)
spomnite se
slovenskih beguncev
s KAKIM DAROM!
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 15, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
2 gospodarskega stališča >
Ui-ad za delavsko statistiko
' rr v°Ca' C'a se ne	Pre"
I zel °Vail''a' bodo plače in me-jgj^dle od srede 1945 do srede i y za 35 bilijonov dolarjev. ! pol^ici so padle za manj kot \ v'c9 dozdaj in pričakuje se, J bj].ne bodo padle za več kot L>°v celo potem, ko bo polja °ma izvedena demobilizaci-
I	* * *
|i2(ly|ada -ie Preračunala, da bo ; ga' <l Za v«ako ženo in za vsake-|l0nroka ameriških vojakov po Idh 2l'd l)revoz v Ameriko. Ka->i() ,5'°00 jih bo prepeljala sa-b0 (!z,Anglije Toda Stric Sam ; 4avk 0d vsake Slave po $8 žen 1 Pr' Vst°pu v Zed. države. aWrii?eriških vojakov, ki niso Uorai državljani, bodo pa |žke. ° Priti sem na sv0-'e atro"
v, * * * Vlada v,
?.a avf Do zopet postavila ceno je 0] -116 dele, kot za karburetor- •
Podob«6 S?Salke' spark pluge inl
dvigal se bodo cene istim! case vi so se Pričele z&dnje! 'Wtii • a -ie lanskega avgvsta j Inaihi a l?- rok kontrolo nad ce-: m' avt*ih delov.
, J.	* * *
Vludni ekonomist trdi, da'
Wwelnost v Zed' državah v
>e oseb ne bo več kot 4 rnilijo~ J JaDonCi ^ zaključku vojne z Ko'. 80 vladni uradniki pre-' 8 rnili i'' da bo v 1946 najmanj i l0n°v brezposelnih.
i obtem; • * . J
kon 11 se 11 e ve' cS Nju gres odpravil po 30. ju-1
za kontrolo cen1 'j Oblast tega urada je ^ateri °CeiUl do 30- i"ni3a- Ne" di-Ugj ^ Za to, da se nadaljuje, Za to, da se neha in da a«enciirZame.io druge vladne k ta Eno Je pa gotovo, da pavlje ne bo popolnoma od- j Ns„0 n' bo pa njegova oblast
b * * *
^pd ameriškim voja-'•li2acjZaradi prepočasne demo-1 Sej n'e dokazuje, da Ameri->o nai,e karajo biti vojaki. To
NoiZ26 tudi toliko vPlival° es- da ne bo sprejel po-fo °bvezno vojaško trenin-ko s 6 m]adine, vsaj letos ania n Volitve v kongres. Se-Postava za obvezno rekru-J>0do ^Jaštva je v veljavi sa-p0(jal.\ma-ia in kongres jo ne 1 PoW . • Najbrže bo pa re-|j!&čo s tem> da bo zvišal Wa*tvu in mu dal še dru-ki bodo vabile pro-Ce v armado.
', 0(1 dan * *
Nan? napre-i £redo lahk0
s SVoJimi stavbeniki k erial r Zabtevajo gradbeni ma-Hi h ' p°dlagi
prioritete, ki 'e> ki J6® v veljavo za vetera-'K q1 "očejo postaviti svojo 'eč w.,Vo je pa toliko, da bo ^ate! v za material kot bo
lla'a na razpolago. * * *
l*leriltia Vlada ^ vprašala v t>ena2av $500'0°0.000 posoji-5 'r . ° rabila za trgovino >ena °[;ldavo razbite dežele. % j>i , Ja še ni podvzeta pri Hi^e.tega posojila komu-I P°ijski vladi.
!>oln I® dov°bl ceno
za 1946 novem avtu.
Danes gre na stavko 200,000 elektrikarjev. Pregled
splošnega položaja v industriji po Ameriki in drugod
najnovejše ponudbe unije CIO. V sredo se bosta pa zopet sestala Fairless in predsednik CIO Murray pri predsedniku Tri: man u.
* * *
Oljna družba Texas Co. in unija CIO sta dospeli do baze za sporazum in sicer za 18% zvišanje delavcem, kad^r bodo delali 40 ur na teden, mesto 48 ur. Unija je prvotno zahtevala 30% zvišanja. Kakor hitro se bo ta kompanija pobotala z unijo, jo bo mornarica vrnila nazaj lastnikom. Mornarica namreč zdaj še vedno obratuje 36 oljnih družb od 5. oktobra, ko je unija oljnih delavcev zastavkala.
General Motors, kateri je dala unija avtnih delavcev do 21. januarja čas izjaviti, da je pripravljena dati 19 'X.c priboljška delavcem, je izjavila, tla še vedno stoji pri prvotni ponudbi, 12%
priboljška pri mezdi in nič več.
* * $
Telefonski promet, to je klici na daljavo, je zdaj že skoro normalen po vsej deželi. Unija električnih mehanikov je odpoklicala piketne straže izpred telefonskih central.
* * -i!
V Clevelandu je še vedno stavka strojnikov pri vseh treh ameriških dne-! vnikih. Nič še ne kaže, da bi se stavka' kmalu poravnala, ker strojniki zahtevajo več priboljška pri mezdi, ko so pa
časopisi pripravljeni dati.
* * *
Iz Argentine poročajo, da se včeraj v vsej deželi ni obrnilo niti eno kolo v industriji in da so vse trgovine za-' prte. Industrija in trgovina je šla na I tridnevno stavko radi vladnega odloka, da se zviša mezda vsem delavcem za 25% in da se jim plača tudi bonus od dela.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Sneg obetajo—
Vladni vremenski urad napoveduje za danes veliko mrzleje in celo sneg. Toplomer bo padel na 18 stopinj. Podvojena produkcija—
Firma Gabriel Co., v Clevelandu, ki izdeluje afosorberje za avtomobile naznanja podvojeno produkcijo za 1946. V 3. četrtletju letos jih bo izdelala že 24,000 dnevno. 25-letnica poroke—
Danes je 25 let, odkar sta si prisegla večno ljubezen in zvestobo in jo budi držala, Mr. in Mrs. Louis Kol j at. Vse najboljše jima želijo njuna sinova in sinahi ter številni prijatelji in znanci.
NAJNOVEJŠEVESTI
CHICAGO—Za jutri je napo- ! /vedana stavka mesarskih < uslužbencev po deželi. Sliši se, da bo vlada danes stavila posredovalni predlog, da prepreči stavko. NEW YORK—Bivši angleški premier Winstwi Churchill je dospel včeraj z ladjo Queen Elizabeth v New York. Churchill se bo podal v Florido na oddih. WASHINGTON—Papežev apostolski delegat naznanja, da je papež Pij dovolil ustanoviti novo katoliško škofijo v ( Madison, Wisconsin. PARIZ—Vse mesnice so danes zaprle vrata v protest, ker je vlada postavila legalne cene mesu.
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči denarni prispevki za slovenske begunce: Mr. in Mrs. Stephen Trenta, Barberton, O. $10, Mrs. Frances Veselitza iz Shamokin, Pa. je poslala $3, po $2 so darovali. Anton Skerlj, 3560 E. 82. St., Mrs. Frances Kave, 13712 Sprecher Ave. Mary Nemanich, St. Clair Ave. in 48. St. je darovala $2 za slovenske bogoslovce. Vsem skupaj iskrena hvala za velikodušen dar.
-o-
Prevozil je 7,000 milj s taksijem
Los Angeles. —■ Harry Ari-sohn, ki je s taksijem peljal 6 marinov v New Yoi'k in ki je od tam pripeljal 5 vojakov v Kali-, fornijo pravi, da je bila vožnja prav zabavna. Prevozil je dio I New Yorka in nazaj 7.000 milj. Ako bi bilo potrebno, bi še na-1 i pravil tako vožnjo, je rekel.1 'Povedal je tudi, da je bil najbolj poplačan s tem, ko je pe-' 1 j al enega izmed marinov do : njegovega doma in je videl, ka-; ko ga je sprejela njegova že-ina, ki se ga ni nadejala domov I za božične praznike.
-o--
| Ženske vedno bolj izgubljajo delo Washington. — Iz vseh kra-i jev dežele se poroča, da vedno 1 bolj odslavljajo ženske iz tova-i ren in od drugih del. Delavski t oddelek vlade pravi, da je od ju-i lija do novembra lanskega leta •izgubilo delo 2,000,000 žensk.
Ameriška armada je dala streho Židom, ki so prišli iz ruske cone
Berlin. — Ameriške vojaške oblasti v Berlinu so dale zasilno streho kakim 500 Židom, ki so pribežali iz ruske okupacijske cone. Pričakujejo pa še nadalj-nih 2,000. Ameriški vojaki so morali zgraditi v naglici dvoje barak za te nove begunce. Tu bodo ostali, dokler na "višjih mestih" ne odločijo, kaj se zgodi ž njimi.
Ti židovski begunci so prišli nepostavnim potom v ameriško cono. Proti zapadu dalje ne smejo, nazaj nočejo, torej morajo skrbeti Amerikanci zanje v Berlinu.
