomeni pisca spremnega gradiva, za razliko od šifre 080, s katero oznacujemo pisca spremne (uvodne) besede. 
(V zadnji dopolnitvi UNIMARC-a so pomen šifre 010 razširili na vse vrste priredb, zato jo bomo takoj, ko bo pripravljena ustrezna dopolnitev formata COMARC/B, zaceli uporabljati tudi za priredbo knjige (npr. skrajšanja izdaja nekega romana)). 
V polju 702 je vrednost prvega indika­torja obicajno "0", razen v primerih, ko je v skladu s katalogizacijskimi pravili obvezen dodatni vpis. Dodatni vpis obvezno izdelamo za osebo, ki je del stvarnega naslova pri anonimnih delih, in za prvega urednika zbornika, za katerega izdelamo glavni vpis pod stvar­nim naslovom ali pod korporativno znacnico. Za urednika avtorskega dela ne delamo dodatnega vpisa (v podpolje 200g in v polje 702 ga vnesemo le v primeru, ko je naveden v predpisanem viru podatkov, t.j. na naslovni strani). 
Kadar je znacnica ime umetnika (npr. v zapisu za razstavni katalog), pisca bese­dila navedemo v polju 702. Kadar je pisec besedila na naslovni strani nave-den kot avtor, v podpolju 200f dodamo ustrezno pojasnilo v oglatem oklepaju (npr. [besedilo] Andrej Kovic), v polju 702 pa je vrednost prvega indikatorja "1" (dodatni vpis). 
Za mentorje disertacij in diplomskih ter magistrskih del ne izdelamo dodatnega vpisa. 
Polja 71X 
Imena korporacij, navedena v polju 200 oziroma v bloku 3XX, so indeksirana v poljih 710, 711 in 712. V polje 710 vnesemo ime korporacije, ki nosi primar-no odgovornost za publikacijo (korpora­tivna znacnica), v ponovljivo polje 711 ime korporacije, ki nosi alternativno odgovornost, v ponovljivo polje 712 pa ime korporacije s sekundarno odgovor­nostjo. 
Prvi indikator v poljih 71X oznacuje, ali je v podpolju 71Xa navedena institucija (korporacija) ali sestanek, vrednost dru­gega indikatorja pa oznacuje obliko zna-cnice. Kadar je v podpolju 71Xa nave-deno ime korporacije, je vrednost indika­torja vedno 02 (tudi v primeru, ko je v podpolju 71Xb kot podznacnica naveden podatek o sestanku). Vrednost drugega indikatorja je lahko 1 samo v primeru, ko gre za vnos pod imenom politicnoterito­rialne enote, kar pomeni, da je v podpol­je 71Xa vnešeno ime države ali mesta (npr. 710$ Slovenija 710$b Ministrstvo za kulturo ali 710$a Slovenija kot del formalne znacnice). 
V podpolju 71Xa navedemo uradni naziv organizacije oziroma korporacije, clen na zacetku naziva korporacije izpušcamo (razen kadar ga zahtevajo slovnicna pra­vila). Sedež korporacije vnesemo v pod-polje 71Xc (in ne v podpolje 71Xe, kamor vnašamo kraj sestanka). Navedbe kraja ne dodajamo imenom mednarodnih organizacij in kadar je ime kraja že slov-nicno vkljuceno v ime korporacije (npr. Mariborska knjižnica). Kadar je ime kraja na koncu imena korporacije, ga zapiše-mo kot kvalifikator v podpolje 71X$c in ne kot del imena (npr. 710$a Jesenice 710$b Železarna). 

Kadar ima korporacija sedež v vec krajih, ne ponavljamo podpolja 71Xc, ampak vse kraje (do 3) vnesemo v eno podpolje 71Xc, med posameznimi navedbami je presledek, poševna crta, presledek (npr. Ljubljana / Maribor). Ce so kraji vec kot trije, navedemo prvega in dodamo krati-co "etc". Podpolje 71Xc ponavljamo v primeru, kadar navajamo razlicne kvalifi­katorje, med katerimi se mora izpisati podpicje (npr. 710$c Slovenija 710$c mestna obcina). 
Navedba kraja kot sedeža korporacije v podpolju 71Xc oziroma kot kraja sestanka v podpolju 71Xe mora biti v izvirni obliki. 
Ime podrejene korporacije kot podznacnico vnesemo v podpolje 71Xb (npr. sekcija društva, oddelek fakultete, organ politic­noteritorialne enote ipd.). 
Korporativna znacnica (polje 710) 
Korporacijo vnesemo v polje 710, kadar je vsebina publikacije prikaz delovanja in organizacije neke institucije oziroma kor­poracije. (Kadar gre za analiticno bibliografijo ozi­roma študijo, glavni vpis izdelamo pod primarnim avtorjem oziroma pod stvarno znacnico, ime korporacije pa vnesemo v polje 712.) 
V polje 710 kot korporativno znacnico vnesemo tudi ime sestanka z ustreznimi­kvalifikatorji: v podpolje 710a vnesemo ime sestanka, v podpolje 710d zaporedno številko sestanka, v podpolje 710f leto sestanka in v podpolje 710e ime kraja, kjer je bil sestanek. Pri zaporedni številki sestanka v podpolju 710d uporabljamo glavni števnik in ne vrstilnega. (Korporativno znacnico izdelamo, kadar: 1)ima sestanek ime – izraz za srecanje 
mora biti v slovnicni povezavi s temo 
ali s podatkom, kdo se je sestal oziro-
ma komu je srecanje posveceno in 2)je sestanek podrejen korporaciji – 
posvetovanje neke institucije oziroma 
društva.) 
Ime korporacije – sekundarna odgovor­nost (polje 712) 
V polje 712 obicajno vnašamo organizatorja sestanka. Imena založnika nikoli ne navajamo (podatek o njem je naveden v podpolju 210c). 
Kadar ime sestanka ni navedeno v viru podatkov, ampak se pojavlja le med besedilom (npr. v uvodu ali predgovoru), ga ne navedemo v polju 710 kot korporativno znacnico, ampak ga kot iskalni element vnesemo v polje 712. 
Variante oblike imena korporacije oziro-ma sestanka (kazalke) 
Kazalke za variantne oblike imena korporacije in sestanka vnašamo v polja 910, 911 in 912. Kazalke izdelamo za vse oblike imena, ki niso bile izbrane za enotno znacnico (prevedena oblika imena korporacije ali sestanka, okrajšave, kratice ipd.). 
Irena Kavcic v sodelovanju z Valentino Velkavrh in Dunjo Kalcic Narodna in univerzitetna knjižnica 
DVOJESTRANSKI OPTICNI DISK 

Na slovenskem tržišcu smo koncem lan­skega leta zasledili plošce z oznako DualDisc. Beseda še nima ustreznega slovenskega prevoda, dejansko je to dvojestranski CD. 
V nekaterih splošnih knjižnicah je najno­vejši nosilec zapisov že del knjižnicnega fonda, zato na kratko opisujemo poseb­nosti DualDisc-a, osnovne tehnicne podatke, ki jih moramo knjižnicarji poz­nati, jih pri strokovni obdelavi ovrednotiti in na primeren nacin opisati oziroma obdelati tako, da je pregled nad zbirko jasen in iskanje del enostavno. 
DualDisc je oblika dvojestranskega optic­nega diska, na katerega je mogoce digital-no zapisati zvocne, slikovne in racunalniške podatke. 
Disk se je pojavil prvic spomladi 2004 v ZDA v testni obliki, uradno na trgu pa v novembru istega leta. Do konca leta 2005 je založniška industrija v ZDA pos­lala na trg blizu 200 naslovov glasbenih del in do sredine istega leta je bilo pro-danih preko 2,000.000 enot DualDisc-ov. 
Možne kombinacije pri uporabi DualDisc-a: 
-
 zvocni CD (60 min) in zvocni DVD 

(4.7 GB) 


-
 zvocni CD (60 min) in video DVD (4.7 GB) 

-
 zvocni CD (60 min) in DVD-ROM (4.7 GB) 

Literatura navaja še naslednje kombina­cije: 

- 
CD-ROM (525 MB) in zvocni DVD (4.7 GB) 

- 
CD-ROM (525 MB) in video DVD (4.7 GB) 

- 
CD-ROM (525 MB) in DVD-ROM (4.7 GB) 


Ce se osredotocimo na prvo skupino DualDisc-ov, so diski sestavljeni iz zvoc­ne (ang. avdio) plasti, podobne CD, na eni strani in standardne DVD plasti na drugi strani medija. Slednja je lahko zvo-cni DVD (ang. DVD-Avdio), video DVD (ang. DVD-Video) ali DVD-ROM. 
Iz primerov del, ki so na našem tržišcu, je CD stran »klasicen« glasbeni CD, na katerem je posnet album dolocenega izvajalca. DVD stran pa je enoslojni DVD-5, ki vsebuje album v izboljšanem avdio formatu, v video DVD formatu in/ali v zvocnem DVD formatu. Na DVD strani so pogosto posnetki koncertov, glasbeni videospoti, intervjuji z izvajalci, posnetki iz zakulisja, dokumentarci, foto galerije, besedila in drugo gradivo, ki ga je posnel izvajalec oziroma založba. Nas­lov albuma, izvajalec ali katerikoli drugi podatki so natisnjeni na notranjem, prib­ližno 1 cm širokem kolobarju plošce. Na tem mestu je tudi napisano ali je stran CD ali DVD. DualDisc je ponavadi napi­san na ovoju plošce, na naslovni in hrbt­ni strani in na plošci. 
Zakaj nov zašcitni logo? Standardni CD je debeline 1,2 mm. Tudi standardni DVD je debeline 1,2 mm in je sestavljen iz dveh slojev po 0,6 mm. S sestavljan­jem 1,2 mm CD strani in 0,6 mm DVD strani je nastal disk debeline 1,8 mm, kar je bilo prevec, glede na standarde in dovoljena odstopanja za CD predvajalni­ke. Zato so stanjšali CD sloj na 0,9 mm in tako dosegli maksimalno dovoljeno debelino dvojestranskega diska, ki je 1,5 mm. Ta debelina pa ne ustreza vec standardu za CD, zato je nastal za Dual-Disc nov zašcitni logo. 

Knjižnicarji moramo še vedeti, da so zaradi debeline DualDisc-a možne težave pri uporabi na aparaturah, kjer se disk vstavlja v režo, npr. avtoradii in nekateri prenosniki. Ponavadi disk v navedenih aparaturah zaradi debeline ne deluje, tako se lahko zgodi, da nas bo uporabnik pri vracilu DualDisc-a z opozorilom, da ne dela, zavedel. 

Slika 1: Zašcitni logo za CD in  zašcitni logo za DualDisc. (Vir: http://www.dualdisc.com/) 

DualDisc je pod zašcito Recording Industry Association of America (RIAA). Uporabljajo ga založniške hiše EMI Music, Universal Music Group, Sony/BMG Music Entertainment, Warner Music Group in Entertainment Group. 
Pri nas so DualDisc-i pretežno v glasbe­nih trgovinah in na hitro lahko zapišemo nekaj znanih naslovov popularne glasbe, ki so na tem mediju: Aerosmith: Rockin' the joint, Bjk: Surrounded. Homogenic, Eric Clapton: Back home, Duran Duran: Astronaut, Miles Davis: Kind of blue, Mic­hael Jackson: Beat it, Michael, Jackson: Rock with you, Bon Jovi: Have a nice day, Bon Jovi: Slippery when wet, Jennifer Lopez: Rebirth, Oasis: Don't believe the truth, R.E.M.: Document, Shakira: Oral fixation 2, Britney Spears: In the zone, Bruce Springsteen: Devils & dust in drugi. 

Slika 2: Primerjava CD-ja in DualDisc-a. (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/DualDisc#Technical_details) 

Slika 3: Primeri albumov nekaterih glasbenikov z oznako DualDisc. (Vira: http://www.allmusic.com in http://www.mimovrste.com/katalog) 
Ko kupujemo in še posebej, ko biblio­grafsko popisujemo plošco, moramo biti pozorni na vrsto zapisa. V knjižnicah imamo že vrsto naslovov, videofilmov, ki so posneti na dvostranski plošci, imeno­vani video DVD-10 (npr. ID=2104500, 11229754, 13100859). Pridružuje se dvojestranska plošca DualDisc (npr. ID=15535675). 
Kako bibliografsko opišemo DualDisc? Z Ireno Kavcic, raziskovalko za podrocje formalne obdelave in normativne kontro­le v Bibliotekarskem raziskovalnem cen­tru in z Oddelkom za vsebinsko obdelavo Narodne in univerzitetne knjižnice, smo se dogovorili, da DualDisc, ki je sestavljen iz zvocne plasti na eni strani in DVD pla­sti na drugi strani, katalogiziramo po katalogizacijskih pravilih za neknjižno gradivo (ISBD(NBM)). V COBISS/Katalogizaciji izberemo masko vnosa za neknjižno gra­divo (N 007). Splošna oznaka gradiva je Zvocni posnetek (200$b), ustrezen izraz za posebno oznako gradiva je CD (215$a). V obmocju opomb, ki se nana­šajo na obmocje fizicnega opisa (300$a), pa natancno opišemo posebno­sti nosilca, ki ga identificirajo in tako locujejo od drugih nosilcev zapisov. 
DualDisc, ki je sestavljen iz CD-ROM-a na eni strani in DVD plasti na drugi stra­ni, katalogiziramo po katalogizacijskih pravilih za elektronske vire (ISBD(ER)). Splošna oznaka gradiva je Elektronski vir (200$b), ustrezen izraz za posebno oznako gradiva je el. opticni disk (CD­ROM) (215$a). V obmocju opomb, ki se nanašajo na obmocje fizicnega opisa (300$a), pa natancno opišemo posebno­sti nosilca, ki ga identificirajo in tako locujejo od drugih nosilcev zapisov. 

