Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Zboljšanje slabe zeinlje. Globoko rodovitaa ia dobro vdelaaa prst, kakoršaa je po dobrih viaogradib, BJivab, zelaikih ia dragih starib vrtih, je za vse sadao drevjo Bajboljša. Ali večkrat je le pusta in plitva zeailj.-i, ki ima za podlogo trdo mrtvico ali pa prod, da drevesa koreaia glpboko gaati ae morejo, ali pa živeža ae aajdejo; tako zemljo je treba zboljžati. Sem ter tje je zeralja od aatore dobra, veadar se prioieri, kakor smo zgoraj videli, da aektero sadao drevje ljubi to, drugo uao zeraljo, ia toraj ai k rasti sadaaosBic pripravaa, zlasti če ni obdelaaa ia globoko zrabljaaa; zato se mora zboljševati ia sicer tako-le. (Je se tista zeailja, kaaiur se aiisli drevo aaditi, že predao Ieto okoli dreh čevljev globoko prekoplje, ali tako z lopato preobrae, da zgoraja rodovitaa pr8t v dao, spodnja rartvica pa k vrbu pride, ki se s čaaoma tudi rodovitoosti aavdabae. Zemlja ae zboljsa, če se ji druge boljše ali nasprotne prsti Bameša. V pust lapor aaj se aavozi gliae iz bajarja, rujav lapor pa blata iz ceste ia grabaov; aaba rahljica ali pešeaca se aaj zmeša z mastao ilovco; cmokasta mrtvica pa z dobrim peskoai. čraa prst se naj z laporjem potrosi. Tadi se zboljša zeralja če je zlo pasta, a tem , da ae prekopa, dobro pogaoji ia kaj dragega oadi vseje ali vsadi, aa primer: kroaipir, koruza itd., ia ko se je gaoj zadoati sprsteail, aastopijo potlej še le drevesa. Najbolj pa se zemlja zboljša ia slabo rastečim saduaosaicam k rasti pomaga z gaojem, ki se tako-le pripravi: Velika jatna se uaredi, v njo se nameče plev, blata, slame, plevela, kopriv, listja, rušio, smeti, kakega droba, razaih odpadkov, gajilega lesa, dobre prati itd. Po tem se napelje večkrat v ajo kaka luža ali gaojnica, in ae večkrat vae to premeče in premeša da se aprateni. Od tega gnoja se nekoliko drevesaim koreniaicam prisaje, drevo začae kmalo veselo rasti, pa tudi prav obilo roditi. "Vrste sadnih dreves. Da bo sadno drevje veselo raatlo , solnca imelo, rado rodilo, 8e mora vaikdar po redu saditi; kar je tadi lepo videti, če dreveaa po vrati atojijo. Eder se drevjeredko sadi, ie pod njim brez obotavljanja žito , če se vaeje , ali žlahna trava raate; a tem pa se kraj vsikak olepša in veliko več dobička dopriaaaa. Zato gre saditi jablane, braške in čreaaje v aavadai zemlji 5 do 6 aežnjev, v globoko rodovitai zeailji 7 8ežajev, po aagajeaib brežinab pa po 5 sežnjev vsaksebi. Med njivanii se sadao drevje aajmaaj 10 do 12 aežnjev v vrsti sadi, da setvi ne škodje; še bolje pa je, po aiejicah ali med njivami aobeaega dreveaa ne saditi, ne imeti, ae pu ¦ stiti. Bog botel, da bi ae po drugih prav pripravnih krajih ruarljivejše aadao drevje sadilo. Pri ceatab in potih, po ozkib doliaab, 5 do 6 sežajev; po pašnikib pa 6 sežajev se sadijo sadanosaice po vrsti. — Češplje ali slive, višaje ia niarelice se niorajo 2 do 3 sežajev vsaksebi po reda saditi, kosčeai sad pa po vrtih 2 sežnja. Eder se zgol slive sadijo , aaj se 2 ia pol do 3 sežnje narazea v vrsti sadijo. Vaa aizka ia majhaa drevesa , tako imenovaai pritlikovci, se poldrug sežeaj vsaksebi po reda sadijo. Orehi ia kostanj se niorajo 7 do 8 sežnjev edea od drugega saditi, ker velika drevesa zrastejo. Če ae najpred po vrsti koli postavijo, kakor potreba za razaa plemeaa sadanosaic aanese, se po tera labko v pravi razmeri po redu janie skopljejo. To je najlabkejši načia vrste narediti. Motvoz, žnora, špagoviaa ali ait, sežeoj ali raglja, vse te reči delo zadržavajo ia veliko zaiešajavo vzrokajejo, predea ae prave vrste