Gora je dobila ime po Eisenhowerju
Ottawa, Kanada. — Ministrski predsednik King naznanja, da je vlada prekrstila ime gore Castle v Eisenhower v počast voditelju zavezniške bojne sile v Evropi. Gora je visoka 9,400 čevljev in se nahaja v kanadskih Rockies.
| NO. io
; Washington. — Neil Brant, wash-. ingtonski zastopnik elektrikarjev, uni-; ja CIO, je včeraj izjavil, da so bile raz-, poslane brzojavke na vseh 200,000 čla-; nov, da je sklicana stavka za danes zju-■ traj, kakor je bilo že prej določeno.
Brant je rekel, da sO General Electric, Westinghouse Electric Corp. in električna divizija General Motors zavrnile ponudbo unije, da se stavka odloži.
I Brant .je razposlal brzojavke na 124 linijskih podružnic v 16 državah s sledečo vsebino:
"General Electric in Westinghouse sta zavrnili ponudbo unije, da se odloži stavka na podlagi tega, če bi družbi ponudili 15'/ zvišanje v mezdi na uro ter bi se pozneje pogajali za ostalo zvišanje, ki je $2.00 na dan.
"General Motors je zavrnila zahtevo unije, da plača 19'/2C več na uro, ka-
kor je to priporočal predsednikov preiskovalni odbor.
"Vzpričo vsega tega naj stopi stavka v veljavo, kakor določeno za torek zjutraj."
Elektrikarji gredo na stavko pri teh treh kompanijah eno uro prej, pred-no začne dnevni šiht, namreč ob 5 zjutraj v torek 15. januarja.
* * *
Jeklarne so včeraj hitele, da začno s polnim obratom, ko je bila odložena stavka za en teden. Nekatere jeklarne bo vzelo več dni, predno bodo začele s polnim obratom, ker so bile že ugasnile plavže v pričakovanju, da bo v ponde-ljek stavka. Jeklarne so ponudile delavcem $1.20 priboljška na dan, unija je popustila od $2 na $1.56. Predsednik U. S. Steel, Fairless, se bo danes sestal v Washingtonu z zastopniki drugih jeklarskih družb, da se pogovore glede
Byrnes priporoča na konferenci UNO komisijo za atomsko silo
London. — Ameriški državni tajnik Byrnes je včeraj priporočal na zasedanju organizacije združenih, narodov (UNO), da naj se ustvari posebna mednarodna komisija, ki bi kontrolirala atomsko silo.
Dalje je Byrnes priporočal, naj se odloči kvota bojne sile za vsako deželo, ki bi se jo rabilo kot mednarodno policijo za vzdrževanje svetovnega miru. -o-
SMRT V WAUKEGANU
Waukegan, 111. — Tukaj se je v jeklarni smrtno ponesrečil Ignac Bep. Zapušča ženo Ger-i trude, sin Pvt. Ignac v Nemčiji, i ono hčer in pet bratov. Bil je član KSKJ in reda Kat. Boršt-narjev.
Mannerheim~bo~odstopil kot predsednik
Helsinki, I^inska. — Poučeni viri trdijo, da bo feldmaršal Mannerheim odstopil kot predsednik Finske. Točasno se nahaja v bolnišnici radi želodčnih ne-prilik.
Vsa industrija in tudi trgovina v Argentini počiva v protestu
Buenos Aires, Argentina. — Od pondeljka naprej je v Argentini zaprla vrata vsa industrija, enako tudi trgovina, restavracije, gostilne in hoteli, To se je zgodilo v protest proti vladnemu odloku, d*i se plača delavcem bonus in pa 25% izboljšanje v plači in' mezdi.
Koliko firm je ustavilo obrat, se natančno ne ve. Sodijo pa, da jih je več kot 3,000. Indu-strijci trdijo, da je vlada izdala to odredbo v prilog kandidatu Juan Peronu, ki išče delavske glasove.
----O-
Mornarica je iznašla električni prst
Washington. — Mornarica je zdaj dala v javnost, da ima posebno pripravo, s katero lahko določi vsako ladjo ali letalo, pa če je na drugem koncu sveta. S to pripravo tudi lahko določijo radijske prenašalce visoko v zraku, ali pod morjem. Ta inštrument bo zlasti važen pri obrambi pred atomsko bombo, ki bi se jo poslalo sem s pomočjo I radija.
Razne vesti od naiih borcev v slulbl Strica Sama
V četrtek ob 10 bo v cerkvi sv. Vida darovana vojaška maša za pokojnega Cpl. Albin J. Dolenca.
m> n a*
S/Sgt. Anthony F. Lunder, sin Mr. in Mrs. Anton Lunder
iz 6704 Bonna Ave. je prešel domov s častnim odpustom iz armade. Služil je 2 leti in 2 meseca. Pol-drugo leto je bil onstran morja, največ po Nemčiji. m ra>
Iz Japonske pošilja novoletna voščila slovenski vojak Frederick A. Orehek, ki služi pri ma-rinih. Misli, da bo kmalu poslan na Kitajsko. Njegov sedanji naslov je: Sgt. Frederick A. Orehek, Public Infr. Section, Hqts. 5th Amph Corps c/o Fleet Post Office, San Francisco Calif.
Al Milnar, ki služi Strica Sama na Pacifiku, je zdaj na potu domov s Filipinov. Prej je bil metalec žoge pri elevelandskih Indijancih. Na pomlad bo šel pa na jug za treningo s teamom iz St. Louisa.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
"AMNESTIRANCI" V e liko je bilo pisanja v kmounističnih listih o tako-imenovani amnestiji, po kateri bi imelo priti iz ječ in koncentracijskih taborišč veliko ljudi. Vedno bolj se zgošču-jejo vesti, da je bila ta amnestija samo norčevanje iz premnogih. Od 700 pomiloščencev v kočevskih taboriščih se za 300 ne ve, kje bi bili. Zdi se da so vsi izginili v Kočevskem rogu, tem znanem grobišču partizanskih nasprotnikov. Zgodili so se I pa tudi slučaji, da so amnesti-j ranče počakali partizani, ko so prihajali domov, in jih pobili.! Tako je bil ustreljen iz zasede' Mohar Franc iz Plešivice, obči-' na žalna na poti domov. Ustre-1 ljen je bil med Škofljico in Šmarjem.
ANGLOFILI. — V Ljubljani je minister za prosveto izdal odredbo o zasebnih tečajih za jezike. Zdi se, da se teh tečajev vlada boji. Tečaje je namreč treba prijaviti narodno osvobodilnemu odboru. Ta pa mora vladi poročati, če je» predavatelj politično zanesljiv. Vse to v imenu nove svobode. Boje se zlasti anglofilov, prijateljev Amerike in Anglije. O njih imajo pose-
ben seznam kot o nevarnih ljudeh, na katere je treba paziti. ,
"P R I MORSKI DNEVNIK" j USTAVLJEN. — Komunistični' dnevnik v Trstu 'Primorski dne-,' \nik" je prinesel obtožbo proti zaveznikom zlasti proti Ameri-I kancem, da nastavljajo na šolah' po Primorskem naciste in fasi-' ste. Ljudje okrog tega, od Titove Jugoslavije plačanega glasila,' proglašajo sploh vsakogar za fašista, kdor ne trobi v njihov rog. I S tem hočejo ljudi terorizirati, j Zavezniške oblasti pa se niso da-I le sterorizirati in so zahtevale od i komunističnega lista, da mora ,to laž preklicati in napisati opra-i vičilo. "Primorski dnevnik" ni i hotel popraviti tega obrekovanja in zato je bil list začasno ustavljen.	'i
"REAKCIONARNI OFICIR." — Razpisana je nagrada 20,000 dinarjev onemu, ki izroči žive-; ga ali mrtvega "reacionarnega i oficirja." Ker je smatran za l reakcionarca vsak, kdor je proti j režimu, bo treba izplačati precej nagrad, da vse pobijejo. '
i	-o-
» SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
Kongres se je zbral k zasedanju; pričakovati je velikih debat j
Washington. — Včeraj se je zbral k zasedanju ameriški kongres. Pričakovati je burnega za-j sedanja in vročih debat. Takoj prvi dan so se slišali glasovi, da je treba takoj nekaj napraviti, I da se ustavi poplava stavk v
Ameriki.	J
i
' Kongres se bo moral zagovar-' jati radi napada predsednika' Trumana, da je brez potrebe za-1 držal važne predloge, ki jih je on priporočil. Dalje se bo mo-' rai kongres pečati z demobiliza-! cijo, da ustreže vojaštvu, ki se' pritožuje, da se ga prepočasi po- \ šilja domov.
Dalje se bo moral kongres pečati z obvezno vojaško treningo,' s predlogom za polno zaposlitev, glede vladne kontrole nad cenami hiš ter o kontroli atomske si-
le" i
Danes bosta pričala pred kon-
jgresom general Eisenhower in . admiral Nimitz glede izpeljave' : demobilizacije.
Pogreb Bošnjaka_
Pogreb Vitus ali Viktor Bošnjaka bo v četrtek ob 9 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kal vari j o. Doma je bil iz Kokločevca pri Samoboru, kjer zapušča brata Martina. Tukaj j ne zapušča sorodnikov. Bil je j č lan št. 14 HBZ.