Ker lastnosti DualDisc-a ne ustrezajo vec standardu za CD, bi bilo morda dobro uporabiti kot ustrezen izraz za posebno oznako gradiva primeren slovenski izraz ali kar DualDisc. To je naceloma mogoce saj izraz "lahko izberemo tudi z opisova­ne enote ali ga dolocimo sami« (Prekat, 2001, str. 61). Seveda bi bilo potrebno tudi v tem primeru v obmocju opomb natancno opisati posebnosti nosilca zapisov. 
Vsebino opišemo po klasifikacijskem sistemu UDK in s predmetnimi oznaka-mi. Ker še ni enotnega splošnega prives­nega vrstilca za obliko za DualDisc, ki je sestavljen iz zvocne plasti na eni strani in DVD plasti na drugi strani, opišemo na sledeci nacin (086.76+086.82). DualDisc ali dvojestranski CD lahko navedemo kot oblikovno dolocilo (6xxw) ali kot prosto oblikovano predmetno oznako (610a). Za oblikovno dolocilo (6xxw) predlagamo enoten izraz Dual-Disc. 
Navajamo primer bibliografskega zapisa albuma Surrounded. Homogenic pevke Bjk, ID=15535675: 001 an - nov zapis  bj - zvocni posnetki, glasbeni cm – monografska publikacija  d0 
– ni hierarhicnega odnosa 07101 9853614 100 bi - publikacija z letom distribucije/izida in nastanka  c2006  d1997  em - odrasli, 
splošno (leposlovje)  hslv - slovenski 1010 aeng - angleški 102 agbr - Velika Britanija 126 ai - CD  bg - 1,4 m/s (CD)  cb - stereofonija  eh - 4 3/4 in (12,05 cm, CD, DVD)  
hd - libreto ali besedilo ic - digitalna  le – kovina in plastika (CD)  jd - digitalna 127 a004335 128 app - popularna glasba 2000 aSurrounded  iHomogenic  bZvocni posnetek  fBjk 210 a[London]  cWellhart  cOne Little Indian  dp 1997, cop. 2006 215 a1 CD  cstereo, DDD  d12 cm  ebesedila pesmi 3001 aDvojestranski disk: na CD strani je originalna izvedba plošce Homogenic, na 
DVD strani je predstavljen originalni album, obdelan v Dolby 5.1 in DTS tehniki, s petimi video zapisi (Joga, Bachelorette, Hunter, Alarm call, All is full of love), ki so nastali iz pesmi na tem albumu 
32710 0Vsebina:  aHunter  aJoga  aUnravel  aBachelorette  aAll neon like  a5 years  
aImmature  aAlarm call  aPluto  aAll is full of love 6061 aRock  yIslandija  z1991-2000  wDualDisc 6061 aEksperimentalni rock  yIslandija  z1991-2000 wDualDisc 610 apopularna glasba advojestranski CD advojestranski opticni disk 675 a784.66(491.1)(086.76+086.82)  s78  b78 c784.66 - Družabne pesmi. Pesmi 
dolocenih socialnih slojev, poklicev itd. 700 1 35863011  aBjk  bChristina  f1965-  4590 - izvajalec 900 0 35863011  aBjk 
Gradivu, ki je v prostem pristopu, moramo dodati v signaturi ustrezno oznako, ki bo pojasnila oziroma locila DualDisc od »navadnega« CD-ja. Ena izmed rešitev ali prepoznav za katero vrsto medija gre, je lahko okrajšava v cetrtem elementu signature, na primer: dCD (DualDisc) in dCD-ROM. Vsekakor moramo rešitev pojasniti, zapisati in oznaciti tudi na vidnem mestu na oddel­ku kjer je zloženo gradivo. Informacije o nosilcu zapisa so za uporabnika zelo pomembne, saj med drugim le tako lah­ko ugotovi, ali ima za to ustrezno opre-mo za poslušanje, gledanje in/ali branje zapisov. 
Predvidevamo, da se bodo DualDisc-i hitro razširili predvsem v glasbeni indus­triji in nadomestili pogosto izdane albu-me na CD-plošci s priloženim video DVD-jem (npr. ID=8542262, 14206524). 

Zakljucujemo z nekaterimi viri, ki natan-cno opisujejo tehnicne posebnosti nove­ga medija: 
-Dual Disc's Official Website. 
http://www.dualdisc.com/ 

-FAQ.http://www.dualdisc.com/faq.ht ml 
-Wikipedia. http://en.wikipedia.org/wiki/DualDisc. 
Mateja Locniškar-Fidler Knjižnica Bežigrad 

KOLIKO UDK- ja V KNJIŽNICE? (Tematski vecer v CTK, 18.04.2007) 
Uvod 
V CTK obcasno prirejamo tematske vecere, s katerimi želimo spodbuditi navzoce in širše knjižnicno okolje k nekaterim razmislekom o vsebinah raz­prav. Zato si za nalogo teh vecerov ne zastavljamo prinašanje koncnih zakljuc­kov, pac pa nanje gledamo kot na mesto soocenj takšnih in drugacnih mnenj o posameznih temah. 
Posledice takih soocenj naj bi v naš knji­žnicni svet prinesle doloceno mero novih kriticnih pogledov in vrednotenj obstoje-cega dela ter, kot posledico tega, tudi dolocene spremembe in izboljšave. 
Zadnji tak vecer je bil izveden v prostorih Nemške citalnice (deluje v sklopu CTK na lokaciji Trg republike 3) dne 18.05.2007 ob 19.00. uri. Udeležili so se ga zaposleni v knjižnicah razlicnih tipov – splošnih, specialnih, visokošol­skih in IZUM-a (skupaj ok. 25 udeležen­cev), vendar ne kot uradni predstavniki teh ustanov! 
Razpravo je kot gostitelj odprl dr. Matjaž Žaucer. Predstavil je izkušnje iz naše prakse (CTK) ter ob tem navajal tudi tujo teorijo in prakso knjižnic, kjer že opušca­jo UDK. Konkreten problem vsebine vecera pa je predstavil direktor Osrednje knjižnice Kranj, Viljem Leban. Omenjena knjižnica se namrec ukvarja z novo pos­tavitvijo gradiva, v kateri UDK ne bo vec igral osnovne vloge. 
Naj spomnimo, da osnovni namen tega zapisa ni podrobnejše porocanje o vsebi­ni razprave, zato tudi videz ni v obliki zapisnika, pac pa nosi obliko porocila zapisa. Z njim želimo širši javnosti, ki prebira Knjižnicarske novice, ponuditi v razmislek tiste poudarke, ki so se avtorju prispevka oblikovale kot nekakšne zak­ljucene vsebine. Morda bodo te pritegni­le še koga, ter tako povecale možnost za nov kvalitativni preskok v našem knjižni-carskem svetu. 

Za morebitne razprave tega vecera, ki so se posameznim udeležencem zdeli pomembni, pa jih ne navajam, se priza­detim opravicujem. Svoje morebitne pri­pombe mi lahko pošljejo na e-mail: matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si. 
Razprava 
Izpostavljeni sta bili dve vprašanji - izho­dišci za razgovor: 
-UDK kot signatura (oznaka postavit­ve), 
-UDK kot pripomocek za iskanje gradi­va. 
UDK kot signatura UDK sistem je mocno uveljavljen kot izhodišcni sistem za urejanje postavitve, predvsem v splošnih knjižnicah. Med temi knjižnicami pa se pojavljajo tudi izjeme, ki porajajo vprašanje, ali je stro-go upoštevanje UDK kot izhodišca za urejanje postavitve smiselno. Glede na to, da uporabniki v vecini primerov UDK-ja ne poznajo in zato bolj služi potrebam knjižnicarjev, se poraja vprašanje, ali je smiselno vztrajati na njegovem strogem upoštevanju. 
Morda bolj kot na podrocju leposlovja, se to odraža na podrocju strokovnega gradiva, kjer je smiselnost razporeditve gradiva v prostoru, ki tece od "0" do "9", vcasih vprašljiva. Uporabnikova logika je namrec velikokrat drugacna od UDK. To dokazujejo tudi nekateri prime-ri, kjer knjižnice ne razporejajo gradiva strogo po UDK in jim le ta služi le kot nekakšna "podpora iz ozadja"; samo gradivo je postavljeno v manjše (bolj razbite) ali vecje (z vidika UDK združene) razlicne skupine, ki so bližje uporabniku. 
Pri tem gre morda v osnovi res za isti princip, kot ga omogoca UDK, vendar je ta v ozadju. V praksi pa za signaturo (postavitev) namesto UDK uporabimo besedo, ki se pojavi v lokalnem OPAC-u (npr. namesto "61 - medicina" zapišemo le "medicina"). V CTK uporabljamo tak sistem, ki je potem v okviru posamezne­ga podrocja, razdeljen še na podpodroc­ja, s pomocjo dodatnih crkovnih oznak (Kemija - A, Kemija - B, Kemija - C, …). Vsaka od teh podskupin pomeni še raz­delitev na podrobnejšo vsebinsko podro-cje dolocene skupine. 
Tak nacin se nam zdi uporabnejši tudi za podrocje leposlovja, kjer v OPAC-u zapi­sani podatki o postavitvi, izraženi le z UDK vrstilcem (npr. …. – 311.6), upo­rabniku ne povedo veliko, v veliko pomoc pri iskanju pa mu je besedni opis podrocja, npr. "zgodovinski romani". 
UDK kot pripomocek za iskanje gradiva Med iskalnimi orodji vedno bolj prevladu­jejo "Google" ter druga njemu podobna orodja. Ta temeljijo na iskanju po kljuc­nih besedah in geslih, kar v vecini upo­rabljajo tudi obiskovalci in uporabniki knjižnicnih storitev. Zato se pojavljajo vprašanja o smotrnosti velikega vlaganja za nadaljnji razvoj (ažuriranje UDK, pre­vodi in postavljanje podrobnejših UDK vrstilcev za oznacevanje vsebine gradi­va). 
Trenutno UDK potrebujemo zaradi zah­tev financerja – vrednost nakupov po podrocjih, ter zaradi lažje izdelave med-sebojnih primerjav in statistik. Vendar se tudi na tem podrocju zastavlja vprašanje do katerega obsega (v kakšne podrobno­sti) je še smiselno razvijati UDK. Glede na to, da so naši financerji še pripravljeni vlagati v njegov nadaljnji razvoj, trenut-no to vprašanje še ni izpostavljeno. Pri-cakujemo pa lahko, da se bodo nekoc pojavila tudi vprašanja na to temo. 
Prej navedena praksa uporabe spletnih orodij ter iskanja preko gesel in kljucnih besed nas bolj usmerja v razmišljanje, kako veliko kolicino podatkov iz naših OPAC-ov (avtorji, naslovi, kljucne bese­de, podatki o zalogi) predstaviti tako, da bodo najdljivi tudi preko spleta. Sicer natancni in po vseh strogih merilih ure­jeni podatki v naših lokalnih katalogih žal ostajajo neizkorišceni. S tem pa ostaja neizkorišcen tudi velik kapital, ki je preko našega dela vložen v izdelavo teh infor­macij. 