aarede. (Daljc.) O pravi starosti inladih goved za plonie, Pri mladib govedib ae, kakor obilne skuaaje ačijo, spolovilno življeaje oglasi med aestini iu devetiai aiescem ajih staroati ia se poaavlja pri telicah, če aiso breje, vaake 3 do 4 aedelje; po takem 80 goveda vsak letni čas za plemeaje pripravne. Pravi čaa goveda po plemeau spuščati se ravaa prvič po različaem roda, vdrugič po boljši ali slabeji klaji , ia tretjič po rabi živiačet. Prvič: kar se tiče rodu. Goveda majhacga roda ia majhne sorte, aavadao aekoliko popred doraatejo ia popolao moč zadobe, kakor goveda velike in težke. Ako gospodar ne želi , da bi niu posebao močae ia težke bile, jih raora dobro leto ali poldrago leto stare po pleineau apaščati, se ve da jim ne primaajkaje dobre ia tečae klaje. Zivot se do tega časa tako dodela, da krava svojo rast brez vsega zadržka dokoača, teleta precej velike zrastejo ia so za prodaj ali pleme dobra. Da bi jih dalje v plemeaa zadrževal, zavoljo tega ai svetovati, ker bi ategaile aaposled jalove ostati, zlasti take, ki se v blevu kroiijo ia aikdar na pašo ae spuste; v takib okolščiaah ae rado priaieri, da gre pri živiačetu vse na loj ia ineso. Pri veliki ia težki živiai pa ai avetovati, da bi se že telice poldrago leto stare po plemeau spuačale; v Svajci, Moatafaan, Piacgavi, v Holandii in drugih krajih, kjer iinajo veliko in težko živino , je splob aavada , da se jaaice okoli 2 leti ia še eae kvatre čez stare, k jaacu vodijo. Ako bi ae juaice velikega ia težkega rodu prezgodaj po plemeaa spaščale, gotovo bi se tudi rod te vrle živiae s čaaoma zmaajšal in poslabil. Dragič: kar se tiče klaje. Bolj ko se mladi živiai obilo ia redivne klaje daje, tem bolj se redi in močaa prihaja ia tem poprej je godaa za pleaie. Zato se morajo goveda ktera obilo ia dobre kraie dobivajo ia od mladosti Bkrbno gleštajo, poprej po plemeau spuščati, kakor taka, ktera maaj klaje dobivajo in. ae tako 8krbno ne gleštajo. — Kolik razloček je pri živinoreji v tej reči, se učimo deloma iz skušeaj zaamenitega živiaorejca baroaa Riedeael-aa, deloma pa iz rusovske živiaoreje. V tem, ko je Riedeael svoja mlada goveda posebao dobro redil, so mu tako zrastla ia močna bila, da bi jih bil mogel že 6 mescev atara po plemeau spuščati; bila so tako velika, kakor drnga dve leti stara, pa v prvi mladosti v reji zamorjene. Nasproti paJor- dan pripoveduje (r svojih praktičnib bukvah o živiaoreji, Dorpat 1852), da Rusi, ker jim njih goveda le počasi rastejo in se po bornib pašab pasejo, še le v četrtem letn po plemeau spuščajo. Ako goapodar mladim guvedom obilo dobre klaje poklada ia jib ne goni na pašaike, ampak v hlevu redi, je vaelej boljše , da se poprej kakor pozneje po pletnena spuščajo, sicer si debelih pa jalovih junic zaredi; to pa mu utegne vaeveselje do živinoreje ačaaoraa podreti, ker t i moral rep za repom dajati mesarju. Tretjič: kar ae tiče rabe. Ejer živinorejci posebno aa to gledajo, da ai bogato molžo napravijo, bi se jiai svetovalo, da bi avoje telice aekoliko prej po plemeau spuščali. Skušaje ače, da tisfa goveda, ki se pozao parijo, aamreč še le takrat, ko je ajih truplo aa vse atraai že dorastlo , ao malokdaj dobre rolekarice. Opazovaaje spolovilaega življeaja uči, da več raleka ia veča rodovitaost krav se ravaa po tem, da se je ralada živiaa zgodaj ubrejila , dokler život še ni dorastel na vse straai; treba je tedaj, da mlečae žlezice začno poprej se gibati. Eadar ,pa hočejo gospodarji veliko ia moČBO živiao iaieti, ali za vprego ali za raesarja, naj je Be spaščajo pred drugim letom k jancu.