Iz bolnišnice—
Joe Alič iz 15630 Holmes i Ave. se je povrnil iz bolnišnice. Tem potom se. želi zahvaliti zn poslane rože, karte, darila in | za obiske.
Prva obletnica—
J V spomin 1. obletnice smrti i Jennie Debevec, roj. Kolar, bo I darovana sv. maša v četrtek ob 1 6:30 v cerkvi Marije Vnebovze-te, ob 8:15 pa v cerkvi sv. Vida. Družinski večer— | , V sredo 16. jan. ob 7:30 zve-; čer bo v Wilson Jr višji šoli pri-! .ieten družinski večer pod pokro-j viteljstvom zveze staršev in uci-; tel,jev. Servirana bo kava in sla-; ščice. Zlasti bo pa zanimiv ples raznih skupin v narodnih nošah in sicer slovenskih, hrvatskih, čeških in poljskih. Slovenski | program bo vodila gdč. Eleanor Karlinger. Vsak je dobrodošel, bo prav prijeten večer. Srebrna poroka— 1 Danes obhajata 25-letnico sre-, čnega zakonskega življenja do-| kro poznana Mr. in Mrs. Matt j Baraga iz .15612 Saranac Rd. I Sin Edwin, sorodniki in prijatelji, jima izrekajo iskrene čestitke . k tej pomembni slavnosti ter jima kličejo: še na mnogo let j zdravja in sreče! Maša za vo jakom— I V četrtek ob g bo darovana v I cerkvi sv. Lovrenca maša za j vojaka Antona Hočevar v spo-, min prve obletnice njegove smr-■ ti na nemškem bojišču. Prijate-(lji pokojnega, zlasti še vojaki so prijazno vabljeni, da prisostvujejo sv. maši. Novi uradniki—
Društvo sv. Crila in Metoda št. 191 KSKJ ima za .letos sledeči odbor: Predsednik Leopold ' Troha, 22031 Miller Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alphonse S a j o v i c, zapisnikarca Mary Mersnik, nadzornice: Frances '. Globokar, Mary Strukel, Mildred ( Skufca; zdravniki: Dr. Anthony Skur, dr. Carl Rotter, dr. L. Perme; duhovni vodja Rev. A. L. Bombach. Seje so vsako 2. 1 sredo v mesqeu ob 8 zvečer v 1 SDD na Recher Ave. t Pismo ima pri nas—
Po pismo naj-pride ali pošlje naslov, da mu ga dostavimo, An-j ton Kogovšek doma iz št. Jošta nad Vrhniko, piše mu Ivan Skvarča iz Italije.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $450 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 10
Tues., Jan. 15, 1946
Tako delamo v Ameriki
Ne bomo se motili, če mislimo, da zrejo danes v Sovjetiji ali v Titovini na najnovejšo revolto med ameriškim vojaštvom kot na nekaj nečuvenega. Naši vojaki so na raznih krajih, onstran morja in doma, na shodih demonstrirali zaradi počasnega odpusta, zaradi počasne demobilizacije. Take demonstracije bi tako v Sovjetiji in v Titovini zadušili že v kali in voditelje postavili ob zid.
In kaj se je pa zgodilo s temi ameriškimi "revolucionarji?" Nič! General Eisenhower, načelnik generalnega štaba, je izjavil, da se voditeljev ne bo kaznovalo, niti se ne bo kaznovalo nikogar, ki je pokazal nezadovoljstvo radi počasne demobilizacije.
To je vse po naši demokraciji, kjer ima vsak državljan pravico izraziti svoje mnenje, pa naj bo že vojak ali civilist. Vojaki so povedali svoje mnenje, povedali javno in brez zadržka, da njih general, ali kdor je že, vse prepočasi razorožu-jejo armado in vojake, ki so dobili in končali vojno, vse prepočasi pošiljajo domov. Ko so z demonstracijami in shodi povedali svoje mnenje, je odšel zopet vsak na svoje službeno mesto. Tudi to je izraz ameriške demokracije. Naj bi zrevoltirali vojaki v kaki drugi državi in če bi se jih ne moglo ukrotiti, bi bilo prvo, da bi začeli razbijati in pleniti. Ne tega ameriški vojak! .
S temi protesti in ugovori so ameriški vojaki pokazali, da Amerikanec v splošnem ni in ne mara biti vojak. Res je zgrabit za orožje in šel v boj na ukaz domovine, tod^ ko je vojno končal in premagal sovražnika, hoče pa zopet domov v civilno življenje. Vojaško življenje je vodeno s strogo disciplino, ki je, to vemo vsi, potrebna. Ameriški vojak je bil dober in poslušen, pravi vzor vojaka. Toda zdaj, ko ni domovina več v nevarnosti, ko ni več potreben, hoče biti pa zopet sam svoj gospodar, svoboden državljan, ki bo delal kar bo sam hotel in ne, kar mu bodo ukazovali in narekovali, kot je to v armadi.
To je ameriška demokracija, ki je mnogim po svetu nepojmljiva., nerazumljiva. Hitler je nekoč pripomnil, da je Amerika vedno na robu revolucije. Da, na robu revolucije je samo tedaj, kadar vidi in čuti, da hoče kdo strmoglaviti ameriški sistem vlade, ekonomije in politike, ali napraviti iz svobodnega človeka vladno' lutko, kot je to v Sovjetiji ali Titovini.	,
Ameriški vojak se ni upiral, ko je prišel klic domovine in šel je v boj. Zdaj smatra, da je boj končan in da ga vlada več no potrebuje, zlasti ne za okupacijo. Bil je pozvan pod orožje za boj, ne pa za upravo tujih dežel. To je, česar ameriški vojak ne razume in zato sili domov po končanem boju. Na drugi strani pa vemo, da se je naša vlada zavezala, da bo upravljala z drugimi zavezniki osvojene dežele. To ne bo nekaj mesecev, nekaj let, ampak morda še desetletja. Z obvezno vojaško službo nei>o dobila vojakov, ker ameriški narod ni za prisilno vojaščino. Ako bo hotela pa dobiti dovolj prostovoljcev, jim bo morala dati boljšo plačo, kot jo dobivajo vojaki zdaj tako, da bo vojaška služba vsaj toliko privlačna, kot je kako dobro delo v tovarni ali v uradu.
Amerikancu ne gre v glavo, zakaj naj bi upravljal druge dežele, ki mu niso nič mar. Amerikanec noče vsiljevati svoje oblasti nikomur, kakor ne pusti, da bi mu jo kdo drugi vsiljeval. To je razlika med totalitarnimi deželami in med ameriško demokracijo.
Treba bo enake mere
Administracija predsednika Trumana, to se pravi nekatere njene agencije, bo morala začeti z drugačno mero, če hočemo kaj kmalu začeti izdelovati potrebščine, ki nam jih tako zelo primanjkuje povsod. Dočim daje vlada pogum delavskim unijam, naj zahtevajo višjo mezdo, pa noče dovoliti industriji višjih cen. Volk sit in koza cela — ne gre nikjer skupaj in tudi v ameriški ekonomiji ne bo šlo.
Pa tudi vladne agencije si niso docela v jasnem, kako naj rešijo ta problem. Dočim zagovarja poljedelski tajnik višje cene za meso in sirovo maslo, pa se administrator za kontrolo cen, Bowles, ne premakne od stališča, da se ne sme dovoliti višjih cen, ker bi to privedlo do inflacije. Nič bi ne rekli, da ima Bowles prav, če bi njegov urad res kontroliral cene. Toda vsak otrok ve, da so po vsej deželi cene visoko nad postavnimi. Te cene res niso postavne, ampak odjemalec jih pa le mora plačevati, če hoče dobiti zahtevano blago.
Tudi bi zagovarjali stališče administratorja Bowlesa, če bi bil logičen na celi Črti. Pa ravno njegov urad je kriv, da nam zdaj primanjkuje, na primer, sirovega masla. Ne pusti namreč zvišati cen sirovemu maslu, pa producenti smetane in drugih mlečnih izdelkov, dajejo svoje produkte tam, kjer dobe višje cene, ko za sladoled. Kaj pomagajo gospodinji nizke cene, če pa ne more kupiti potrebščin, ali pa če mora plačati zanje visoko ceno na črni borzi.
Vlada ne more držati cen produktom na gotovi višini, če ne bo kontrolirala stroškov produkcije. Delavci ne bodo delali, če ne bodo dobili priboljška pri mezdi, industrija ne bo obratovala brez dovolj velikega dobička. Treba je nekoga, ki bo tukaj posredoval, pa treba je kmalu.
Beseda od svojcev iz domovine
————— i
Mrs. Pepca Eisenhardt iz Lo-raina, Ohio, je prejela pismo od svojega brata Ivana iz vasi Sel-šček, p. Begunje pri Cerknici. Pismo «e glasi:
Selšček 11. XI. 45. Draga naša Pepca in svak Anton!
Po dolgih štirih letih se vam zopet javimo. Hvala Bogu, še sva živa in zdrava oba s Zofijo. Mnogo vode in dogodkov je preteklo v tem času mimo nas. Ko je Italijan okupiral našo deželo, se je pričela prva postaja na Kalvariji za slovenski narod. Nasilja in vojne grozote nam je Italijan vtepal v glavo in srce svojo "dvatisočletno kulturo" s svincem!