Bistvo pri tem torej ni UDK, ampak kako informacije, ki jih "izdelamo" knjižnicarji in informacijski specialisti, narediti dos-topne obicajnemu uporabniku spleta in ne le uporabnikom knjižnic. Le tako bomo knjižnice ohranili potrebne tudi družbi jutrišnjega dne. 
Ljubljana, 24. april 2007 
Matjaž Eržen Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani 

NEPOTREBNA KLASIFIKACIJA 
Ob praznovanju 20-letnice Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo me je kolega dr. Matjaž Žau­cer izzval z vprašanjem: Kdo še rabi UDK? Prav tedaj sem bila povabljena na posvetovanje arhivistov in zanje sem pripravila prispevek o malo znanih last-nostih klasifikacije. Celoto si lahko pre­berete v zborniku »Tehnicni in vsebinski problemi klasicnega in elektronskega arhiviranja« (ISSN 1581-7407) iz leta 2007. Nekaj misli iz tega prispevka pa sledi v nadaljevanju. 
Knjižnicarji vidimo najpomembnejšo vlo-go klasifikacije v pregledni fizicni ureditvi gradiva na policah. Ko v Sloveniji govo­rimo o klasifikaciji navadno mislimo le na Univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK). Prav ta je edina med vodilnimi svetovnimi knjižnicnimi klasifikacijami, ki ni nastala kot signirni sistem. Nastala je v Medna­rodnem bibliografskem inštitutu, ki je izdeloval in urejal svetovno bibliografijo. V dvajsetih letih, od 1893 do 1912 je vsebovala že 9 milijonov kataložnih vpi­sov iz vsega sveta. To je trikrat vec zapisov, kot jih premore COBISS. Takrat seveda ni bilo racunalnikov in bibliografi­ja je nastajala kot listkovni katalog. Si predstavljate abecedni imenski katalog s 3 milijoni listkov? Pri oceni, da za 100 listkov potrebujemo 2 cm prostora v predalcku in da gre v 60 cm dolg predal-cek 3000 listkov, potrebujemo le za gla­vni vpis vseh dokumentov v COBISSu 600 m predalckov, za svetovno biblio­grafijo pa je bilo potrebnih 1800 m pre­dalckov. In to brez dodatnih vpisov, nas­lovnega in stvarnega kataloga! Stvarni katalog je bil urejen po UDK. Bila je Google svojega casa, v marsicem ucin­kovitejša od sodobnega Googla. 
Z UDK lahko izrazimo vec lastnosti nekega dokumenta, npr. temo, kraj, cas, obliko in jezik dokumenta. (Mar lahko v Googlu išcete po takih kriterijih?) Ravno vecdimenzionalnost pa je tista lastnost, ki UDK naredi zanimivo tudi za sodobne racunalniške kataloge in informacijske sisteme. 
Žal raziskave in izkušnje kažejo, da klasi­fikacijo uporablja le malo ljudi. Zato se tudi v Sloveniji mnogi zavzemajo za opu­stitev klasifikacije. V celoti naj bi jo nadomestilo iskanje po kljucnih besedah. Toda tudi iskanje s kljucnimi besedami ima hude pomanjkljivosti. Predvsem to, da priklice zelo veliko dokumentov. To je lahko usodno, ker uporabniki informacij­skih sistemov nismo vztrajni in pogleda-mo le zaslon ali dva, redkeje tri zaslone rezultatov. 
Klasifikacijski sistemi v racunalniškem okolju pa lahko podpirajo ravno tako vrsto cloveške nepotrpežljivosti. Ce v COBISS/OPAC v okence »kljucne bese­de« vpišem izraz »klasifikacija«, me sis-tem obvesti, da je na voljo kar 3500 dokumentov s to oznako. Samo prve tri zaslone bi pregledal potrpežljiv povpre-cen uporabnik. Sama sem seveda vztra­jala, vendar med prvimi 100 zadetki ni bilo nobenega dokumenta, ki bi obrav-naval knjižnicno ali arhivsko klasifikacijo. »Pameten« informacijski sistem bi v takem primeru analiziral najdenih 3500 dokumentov in jih grupiral po skupnih lastnostih, npr. po UDK. Ce zgornje iskanje ponovim z omejitvijo na vrstilec za bibliotekarstvo (02), mi sistem ponudi veliko manj – le 101 zapis. V tem prime-ru bi lahko sistem ponovil grupiranje, tokrat po podrejenih vrstilcih in mi ponu­dil v pregled še manjše skupine. 

Ce bi bile skupine premajhne, na arhivis­tiko (930.25) omejeno iskanje npr. obrodi le 2 dokumenta, bi sistem lahko izkoristil hierarhicno strukturo klasifikaci­je in me obvestil, da so koristni doku­menti morda razvršceni v širše skupine. In to ne da bi me obremenjeval z vrstilci. Da moj predlog ni utopicen, se lahko prepricate pri vizualnem iskanju v siste-mu Ebsco Host. Tu se ob iskanju s poj-mom »klasifikacija« oblikujejo skupine dokumentov s podskupinami. Okrogle so skupine, kvadratni so posamezni doku­menti. Že s prehodom miške cez skupino ali dokument, se v oblacku pojavijo nekateri podatki. Ce kliknem na kvadra­tek dokumenta, pa se pokažejo podatki 
o tem dokumentu. 
Že COBIS/OPAC je zelo velik katalog. Mnogo vecji pa je WorldCat (dostopen na URL: http://www.worldcatlibraries.org/). To je skupni katalog nad 10.000 knjižnic in knjižnicnih sistemov vsega sveta, v katerem sodelujemo tudi Slovenci. Vse­buje nad milijardo dokumentov. Toda struktura kataložnega zapisa v WorldCatu je standardizirana in za vsak podatek je namenjeno posebno mesto, tudi za vpis vsake od klasifikacijskih oznak. Ker ima­jo mnogi dokumenti vsebino opisano z razlicnimi klasifikacijskimi sistemi, jih lahko uporabimo za »prevajanje« klasifi­kacijskih oznak med razlicnimi klasifika­cijskimi sistemi. 
Pretvarjanje klasifikacijskih oznak iz ene­ga v drug sistem je v bibiotekarstvu že dolgo prisotno. Izkoristiti ga nameravajo tudi evropske nacionalne knjižnice v skupnem projektu »The European Library«. Zamišljeno je, da bi uporabnik lahko iskanje gradiva zacel v nacionalni knjižnici svoje države in v svojem jeziku. Potem pa bi sistem sprožil iskanje tudi v katalogih drugih knjižnic, vendar z avto­matsko pretvorbo iskalnega izraza iz enega v druge evropske jezike oz. siste-me za vsebinski opis, ne da bi s tem obremenjeval uporabnika. Uspešni pos­kusi so že bili opravljeni. 
Prevajanje klasifikacijskih sistemov, ges­lovnikov in tezavrov sicer prinaša nekaj težav. Mnogo pojmov lahko prevedemo v enoznacen pojem v drugem jeziku. Vedno pa ni tako. Nekateri banalni pojmi nimajo enoznacnega prevoda, npr. prst na roki ali nogi. Toda zaradi takih prime-rov ne bi smeli obupati. Prouciti bi morali še druge možnosti, ki nam bi omogocile avtomatsko razlocevanje in združevanje podobnih pojmov. Tudi taki sistemi so že razviti in o njih porocajo številni znans­tveni in strokovni clanki. 
Združevanje podobnih pojmov opravlja tudi normativna datoteka osebnih in kor­porativnih imen CONOR, ki v COBISSu deluje od 2003. Vsebuje 15 oblik Pre­šernovega imena, ki so se pojavile v publikacijah. Car v katalog vkljucene normativne datoteke je v tem, da lahko uporabnik išce s katerokoli obliko imena, pa bo v vsakem primeru prišel do vseh Prešernovih del. Iskalec tematiko, ki ga zanima, navadno poimenuje z izrazi, ki so mu blizu. Ni pa nujno, da se ti izrazi ujemajo z izrazi, ki so v katalogu uporab­ljeni za vsebinski opis. Normativna dato­teka lahko s svojimi povezavami med pojmi kot s pajcevino ujame takega iskalca in ga usmeri na izraze, ki so upo­rabljeni v katalogu. 
Ceprav nas internet in razlicni drugi informacijski sistemi pri izkorišcanju avtomatske klasifikacije prehitevajo, vecinoma še ne izkorišcajo mnogih pred­nosti, ki jih klasifikacije lahko ponudijo. 

Sistemi, ki so nastali v casu, ko je bila racionalizacija osrednji pojem, se zdijo zdaj, ko smo z racunalniškim prostorom in zmogljivostmi lahko razsipni, popol­noma odvec in zastareli. Ostaja pa naša ranljivost in naše cloveške omejitve. Uporabljamo lahko le en procesor. Med postopki, ki pripomorejo k njegovi ucin­kovitosti je tudi klasifikacija. Naše pos­lanstvo knjižnicarjev in kuratorjev zapi­sanega znanja od nas zahteva, da upo­rabnikom svojih zbirk olajšujemo intelek­tualni napor pri iskanju potrebnih infor­macij in gradiva. Dokumente si lahko »priguglamo« le s kljucnimi besedami. V COBISS/OPACU pa imamo izjemno bogate možnosti za iskanje gradiva in zoževanje iskalnega izraza. Imamo stra­teško orodje, ki ga Google nima: UDK in druge sisteme za vsebinski opis s tradici­jo in bogatim znanjem ter normativne datoteke. Jih je vredno opustiti zato, da bi bili bolj podobni Googlu? 
Alenka Šauperl Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 
SPLOŠNE KNJIŽNICE 
SNEŽILO JE KOT ZA STAVO - V KNJIŽNICI PREŽIHOV VORANC PA SMO IMELI PROSLAVO … 
Bil je 19. marec zvecer. Sneg je naleta-val, v Knjižnici Prežihov Voranc (KPV) pa smo imeli proslavo ob petdesetletnici njene ustanovitve. Tudi stavba knjižnice se je ob praznovanju jubileja pražnje oblekla. Bila je kot nevesta, vsa v belem, saj je  snežilo kot sredi najhujše zime. Simbolika pac; z nami je praznovala tudi narava, ki je tako pomagala oznaciti zacetek novega obdobja – a hkrati nadaljevanje do sedaj  prehojene poti, tlakovane z napori  njenih  zaposlenih in zaznamovane z lepimi, odmevnimi rezul­tati. 
Da bi dostojno obeležili ta pomembni jubilej, smo, kot je obicajno ob takšnih dogodkih, pripravili slavnostno prireditev s kulturnim programom, ki so ga obliko­vali dramska igralka gospa Ivanka Mežan in vokalna skupina – oktet študentov Pušlušte. Prireditev je povezovala dr. Manca Košir, dolgoletna clanica KPV, ki se tako kot knjižnicarji trudi širiti bralno kulturo. Posebno spoštovanje do KPV je izkazal gospod Zoran Jankovic, župan Mestne obcine Ljubljana, ustanoviteljice KPV, ki se je prireditve kljub delovnim obveznostim udeležil in nagovoril zbrane kot slavnostni govornik. S svojo prisot­nostjo so praznovanje pocastili sedanji in nekdanji sodelavci KPV, župana obcine Škofljica gospod Boštjan Rigler in obcine Horjul gospod Janko Jazbec, Silva Nov-ljan s Centra za razvoj knjižnicarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici, pred­stavniki slovenskih splošnih knjižnic, družina nekdanje dolgoletne direktorice KPV gospe Brede Bajuk, predstavniki obcinskih uprav in seveda uporabniki knjižnice. O nastanku, rasti, razvoju in o nacrtih KPV pa sem spregovorila sama kot njena direktorica. 

Knjižnico Prežihov Voranc je 6. novem-bra leta 1956 ustanovila Obcina Ljublja­na Vic – Rudnik, da bi pokrila potrebe po knjižnicni dejavnosti na svojem obsež­nem obmocju. Knjižnica je svojim upora­bnikom odprla vrata 1. marca 1958. Delovati je zacela na skromnih 40 kvad­ratnih metrih na Zavetiški ulici s 1.337 enotami knjižnega gradiva in eno knjižni-carko, dolgoletno direktorico, žal že pokojno gospo Bredo Bajuk, ki je naredi-la veliko dobrega za KPV, predvsem pa je »orala ledino«. Spomin na njeno delo bo ostal med drugim zapisan tudi v jubi­lejnem zborniku KPV. 
Razvoj Knjižnice Prežihov Voranc je bil tesno povezan z nastajanjem in razvojem lokalne knjižnicne mreže, ki je strokovno povezala društvene knjižnice na že ome­njenem obmocju. Vedno nove naloge KPV so zahtevale tudi vecje prostore maticne knjižnice. Po selitvi iz Zavetiške na Vrhovnikovo ulico leta 1975 je KPV trinajst let delovala v gradbeni baraki. Selitev na Tržaško cesto 47 a leta 1988 v na novo zgrajeno knjižnico po nacrtih arhitekta Igorja Skulja pa je bila nedvo­mno pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj KPV. V novih, vecjih prostorih v izmeri 836 kvadratnih metrov se je KPV zacela pospešeno posodabljati, tako v smislu novih vsebin kot tudi v smislu delovnih postopkov, predvsem v zvezi z informatizacijo dejavnosti, ki se je zacela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V maticni knjižnici in njeni razvejani mre­ži se je povecala pestrost ponudbe, tra­dicionalnim gradivom so se pridružili sodobni nosilci zapisov, povecala se je ponudba kulturnih prireditev za vse sta­rostne skupine, sodelovanje s šolami in drugimi ustanovami, povecale pa so se tudi prostorske zmogljivosti v knjižnicnih enotah Brdo, Dobrova, Ig in Rudnik. 
V preteklih petdesetih letih je KPV delo­vala v prostoru in casu mnogih spre­memb. Od prehoda v sedanji demokrati-cni družbeno-politicni sistem, ki je knjiž­nico in knjižnicne storitve postavil na trg, na katerem si je morala vedno znova zagotavljati svoje mesto, preko zaradi denacionalizacije izgubljenih prostorov, do sprememb na podrocju lokalne samo­uprave, ko je s preoblikovanjem in ustav­ljanjem novih obcin KPV dobila nove sogovornike in financerje, ki pa na zace­tku niso imeli vedno dovolj posluha za potrebe in prilagajanja na vedno bolj zah­tevna pricakovanja uporabnikov. Politicni in administrativni ukrepi lahko, predvsem tisti, ki niso dovolj premišljeni in ki nasil-no posežejo v uteceno in razvojno nara­vnano delovanje ustanove, povzrocijo veliko težko popravljive škode pri uresni-cevanju njenega poslanstva; škode, ki najbolj prizadene uporabnike njenih stori­tev. Glede tega je povsem jasen tudi UNESCOV Manifest, ki govori o tem, da so knjižnice okna v svet lokalnih skup­nosti, da prispevajo k demokraticnemu razvoju posameznikov in skupnosti in s tem prispevajo k družbeni blaginji. Pri organizaciji knjižnic je potrebno upošte­vati v Evropski uniji temeljno nacelo subsidiarnosti, ki zahteva, da se pristoj­nosti glede urejanja in odlocanja o javnih zadevah prenesejo na najnižjo možno raven, ki je še ucinkovita. 
Posebej pri tako razvejani mreži, kot jo ima Knjižnica Prežihov Voranc, ki pokri­va raznoliko podrocje, saj zajema tako del prestolnice kot tudi bolj vaško obme­stno podrocje, je kljucno dobro pozna­vanje posebnosti okolij in s tem poseb­nosti pricakovanj in zahtev njihovih pre­bivalcev. Zato je za uspešen nadaljnji razvoj knjižnice in njenih storitev pomembno, da se ohranja sedanji orga­nizacijski model in nadaljuje zacrtano smer razvoja. Naloge, ki jih knjižnica danes opravlja, so v skladu z naceli o cim vecji povezanosti z okoljem in casom, so cim bolj splošne in obenem specialne glede na okolje. 

