Politični shod v Braslovčah. (Izviren dopis.) Zadnji shod kat. političnega društva za vranski okraj je bil mnogobrojno obiskan. Navzočih je bilo posebno veliko raož. G. dr. Anton Medved iz Maribora je v izbornem govoru razložil staro slovensko geslo: «Vse za vero, dora in cesar|a.» Rekel je, da vero ima vsak človek, tudi tisli, ki pravi, da je nima. Rrez vere učitelj otroka niti i in a ne more naučiti. Tudi slavni državniki so spoznali, da je vera potrebna. Slavni Washington je rekel, da brez vere ni možno državno življenje. In celo Bismarck je rekel ob nekej priliki, da trdno veruje. Za vero mora Slovenec ljubiti svojo ljubo domovino. Slovenska zemlja je lepa, za t6 so jo naši pradedje tudi tako hrabro branili pred Avari in Turki. Slovencev nas je sicer veliko manj kot Nemcev, a vsled tega nas poslednji še ne smejo zatirati. 0 cesariu je rekel slavni govornik, da je zelo dobrotljiv. Vsako leto daje na tisoče v dobrodelne namene. Je tudi dober kristijan, natanko izpolnuje svoje krščanske dolžnosti. Naredil je veliko dobrega svojim narodom, ker jim }e dal ustavo, šole itd. G. govornik je vpletal v govor v pojasnilo posameznih stavkov dogodke iz lastnega življenja, kar je ljudem zlasti ugajalo. Al. Kokeli je govoril o zatiranju slovenskega naroda počenši od turških časov do zdaj v narodnem in gospodarskem oziru. Nad 300 let so hodili Turki na Slovensko, ter so zemljo pustošili, ljudi morili ter jih gonili v sužnost. Prvikrat so bili tu 1. 1396 in zadnjikrat 1. 1710. Letine so bile pa v tistih časih navadno zelo dobre, žito je bilo po ceni, kar nam razni zgodovinarji spričujejo. — Potem je na kratko oraenil protestantsko gibanje na Slovenskem in začetek germanizacije in centralizacije od cesarja Jožefa II. In kje smo dandanes Slovenci v jezikovnem oziru? §19 je samo na papirju, v dejaniu se ne izvršuje. To se vidi v šolah, v uradih in zlasti v viSjih državnih službah. V gospodarskem oziru smo odvisni od nemškega in židovskega kapitala. Tu je govornik ostro prijemal kapitaliste ter navedel nekaj vzgledov, kako bogatš. Poslednjič je zborovalce navduševal za družbo sv. Cirila in Metoda in «NaSo stražo*. Shod se je vršil v najlepšem redu.