Na tisoče in tisoče moških od 17 do 50 leta starosti je odgnal v internacijo — Rab, Gonars, Renici, Treviso, Ustica itd. v glad in smrt, samo trpljenje. To .ie bilo v letu 1942. julija, ko je začel s svojo ofenzivo na partizane. Na tisoče je postrelil v' najlepših letih. Primer: v Ota-vah, je prišlo vojaštvo, pobralo iz hiš fante in nekaj mladih mož ter dva učitelja. 18 po številu jih je odpeljalo proti Stra-žišču in jih v več skupinah po-strelilo. In to neoborožene najboljše fante, brez posebnega vzroka. Po 2, 3, 4 iz ene hiše.
Slišal sem to streljanje! Satansko delo. Po bloški planoti, ko so fantje in možje kosili travo, so jih kar tam na mestu mnogo postrelili. Brez vsakega vzroka. Tako so jih streljali kot zajce na jogi.
V Ložki dolini ravno tako. V Ložu so pobrali vse mlade moške ter jih takoj zunaj mesta postrelili osem, ostale pa so odpeljali na nek grič in jih tam postrelil 20 po številu. V Da-nah so nekoč odpeljali tudi-'dva fanta z doma na neko gmajno, blizu gozda ter so jima rekli naj tečeta, Italijani pa so začeli za njima streljati. Enega so takoj podrli, drugi pa je tekel in tekel, krogle pa vse mimo njega. Ko pa je bil že blizu gozda, so pričeli pa tudi Lahi teči za njim, da bi ga ja gotovo "okrog" prinesli — a prepozno, dosegel je gozd in bil rešen. Srečo je imel. Take igre so si pri-
uničenja. Padali so od otrok do starcev, obeh splov človeški rod.
Draga Pepca! Rekla boš, če je vse to bilo pri vas in okrog vas, kako pa, da si še ti ostal živ. Res je, kako to? Izmed sto — eden, ti rečem. Srečo sem imel. Vsa leta sem bil doma, čeprav v starosti najbolj nevarnih let 40 do 44. Reuma me muči že četrto leto, bolj težko hodim opiraje se na palico "drenovko." V letu 1942-43 sem bil štiriki'at v'bolnišnici, a nisem bil potem skoro nič boljši, tako da pozimi v letu 1943 nisem mogel peš niti do Begunj, ki je komaj 10 minut daleč in to celih pet mesecev. Kolikor sem sploh mogel hodit okrog doma v dvema palicama v oporo, pozneje pa še vedno z eno. Poleti pa, ko je bolj toplo — vroče, tudi jaz lažje stopim gotove čase. Torej, Pepca, to vidiš je bila moja rešilna bilka, tako, da Ti morem še zdajle pisat in da so me tudi vse oblasti pustile liri miru, kot neuporaben itd. Svoj jezik sem pa uporabljal le v najnujnejše osebne zadeve.
Leta 1942 sem se dvakrat rešil, s svojo hitro intervencijo in dokazi ovrgel obrekovalne laži proti meni ter se rešil in ostal sem živ, kakor vidiš je to moja pisava v dokaz za to. Drugače tudi mene ne bi bilo več tu. Do sedaj nam je ohranjena še vsa domačija z "murčkom" vred, tako je namreč ime našemu psičku. Sestri Micki in svaku, ki sta oba še živa, je pogorel hlev za živino, ter ena krava in ena velika svinja je zgorela. Tudi hiša je že gorela, a je sama prenehala goreti, — a vsa družina v hiši — čudež se je naredil. Rešeni so bili. Edinega sina Toneta, star 21 let, je po nesreči ustrelil (pravijo) en Lah, vojak na Vrhniki. Zadet je bil v srce in na mestu mrtev. Za pokop so ga pripeljali v Begunje. To je bilo 3. marca 1943. Albert (brat) v Kamniku je živ, pljučnica pa ga je bila že dvakrat zelo napadla in je le sreča, da je še ostal živ. Njegov sin Ivan jo bil mobiliziran v partizane 12. septembra 1943 in je padel v bojih za Cerknico proti Nemcem, star komaj 21 let. Napad je bil na Cerknico 19. septembra 1943. Drugi sin France je bil pozneje pri domobrancih, ne vemo kje je. Ima še dve hčerki, ki sta zdravi in tudi žena. Domačija jim .je še vsa ohranjena. Sestra Francka se je poročila s krojaškim mojstrom v Ljubljani, Moste, Ribnška 16. Piše se Ljubič.
Bratu Joškotu v Cerknici so Nemci požgali vso domačijo. Popolnoma vse mu je izgorelo 19. septembra 1943. On in družina pa so še živi, edino enega fantka Janezka je bomba ubila v Begunjah leta 1943. Star je bil komaj štiri leta. Brat si je sedaj popravil hišo za prvo silo, toliko, da bo vsaj v svojem živel.
Kaj pove Menišija v zadnjih štirih letih okupacije: Begunje krog 84 mrtvih, med njimi je tudi kakšen pogrešan; Bezu-ljak 40 mrtvih ali pogrešanih; Dobec 20 isto; Kožljek 30 isto: Selšček 26 isto; Topol 16 isto; Brezje pet mrtvih ali pogrešanih. Torej skupaj 221 mladih fantov in mož v najboljših letih je vzela vojna, med njimi kakih 20 deklet. Te številke povedo mnogo!
Draga moja sorodnika, v duhu Via,ju objamem, ker upam, da sta še oba živa in zdrava in prav tako vajini otroci, ter bratsko pozdravljam Tebe sestra Pepca in svak Anton, midva s! Zofijo — brat Ivan.
P.S.—Ata moje Zofije (žene), A. Turk (Milavc) iz Ravnika so tudi umrli in njen brat Matija | je padel v borbi januarja 1945. Pozdrav vsem Meniševeem tam v vaši novi domovin in želim vsem miru polne božične praznike in zdravo novo leto.
* |
Mrs. F. Baraga iz Lorain,
voščili Lahi s svojo dvatisočletno kulturo. Ta slučaj mi je pravil nekdo iz Dan. Vse to, kar pišem, je resnica!
Pri Sv. Vidu, Osredek, so pobrali vse fante in može do 50 let starosti, ter vse postrelli, ne-glede kdo ali kaj si, ali si proti njim ali si zanje, vseeno. Poznal sem vse, vsi so bili največ mojih let in mlajši. Bili so vsi doma in brez orožja, torej brez vzroka. Tako je hotel Lah iztrebiti slovenski narod s te trde slovenske zemlje. Požgal .je. mnogo slovenskih vasi in med temi tudi Kožljek. Begunje so polovica v razvalinah. Cerknica skoro vsa (to so pa Nemci).
V Selščku so Lahi zažgali Primoščkovo hišo, ki .je zgorela in tudi štefkova (torej obe naši star hiši)). Isto uro so ustrelili tudi Cenceljna, od Primo-žičevke brata, ki se je ravno isti dan nahajal pri njih. Ustreljen je bil poleg Bočkove kovačije.— Gledal sem za zastorjem doma. Gorelo je na vasi — strašno! Lahov je bilo kot listja in trave na vasi in v Sevških zelnikih. Gledam, nisem vedel kdo .je. Lahi so ga potisnli na tla, d;i je sedel. Vedel sem kaj to pomeni na nasprotni strani sem videl Laha z brzostrelko v ležečem stavu, namerjeno na >.rtev. Meni so pričeli lasje vstajati pokonci — grozno! Rafal — dva iz strojnice — zvrnil se je v znak mož, ki sploh ni vedel zakaj, ki ni ničesar zakrivi) proti oblastem. Tako se je redčil slovenski narod . . .
Ko se je laška vojska pomikala proti nam — sem mislil, da je vrsta na meni.
Leta 1942, 43, 44, 45 je s krvjo pisana zgodovina slovenskega naroda. Leta grozot, trpljenja, pomanjkanja — živčnega
Ohio, je prejela od svojega nečaka sledeče pismo:
Volčji potok, 1. X. 45. Draga teta!
Zelo dolgo si že nismo dopisovali, tako da se je v tem času že marsikaj spremenilo. Pri vas se najbrže ni veliko, ter upamo, da ste še vsi živi, ali pri nas se je zadnje leto strašno spremenilo, skoro nepopisno.
Imeli smo zelo nevesele čase, kar ste sigurno imeli priliko či-tati v časopish. Morda vsega celo niste verjeli, kar se je pisalo o krvavih dogodkih v Evropi, toda vse to je resnica — in še mnogo več. Vse se niti ne da popisati, ker bi mogel napisati cele romane samo iz lastnih in družinskh doživljajev.
Pred vojno smo imeli še kar srečo in smo živeli brez vsakih posebnih dogodkov. Mama so v glavnem vedno zdravi in še prav čvrsti, le lasje so jim v zadnjem letu precej osiveli vsled velike žalost. V letu 1938 se je oženil brat Ciril ter je kmalu na to s pomočjo domačih sezidal ob cesti svojo hišo, kjer si je lepo uredil svoj dom v upanju na srečno bodočnost. Dobila je družina tudi mali prirastek, tako da je skupno štela že pet oseb. Imeli so Janezka, Anico in Dušana. Ciril sam je delal v tovarni Bonač na Koli-čevem do lanske katastrofe.