Danes lahko s ponosom govorimo o uspešno prehojeni poti, o lepih rezulta­tih, ki so posledica delovne vneme in prizadevanj zaposlenih vseh generacij, primerne organiziranosti z vizijo in zave­danjem poslanstva splošne knjižnice, poslanstva v smislu dvigovanja kulturne­ga, izobraževalnega in socialnega nivoja prebivalstva na obmocju delovanja knjiž-nice. KPV je bila ustanovljena kot zadnja med petimi ljubljanskimi splošnimi knjiž­nicami. Kasnejši zacetek je hitro nadok­nadila in danes v svojem delovanju ne zaostaja za svojimi starejšimi sestrami. Je sodobna knjižnica, kulturno informa­cijsko središce v svojem okolju, s pros-tim dostopom do vseh vrst znanj, infor­macij in kulturnih dobrin. Zagotavlja pogoje za vseživljenjsko ucenje in kul­turni razvoj posameznika in okolja, v katerem deluje. 
V lokalno knjižnicno mrežo je vkljucenih 16 knjižnicnih enot, delujocih na obmoc­ju, kjer prebiva vec kot 85.000 potenci­alnih uporabnikov knjižnicnih storitev. KPV deluje v sedmih obcinah, ki so nas-tale na obmocju nekdanje obcine Ljublja­na Vic-Rudnik, in sicer v mestni obcini Ljubljana (v cetrtnih skupnostih Vic, Rudnik, Trnovo in Rožnik) in v primest­nih obcinah Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica in Velike Lašce. Trenutno šteje zbirka 285.000 enot knjižnicnega gradiva, skupaj deluje na 2.594 kvadratnih metrih delovne površine in ima 34 zaposlenih. 
Primerjava z letom 1975, za katerega obstajajo istovrstni in tako primerljivi statisticni podatki, pokaže, da KPV danes izvaja svojo dejavnost na 12-krat vecjih površinah, ima 19-krat veccla­nov, 26-krat vecji obisk, 30-krat vecjo izposojo, 34-krat vecjo zalogo knjižnic­nega gradiva in le 5-krat vecje število zaposlenih. Številke povedo vse, zato komentar ni potreben. 
Reševanje prostorske problematike je stalnica v delovanju Knjižnice Prežihov Voranc. Uspešnost tega razreševanja je na nek nacin tudi pogojevala dinamiko razvoja. V zadnjem desetletju smo bili v tem smislu uspešni, saj smo prostorsko razširili knjižnicne enote Škofljica, Velike Lašce kar dvakrat, Grba, Rudnik, Rob, Podpec, Horjul in zgradili prizidek k maticni knjižnici, kamor smo preselili službe uprave, nabave in obdelave gra-diva, s tem pa povecali prostor za osno­vno dejavnost, ki pa je že premajhen, zato razmišljamo o možnostih nadaljnje širitve maticne knjižnice. Pripravljamo pa se tudi na nove širitve na Igu in ponovno na Škofljici. 
Ankete, ki jih izvajamo med svojimi upo­rabniki, kažejo na pomembnost ustrez­nega knjižnicnega prostora. To potrjujejo tudi prostorske izboljšave, saj se ob vsa­ki takšni pridobitvi obisk, clanstvo in izposoja skokovito povecajo. Uspešna je namrec tista knjižnica, ki ima zadovoljne uporabnike, s cimer upravicuje obstoj in dokazuje koristnost. 
Razvoj knjižnicarske stroke, informacij­ske tehnologije, potrebe okolja in prica­kovanja uporabnikov postavljajo pred knjižnico vedno nove izzive, ki jih je mogoce uspešno in ucinkovito uresnice­vati le ob ustreznem financiranju. 
Da ljudje našo knjižnico potrebujejo in da so z njo zadovoljni, govorijo tudi števil­ke, saj je bilo lani izposojenih vec kot 
1.600.000 enot knjižnicnega gradiva, uporabniki pa so knjižnico obiskali vec kot pol milijonkrat. 
Kot direktorica se zahvaljujem vsem, ki so v preteklosti in ki danes soustvarjajo podobo KPV, vsem tistim, ki zagotavljajo materialne pogoje za njeno delovanje in seveda uporabnikom, ki radi zahajajo v našo knjižnico. In hvala vsem, ki ste nas kljub težkim vremenskim razmeram s svojim obiskom pocastili ob praznovanju njene obletnice. Prepricana sem, da si bomo knjižnicarji KPV še naprej prizade­vali za kakovostne knjižnicne storitve v bralcem prijazni knjižnici. 

Vse to in še vec smo zapisali v jubilej­nem zborniku, ki smo ga zaposleni v Knjižnici Prežihov Voranc pripravili ob njeni petdesetletnici. Govori o preteklos-ti, sedanjosti in se spogleduje s prihod­nostjo knjižnice. Zanimiv in malo druga-cen vidik pa odstira  Manca Košir v svo­jem prispevku, ki ima zgovoren naslov Knjižnica – prostor za ozdravljenje duše. 
Milena Pinter Knjižnica Prežihov Voranc 

EDEN OD »VIŠKIH VIŠKOV« Knjižnica Prežihov Voranc je organizi­rala letošnje majsko strokovno sreca­nje mladinskih knjižnicarjev 
Po tradiciji strokovno srecanje mladin­skih knjižnicarjev v maju organizira vsa­ko leto druga splošna knjižnica. Knjižnica Otona Župancica, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo, ki sicer pripravlja vsa strokovna srecanja od oktobra do aprila, je v tem primeru le koordinatorka, delna soorganizatorka, letos pa je Knjižnica Prežihov Voranc (KPV) vse opravila sama in to odlicno, vsi udeleženci smo bili navdušeni! Uspel jim je »viški višek«, kot sicer imenujejo svojo obliko dela z navdušenimi mladimi bralci. 
Zbrali smo se v sredo, 9. maja v central-ni enoti na Vicu, na Tržaški cesti, kjer je tudi uprava knjižnice Prežihov Voranc. Mladinske knjižnicarke in knjižnicarji smo prišli z vseh koncev Slovenije, iz sploš­nih in šolskih knjižnic; vseh skupaj 75! Udeležba – na tokratnem, že 13. srecan­ju! - dokazuje, da potrebujemo tovrstna prijetna druženja, ogled drugih knjižnic in izmenjavo izkušenj. 
Ogledali smo si knjižnicne prostore in razstavo Tako smo nastajali in rasli… KPV je prav pred kratkim praznovala 50­letnico obstoja. Vsi smo dobili predstavi­tveno gradivo knjižnice. Gostiteljice – osem jih je bilo še posebej zadolženih za izvedbo srecanja – so nas postregle tudi z doma pecenim pecivom. 
Milena Pinter, direktorica knjižnice, je predstavila KPV, ki je splošna knjižnica 
II. skupine in opravlja svojo dejavnost na obmocju, kjer prebiva vec kot 85.000 prebivalcev, njen celotni fond obsega preko 280.000 enot. Poleg maticne knji­žnice, ki ima sedež v Mestni obcini Ljub­ljana, deluje še petnajst knjižnicnih enot v šestih primestnih obcinah: Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica in Velike Lašce. Njeno dejav­nost dopolnjuje ljubljanska Potujoca knji­žnica, ki z bibliobusom in knjižnimi kole­kcijami obiskuje in oskrbuje 25 krajev na obmocju knjižnicne mreže. 
Marija Mazi, vodja mladinskega oddelka, pa je predstavila delo z mladimi bralci v tako razvejani knjižnicni mreži. Redno potekajo ure pravljic; ena od pravljicark je Anita Šefer, katere pravljice v drobni licni knjižnici smo dobili v dar tudi mi. Zelo uspešen je palcek bralcek (predšol-ska bralna znacka); v tem šolskem letu imajo 34 skupin predšolskih otrok oz. 600 otrok, ki so jim starši brali. Organizi­rajo pogovore o knjigah, uganke meseca, ki so tudi na spletu, srecanja z ustvarjal­ci, razlicna predavanja in druge oblike. V tem šolskem letu so sodelovali pri Moji naj knjigi in Slovenskem knjižnicno­muzejskem MEGA kvizu idr. Posebnost je oblika »viški višek«, ki je namenjena zahtevnejšim mladim bralcem; spodbuja jih k poglobljenemu branju in zahtevnej­šemu iskanju informacij. Knjižnica vzor-no sodeluje z osnovnimi šolami na svo­jem podrocju in srednjimi šolami ter Gimnazijo Vic na Vicu. 
Za razlicna srecanja, predvsem pa kot nagrado otrokom v palcku bralcku, vabi­jo v knjižnico lutkovne in dramske skupi­ne z osnovnih šol na svojem podrocju. Tako smo tudi mi uživali v predstavi z naslovom Ko se pticki ženijo lutkovne skupine z OŠ Horjul, ki jo vodi mentorica Milene Cepon. 

Tilka Jamnik, nosilka nacionalnih pro-gramov v Pionirski – Centru za mladin­sko književnost in knjižnicarstvo, Knjiž-nice Otona Župancica v Ljubljani, se je zahvalila Knjižnici Prežihovega Voranca za pripravo strokovnega srecanja, vsem prisotnim pa za sodelovanje pri Moji naj­ljubši knjigi in MEGA kvizu ter jih povabi-la na letošnjo Bologno po Bologni. 
Potem smo se vsi skupaj z dvema avto­busoma odpeljali na izlet; po poti sta nas kolegici Marija Mazi in Majda Bremše iz KPV opozarjali na kulturno in naravno dedišcino in dopolnjevali naše znanje z ravno prav razlage. 
Najprej smo si ogledali enoto Rudnik, ki ima svoje nove prostore v vecnamenski zgradbi na Dolenjski cesti, kjer ima na voljo 256 m2 in 40.000 knjižnicnega gradiva. Na to lokacijo se je preselila po denacionalizaciji prejšnje lokacije leta 2004. Je druga najvecja enota v mreži KPV in deluje na obmocju Mestne obcine Ljubljana. Organizacijsko je bila knjižnica Rudnik prikljucena k maticni knjižnici leta 1963. Njena vodja je Barbara Kaiser, ki je vcasih vodila ure pravljic. Tudi zdaj nam je, potem ko je predstavila svojo enoto, povedala svojo najljubšo pravljico 
o pošasti s tisoc zobmi. 
Nadaljevali smo skozi Škofljico, kjer so nam omenili svojo enoto Škofljica, mimo Turjaka na Rašico, kjer smo si ogledali Trubarjevo domacijo, kjer nam je kustos Andrej Perhaj enkratno predstavil Primo­ža Trubarja in njegovo delo. Skrbno smo si ogledali spominsko sobo, mlin in žago, saj bomo v 2. ciklu MEGA kviza v nasle­dnjem šolskem letu mladim reševalcem pomagali pri iskanju pravilnih odgovorov in jih spodbujali k obisku Trubarjeve domacije. Uživali smo v idilicnem okolju tega košcka Dolenjske. 
Naslednja postaja je bila pa že v Velikih Lašcah. Najprej smo se Pri Kuklju podprli s štruklji, po katerih gostilna slovi. Potem pa smo si ogledali knjižnico, ki je najbolj oddaljena enota KPV. K maticni enoti je bila prikljucena leta 1990. Knjiž­nico so širili že dvakrat. Do leta 2002, do prve prostorske širitve je bila med najslabše razvitimi knjižnicami v mreži KPV. Danes deluje na 150m2, ima 
15.500 enot knjižnicnega gradiva in je ena izmed zelo uspešno delujocih enot KPV, tudi po zaslugi njene vodje Mihaele Andromako Rihar. Knjižnica deluje v Levstikovem domu in ima med drugim tudi spominsko sobo posveceno Franu Levstiku in Josipu Stritarju. Opozarja tudi na Jožeta Javorška in druge svoje pomembne rojake. Sestri dvojcici Slava in Franja sta nam v humornem spletu pripovedovanja o nekdanjih šegah in navadah ter ubranem petju pokazali tudi izdelovanje klinckov t.j. zobotrebcev. 
Vsi skupaj smo se potem vrnili na Vic, kjer smo se razšli zadovoljni in polni lepih vtisov. Spraševali smo se že, kate­ra knjižnica nam bo pripravila majsko strokovno srecanje v letu 2008. 
Knjižnici Prežihov Voranc se iskreno zahvaljujemo za cudovito srecanje! Še naprej jim želimo uspešno strokovno delo in veliko zadovoljnih bralcev! 
Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica 
BRALNA KULTURA IN SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST 
Bežigrajski knjižnicarji smo zasnovali ambiciozen projekt z naslovom »Bralna kultura in slovenska likovna umetnost«. Potekal je od meseca aprila do vkljucno meseca decembra lanskega leta v Knjiž­nici Bežigrad, v Moderni galeriji in v Mali galeriji v Ljubljani. S projektom smo žele­li predstaviti širši javnosti, kako lahko splošna knjižnica v okolju kjer deluje, približa in poveca posamezniku in/ali skupini obiskovalcev zanimanje za slo­vensko likovno umetnost, ki je zapisana v številnih strokovnih monografskih pub-likacijah, biografijah, življenjepisnih romanih in spominih naših umetnikov, ter redno predstavljena z retrospektivni-mi in preglednimi razstavami v galerijah, muzejih in drugih razstavišcih. 