Tudi Julij si je poiskal v letu 1942 svojo družico in ma dve hčerki. Prva je Julka, ki je stara dve leti, druga pa je Magdi-ca, stara eno leto in sta obe prav pridni. Le Julka je prišla letos iz taborišča zelo bolna, da bi bila kmalu umrla.
Pepca tudi ni hotela zaostajati in se je poročila leta 1943, ter ima tudi že eno hčerko Mi-rico, ki je tudi eno leto stara. Ivan, ki je bil vedno pri domačem gospodarstvfu, se je prav pridno zavzemal za gospodarstvo in še posebno veselje posvečal sadjarstvu in živinoreji, pri čemer mu je bila Francka prava desna roka in dosegla sta izredno lepe uspehe. Lenčka se v glavnem bavi s šivanjem ali pa pomaga pri poljskem delu in gospodinjstvu. Jaz pa sem imel jed leta 1940 lastno trgovino na Količevem, kjer sem imel zelo dober uspeh. Vse nam je šlo 'prav dobro in smo se tudi prav dobro razumeli in si medsebojno vedno pomagali do napredka. Prišla pa je prokleta vojna in prinesla človeštvu toliko gorja.
Kmalu po zasedbi Jugoslavije od strani Nemcev so se pričela ubojstva in pustošenja po deželi. Ogromno ljudi je bilo postreljenih, povešenih, pobitih, odpeljanih v koncentracijska taborišča, preseljenih ali požga-nih z vasmi in mesti vred. Pri vsem tem delu pa so jim pomagali še domači delomrzneži in zločinci, ki so bili plačani kot pomagaoi gestapa pri tem krvavem poslu. Niti polovico tega gorja ne bi bilo, da ni blo domačih izdajalcev.
Mi smo par let še kar srečno vozili. Res sta bila v letu 1941 Ciril in Julij po zaslugi ovaduhov nekaj časa zaprta, a sta kmalu prišla na svobodo. Toda leto za letom je bilo bolj kritično in nevarno. V pomladi 1943 so mladino prisilili kljub vsem mednarodnim pravilom v vojaško suknjo, čemer, sem se jaz srečno izognil na -češko in nato na Dunaj, kjer sem živel vse do konca vojne. A domači pa so imeli veliko smolo. Bratje so sodelovali pri osvobodilnem po-kretu in so bili leta 1944 izdani od domačih izdajalcev, tter nato 4. maja aretirani, vse družine pa preseljene in poslane v Nemčijo v taborišča. Brat Julij je bril nekaj mesecev naito ustreljen, Ivan in Ciril pa sta bila poslana v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je bil Ivan letos januarja ubit, Ciril pa je tudi neznano kam izginil, ter se ni več javil. Najbrže so ga živega poslali v kre-matorij.
ženske in otroci so bili v taborišču Burghausen, kjer sta
Cirilova dva otroka, Anica in Dušan tudi umrla. Vsi ostali so se ob razsulu Nemčije vrnili domov ter našli vse izropano. Odpeljane so bile sploh vse premičnine ,tako da smo našli dom popolnoma prazen. Hlev brez živine, stanovanje brez pohištva in orodja. Tudi moja trgovina je bila popolnoma izropa-na. Tako smo bili navezani čisto na dobroto sorodnikov in dobrih sosedov, ki so nam nekateri res dosti pomagali, če bi ne bilo še nekaj teh dobrih ljudi, bi človek res moral obupati. So pa še sedaj pri nas precej kritični časi, da nima človek še nobenega pravega veselja do dela. Sicer smo si dom in gospodarstvo že nekoliko uredili, a najdejo pa se še vedno nekateri lopovi, ki bi se radi polastili še tega, kar je ostalo.
Kako pa vi kaj živite? Upamo, da ste vsi zdravi. Tudi v Stranjah pri Goltezovih so vsi zdravi in živi Mi vsi upamo, da živite v Ameriki bolj srečno in bi zelo radi zopet prejeli kako pošto od Vas, da bi vsaj vedeli ,če ste še pri življenju in če ste zdravi. Mama bi Vas tudi zelo radi videli, zato Vas prosim, če Vam je mogoče poslati kako sliko, ki jim bo v tolažbo.
Vas vse iskreno pozdravljam, kot vsi domači in . posebno pa mama,
Jože Ocepek.
Msr. Theresa Prime, 1017 E. 11 St., je prejela od svoje prijateljice Tončke Kropili, doma iz Loža na Notranjskem, ki že nad 20 let biva v Franciji naslednje vrstice:
ZA LETO 1946
Staro leto se poslavlja, novo vstaja.
Srce moje v skrivnih upih — tiho sanja--
Da prineslo mir bi svetu in ljubezni, vse bi narode združilo v eni vezi.
Vam pa, duša draga moja, kaj naj rečem: Mnoga leta naj Vam sije sonce sreče!
(Tončka, 17, XII. 1945). A
MOJ ROJSTNI KRAJ
O, moja ljuba domovina ti lepa si, da lepše ni, krasnejša vendar loška je dolina,
kjer skromna hišica stoji.
Ta hiša meni je predraga, saj rojstna hiša moja je. Tukaj sem jaz prvič d j al a: oče, mati, sladko ime.
Pa hišo to obdaja vrt, potok šumlja mimo, na vse strani razgled zaprt je s hribčki, ki kipe v nebo.
Na levo stran kraj Loža je Grad stari, že razvalina. Preživel pač že tisočletje, za obzidjem je nektera .njiva.
Na desno pa v nebo kipi prelepa bela cerkvica. Križna gora, kliče se, bo božja'p-bt je romanska.
In tja naprej je pa Snežnik, e vedno bel snega, stoji tam kakor spomenik, zapira nam pogled morja.
Prelep si ti moj rojstni kraj, preljuba cerkvica domača, sedaj prihaja pestri maj, se misel moja k tebi vrača.
(Tončka, 27, III. 1918). A
S POM IN LOŽU Požganem od Iatlijanov
Majhno staro mesto s slavno zgodovino, nate mislim često, kot} na mater sivo.
Skromno se živelo je v okrilju tvojem, skromno in pošteno — vsak po svojem.
2
Prišli težki časi, bridke preizkušnje, vojska te zajete v svoje vrste tužne.
(Nadaljevanje na 3. strani)
N .li.i> ......:f
>
verja®«!
"Ti, Joža," se obrnem k P' 1 jatelju, ki je imel v okupa£' " "divan" ob nasprotni strani11 3 libe, ."ki si tukaj doma in k' fantje veliko zaupamo, kaj I ti praviš glede Hudičevega N 1 šta, v katerem imamo mi da" 5 čast in slavo imeti zastonj je perge?" "Kaj naj pa rečem?" "Mislim, kako ti primes # pravljico ali kar je že glede1 ga boršta, da ga je sama 1 klenska armada presadila 1 gori na Zaplato. Kako s^ ' ti?" | 3 "Kako naj sodim! Odkar j mnim, je bil že tukaj boršt. ; ~ dim pa, da je bila najprej' : plata, potem šele boršt," se
ža hudomušno zasmeje. " "Kralj Salomon se gre sli' 1 pred tvojo modrostjo," mu r'|ij no vrnem nazaj, "če hočen1*1 debatirati, bi lahko posegli1 a v svetovno razpravo: kal bilo prej — jajce ali k""' Vprašal sem te za tvoje m'1® e, glede tiste pravljice." | "No, če bi rad vedel i;:».
-	mnenje, ti ga bom pa t,
-	Ta gozd ali boršt, kakor l)ff , mo mi Gorenjci, je zrasel
i kot vsak drug gozd."
"Tudi meni se tako zdi/ glo pritegnem, "ampak S^ rerjev Tonček pa le ver j aH16 so ga peklenščki sem prčN "Eno figo verjame," ga
-	ni Jaka Mohorič, ki je že» kazal da bo nekoč dober rlf gan dohtar ali advokat. JI
"Dobro, če ne verjame, nas je pa včeraj plašil til! Zvezdi pred gimnazijo, W ' j se nam bo hudega primeri'® lezemo sem gori?" bi dognal stvar do dna.
"Malo te je povlekel, s* poznaš, poredneža," opise govo osebno razpoloženje r.ikov Tonček iz Godovi j ^ torej sosed Schiffrerjev. J "če me je nalašč dražil-, imela v pondeljek še Pre. veliko debato," zagrozim, ponepotrebnem prestal strahu.
"Pa vseeno je čudno, <1' da raste ta-gozd ali boi's., 2 kar že pravijo Gorenjci
aft'
poštenemu lesovju, tako in ravno v sredi rebri f Zaplati. Prav tako se kot bi nekdo odmeril < kot in posadil smreke do P natančno v njem. Kar W ne bo, fantički."	J
"Ne bi dvakrat rekel, { ti bo o tem nocoj še saw me podraži Basaj. "paz!; ka, da ne pridejo nocoj ^ f hudobci, če je to njih h'5, in te pobarajo, kdo ti je tukaj nositi svojega roj^^ ji sti, ha, ha."
Tovariši so prasnili v % in tudi jaz ž njimi, čepi"fv( ram priznati, ■da je bil J smeh podoben smehu . **.' človeka, ki mu je zoboK^ izdrl napačen zob.