Male galerije v Knjižnici Bežigrad«, november 2006 

Osredotocili smo se na slovensko likov-no umetnost 20. in 21. stoletja, zato smo k sodelovanju povabili strokovnjake, kustose slovenske nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost Moderne galerije v Ljubljani. Obiskoval­cem knjižnice smo sistematicno predsta­vili slovensko likovno umetnost z izbra­nim knjižnicnim gradivom, s predavanji, delavnicami in vodenimi ogledi razstav. Izposoja knjižnicnega gradiva, predavan­ja, ogledi knjižnih razstav in likovne delavnice so potekali v Knjižnici Beži-grad, ogledi likovnih razstav pa so pote­kali v Moderni in Mali galeriji v Ljubljani. 
Predavanja so bila povezana z razstava-mi v Moderni in Mali galeriji. Tako je kustosinja Mojca Štuhec predstavila raz­stavo Arhiv OHO, ustvarjanje clanov in sodelavcev gibanja OHO. Vizualno in konkretno poezijo, izdaje knjig in drugih edicij, filmsko ustvarjanje, akcije in pri-mere hapeninga, body arta pri nas in likovno umetnost predvsem Marka Pogacnika, Milenka Matanovica, Davida Neza in Andraža Šalamuna. Druga pre­davateljica je bila kustosinja Zdenka Badovinac, avtorica razstav  Prekinjene zgodovine in Projekt zbirka 2000+ - Arteast Collection 2000+ - umetniki Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Poudarila je, da je za posamezna dela in za razstavo kot celoto znacilna odprta struktura, ki omogoca dogajanje novih elementov tudi izven prostora in casa razstave. Umetniki nastopajo kot arhivar­ji svojih lastnih projektov in projektov drugih umetnikov ali razlicnih fenomenov nacionalne zgodovine. »Slovensko kipar­stvo druge polovice 20. stoletja iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani« in »Sloven-sko slikarstvo druge polovice 20. stolet­ja iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani« pa je predstavil  muzejski svetnik dr. Igor Kranjc. Osredotocil se je na stalno zbirko Moderne galerije in predstavnike odlicno povezal z razmerami in casom, v kate-rem so živeli. Zadnja predavateljica, kus­tosinja Jana Intihar Ferjan, je predstavila dokumentiranje likovne umetnosti v Moderni galeriji, zbiranje, vrednotenje in sistematicno obdelavo podatkov, ki so na kakršenkoli nacin povezani s sodobno umetnostjo na Slovenskem. V drugem delu predavanja je predstavila nekaj pomembnih bežigrajskih objektov skozi cas, kar je sovpadalo s temo »Zgodbe mojega kraja«, ki je bila  v letu 2006 v mesecu novembru osrednji dogodek pra­znovanja Dneva slovenskih splošnih knji­žnic. 
Na predavanja smo povabili mladostnike in odrasle. Povezali smo se s knjižnicarji izbranih osnovnih šol in s profesorji ume­tnostne zgodovine prav tako iz izbranih srednjih šol, saj so bili ciljno obcinstvo tudi ucenci višjih razredov osnovnih šol in srednješolci. 
Likovne delavnice za otroke sta vodili kustosinja mag. Adela Železnik in Renata Štebih. Vsebini delavnic sta bili abstrak­cija, imenovana »Krokodilova mojstrovi­na« in portret z naslovom »To sem jaz«. 


Slika 2: Likovna delavnica za otroke – pogovor ob knjigah, junij 2006 

Prva delavnica je bila namenjena otro­kom od petega do desetega leta starosti, druga od šestega do dvanajstega leta. Preden so otroci zaceli slikati, je kusto­sinja natancno razložila kaj je abstrakcija in kaj portret. Pogovor je potekal s pomocjo knjižnega gradiva, branja zgod-be in predstavitve literarnih junakov ter z ogledom in razlago vrste slik tudi iz Moderne galerije, prikazanih v PowerPointu. Po delavnicah smo knjižni-carji organizirali ogled knjižnice s pou­darkom na zbirkah s podrocja umetnosti na oddelkih za otroke, mladostnike in odrasle. Delavnice so potekale v casu pocitnic. Izdelke so otroci skrbno shrani­li, ker smo jih predstavili širši javnosti ob zakljucku projekta, ki je potekal v Moderni galeriji. 

Knjižnicarji smo pripravili za uporabnike knjižnice in za obiskovalce predavanj ter likovnih delavnic priporocilne sezname izbranega strokovnega in leposlovnega knjižnicnega gradiva v tiskani in elek­tronski obliki: 
- 
Življenjepisi, spomini, pisma in življen­jepisni romani o likovnih umetnikih in umetnicah (avtorica Tanja Curhalek), 

- 
Izdaje Moderne galerije v Knjižnici Bežigrad, 

- 
Likovna umetnost – izbor knjig in 

videokaset za otroke in mladostnike. Pripravili smo naslednje razstave: 

- 
Izbor knjižnega gradiva clanov in sode­lavcev gibanja OHO, 

- 
Moderna galerija se predstavlja, 

- 
Izdaje Moderne galerije in Male galerije v Knjižnici Bežigrad, 

-Življenjepisi, spomini, pisma in življenjepisni romani o likovnih umetnikih in umetnicah 

- 
Slovenski kiparji – izbor knjižnicnega gradiva, 

- 
Slovenski slikarji – izbor knjižnicnega gradiva, 

- 
Dokumenti Moderne galerije, -Dela Igorja Kranjca v Knjižnici Bežigrad in 

-
 Naš Bežigrad. 


V PowerPointu pa smo pripravili promo-cijo knjižnih in likovnih del z naslovom »Beremo likovna dela«, predstavitev je spremljala glasba Antonina Dvoráka Romanca v F-duru, op. 11, dalje promo-cijo Moderne galerije kot kulturne insti­tucije in promocijo Moderne galerije v povezavi s pomembnimi institucijami v cetrtni skupnosti Bežigrad mestne obci­ne Ljubljana. Povezali smo besedo, sliko in glasbo. 
Vodji projekta sva v sodelovanju z Jano Intihar Ferjan in Mojco Pelko Pleteršek predstavila projekt tudi na mednarodnem posvetovanju »Knjižnica – središte znan­ja i zabave – Knjižnice u turistickoj ponudi« v Karlovcu, 15. septembra 2006. Referat »Beremo likovna dela« je bil odmeven. Predstavili smo pravzaprav vrsto dejavnosti s podrocja umetnosti in kulture (Muzeji, arhivi in galerije vabijo; Poletna zgodovina tehnike, Mednarodni dan muzejev, Poletna muzejska noc, v poletnem casu uspešni akciji Obišcimo muzej, Obišcimo galerijo itn.), ki jih izva­jamo v naši knjižnici. 


Slika 4: Plakat »Slikali smo« 

Svecan zakljucek projekta je bil 8. decembra 2006 v Moderni galeriji, na dan otvoritve razstave »Slikali smo …«. Avtorica razstave mag. Adela Železnik je razložila namen in pomen slikarskih delavnic ter predstavila izbrana razstav­ljena likovna dela, ki so jih otroci ustvari­li na slikarskih delavnicah v knjižnici. Otvoritev razstave smo popestrili še s fotografijami s poletnih slikarskih delav­nic. Na otvoritev so prišli povabljeni otroci, avtorji slik, njihovi sorodniki in prijatelji. Marsikdo je prvic obiskal Moderno galerijo 
Uspešnost projekta je bila merjena v Knjižnici Bežigrad z obiski predavanj, priložnostnih razstav ter izposoje lepos­lovnega in strokovnega knjižnicnega gradiva s podrocja likovne umetnosti, v Moderni galeriji pa je bila merjena z obi-ski razstav. Kupljene vstopnice smo opremili s pecatom Knjižnice Bežigrad in jih razdelili med obiskovalce knjižnice. 

Slika 4: Razstava »Slikali smo« v Moderni galeriji v Ljubljani, december 2006 
Število obiskovalcev predavanj je bilo solidno, obisk razstav v galerijah prica­kovan, zanimanje in število udeležencev za likovne delavnice v knjižnici pa je bilo nad pricakovanji. 
Izpostavljamo merjenje zaloge in izposoje knjižnega gradiva za odrasle uporabnike s strokovnih podrocij umetnost, urbani­zem, arhitektura, kiparstvo, risanje, obli­kovanje, slikarstvo in grafika: 
-v letu 2004 je bila zaloga 1257 monografskih publikacij, izposojenih je bilo 5177 izvodov, 
-v letu 2005 je bila zaloga 1352 monografskih publikacij, izposojenih je bilo 5131 izvodov, 
-v letu 2006 je bila zaloga 1539 monografskih publikacij, izposojenih je bilo 6134 izvodov gradiva. 
V letu 2005 se je glede na leto 2004 zaloga povecala za 7%, izposoja pa pad-la za 0,9%. V letu 2006 je glede na leto 2005 zaloga tudi na racun podarjenih monografskih publikacij Moderne galerije narasla za 13,8%, izposoja pa kar za 19,5%! To dokazuje, da smo projekt dobro zastavili in glede na izposojo gra-diva nadpovprecno izpeljali. 

Programe smo najavili v casnikih Delo (Deloskop) in Dnevnik (Scena), na Valu 202 in v brošuri Kam? Turisticno infor­macijskega centra Ljubljana. Posamezni­kom, izbranim srednjim šolam in fakulte-tam smo poslali vabila po pošti, e-pošti in po SMS sporocilih. Obvestila in vabila smo objavili tudi na spletni strani Knjiž-nice Bežigrad. Plakate smo poslali izbra­nim srednjim šolam, fakultetam, Beži­grajski in Moderni galeriji. 
Projekt je omogocilo in financno podprlo Ministrstvo za kulturo RS, za kar se naj­lepše zahvaljujemo in enako velja zahva-la mag. Nataši Bucik, ki je spremljala projekt in nam s strokovnimi nasveti pomagala do njegovega zakljucka. Enako se zahvaljujemo Moderni galeriji v Ljub­ljani, ki je bila pripravljena sodelovati v projektu in koordinatorki za galerijo Jani Intihar Ferjan. Omeniti moramo še Knjiž­nico Otona Župancica, ki je kot osrednja obmocna knjižnica organizirala 15. novembra 2005 izjemno zanimivo stro­kovno predavanje z naslovom Vodenje projektov (izvajalec ITEO Svetovanje, predavatelj mag. MiroslavIlic). Avtorica projekta se je udeležila predavanja in v okviru delavnic se ji je porodila ideja o opisanem projektu. 
Cilji in pricakovani ucinki so se uresnicili. Tako razmišljamo, da bi vzorcni projekt kulturne vzgoje prerasel iz lokalnega v regijsko okolje, morda na nacionalno raven. Seveda bi bilo potrebno na podla­gi izkušenj dolocene dejavnosti dodelati in nadgraditi. Prizadevanja bi bila usmer­jena v tesnejše sodelovanje in v poveca­nje zanimanja za storitve splošne knjižni­ce, galerijskih in muzejskih dejavnosti, dalje v spodbujanje bralne kulture, spoz­navanje slovenske likovne umetnosti, slovenske kulturne dedišcine širom po Sloveniji, v branje, gledanje, opazovanje in ocenjevanje z razumevanjem, v likov-no ustvarjanje. Vse z namenom doseci intelektualno širino in kriticnost. M. Ilic je dejal, da mora biti »cilj vsakega proje­kta prepricljiv«. Upamo, da je opisani projekt eden izmed tistih prispevkov, ki so spodbudili ali še spodbujajo obisko­valce splošnih knjižnic k vecjemu zani­manju za umetniška delovanja in ustvar­janja, za poznavanje muzejskih in galerij­skih dejavnosti, za kulturno dedišcino v slovenskem prostoru in zunaj naših meja. 
Mateja Locniškar-Fidler, Igor Andrin Knjižnica Bežigrad 
MOJA NAJ KNJIGA 2007 

Letos so bila priznanja Moja najljubša knjiga podeljena desetic, in sicer na slo­vesnosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in mladino, 2. aprila 2007, v Knjižnici Otona Župancica, Kersnikova 2, Ljubljana. Glasovanje mladih bralcev za Mojo najljubšo knjigo je v šolskem letu 2006/2007 potekalo prvic prek spletne strani. 
Moja najljubša knjiga, priznanje po izboru mladih bralcev, se podeljuje vsako leto od 1998., in sicer v dveh kategorijah: za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in za najljubšo v slovenšcino prevedeno mladinsko knjigo. Plakete se podelijo avtorjem in založnikom teh del na slove­snosti ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. Podelitev poteka v Knji­žnici Otona Župancica, ki je tudi koordi­natorica vseh dejavnosti v zvezi s priz­nanjem. 
Priznanje so osnovali Knjižnica Otona Župancica, Slovenska sekcija IBBY in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, da bi med mladimi bralci spodbujali bran-je in zanimanje za mladinsko književnost. Zato naj bi bilo glasovanje povezano z bibliopedagoškimi dejavnostmi oz. z naj­razlicnejšimi oblikami knjižne vzgoje mladih bralcev.  
Akcijo strokovno vodi odbor za priznanje Moja najljubša knjiga, ki ga sestavljajo predstavniki iz splošnih in šolskih knjiž­nic, castni clani pa so predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, pred­sednik Slovenske sekcije IBBY in pred­stavnik mladih bralcev.  
Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri cemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico nje­gove izdaje, glavna pozornost pa velja leposlovni knjigi. Knjiga, ki že peto leto dobi najvec glasov mladih bralcev, prej-me zlato priznanje, nato pa je izlocena iz nadaljnjega glasovanja. 
V tem šolskem letu je glasovanje prvic potekalo prek spleta. Naslov spletne strani nagrade je: http://testnajknjiga.emecen.si (sicer pa bo v novem šolskem letu spremen­jeni in dokoncni naslov www.naj­knjiga.si). Mentorji so se registrali in gla­sove svojih mladih bralcev sproti pošiljali prek spleta. Glasovi za izvirno slovenske in prevedene knjige se kažejo na baro­metru in po posameznih pokrajinah na zemljevidu Slovenije. 