"Kadar se kdo zbudi, loži na ogenj," je uka:«1'A j "Zdaj pa »spat, jutri ii^lj še težka pot vrh Zaplate, JE čez Stožec, potem čez 'V()L goro doli v Tržič in do*1« Kranj."
"Mene kar izvzemite," g dopovedujem, "jaz iman1.] trdno spanje -in se vso ,l("| prebudim. Kar sami ho^t rili, če boste hoteli, fantic',
"Vsi za enega, eden a smo se domenili in si Vr.A \ ta zlet," zagovarja-svoj log Basaj.	^ ( ||
"Kar pusti ga, Joža," ^ |l me Bernikov, "naj se 1. ; malo pocarta, bomo že r rili." Za ta tovariški P'j! I sem mu pokazal jezik, ' ^ | sem se pa obrnil v sten"- **
AMERIŠKA D0MG7INA. JANUARY 15, 1946
Kristus
MALI OGLASI
Beseda od svojcev iz domovine
Zaklani prašiči
Sveže zaklani, od mesta pregledani. Mi vam dopeljemo. Pokličite KE 2625.	(x)
Stanovanje bi rad
Veteran išče stanovanje 4 sob in kopalnico ter furnez; nič otrok. Kdor ima kaj naj sporoči Albertu F. Germ, 1570 E. 38. St.	12)
Sobo išče
Moški bi rad dobil opremljeno sobo v slovenski okolici St. Clair Ave. Lahko da priporočila. Pokličite med 6 in 7:30 zvečer HE 8797.	(12)
Stanovanje iščejo
Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob v Euclidu, Collinwoodu ali na St. Clair Ave. okolici. Kdor ima kaj primernega, naj'pokliče po 4 uri popoldne KE 4350. (12)
Ledenica naprodaj
Naprodaj je za 50 funtov ledenica v dobrem stanju. Vprašajte na 15224 Ridpath Ave.
...........""j1 1	111	..... ii..................
Ako iščete dobrega popravljalca za vai* čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tuea. x)
(Nadaljevanje z 2 strani)
Tvoji so sinovi	*
bili hrabri, čvrsti, -niso se vklonili pred sovragom v vrsti.
In Taljan je podlo streljal na veliko, v enem samem grobu— petdeset pod lipo. (*)
Petdeset najboljših zdaj počiva mirno, vsi zapisani so v partizansko knjigo.
Tebe pa zažgali so v strašni plamen, zrušil si se mrtev— ostal je mrzel kamen.
Lož, ponosni, stari, ena razvalina, priča, da Taljani bili so zverina.
★ ★ * ★ ★
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
^k * ir * ^r
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 eJ.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
Posojila so napravljena na tak način, da se rta glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
(* Pod lipo: pokopališče pri Sv. Roku, ob njem raste mogočna stara lipa. — Tončke Prevča, Bois le Roi, 22 .XI. 45).
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Košar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St.	(x)
Za pojasnila in informacije pišite na:
Joseph Miklavich, 1223 East 82 St., Cleveland, .0., je prejel od svojega brata Zorka iz Alži-ra sledeče pismo:
Alžir, 5. XII. 1945.
Dragi brat!
V prvih vrsticah te najlepše in prisrčno pozdravljam tebe in tvojo drago družino in želim, da bi te to moje pismo dobilo pri najboljšem zdravju in veselju. Dragi brat, naznanjam ti, da sem z jugoslovansko vojsko tu-<aj v Alžiru in upam, da bo ljubi Bog dal, da me v kratkem pošljejo domov. Dve leti in pol ni moja družina vedela zame, ali, sem živ ali mrtev. Imeli so me že za mrtvega, keij,, se jim prej nisem smel javiti, da bi Nemci in fašisti ne bili zvedeli, da sem z jugoslovansko vojsko, kajti gotovo bi bili pobili vso mojo družino in očeta, kakor so dosti drugih.
Hvala Bogu, dozdaj smo še /si živi in zdravi. Žena mi pije,da je tudi tebi pisala, a ni prejela nobenega odgovora. — 'rosini vas, če ste še živi, da am kaj pišete. Naslov je: Jružina Miklavčič, Rakitovec t. 8„ pošta Herpelje-Kozina, Primorska, Jugoslavija.
Meni sicer ni treba pisati, ker pričakujem ladjo, ki nas bo odpeljala domov. Za enkrat ti ne vem več kaj pisat in ti želim tebi in tvoji družini vesele božične praznike in srečno novo leto. Prosim te, piši moji družini.
Sprejme se ženske
asemblerce, izdelovalke klobas in packerje. Za začetek 62c na uro Cleveland Provision Co.
3112 W. 63. St. __(12) ,
351-53 NORTH CHICAGO STREET
JOL1ET, ILLINOIS
i^^ruTJTjTj"LjiJTjrLriri_Jrij-L rmrmj-Lnrm jn sisin
šivilja se sprejme
Sprejme se i&U-jcnia šivilja za poln ali samo delni čas. Zglasite se. v Grdina Shop. 6111 St. Clair Ave. HE 6800. (10)
Ne čakajte, kadar ste boini!
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, nehurju (Prostate) na vodi in podobno.
2 ženski za čiščenje
' 25 ur na teden 5 dni Vprašajte Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St.
(H)
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
MALI OGLASI
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
ki je za vedno zaspal in se ločil od svojih dragih dne 15. januarja 1939.
Stanovanje išče
Zakonski par s 4 hčerami želi dobiti stanovanje 6 sob; najmlajša je stara 12 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588.	(10)
Garaža v najem
V najem se odda garaža. Vprašajte na 1162 E. 61. St.
(11)
Blag- spomin na Tebe dragi, bo živel med nami do konca dni, nad zvezdami že blaga duša biva in prosi milosti za nas..
Sedem let ie žs minilo, kar Tebe več med nami nI, Bog odvzel soproga in očeta in srce zlato našlo .ie poko.i.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016
(Tues.-x)
Žalujoči ostali
SOPROGA in HČERE.
Cleveland, O. 15. januarja 1946.
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 6 sob in kopalnica zgorej, 4 sobe in kopalnica spodaj; tudi trgovski prostor, pripraven za vsako fcrgolviino. Vprašajte na 15257 Saranac Rd.	(11)
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje t5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačil*
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdioott 0487
MALI OGLASI
Naznanja se odbornikom in članom
The St. Clair-Norwood Rehabilitation Corporation
da se vrši glavna letna seja
v sredo dne 16. januarja
ob 8 uri zvečer
v dvorani štev. 2. novo poslopje SND. St. Clair Ave.
Ker je seja važna radi zidanja novih hiš in druge zadeve, je potreba, da se udeležijo vsi oni, ki so posodili dentar, odborniki in ostali podporniki. Bodite točni!
a. Grdina, predsednik.
je rekel.
Kraljev obraz se je razjasnil, oči so mu zažarele in jasno je videl, kako je rastla iz knjige najlepša roža, podoba tiste, ki je vzcvetela iz Kristove krvi na lesu sv. križa.
In modrijan se je razveselil in poljubil meniha na lice.
"Hvala vam za to rožo! Ta je res podoba najčistejše, največje in naj nesebične j še ljubezni. Kdor zagleda to rožo,- ne | umre."
"Ali je konec?"
"Konec. Prijatelj Angelo, upam ,da si me razumel. Rožo s Kristovega križa si moraš o-gledati, s Kristom moraš na vrt Getzemani, v sodno dvorano pred Ana in Kajfeža, pred Pilata in Heroda, na dvorišče, kjer ga bičajo in mu polagajo na glavo trnjevo krono, ga oblačijo v škrlatast plašč, zasra-rnujejo in pljujejo v obraz, na Kal varijo moraš z njim, kjer mu dajejo žolča piti, kjer ga slačijo, 'pribijajo na križ, na KalVarijo, kjer umira med nebom in zemljo na križu za grehe nas vseh, da boš ustlvaril, kar ti je naročil Giacomo Ce-'sare. Potem boš imel predmetov na izbero. Tocla, dragi Angelo, še enkrat ti rečem, Kri-stovo trpljenje moraš doživeti duševno, sicer ga ne moreš naslikati."
"Hvala ti za globoko resnico i Strašno šibkega in majhnega si čutim — in dvomim, da ustvarim kaj lepega. A moram, moram !"
Vstal je, podal patru rok( in odšel hitro. Kapuc in si je jladil brado in migal z glavo.
"Ni me razumel . Dokler nt bo vonjal mistične rože z lest »v. križa, bo težko naslikal Boga Odrešenika. Vederemo!"
Angelo je hoclil <tri dni za mišljen po svojem ateljeju ii po vrtu. Mislil je, ali naj sli-iia Krista na pristavi Getzemani, ko kleči na zemlji in poti krvavi pot, ali na Oljski ogri ko ga poljublja Judež, ali prec Pilatovo palačo, ko vpije ljudstvo: "Križaj ga, križaj ga!' ali na Golgati, ko v bolečinah izdahne svojo dušo med kletvami in zasramovanjem vojakov, farizejev in pismarjev. Odločil se je za Kalvarijo, kjer bo lahko uporabil vso pisano u-branost barv in mogočno mu-skuloznost. Mislil je, meril platno, iskal figur in tipov in napenjal svojega duha in živce.