V tem šolskem letu je torej že desetic potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo po izboru mladih bralcev, in sicer od zacetka šolskega leta pa do 15. mar-ca letos. Sodelovalo je 150 mentorjev, ki so spodbujali mlade k branju in sporocali njihove glasove. Glasovanje je potekalo v 52 splošnih knjižnicah in v šolskih knji­žnicah na njihovem podrocju; sodelovali pa so tudi slovenski otroci izven Sloveni­je. Glasovalo je 26.561 mladih bralcev, kar je najvec v vseh desetih letih. 597 glasov smo prejeli od slovenskih mladih bralcev izven Slovenije. 
Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2007 je zbirka ANICA Dese Muck z ilustracijami Ane Košir, ki izhaja pri založbi Mladinska knjiga. Zbirka Anica je letos že petic prejela najvec glasov mladih bralcev, zato bo prejela zlato priznanje. 
AVTOR NASLOV ŠT. GLASOV 
1. 
Desa Muck Anica - zbirka 1663 

Ranta (Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, 

2. 
Primož Suhodolcan 



481 

Ranta vraca udarec) 
3. Bogdan Novak Zvesti prijatelji - zbirka 260 
4. Fran Milcinski 5. Nejka Omahen 6. Vid Pecjak 7. Josip Vandot 8. Ivan Sivec 9. Desa Muck  Butalci Življenje kot v filmu Drejcek in trije Marsovcki Kekec – vsi naslovi Zadnji mega žur Lažniva Suzi  232 211 208 207 191 163  
10. Tone Seliškar  Bratovšcina Sinjega galeba  160  

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2007 pa je zbirka PET PRIJATELJEV Enid Blyton, ki so jo prevedle Irena Samide, Marjana Samide, Ksenija Samide, Tatjana Žener, Breda Konte, Ladeja Godina ­ Košir, Irena Trenc ­ Frelih in Alenka Zore. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga. 
AVTOR  NASLOV  ŠT. GLASOV  
1. Enid Blyton  Pet prijateljev - zbirka  690  
2. Francesca Simon  Grozni Gašper - zbirka  573  
3. Astrid Lindgren  Pika Nogavicka  559  
4. Dav Pilkey  Kapitan Gatnik - zbirka  558  
5. Knister  Mala carovnica Lili - zbirka  448  
6. Hergé  Tintin - zbirka  425  
7. R(obert) L(awrence) Stine  Soba nocne more -zbirka  410  
8. H. Ch. Andersen  Andersenove pravljice – vsi naslovi  394  
9. Meg Cabot  Princeskini dnevniki - zbirka  393  
10. Jacqueline Wilson  Punce – vec naslovov  374  

Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica 

SLOVENSKI KNJIŽNICNO­MUZEJSKI MEGA KVIZ ZNAMENITI SLOVENCI IN NJIHOVE SPOMINSKE HIŠE 
V šolskem letu 2006/2007 je potekal 1. cikel; težave smo imeli tako organizatorji MEGA kviza kot reševalci, pa vendar smo z rezultati lahko ZADOVOLJNI. Zbrali smo veliko izkušenj in pripomb, ki jih bomo pri pripravi 2. cikla upoštevali. 
Vsem reševalcem in mentorjem se ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE! 
MEGA kviz je na pobudo Ministrstva za kulturo strokovno pripravila Knjižnica Otona Župancica v sodelovanju s Skup­nostjo muzejev Slovenije in Društvom Bralna znacka Slovenije-ZPMS. Reševan­je je potekalo od oktobra do konca mar-ca; organizirale so ga splošne knjižnice v sodelovanju s šolskimi knjižnicami. Okrog 2. aprila so sklenile reševanje in pripravile žrebanje med svojimi reševalci. V TV oddaji Enajsta šola, ki je bila 19. aprila na Prvem programu TV Slovenija, ob 16.20. uri, pa je bilo koncno MEGA žrebanje. 
Zbrali smo 5254 pravilnih rešitev MEGA kviza. Poslalo nam jih je 51 splošnih knjižnic (gradivo je prejelo vseh 62 splo­šnih knjižnic v Sloveniji, vendar tri niso sodelovale, pet pa jih v dolocenem casu ni uspelo zbrati nobenih rešitev). Prek spleta pa smo prejeli 23 pravilnih rešitev vseh šest sklopov, kjer je sicer reševalo vec kot 1600 reševalcev (vendar so reši­li le posamezne sklope). 
Eden od ciljev kviza je bilo spodbujanje obiskov kulturnih ustanov, kar so reše­valci »dokazovali« z zbranimi žigi. 26 reševalcev je zbralo vseh šest žigov, približno ena tretjina reševalcev pa ene­ga ali vec žigov, dve tretjini reševalcev je poslalo rešitve brez žigov. 

V koncnem – MEGA - žrebanju smo izžrebali enega reševalca med tistimi, ki so zbrali vseh šest žigov, in enega med tistimi, ki so zbrali le nekaj žigov; dobila sta enotedenske pocitnice na morju ali v gorah; nagrado podarja Društvo Bralna znacka Slovenije-ZPMS. Nadalje smo podelili 12 nagrad reševalcem brez žigov in njihovim mentorjem, in sicer obisk muzeja za skupino ucencev, kar podarja Skupnost muzejev Slovenije. 
Izžrebali smo tudi tri mentorje: dobili so enodnevni ogled letošnjega sejma otroš­kih knjig v Bologni.  
Zbirnik porocil iz splošnih knjižnic 
Knjižnice so reševanje organizirale v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in vecina jih je pripravila tudi sklepno prire­ditev. Oprle so se na izkušnje iz let, ko so organizirale reševanje Slovenskega knjižnega kviza. Ker je bil MEGA kviz zahtevnejši kot prejšnji Slovenski knjižni kviz, je bilo s strani mentorjev potrebno veliko vec organizacije, spodbude in pomoci pri reševanju. V nekaterih knjiž­nicah in šolah (npr. Lavriceva knjižnica v Ajdovšcini, Knjižnica Šentjur pri Celju, Knjižnica Laško, OŠ Dobravlje) so se zelo potrudili  in organizirali skupno reševanje in skupne oglede kulturnih ustanov. Npr. na OŠ Dravlje (Ljubljana) pa so poleg šolske knjižnicarke spodbu­jali k reševanju tudi ucenci, ki izdajajo svoj casopis Šolarcek. 
Sicer pa so glavne ugotovitve mentorjev letošnjega – 1. cikla – naslednje (dodane so nacrtovane spremembe za 2. cikel): 
MEGA kviz je zanimiv in poucen, dobro pripravljen, delno se pokriva z ucnim nacrtom; reševalci so se veliko naucili (vsebinsko in KIZ). Izvirna je zamisel, kako spodbujati obiske kulturni ustanov; takšen kviz pušca sled, na marsikaj opo­zori … ceprav je odziv slabši (nimajo vsi otroci enakih pogojev, tudi leto kulture ne bo zbrisalo velikih razlik). Kviz so reševali v sklopu projekta Rastem s knji-go (sedmošolci). Splošne knjižnice so organizirale sklepne prireditve, knjižne nagrade, gostujoce pisatelji (povezava z 
2. aprilom), ipd. 
– 
Vsak zacetek je težak. Pa vendar je že toliko pohval! 

Prejšnji kviz je bil boljši, vrniti prejšnjo obliko. 

– 
Odzivi na prvi cikel MEGA kviza potr­jujejo, kako zelo je potreben in zato bomo nadaljevali z njim po nacrtih, s konceptom, ki smo si ga zastavili, skušali bomo dosegati njegove cilje, ki naj jih na tem mestu še enkrat pouda­rimo: spoznavati lastno identiteto, pomen kulturne dedišcine v sodobnem casu in življenju; uciti se uciti (MEGA kviz predstaviti tudi uciteljem!); uciti se iz realnih situacij (knjižnice, muzeji in galerije so viri informacij); povezo­vati šole, knjižnice, muzeje in galerije; spodbujati branje (zato se še naprej povezujemo z Društvom Bralna znacka Slovenije-ZPMS). 


MEGA kviz je pretežek in prevec kompli­ciran; prevec zahteven tako za reševalce kot za mentorje; prevec zahtevni viri; za 
2. triletje je pretežak, reševali so ga predvsem ucenci 3. triletja; naj bo kviz tudi za ucence 1. triletja. 
– V 2. ciklu bo bolj prilagojen ucencem 
2. triletja; za ucence 1. triletja pa bomo še naprej objavljali po eno vpra­šanje v reviji National Geographic Junior. 
Prevec je obsežen in dolgo se rešuje, reševalci ne vztrajajo do konca. 
– 
V 2. ciklu bo le pet sklopov; na kraju vsakega sklopa bomo v oddaji Enajsta šola podelili vec nagrad – brezplacnih ogledov muzejev in galerij, v reviji NGJ pa knjige. Na koncu reševanja bo MEGA žrebanje. 

Glavna težava je bila pridobivanje žigov, posebno za ucence, ki živijo izven mest­nih središc; šole organizirajo šolske ekskurzije v septembru, maju in juniju. 

– 
V 2. ciklu bo formular za žige ves cas na spletni strani: http://www.koz.si/megakviz. 


Žige bodo zbirali kadar koli in jih prila­gali rešitvam MEGA kviza. 

Crno beli vprašalnik je dolgocasen. 
– 
V 2. ciklu bomo poskrbeli, da bo bolj živahne barve; še vedno pa je možno, da ne bomo imeli dovolj denarja za vecbarvni tisk. 

Otroci ne poznajo znamenitih osebnosti, ucni nacrt jih ne zajema. 

– 
Tudi v 2. ciklu bodo najbrž nekateri znameniti Slovenci, ki jih ucni nacrt ne zajema. Naj jih otroci in mentorji spoz­najo v MEGA kvizu! 

Sklopi so vsebinsko prevec podobni in zato dolgocasni. 

– 
Tudi v 2. ciklu bomo opozorili na kon­tinuiteto, socasnost in »rdece niti«. 

Ucence ponujene nagrade niso motivirale za sodelovanje. 

– 
Tudi v 2. ciklu bomo na nacionalni ravni najbrž ponudili kaj podobnega kot so enotedenske pocitnice, obiski muzejev in galerij ter knjige za reše­valce ter obisk sejma otroških knjig v Bologni za mentorje. Je to res tako malo? Splošne knjižnice pa lahko ponudijo kot nagrado kar koli!  

Nekateri rešujejo kviz 1. cikla do konca šolskega leta. 

– 
V 2. ciklu bomo razdelili gradivo v oktobru, toda reševanje se bo zacelo v novembru. Z reševanjem bomo zaklju-cili aprila; splošne knjižnice bodo imele ves april, mesec, ki je posvecen knjigi 


(2. april in Slovenski dnevi knjige), da zberejo rešitve in organizirajo svoje sklepne prireditve. Koncno MEGA žre­banje pa bo šele maja. 

Kviz naj ostane na spletu. 
– cikel MEGA kviza bo na spletu vse do 
2. cikla (oktober 2007). 

Izbor znamenitih Slovencev in njihovih spominskih hiš v drugem ciklu, v šol­skem letu 2007/2008, upošteva pomembne obletnice in sledil Programu kulturne promocije pred in v casu pred­sedovanja Republike Slovenije EU. Med drugim bo poudarjal medkulturnost. 

Glede na to, da je bila dobro sprejeta struktura možnosti reševanja kviza, jo bomo upoštevali in razvili tudi v drugem ciklu: tiskani vprašalnik, kviz na spletu, informacija in poskusno vprašanje v revi­ji National Geographic Junior, prispevki na TV Slovenija v oddaji Enajsta šola – Oddaja za mlade radovedneže. 
Za leto 2007/2008 nacrtujemo naslednje sklope: 
Jože Plecnik in Arhitekturni muzej Ljubljana; Ita Rina in Škrateljnova domacija v Divaci; Friderik Irenej Baraga in njegova rojstna hiša v Mali vasi pri Dobrnicu; Janez Puh in njegova rojstna hiša v Juršincih v Slovenskih goricah; Primož Trubar in Trubarjeva domacija na Rašcici. 
Pa še to: MEGA kviz bomo predstavili na letošnjem posvetovanju Knjižnicarji spodbujamo branje: knjižnice in najstniki, ki ga organizira ga Sekcija za splošne knjižnice, ZBDS, 4. 6. 2007 
v Knjižnici Otona Župancica. 
NA OBISKU PRI KNJIŽNICARKI IN PRAVLJICARKI MARIJI KRAMAR 
Je že štiriintrideset let kot višja knjižni-carka zaposlena v piranski knjižnici. Spominja se, kako je leta 1972 komaj koncala predavanja na Pedagoški fakul­teti in je nacrtovala, da si bo v nekaj prihodnjih mesecih vzela cas za pocitni­ce, za zadnje izpite in pisanje diplome, pa so že potrkali na njena vrata usluž­benci iz piranske knjižnice in ji ponudili delo. Takrat si je rekla, »šola bo pocaka-la, delo pa ne« in se je odlocila povabilo sprejeti. Najprej je nekaj mesecev urejala pionirsko knjižnico, saj so ravno v tistem casu prešli s pultnega sistema izposoje na prost pristop bralcev do knjig. Takrat je dodobra spoznala svoj fond knjižnega gradiva. 
Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica 

Jeseni naslednjega leta so v knjižnici zaceli z urami pravljic. Da bi se naucila, kako naj potekajo, je hodila na hospitaci­je v Pionirsko knjižnico v Ljubljano. Tam je otrokom pripovedovala pravljice Mar-jana Kobe, ki je o pravljicah predavala tudi na seminarjih. 
Marija je pripovedovala tako ljudske kot umetne pravljice. Ker takrat še ni bilo na razpolago toliko slikanic kot danes, so knjižnicarke tudi same veliko prevajale. Marjanca Lenassi je prinašala slikanice v tujih jezikih iz Pionirske knjižnice v Ljub­ljani. Sama je prevajala pravljice iz nem­škega, Marija pa iz francoskega in itali­janskega jezika. Italijanske slikanice so si lahko izposodile tudi v Skupnosti Italija­nov Piran. Takrat so bile priljubljene nor-dijske pravljice, pa afriške in drugih narodov: »Skupina L, kamor smo uvršca­li ljudske pravljice, je takrat zavzemala 
ogromno knjižnih  polic. Takrat so bile najbolj brane ljudske pravljice. Danes ta zbirka ni tako obsežna, saj ne sprašujejo toliko po zbranih ljudskih pravljicah. Bolj si izposojajo tiste, ki so predstavljene samostojno, kot slikanice.« 
V tistem casu so bile ure pravljic v piranski knjižnici ob sobotah dopoldan. Procelje knjižnice gleda na Tartinijev trg, blizu pa je tudi Zelenjavni trg s tržnico, kjer ob sobotah branjevke napolnijo sto­jnice z zelenjavo in poljskimi pridelki in pridne gospodinje izbirajo in kupujejo živež za družino. »Tako so mame pripel­jale svoje otroke k nam na uro pravljic, same pa so odšle na trg po nakupih. Vcasih so tudi pozabile na otroke. Neka­teri so bili tako majhni, da niti niso znali povedati, kje stanujejo. K sreci je bila ena od knjižnicark iz Pirana in je otroke poznala, tako da smo jih lahko vsaj pos­premile do doma«, se spominja Marija. 
Na ure pravljic je prihajalo veliko otrok, tako da so morale vcasih knjižnicarke obisk omejiti, kasneje pa so otroke raz­delile v dve razlicni starostni skupini. Takrat je bilo v navadi, da so knjižnicar­ke pripovedovale tudi dve, tri pravljice v eni uri. Že od vsega zacetka so priprav­ljale tudi likovne delavnice.  
Marija je pravljice posredovala otrokom na dva nacina: kadar so bili v pravljici lepi opisi ali liricni odlomki, jih je raje prebrala, da je otrokom približala neokrn­jeno besedilo; kadar pa je bilo v zgodbi veliko dogajanja, ponavljanj ali dialogov, je raje pripovedovala. Predvsem pa je želela otrokom predstaviti tiste pravljice, ki so bile všec njej sami, saj je le te lah­ko najbolj doživeto posredovala. Danes veliko vec pripoveduje. Izbere primerno pravljico in jo prebere. Potem si naredi oporne tocke za prosto pripovedovanje. Navadno pripoveduje ob odprti knjigi, tako, da obenem otrokom kaže ilustraci­je: »Poskusila sem pripovedovati tudi brez slikanice, pa so me otroci spraševa­li, kje so ilustracije!« 

Pri uri pravljic se z otroci veliko pogovar­ja, tako da najprej razumejo nove pojme in nove besede. »Ko smo brali Bikca Ferdinanda, sem prinesla globus. Poiskali smo Španijo. Vprašala sem jih, ce je kdo od njih že kdaj potoval tja. In kaj je zna-cilno za Španijo? Nekateri so poznali plese, drugi bikoborbe. Pa v slovar smo pogledali, kaj pomeni beseda kastanjete. Šele potem sem zacela pripovedovati. Tako delam pri vecjih otrocih. Manjši pa imajo raje ljudske pravljice, kjer je veliko ponavljanja. Tudi pravljice o živalih so jim všec.« 
Opaža pa tudi razlike med otroci danes in nekdaj: »Vedno želim najprej pripraviti primerno vzdušje za pravljico. Zato se pripravim na pogovor. A danes hocejo otroci vse cim hitreje in me prav prisilijo, da skrajšam uvodni del. Ko pripovedu­jem, pa vidim, kako jih gane neboglje­nost kakšne osebe v pravljici, kako se v njih prebudi socutje. Take pravljice razo­rožijo tudi najbolj živahne otroke.« Prila­gaja se tudi željam otrok: »Vcasih jih vprašam, kaj bi naslednjic radi poslušali. Pri tem opazim, da si želijo poslušati kakšno pravljico tudi, ce jo že dobro poznajo.« 
Še vedno tudi prevede kakšno pravljico, saj želi predstaviti otrokom cisto nove pravljice, take, ki jih v slovenšcini še ni. Zato hodi na sejme, predvsem v Ljublja-no na sejem Bologna po Bologni. Preve­de tudi veliko slikanic v italijanskem jezi­ku, ki jih knjižnica naroci za potrebe manjšine.  
Pravljice pripoveduje tudi skupinam otrok, ki prihajajo z vzgojiteljicami na obisk v knjižnico: »Potem se v vrtcu pogovarjajo o pravljici, ki so jo slišali, ob naslednjem obisku pa prinesejo v dar risbice, ki so jih narisali.« Vcasih obišce­jo knjižnico tudi skupine šolskih otrok,predvsem tistih iz prvih treh razre­dov osnovne šole. Tudi tem tu in tam pove kakšno pravljico. 
Marija najraje vidi, da so pri urah pravljic samo otroci: »Veliko bolj so sprošceni in bolj pridni, kadar so sami! A nekaterim staršem je všec poslušati pravljice, pa kar ostanejo. A to so izjeme.« 
Starši, ki pripeljejo otroke k uram prav­ljic, ugotavljajo, da poslušanje pravljic bogati otrokov besedni zaklad: »Pravijo, da v šolah branju posvecajo premalo casa. Zavedajo se tudi, da bi morali otroci vec brati tudi sami, doma. A otro­ka je težko pripraviti k branju. Staršem primanjkuje casa, zato otroke pripeljejo k uri pravljic. Imajo jih za dopolnilo šol­skemu pouku.« 
In kaj Mariji pomenijo pravljice? »Pravlji­ce polepšajo življenje! Rada preberem kakšno pravljico tudi sebi, ne samo za ure pravljic. Nekateri berejo poezijo, jaz pa najraje berem pravljice!« 
Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola 
MEDNARODNA SRECANJA 
TERRA INCOGNITA : UMETNOST BIBLIOTEKARSTVA 

3. srecanje bibliotekarjev slavistov v 
Sarajevu in Tuzli, 19. mednarodni sejem knjig in ucil in 9. bienale knjige 
Letošnje že tretje mednarodno srecanje bibliotekarjev slavistov ICSL z naslovom 
Terra incognita : umetnost bibliotekars­tva je potekalo v Sarajevu in Tuzli od 
18. do 23. aprila 2007. Da so srecanja pomembna za izmenjavo izkušenj in mnenj bibliotekarjev, ki vecinoma priha­jajo s slavisticnega govornega podrocja ali delujejo v slavisticnih zbirkah po vsem svetu, dokazuje vedno številcnejša udeležba. Tako se je letos zbralo kar 80 udeležencev iz 13 držav, ki so predstavili 27 (lani 17) referatov v  naslednjih sklo­pih:  1.Knjižnice v digitalni revoluciji : kako se 
soocimo z njo? 

2.Založniki – izdajatelji – bibliotekarji – sodelovanje 
3.Zagotavljanje kakovosti 
4.Menedžment in promocija : oglaševanje bibliotek 
5.Knjižnicne zbirke : izzivi in priložnosti 
6.Zbiranje in hranjenje dokumentov iz vojne 1990-1999 
Uvodni nagovor z naslovom Digitalna 
prihodnost,  kje smo mi v digitalni revo­luciji? je predstavil Jens Redmer, direktor Googla za Evropo, Bližnji Vzhod, Afriko in Rusijo. Pri Googlu so mnenja, da teh­nološki napredek in pestrost elektronske ponudbe ne bosta ogrozila obstoja in vloge knjižnic, saj ocenjujejo, da je le 5% gradiva iz knjižnicnih fondov še nap­rodaj, približno 20% publikacij iz knjižni-cnih fondov je v »javni domeni«, kar pomeni, da so jim potekle avtorske pra-vice, in kar 75% gradiva (in s tem tudi znanja) je na razpolago zgolj v knjižnic­nih fondih. Najvecjo pozornost v Googlu namenjajo koncnemu uporabniku, saj skušajo z izboljševanjem iskalnih orodij omogociti cim enostavnejši dostop do informacij in gradiva, ter sodelovanju s knjižnicami in založniki. V kratki pred­stavitvi je Redmer prikazal usmeritve razvojnih nacrtov, kot npr. Book Search Partner Programm, ki prinaša izvlecke knjig in kazala. K projektu so pridobili že veliko zainteresiranih knjižnic (npr. University of Michigan, New York Public Library, University of Harvard, Stanford University, Oxford University in mnoge druge evropske univerzitetne knjižnice), kot tudi založnikov (McGraw Hill, Pear­son, Penguin, Simon and Schuster, Wiley). Na Google News lahko sprem­ljamo novice vodilnih tiskovnih agencij in casnikov, starejši viri pa so dosegljivi v arhivu (Google News Archive Search). Sledil je kratek uvod v možnosti iskanja, ki jih ponuja Google Earth. Redmer je podaril tudi, da so objave na Googlu dosegljive v 35. jezikih in da sodeluje že okoli 100 držav. Uporabljajo OCR tehno­logijo, v zadnjem casu pa se ukvarjajo tudi z vkljucevanjem japonske, kitajske in ruske pisave. 
V okviru prvega sklopa, ki se je nanašal na vlogo knjižnic v digitalni revoluciji je Bea Klotz (CEEOL, Frankfurt) predstavila referat z naslovom »Iskanja, dostopnost, zanesljivost : zakaj biti konzervativen v digitalni dobi?«, v katerem je posebej opozorila na dileme in najpogostejše napake pri brezglavemu hitenju v digita­lizacijo svojih fondov. Kriticno je ocenila prizadevanja Googla in opozorila na pre­vidnost, saj se pojavljajo mnogi proble-mi, še posebej na podrocju avtorskih pravic in jezikovnih posebnosti ter ome­nila kritiko francoskih založnikov proti Googlu leta 2006. Sledila je razprava udeležencev srecanja o nacrtih in dosež­kih na podrocju digitalizacije lastnih fon­dov. 