"Moram!" je ponavljal zvečer, ko je utrujen sedel na balkonu, gledal na morje in mu jc-prišla slutnja v srce, da je premajhen, za to delo.
-o-
—Letalo je bilo prvič rab-t Ijeno kot vojni pripomoček leta 1914 in sicer so jih prvi pričeli vporabljati Nemci pri invaziji Belgije.
Poslopja naprodaj
Proda se dvoje zidanih poslopij in sicer 40x60 ter 40x80. Lahko se rabi za strojno tovarno aji popravi j alnico avtnih ogrodij. Pokličite Bliss Coal Co. KE 0808 ali se ustavite na 22290 Lakeland Blvd. ((12)
insurance agency
PRANCES ZULICH, licensed agent
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
MALI OGLASI
Sprememba na plin
Nič saj, nič dela. Mi lahko popravimo ali spremenimo vsak furnez od premega na plin. Zastonj nasveti in proračun.
Ohio Heating & Supply Co
LI 4800
(15)
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost.
KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888
Sedem vbitih v železniški nesreči. — Luksuzni vlak "Silver Meteor," ki je bil na po* tu v Florido se je v jutranjem mraku zaletel v Sun Queen vlak, ki je Ml natrpan z veterani, ki so bili na poti domov za božič. Nesreča se je pripetila pri Kotlock, S. C. Sedem oseb, med njimi štirje vojaki, je bilo ubitih in nad 00 pa jih je bilo ranjenih.
8
" »i
K. S. K. JEDNOTA
0d!omek iz umetniškega življenja. Spisal dr. Ivo Cesnik.
v raju ljubezni raste tista J' Podoba najčistejše, naj-1- najnesebičnejše lju-■ • ls«te jo tam! A povem
lov ? ta r°Ža ne raste na
piik Vnih Pesnikov »i u-I , .°v' ne na grobovih juna-'•^so preliH kri iz ljubezni ^ovme, čeprav ni nobena . 301J sladka, nobena roža
Lm ,k0t kH> ki teče na
«em polju."
popila je mati z otrokom
JU h kraljevi postelji in
d ,ana m°dremu zdravniku:
if f\rQ 3e tlista roža na sve-k^arečih licih mojega 0.
L v njegovih očeh se i ^ čista duša." , -^Pa e ta
! a,„ ta roza, a ni naj-
f 5e lel°dv5nil modrijan, dvori š r°zo P°™am," je * m Ci'n° °'bleče»a žena. )]ed seni J°> vzvišeno, sve-
1 , 0 r°20. V dolgih nočeh
!Ldta sem jokala nad
1 la 2a m in ea zibala in [J n:> k usmiljenemu Bo-
v «rgije Umrl°- ~ Tedaj ^o^ ro»o žalujko."
fjka a 111 sveta je roža i« „ ' "i znak največje lju-
i	ugibal^ kralj je pa
hhovlred,ke^e' kraljica Naj d Vedno glasnejše.
J hh£kISt0'pil v sobo me"
i ki '1Skan z veliko knjigo ^7^1onjen,zrja-; vrv,* *elesu' Pre P as an z Be pqj cez ledja. Poklek-„po in ^ Postelje in odprl „#ikit 1 0 ljubezni Od-reši/ 86 Je žrtvoval Bo-f o jeSltev vsega človeštva. —naJ"večja li ubezen!"
ft
ii rGe Lag spomin
i ^ljg l®tnice smrti pre-ABlJJEne n« nikdar po"
|J°sephine J krajšek (Zak)
1	POkUt:" k sebi
v	.lan. 1944.
i(!' hi	že leto dni krije,
rf	zdaj spiš,
111111 ^ S k0 na 8rob " Sije.
0 med nami živiš
1
7 i, - LOJZ' soprog; 4	JOSEPHINE.
pa. 0 ii]| ' 15- .lan. 1946. K
^udimo v nakup
2epe skrinje iz cedrovine.
>0rbažem napolnjene in innerspring modroce. t^LJE, različne velikosti in fedre. ^tag pralni stroj na razstavi, ki si ga' [ p Ze zdaj naročite.
k, ('	si in naročite pri nas trpežno blago.
^WOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
DR. PAUL W. WELSH
BELO DOBIJO
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Furnezi!
JOHN ZULICH
SKEBE & ULLE	j
PLUMBING and HEATING CO.
15601 Waterloo Rd.	' KEnmore 7248 ;
KE 5030
Glavna seja korporacije
FRANK KMETI
V BLAG SPOMIN
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
/
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1946
Cez in čez je krila bela odeja. Sneg čez gozdove in gore, .sneg in žvižg burje prek živih izvirov, snivajočih polj, ograd in.vinskih trt. V veledolu sneg in zagon burje tja do nedoseženih dalj. Piš prek tišine, a brjanska zemlja je snivala.
Pri Svetem Vidu je kljubovala burji zidana cerkev, na Taboru žvižgal piš skozi ruševine mogočnega zidu. In je bilo vse tiho, tako čudovito tiho. Burja je donašala odnekod tuljenje zverjadi .Nikakih gazi, le sledi divjadi so se križale v snegu na v.se strani. A nad selišči se je vrtinci] dim v burji, dim iz koč, edini znak življenja. In pod dimom so želele zasnežene "kajže, in v kajžah žužnjal trideseti rod Pogorja-nov.
»
Okrog domovanja so korači-li zastavni brkači v visoki škor-njih. Odkidavali so sneg z le-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠIH SINOV IN BRATOV
WAR DEPARTMENT
OFFICE OF THE CHIEF OF STAFF
Anton Laddie
HOČEVAR
ki sta v drugi svetovni vojni darovala svoja mlada življenja na oltar domovine. Anton je padel v vojni z Nemčijo 17. jan. 1945; njegovo mlado truplo počiva nekje v Holandiji. Laddie je pa padel, zadet od japonske krogle dne 13. jan. 1945. Njegovo truplo pa pačiva nekje na Filipinskih otokih.
Dasi sta se v življenju zelo ljubila, pa po smrti vajini trupli počivata vsako na eni strani sveta. Toda vajini duši sta združeni v nebeškem raju. Oziramo se po hiši in gledamo, odkod prideta, pa vaju od nikoder ni. Pa saj vemo, kje je sedaj vajin dom. Sta v nebesih pri Bogu, saj vidva nista bila kriva vojne. Spita večno spanje in sveti naj vama nebeška luč.
Chief of Staff, United States Army
PAY PER MONTH-ENLISTED MEN
b MdMn to Food, Udflat, OMta Md Mtdictl Cart
Vojna, strašna, kaj si st'rila,	Drugi pa na Filipinih,
velika žalost tare nas;	truplo tvoje zdaj leži,
sina dva si umorila,	dušam vajinim v nebesih
srčne rane ne izbriše čas.	plačilo Večni naj deli.
Daleč tam na bojnem polju,	Mi pa zremo gor v višave,
Holandija se imenuje kraj,	kjer zdaj je vajin skupni dom,
truplo tvoje zdaj počiva,	saj tam ni vojne in ne boja,
duša v nebesih raja naij.	tam kraljuje Gospod sam.
Prosita pa za nas pri Bogu, da se zopet združimo, takrat bo zopet vseh veselje, nad zvezdami se vidimo.
MONTHLY
" urmiMMT IHCOM.AFTO«
20 r«dr»'	30 W
Maattr Swgeant *fo"*fe	SarWc*	Sorrtee
or Pint Sergeant * 138.00	$89.70	#155.25
Technical Sergeant 114.00	74.10	128.25
M Sergeant . . 96.00	62.40	106.00
S***ent .... 78.00	50.70	87.75
C«*P. . . 66.00	42S0	74.25
Private Km CUm. 54.00	35.10	60.75
.... 30.00	32J0	56.25
(•>-«" Tnnum for Serdee Ormrmm.
90% U Member of Flyint Crewe, Par-Sl1""*«<«>-Ptae ST. Iocreaee in Pey for 3 Taa» of Sarrtee.
MOŠKI SEDAJ V ARMADI
ki reenlislajo pred 1. februarjem, bodo reenlisiani ▼ sedanjem činu. Moški, ki so bili častno odpuščeni lahko reenlislajo tekom 20 dni po odpustu v istem činu, ki so ga imeli ob času odpusta, pod pogojem, da reenlislajo pred 1. februarjem 1946.
žalujoči
STARŠI, BRAT IN SESTRA
1268 ONTARIO STREET CLEVELAND
Cleveland, O., 15. jan. 1946,
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
i
senimi loparji, pristavljali le-j stve pa ga pehali s streh. In iz i zametjov so vstajale kajže. S-o| bile skoro hiše, močno podzi- j dane s skalami. Lesene stene I je vezalo debelo tramovje, a J
krila jih slamnata streha, oči'-!
i
nela od dima in saj. In kajže so imele očrnele oči: skozi skla-' dovnice drv so kukala tesna o-j kenca, zadelana z mahom in žaganjem. V oknih so bili napeti j živalski mehurji, pri nekaterih! so bile celo Šipe pa lesene vetr-1 nice.