Drugi sklop je zajemal podrocje (ne)sodelovanje med založniki, knjigotrž­ci in knjižnicarji. Svoj pogled na sodelo­vanje je predstavila Dragica Lompar (Centralna narodna biblioteka »D. Crnojevic«, Cetinje), ki se je dotaknila stanja fonda v crnogorski nacionalni knjižnici po poplavi in poudarila, da je trenutno v Crni gori hiperprodukcija založnikov, ki izdajajo slabo vezane knji­ge na slabem papirju. V letu 2006 so izdali 2,5 monografskih publikacij dnev-no. Bosansko-hercegovsko knjižno pro-dukcijo je predstavila Nevenka Hajdarovic (Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Saraje­vo) in poudarila, da v zadnjem casu pre­vladujejo mali založniki, od velikih založb je ostala samo Svjetlost. Veliko knjig je izdanih v samozaložbi, saj avtorji pogos-to ne dobijo placanega honorarja. Pogre­ša tudi koordinacijo izdaj med založniki, saj se dogaja, da v enem letu izide isti prevod publikacije pri dveh razlicnih založbah. Pregled založniške produkcije nacionalne knjižnice v Sarajevu je pred­stavil njen direktor Ismet Ovcina in opo­zoril na bogato bero lastnih izdaj v obdobju od leta 1945 do 1991. V voj­nem obdobju 1992-1995 jim je uspelo izdati le dva naslova, v povojnem obdob­ju (1996-2007) pa so izdali kar 52 pub-likacij. Ob 60-letnici nacionalne knjižnice so izdali jubilejno publikacijo in letos novo knjigo z naslovom "Vjecnica - pre­poznatljivi simbol". Knjižno tržišce Srbije je predstavila Dragana Milunovic (Narod­na biblioteka Srbije, Beograd). Tudi v Srbiji je zaznati mnoge spremembe tržiš-ca v obdobju med in po koncu vojne na ozemlju bivše Jugoslavije, vendar se situacija pocasi izboljšuje. Število naslo­vov se strmo dviga (leta 1993 je izšlo 
1.442 naslovov monografij, leta 1996 se je povecalo na 5.536 in leta 2005 že 
8.281 naslovov monografij). Praviloma se naklade zmanjšujejo, cene knjig pa zaradi neustrezne davcne politike raste­jo. 
Tematsko zelo pester je bil tretji sklop o kakovosti dela v katerem je Senada Diz­dar (Filozofski fakultet, Odsjek za kom­parativnu književnost i bibliotekarstvo, Sarajevo) predstavila študij bibliotekars­tva v Sarajevu. Prikazala je primerjavo med študijem bibliotekarstva po starem sistemu v primerjavi s predmetnikom po Bolonjskem modelu. Posebej je opozorila na kadrovsko podhranjenost oddelka ter oznacila bolonjski model kot »drago igracko«. V nadaljevanju je diplomant bibliotekarstva iz Sarajeva Mladen Vukovic predstavil probleme pri izobra­ževanju, kot jih je obcutil sam. Manj angažiran odnos do študija bibliotekars­tva pa je potrdila tudi anketa med štu­denti, v kateri je bilo ugotovljeno, da se kar 90% študentov vpiše na študij bibli­otekarstva samo zato, ker želi študirati primerjalno književnost (kombinacija je obvezna) in da pri študiju bibliotekarstva vec kot 50% študentov še ne uporablja racunalnika. Sklop sva zakljucili avtorici prispevka Tereza Policnik-Cermelj in Valerija Žagar (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana) z referatom Otpis grade u bibliotekama kao nacin popunja­vanja fonda u bibliotekama : analiza sta­nja u NUK. V referatu sva predstavili model izlocanja gradiva v slovenskih knjižnicah, usmerjanje izlocenega gradiva ter pripravili analizo o deležu nadomestil izgubljenega, poškodovanega ali manjka­jocega gradiva NUK v zadnjih letih. Tema je vzbudila precej pozornosti, saj nadomešcanja gradiva s seznamov odpi­sanega gradiva drugih knjižnic v tujini ne poznajo. 
Posebej zanimiv je bil cetrti sklop, saj je bilo predstavljenih nekaj uspešnih knjiž­nicnih projektov z vidika menedžmenta in promocije svojih storitev. Nadvse uspešen je primer razvoja knjižnice Eko­nomske fakultete v Sarajevu, ki ga je predstavila vodja Biserka Sabljakovic. Razvoj te knjižnice dokazuje, da se z vkljucevanjem v razlicne projekte in kan­didiranjem za sredstva iz mednarodnih skladov, da pridobiti sicer majhna sreds­tva, vendar z izdelano strategijo in jasno usmeritvijo napredek ne izostane ali kot se je sama slikovito izrazila: »bolje je sedeti ob sveci v mracnem prostoru, kot pa v popolni temi.« Amina Rizvanbegovic (Bošnjaški institut, Sarajevo) je predsta­vila promocijo in menedžment Bošnjaš­kega instituta oz. Fondacije Adila Zulfikarpašica, ki uspešno deluje in dne­vno povecuje število obiskovalcev. Zelo zanimiv je bil tudi prispevek Tamare Butigan-Vucaj (Narodna biblioteka Srbije, Beograd), ki je predstavila projekt digita­lizacije gradiva v srbski nacionalni knjiž­nici. Ob tem, da so digitalizirali kar pol milijona najrazlicnejših vrst knjižnicnega gradiva, so pripravili tudi zelo uporabniš­ko prijazen vmesnik, ki ni namenjen le akademskemu nivoju, temvec je s pro-gramom opismenjevanja namenjen tudi najmlajšim. Posebej zanimiva sta bila tudi prispevka dveh domoznanskih zbirk splošnih knjižnic v Banovicih in Sarajevu. V prvem prispevku je Sadeta Lukic pred­stavila rezultat dela med lokalno skup­nostjo in knjižnico, to je dokumentarni film »60 let proge Brcko-Banovici«, v drugem prispevku pa je Vaska Sotirov-Đukic predstavila prispevek z naslovom. 

Rekonstrukcija nekega življenja: ustvar­janje in kreiranje podatkov v digitalni zbirki. V njem je prikazala kompleksni pristop k življenjski zgodbi mladega, med vojno umorjenega sarajevskega pesnika, s katerim so skupaj s prijatelji in starši predstavili tako tiskano avtorsko delo, kot tudi spomine in pricevanja prijateljev in sodelavcev v kratkem filmu. Na koncu tega sklopa je Adin Ljuca (Slovenska knihovna, Praha) predstavil zbirko bosan­sko-hercegovskih publikacij v Slovanski knjižnici v Pragi. V cešcino najveckrat pre­vedeni bosansko-hercegovski avtor je Ivo Andric, sledijo mu Copic in Selimovic. Dolgoletno sodelovanje med Ceško ter Bosno in Hercegovino je bilo posebej obeleženo z razstavo A. Ljuce z naslo­vom Bosna in Hercegovina v ceških izvo­rih", ki jo je v prostorih Bošnjaškega inš­tituta odprl veleposlanik Ceške v Bosni in Hercegovini. 
Zadnji dan srecanja je potekal v Tuzli in je bil namenjen pridobivanju in hranjenju doku­mentov iz vojne, 1990-1999. V prispevku Cak i kada boli, istina je lijek (prev. Tudi ko boli je resnica zdravilo) je Sinan Alic (Fonda­cija za istinu, pravdu i pomirenje, Tuzla) 
predstavil delo nove nevladne organizacije, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentarnega gradiva o hudodelstvih v vojni z željo, da bo nekoc zadošceno pravicam žrtev. Zelo zanimiv je bil tudi prispevek Milana Grbe (British Library, London) z naslovom Sakup­ljanje biblioteckog materiala o jugosloven-skim ratovima u British Library : 1990-1999 v katerem je predstavil nacin zbiranja (naku-pi, darovi iz zasebnih virov, zamene, vse brez predhodne selekcije), vrste publikacij (objavljena dela, porocila mirovnih misij, porocila vojaških, politicnih in mednarodnih organizacij, casopisnih in medijskih hiš, vla­dnih in nevladnih organizacij, ambasad, izvleckov iz casopisov, avtorskih clankov in intervjujev, rokopisnih del, elektronska poš­ta, internetne strani itd.) in predstavitev informacij o vojnih dogajanjih na ozemlju bivše Jugoslavije v dveh tiskanih katalogih 
(1997 in 2001) in na mikrofilmu (2002) pod naslovom Yugoslav Civil wars : printed material, transkripts and ephemera from British Library. Z zbiranjem gradiva in objavo teh del je trajno ohranjeno gradivo za bodo-ce raziskovalce vojne v bivši Jugoslaviji, saj zbirka prinaša informacije o vojaških spopa­dih v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovi­ni, Kosovu in vojaški intervenciji NATA na Srbijo. 
Popoldne smo zakljucili s pretresljivim obiskom spominskega obeležja za sreb­reniške žrtve v Potocarih. 
Ponovni obisk mednarodnega knjižnega sejma prijetno preseneca, saj prinaša mnoge novosti in vse bolj pestro udelež­bo tujih razstavljalcev. Vecji obseg raz­stavljenega gradiva in bogat spremljevalni program nedvomno kažeta na optimisticno prihodnost knjižnega sejma v tej regiji. 
Tereza Policnik-Cermelj, Valerija Žagar Narodna in univerzitetna knjižnica 
OBVESTILA 
ZBIRAMO FOTOGRAFIJE, PLAKATE …. ZBDS 

Ob 60-letnici Zveze bibliotekarskih druš­tev Slovenije pripravljamo pregledno raz­stavo, od zacetkov do današnjih dni. Vsebino, ki bo osredotocena na publika­cije zveze, želimo obogatiti s plakati, fotografijami in drugimi promocijskimi materiali s posvetovanj zveze ter z drob­nimi predmeti, na primer: pecati in izka­znice društev. Društva, knjižnice in posameznike naprošamo, da nam poma­gajo pri zbiranju gradiva. Zbirali ga bomo do 15. junija. Kontaktna oseba je Dam-jana Vovk, Informacijski center za biblio­tekarstvo, Narodna in univerzitetna knji­žnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, tel.01/2001-176, e-naslov  damjana.vovk@nuk.uni-lj.si. Tiskano gradivo, ki nam ga boste zaupali za krajši cas, bomo digitalizirali in ga v najkrajšem možnem casu vrnili, zato vas prosimo, da pri pošiljanju navedete vaš naslov. Pri ostalih predmetih bomo natancno popisali lastništvo tako, da bodo po razstavi vrnjeni na pravi naslov. Razstava bo na posvetovanju ZBDS, 22. do 23. oktobra 2007 v festivalni dvorani na Bledu. Za sodelovanje se vam vnaprej najlepše zahvaljujemo! 
Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica 

POPRAVEK 
V tretji številki Knjižnicarskih novic je v prispevku Mojce Ogrin z naslovom »Informacije o Evropski uniji v vaši bliži­ni« (str. 17) prišlo do napake pri navedbi zaposlenih v ED Zagorje ob Savi in ED Pivka. Zato ponovno navajamo ED tocke in kontaktne osebe: 
ED Celje, www.rra-celje.si, Urška Cater, info@rra-celje.si 
ED Ravne na Koroškem, www.alppeca.si, Jure Knez, info@alppeca.si 
ED Koper, www.rrc-kp.si, Heidi Olenik, info@rrc-kp.si 
ED Novo mesto, http://www.rc-nm.si, Miha Prezelj, europe.direct@rc-nm.si 
ED Zagorje ob Savi, www.rcr-zasavje.si, Katarina Kus, info@rcr-zasavje.si 
ED Pivka, www.rra-nkr.si, Jože Lavric Cos-cio, info@rra-nkr.si 
Za napako se bralcem opravicujemo. 
BORZA DELA 
DELO IŠCE 
Pravkar sem diplomirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižnicarsko prakso sem opravljala v splošni in specialni knjižnici. Zaradi teme diplomske naloge - medknji­žnicna izposoja in dobava dokumentov - sem se seznanjala z delom tudi v viso­košolski knjižnici. Med študentskim delom sem delala v razlicnih podjetjih in si pridobila veliko izkušenj z delom z lju­dmi kot tudi z individualnim delom. Dela-la sem na podrocju telekomunikacij, sodelovala pri raziskovanju trgov - anke­tarstvo, pri telefonskem svetovanju in prodaji, v poštno-logisticnem centru, opravljala administrativno delo v banki itd. Sem organizirana, delavna, natanc­na, odgovorna in komunikativna oseba. Znajdem se tako v timskem kot pri samostojnem delu. Sprejmem vsakršno (tudi eno ali vecmesecno) delo v knjižnici ali podobni ustanovi. Pripravljena sem tudi na zacasno prostovoljno delo. Zelo rada bi postala del vašega kolektiva. Maja Car, univ. dipl. bibl. Kajuhova 34, 1000 Ljubljana maja.car@gmail.com; 031/ 673 900 

DELO IŠCE 

Sem univerzitetna diplomirana bibliote­karka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravniš­tvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informa­tivnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripra­vljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angle-ško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svo­je delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na tel. 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net. 
POMOC NUDI 

Diplomirana univ. bibliotekarka z aktivno licenco za vzajemno katalogizacijo nudim knjižnicam pomoc pri katalogizaciji v sistemu Cobiss, v popoldanskem casu. Informacije in kontakt: libasistenca@gmail.com ali 051 354 612. 
PRILOGE 
1.V prvi prilogi objavljamo Razpis za podelitev Copovih diplom in Copovih priznanj v letu 2007 ter obrazca za nominacijo. 
2.V drugi prilogi objavljamo prevod besedila, ki natancno pojasnjuje, kaj je prosti dostop, tudi v slovenskem pros-toru znan pod kratico OA – Open Access. Prevod je nastal v sodelovan­ju konzorcija COSEC s konzorcijem eIFL.net, Joint Information Systems Committee (JISC) in podjetjem E-Prints. Avtorica prevoda, Helena Jane­žic: »Za koncne uporabnike tu praktic­no ni omejitve dostopnosti, saj litera­turo lahko prosto uporabljajo v znans­tvene, raziskovalne, študijske in druge namene. Posebej nas veseli dejstvo, da se tovrstni pristop vse bolj uveljav­lja tudi pri nas.« 
3.V tretji prilogi objavljamo dopis urada Informacijskega pooblašcenca v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki jih pri svojem delu vodijo knjižnice.