Iz kajž se je valil dim, iz strehe in skozi dušnike. Na zidanih ognjiščih so goreli og-' nji so lovile nape dim ter vise-! li na sajastih verigah kotli in kotliči, ob ognju stali glinasti lonci, v loncih krompir v oblicah, sirkov močnik, prosena kaša, bob ,repa, fižol, grah, zelje. V peči so se pekli veliki hlebi žitnega kruha. Po kuhi-
njah so se sukale gospodinje in i hčere, na ognjiščih so se greli ■ ded i in babice na nizkih klopeh, pa besed oval i umaizanim paglavcem, ki so se gnetli okrog i in okrog.
| Poleg kajž so stale staje z ! drobnico, kraj teh so bili hlev, J v hlevih govedo, voliči, krave in 'junčki. Za hlevi so stali nizki svinjaki, zadaj vrtovi z viso-jkim drevjem. Pod snegom so spale gredice, a okrog domova-mja so moleli-iz snega polomil jeni plotovi.
j Prek Višin j a je bril piš in j tesno so bila naslonjena domo-jvanja drugo k drugemu, plot k ;plotu, da bi jih ne raztrgala jzima. Velik trop jih je bil. Na 1 sredi poleg košate lipe je stal Odrinov dom podlipski; v notranjem vencu so bile naniza-|ne kajže: Tavžljeva zgornja, jBudinova zgornja, Murnova, jPodliparjeva; v zunanjem vencu, ki je visel nekoliko v reber, so se sklepale BudinoVa spodnja, Tavžljeva dolenja, Odri-nova spodnja, Martrova, Kre-jsova in Skukova. To je bilo Višin je tridesetega rodu. Ni bilo kdo ve kako naraslo od dva-lo kdo ve kako naraslo od dvajsetega, kajti vmes so zevali hudi časi. Prek Pogorja so šle strahote, so butali viharji in podirali pogonska bratstva. Ali
viharji so preminili in kleno pogorskega rodu je ostalo. In medenj so se vrinila nova dedna kolena.
Stari Budin gornji beseduje v hiji in družina ga verno po-sluja. Pri kolovratih predeta nit hčeri Klara in Liza, nevdani. Imata široka, izpodrecana tem-nordeča krila, debele kite, prek las pisane zavijače. Klara je v dolgi, ogoljeni volneni kočemaj-ki, uvela poveša glavo; Lizi žare lica, platnene ošpetlje ima široko nabrane, prek pasu in grudi ima stisnjeh pisan žvotek, a prek tega moder predpasnik. V kotu uvija kambe za jarem starejši sin Gašper, zastaven br-kač. On bo gospodar uBdinovi-ne gornje. Kraj Gašperja popravlja statve sin Tomaž, koščen brkač; v nasprotnem kotu plete rešeto Melhar, najmlajši. Vsi so v škornjih, oblečeni v težke ka-mižole, na glavi kučme iz polho-vine. Snaha Maruša, Gašper jeva žena, je prišla s košaro iz kuhinje, pobrskala z nogo po podu
ter dvignila pokrov. Smrad po zaduhlem in kislem je udaril iz tal. žena se spusti v jamo. Tu leži v kupih krompir, koleraba, korenje ,v nizkih kadeh kislo zelje, repa, kraj kadi leže vampa-sti sodci vina. Maruša si nabere košaro korenja in spleza ven. DVa sina sta odšla od rodnega ognjišča, sta se priženila pod druge krove ,a tri hčere so se vdale. Okrog peči so naslonjeni svinjski mehovi, polni moke in pšenice. Hišni oče kadi pipo v zapečku. čisto obrit ta dedej s širokim klobukom, pravnuk Je-1'oma. Pod drugim zapečkom dremlje hišna mati in ziblje. Na peči se gnetejo otroci in požirajo pripoved deda. Ob steni je pohtelja, ob potelji so težke iz-rezlajne skrinje. In na dnu skrinj so zakopani kovanci, zlati in srebrni klasi, pa pšenci in bakreni rženci.
In dedej beseduje. Kar pomni sam in kar je doživel oče in očetov oče. Iz rodu v rod gre pripoved Pogorja, od kolena do ko-
lena prehaja spomin. Kar ni še zabrisal vek, se prenaša živo od očeta na sina in vnuka; ali kar so zabrisale daljne dalje, tega ne more povsem osvežiti spomin, ne točno izpričati novi rod.
Kolikrat je pogorelo Vijinje. O tem je pravi ded prav včeraj. Kdaj so ga zapalili neverni Azi-jati, kdaj ga razdejali Liguri; koliko je padlo teh, koliko onih, katere so odgnali v sužnost iz tega, katere iz onega naselja. Vse je vedel dedej Budinov. Bi vedel morda kdo več od njega? Včasi zine kako modro Melhar, I on je mnogo slišal besedovati j čredarja v gmajni, ali povedati | ne zna tako živo, pa mlad je, za-! to ga nihče ne posluša. Tomažu pač posvečajo nekoliko več pa-žnje, on ima že dokaj besede. Predice molče in mladinci vnuki ne pomenijo nič, kakor bi jih ne bilo. Gašperjev prvin je vendar že zastaven dečak, očetu pomaga uvijati kambe, a si ne upa niti črhniti, kadar beseduje dedej ali pa oče njegov. Nu, saj ta
pač mnogo ve in gladko P^ ma dedu, očetu svojemu.
Kako so zidali Pogorci ® ski grad. Kje so rvali sk** kateri strani jih vlačili v! Petnajst let so ga zidali. & valpet je bil najbolj pasji:: ter i velerodni gospod on® največ pogonskih nevest i" dih žen oskrunil. Dedej v«f dati vse natanko, dasipr8' sam spominja komaj še P" njega graščaka. In kakšen j prvi velerodni gospod, hodil na lov in koliko ti«* mu je gonilo divjad. In ^ v neki ostri zimi na lovu zaklati starega Ošlaja z P potem je stopil s konja v čreva tlačanu in si ogrel P in noge. Bilo je globoko,, sovniku, prav pri Krivi vfJ': ve natanko vse Pogorja 1 je staro in ga sveže novo pokolenje. In odkod kam je segala moč tabC* gradu. Preko vse tisov^ pogorske zemlje tja do ® žubora.
"Redna Armada Vam nudi eno od najboljših služb na svetu"
Ubit v akciji 17. jan. 1945
Ubit v akciji-13. jan. 1945
SEDAJ SE VPIŠITE ZOPET PRI VAŠI NAJBLIŽNJI U. S. ARMY RECRUITING POSTAJI
"The purpose of the Army's world-wide enlistment campaign is twofold: to release men of long and arduous war service who want	Jt
to return to civilian life—and to build a strong Regular Army of volunteers.
"By our victory we have won the respect	|
of the world.V We can lose that respect, and with it our influence toward a just and peaceful world order, if we reduce our military forces to the point where they become weak or ineffective.
"The Congress has enacted and the President has approved legislation which makes enlistment in the Regular Army more attractive than ever before in our history. It gives the soldier a position in the new peacetime Army that merits the respect of all our citizens..
"Every American should know the valuable provisions in this new Armed Forces Voluntary Recruitment Act. They help place your Regular Army on the highest plane of any army on earth--, with advanced study, training and travel at good pay in a career of high duty and responsibility.
"There is a solid obligation on all of us to safeguard the victory we have won at such enormous cost.» The rapid rebuilding of our Regular Army is a vital necessity if.we are to meet that obligation."
Poglavitne iočke NOVEGA ENLISTMENT ACT-A
1.	Pristop za li/a, 2 ali 3 leta. (Enoletni vstop dovoljen za vojake ki so sedaj v Armadi z vsaj 6 mesecev službe).
2.	Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, razun onih, ki so sedaj v Armadi ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe.
3.	Vojaki, ki se zopet priglasijo, ob-drze svoje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946.
4.	Najboljša plačilna lestvica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše Armade
5.	Povišanje bonusa za zopetno priglasitev $50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak
službo Pa °d zadn;iega vstopa v
6.	Do 90 dni plačanega dopusta, kar odvisno od dolgosti službe, s počitniško plačano vožnjo domov in na-
i zaJ vojake, ki so sedaj v Armadi in reenlistajo.
7.	30-dnevni dopust vsako leto s polno plačo.
„ 9;. °,dPystna PIača (na podlagi dol-! gosti službe) vsem vojakom, ki so od-Pujceni. da se zopet priglasijo.
9. Na izbiro izstopiti s polovično plač9 za celo življenje po 20-letni služ-™ ™ i P0YlsanJe. do tri-četrtine plače sL l.til , biu P^jšnje dejan-nino	štejejo za pokoj-
. 10. Koristi po GI postavi glede pravic.
. J11- Podporo za družino za čas vojaške službe za one, ki so odvisni od vojakov ki enlistajo ali reenlistajo pred 1. julijem 1946.
12. Izbira oddelka službe in preko-morskega kraja v Zračni službi, ground ali Service Forces na 3-letni službi.
, !3. Prednost dobrot National Service Life Insurance. _ 14. Rezervni in A. U. S. Commissioned častniki, ki so odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v Grade 1 (Master Sergeant) in še morejo obdržati svoj rezervni čin
Ml	•	"""