© Acta hydrotechnica 21/34 (2003), Ljubljana ISSN 1581-0267 23 UDK/UDC: 504.4:556.18:556.5:911.2 (497.14) Prejeto/Received: 12. 10. 2003 Strokovni članek – Professional paper Sprejeto/Accepted: 18. 3. 2004 DOLOČITEV EKOHIDROGRAFSKIH OBMO ČIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI DETERMINATION OF ECOHYDROGRAPHICAL REGIONS IN SLOVENIA Mitja BRILLY, Lidija GLOBEVNIK, Andrej VIDMAR Direktiva Evropske unije o politiki do voda (WFD) daje podlago za zaš čito in izboljšanje vodnega okolja. Vodna telesa površinskih voda je treba dolo čiti po kategorijah in jih lo čiti po tipih. V članku je prikazan osnutek razvrstitve vodotokov in jezer v Sloveniji na tipe ekohidrografskih obmo čij. WFD predvideva dva na čina dolo čanja tipov vodotokov: sistem A po Illiesu, na podlagi ekoregij, prikazanih v Prilogi 1 WFD, in sistem B. Sistem B omogo ča upoštevanje posebnosti posamezne države s pomo čjo obveznih in neobveznih dejavnikov. Pri upoštevanju sistema B moramo dose či enako lo čljivost tipov, kot bi jo dosegli s sistemom A. Meje ekoregij na karti sistema A v WFD niso dovolj razlo čne in se ne pokrivajo z mejami pore čij. Slovenija je razdeljena na dve ali štiri ekoregije. Sistem B je upoštevan z ekohidrografskimi obmo čji, od katerih smo tri obmo čja dolo čili na podlagi homogeniziranih obveznih dejavnikov. Obvezni dejavniki dolo čajo glavne vodotoke s prispevno površino ve čjo od 1000 km in jezera. Tipe manjših vodotokov dolo čamo na podlagi ekohidrografskih regij. Tipe vodotokov (za oboje glavne in manjše) nato opredelimo na osnovi neobveznih dejavnikov – transport plavin in sestava substrata. Slovenijo smo razdelili na sedem ekoregij: tri v pore čju Jadranskega morja in štiri v pore čju reke Donave. Meje ekoregij so opredeljene na podlagi meja prispevnih površin vodotokov. Glavna dejavnika za dolo čanje ekohidrografskih obmo čij sta: nadmorska višina na goratih obmo čjih in geološke formacije na obmo čjih z izrazitimi kraškimi pojavi. Klju čne besede: direktiva o politiki do voda, tipi površinskih vodotokov, ekoregije The European Union Water Framework Directive (WFD) provides the framework for protection and improvement of the aquatic environment. Surface water bodies should be classified into categories and differentiated according to type. A method for the differentiation of rivers and lakes in Slovenia into different types of ecohydrographical regions is presented in the paper. The WFD provides a two-fold characterisation of surface body types: System A according to Illies with ecoregions presented in Annex XI of WFD, and System B, which gives the grounds for consideration of specific country conditions according to obligatory and optional factors. The same degree of differentiation should be achieved by System B as by System A. The contours on the map, provided by WFD for System A, are rather vague and do not coincide with the contours of watersheds. They divide the territory of Slovenia into two and four ecoregions, respectively. System B implements ecohydrographical regions, which are regions with homogenized obligatory factors. Obligatory descriptors define large rivers with watersheds larger than 1000 km 2 , and lakes. Small- sized rivers are differentiated according to ecohydrographical regions. Types of rivers (both large and small) are then determined by the optional descriptors: transport of sediment and substratum composition. The country is subdivided into seven ecohydrographical regions: three in the Adriatic Sea basin and four in the Danube River basin. Watershed borders determine the boundaries of ecohydrographical regions. The main factors for determination of ecohydrographical regions are altitude for alpine regions and geology for regions with predominantly karst phenomena. Key words: Water Framework Directive, surface water body types, ecoregions Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 24 1. UVOD Direktiva o politiki do voda je za čela veljati leta 2000. Eden od glavnih ciljev je doseganje dobrega stanja površinskih voda do leta 2015 za razli čne kategorije površinskih vodnih teles: vodotokov, jezer, tranzicijskih in obalnih voda. Kategorije vodnih teles so razvrš čene na tipe, njihov dober ekološki status pa je opredeljen glede na tip vodnega telesa. V tem prispevku razpravljamo samo o razvrstitvi vodotokov. V Sloveniji imamo samo dve naravni jezeri in ve č umetnih zadrževalnikov s površino, ve čjo od 0,5 km. Obalne in tranzicijske vode se nahajajo v eni regiji. Temeljni problem je dolo čanje dobrega, nespremenjenega, naravnega ekološkega stanja vodotokov glede na razli čne pogoje v okolju. Pri tem se sre čamo s pomanjkljivimi biološkimi podatki in raziskavami podlag za potrebe WFD. Naš sistem smo razvili na podlagi obstoje čih abiotskih in terestri čnih biotskih regionalizacij, vklju čno z nekaterimi vodnimi biotopi (Brilly et al., 2001). Vodotoke smo razvrstili glede na velikost njihove prispevne površine z uporabo državnega šifranta vodotokov (slika 1; Brilly, 2000; Šraj, 2001). Velikost je avtomati čno dolo čena z GIS-i in pridruženo bazo podatkov (preglednica 1). Ve čina vodnih teles vodotokov je v kategoriji srednjih in malih vodotokov, ki so zunaj uradnega državnega sistema monitoringa. Ta vodna telesa so tesno povezana tudi z okoliškimi terestri čnimi ekološkimi sistemi in so tudi odvisna od teh sistemov. Posamezna država lahko izbere med dvema sistemoma za razvrš čanje vodnih teles na tipe: sistem A z ekoregijami, prikazanimi na karti v prilogi WFD, ali sistem B z enako stopnjo razvrš čanja in z uporabo abioti čnih obveznih in neobveznih dejavnikov. Za vsak tip vodnega telesa je treba dolo čiti posebne biološke referen čne pogoje. 1. INTRODUCTION The Water Framework Directive has entered into force in 2000. Until 2015, one of the major tasks will be to achieve a good surface water status for the different categories of water bodies: rivers, lakes, transitional, and coastal waters. The categories of the surface water bodies are differentiated into types and their ecological status is described according to type. In this paper, only the differentiation of rivers is discussed. In Slovenia, there are only two natural lakes and several artificial storages with a surface larger than 0.5 square kilometre. The coastal and transitional waters are present in one region. The main question is the definition of a good, undisturbed ecological status of the rivers according to different environmental conditions. What is lacking is the collection of biological data and thorough background research done within the framework of WFD. The developed system is based on the existing abiotic and terrestrial biotic regionalizations, including some aquatic biota (Brilly et al., 2001). In Figure 1, the rivers are separated according to the catchment size, by using the country coding system (Brilly, 2000; Šraj, 2001). The sizing was done automatically by GIS and an associated database (Table 1). The majority of river water bodies are in the categories of medium and small-sized rivers that are outside the official national monitoring system. Moreover, the water bodies are in close relationships with the surrounding terrestrial ecosystems, and are dependent upon them. A country may choose among two systems for the differentiation of water bodies by type: System A with ecoregions in accordance with the map enclosed in the annex of WFD, or System B with the same degree of differentiation and incorporating abiotic obligatory and optional descriptors. Specific biological reference conditions should be developed for each water body type. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 25 Slika 1. Šifrant prispevnih obmo čij v Republiki Sloveniji (Šraj, 2001). Figure 1. The River watershed coding system in the Republic of Slovenia (Šraj, 200 1). Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 26 Preglednica 1. Reke. Table 1. Rivers. reke – razvrš čene po velikosti prispevne površine River size typology based on the area of watershed dolžina [km] Length [km] zelo velike – very large: > 10 000 km 2 244 velike – large: 1000–10 000 km 2 391 srednje – medium: 100–1000 km 2 1485 majhne – small: 10–100 km 2 2086 SKUPNO – TOTAL SUM 4206 Preglednica 2. Sistem A v skladu s prilogo XII WFD. Table 2. System A according to Annex II, WFD. dolo čena tipologija – Fixed typology opisi – Descriptors ekoregija – Ecoregion ekoregije so prikazane na karti A v prilogi XI Ecoregions shown on Map A in Annex XI tip – Type nadmorske višine – Altitude typology: visoko – high: > 800 m; srednje nadmorske višine – mid-altitude: 200–800 m; nižine – lowlands: < 200 m obseg, dolo čen na osnovi povpre čne površine – Size typology based on watershed area: majhen – small: 0,5–1 km 2 ; srednji – medium: 1–10 km 2 ; velik – large: 10–100 km 2 ; zelo velik – very large > 100 km 2 Geologija – Geology: apnen časta – calcareous; silikatna – siliceous; organska – organic. Preglednica 3. Rezultati razvrš čanja vodotokov po tipih. Table 3. System A: Results of the river body differentiation on types. ekoregija – Ecoregion razli čica I variant I razli čica II variant II Italija (3) – Italy (3) 4 Alpe (4) – Alps (4) 77 Dinarski zahodni Balkan (6) – Dinaric western Balkan (6) 71 0 madžarsko nižavje (11) – Hungarian lowlands ( 11) 8 vsota – Sum total 26 17 Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 27 2. SISTEM A – EKOREGIJE POVRŠINSKIH VODA Razdelitev Slovenije na podlagi sistema A mora biti izdelan skladno z raziskavami, ki jih je izvedel Illies (1978), in so prikazane na karti v dodatku XIA WFD (EU, 2000). Na karti je prikazana celotna Evropa, zato meje ekoregij niso natan čno dolo čene. Karto smo prikazali v manjšem merilu z dvema ekoregijama: z Alpami in dinarskim zahodnim Balkanom (slika 2). Na sliki 2 so prikazane tudi glavne geografske enote Slovenije: Alpe, Sredozemlje, Dinaridi in Panonija. Obe regionalizaciji nista v soglasju z mejami med pore čji. Vprašanje je tudi, ali bi bilo treba upoštevati tudi bližnje ekoregije: madžarsko nižavje in Italijo. Sistem A tudi vklju čuje obvezne lastnosti (preglednica 2). Izdelali smo dve razli čici delitve za tipe vodotokov po sistemu A: 1. Prvo razli čico I, s štirimi ekoregijami (slika 3): Italija, Alpe, dinarski zahodni Balkan in madžarsko nižavje; in 2. Drugo razli čico II z dvema ekoregijama (slika 4): Alpe in dinarski zahodni Balkan. Tipi vodotokov so lo čeni glede na velikost prispevne površine in nadmorsko višino. Geološke formacije so ve č ali manj apnen časte, z izjemo dela na severovzhodu države. Rezultati razvrš čanja so prikazani v preglednici 3. Razvrš čanje vodotokov v skladu z razli čico I vsebuje 26 tipov vodotokov ter je bolj prilagodljivo in v skladu z geografsko regionalizacijo, medtem ko ima razli čica II samo 17 tipov. Slovenski vodotoki pripadajo pore čjema Donave in Jadranskega morja, toda sistem A ne vklju čuje te meje na karti ekoregij. 2. SYSTEM A – ECOREGIONS FOR SURFACE WATERS The division of Slovenia according to System A should be carried out in accordance with the research carried out by Illies (1978), as presented on the map in Annex XIA of WFD (EU, 2000). The entire Europe is presented on the map and, thus it cannot be presented in detail. We transposed the map into a smaller scale map with two ecoregions: the Alps and the Dinaric western Balkan (Figure 2). In Figure 2, major geographical units of Slovenia are presented: the Alps, the Mediterranean, the Dinaric Alps and the Pannonian plain. Both regionalizations are in discrepancy with the existing watershed borders. On the other side, the question is, whether the surrounding ecoregions should also be considered: the Hungarian lowlands and Italy. System A also includes some obligatory descriptors (Table 2). Two variants of watercourse types in accordance with System A were derived: 1. A first one I, with four ecoregions (Figure 3): Italy, the Alps, the Dinaric western Balkan and Hungarian lowlands, and 2. A second one II with two ecoregions (Figure 4): the Alps and the Dinaric western Balkan. The river body t ypes are differentiated according to the watershed area and altitude. The geology is predominantly calcareous, except on the north-eastern part of the country. Results of the differentiation are presented on Table 3. Differentiation of water bodies according to variant I includes 26 watercourse types. It is more flexible and in accordance with the geographical regionalization. On the other hand, variant II includes only 17 types. Slovenian rivers belong to the basins of the Danube River and the Adriatic Sea, however, within System A the border is not included on the map of ecoregions. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 28 Slika 2. Ekoregije v Sloveniji. Figure 2. Ecoregions in Slovenia. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 29 Slika 3. Ekoregije v Sloveniji: sistem A, varianta I. Figure 3. Ecoregions in Slovenia: System A, variant I. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 30 Slika 4. Ekoregije v Sloveniji: sistem A, varianta II. Figure 4. Ecoregions in Slovenia: System A, variant II. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 31 3. SISTEM B – EKOHIDROGRAFSKE REGIJE Sistem B je v primerjavi s sistemom A bolj prilagodljiv in upošteva naravne pogoje. Porazdelitev mora upoštevati obvezne dejavnike po WFD in takšne neobvezne dejavnike, da lahko razlo čimo zna čilne abiotske vplive. Dosežena lo čljivost mora biti enaka, kot bi jo dosegli s sistemom A. Pri uporabi sistema B smo upoštevali: • Študijo o sestavi in ogroženosti ribje populacije v Sloveniji (Bertok et al., 2000), ki državo zelo jasno deli na del, ki pripada pore čju Jadranskega morja, in del, ki pripada pore čju Črnega morja. • Da ima Slovenija znano, prostrano, posebno obmo čje krasa, ki zahteva posebno pozornost. • Uradni državni monitoring vsebuje tudi biološke podatke o velikih rekah. Omenjena izhodiš ča in rezultati analiz razvrš čanja po sistemu A so bili dobra podlaga za uporabo sistema B. Država je bila razdeljena na regije, imenovane ekohidrografske regije za razvrš čanje tipov majhnih in srednjih vodotokov. Velike vodotoke smo opredelili lo čeno ob upoštevanju vodnega režima in podatkov monitoringa. Ekohidrografske regije, dolo čene glede na omenjena izhodiš ča in obvezne dejavnike (preglednica 4 in slika 5), so: 1. alpska ekohidrografska regija pore čja Jadranskega morja; 2. alpska ekohidrografska regija pore čja reke Donave; 3. kraška ekohidrografska regija pore čja Jadranskega morja; 4. kraška ekohidrografska regija pore čja reke Donave; 5. predalpska ekohidrografska regija; 6. panonska ekohidrografska regija in 7. primorska ekohidrografska regija. 3. SYSTEM B – ECOHYDROGRAPHICAL REGIONS In comparison to System A, System B is more flexible and considers specific natural conditions. The differentiation should consider obligatory descriptors according to WFD and such optional descriptors that would enable the identification of specific abiotic influence. The degree of differentiation should be the same as that found in the differentiation, which uses System A. While implementing S ystem B, the following has been taken into account: • Studies on composition and abundance of fish fauna in Slovenia (Bertok et al., 2000), which clearly divides the country into the part belonging to the Adriatic Sea River Basin and the part belonging to the Danube River Basin. • Slovenia has a renowned, wide karst region, which needs special treatment. • The official country monitoring s ystem provides data about biota for large rivers. These points of departure and the results from the analyses of differentiation according to System A were a starting points to develop a System B classification. The country is subdivided into regions, i.e. into ecohydrographical regions for differentiation of small and medium-sized rivers. Large rivers are differentiated separately according to water regime and monitoring data. The ecohydrographical regions defined in accordance with the points of departure given above and the obligatory factors (Table 4 and Figure 5) are: 1. Alpine ecohydrographical region of the Adriatic Sea River Basin; 2. Alpine ecohydrographical region of the Danube River Basin; 3. Karst ecohydrographical region of the Adriatic Sea River Basin; 4. Karst ecohydrographical region of the Danube River Basin; 5. Perialpine ecohydrographical region; 6. Hilly and plain ecohydrographical region and 7. Mediterranean ecohydrographical region. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 32 Slika 5. Ekoregije v Sloveniji – sistem B. Figure 5. Ecoregions in Slovenia: System B. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 33 Preglednica 4. Sistem B v skladu s prilogo II. Table 4. System B according to Annex II. nadomestna opredelitev – alternative characterisation Fizikalni in kemijski dejavniki, ki dolo čajo zna čilnosti reke ali dela reke in s tem strukturo in sestavo populacij – Physical and chemical factors that determine the characteristics of the river or part of the river and hence the biological population structure and composition obvezni dejavniki – obligatory factors nadmorska višina – altitude zemljepisna širina – latitude zemljepisna dolžina – longitude geološka podlaga – geology velikost – size izbirni dejavniki – optional factors oddaljenost od re čnega izvira – distance from river source energija toka (funkcija pretoka in strmca) – energy of flow (function of flow and slope) povpre čna širina vode v strugi – mean water width povpre čna globina vode v strugi – mean water depth povpre čni strmec – mean water slope oblika in konfiguracija glavne re čne struge – form and shape of main river bed kategorija pretoka (toka) reke – river discharge (flow) category oblika doline – valley shape transport plavin – transport of solids sposobnost nevtralizacije kislin – acid neutralizing capacity povpre čna sestava substrata – mean substratum composition kloridi – chloride razpon temperature zraka – air temperature range povpre čna temperatura zraka – mean air temperature padavine – precipitation Kon čna razdelitev vodnih teles vodotokov upošteva dodatne neobvezne dejavnike, kot sta transport plavin in povpre čna sestava substrata. Povpre čna sestava substrata bolj ali manj vklju čuje integrirane vplive drugih neobveznih dejavnikov, kot so: razdalja od izvira, energija toka (funkcija pretoka in nagiba), povpre čna širina vodne gladine, povpre čna globina vode, povpre čni nagib gladine vode, oblika in razsežnost glavne struge, pretok vode, kategorija oblike doline in transport trdih delcev materiala. Kriterij za razvrš čanje na tipe, na podlagi povpre čne sestave substrata, je matriks, ki vklju čuje kompaktne kamenine, gramoz, pesek ali mulj. Drugi neobvezni dejavnik, tj. transport plavin, na podoben na čin kot povpre čna The final differentiation of river water bodies has taken into account additional optional factors, such as the transport of solids and mean substratum composition. The mean substratum composition includes the integrated influence of other optional factors, such as: distance from river source, energy of flow (function of flow and slope), mean water surface width, mean water depth, mean water slope, form and shape of main river bed, river discharge, category of valley shape, and transport of solids. The criterion used for differentiation among types by means of substratum composition is a matrix that includes compact rocks, gravel, sand and silt. The second optional factor, i.e. the transport of solids, similarly integrates the influence of Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 34 sestava substrata tudi integrira vplive ve č drugih dejavnikov. Kriterij za razvrš čanje je pojav letnega transporta plavin. Velike vodotoke lo čimo na: (1.1) – Reki Drava in Mura s prevladujo čimi silikatnimi geološkimi formacijami na pore čju, gramoznim substratom, pojavom prodonosnosti in prevladujo čim odtokom zaradi tajanja snega. (1.2) – Reki Sava in Savinja z apnenci v geološki sestavi pore čja, gramoznim substratom in transportom plavin. (1.3–1.8) – Reke Ljubljanica, Unec, Kolpa in Krka s kraško geologijo in z razli čno oblikovanim substratom in delno brez transporta plavin. (1.9) – Reka So ča pripada pore čju Jadranskega morja z gramoznim substratom in pojavom transporta plavin. Kon čna razporeditev malih in srednjih vodotokov je zaradi pomanjkljivih podatkov zgolj ocenjena. Izra čunali smo teoreti čno razporeditev (na najve čje možno število tipov), pri čakovano število tipov na podlagi izkušenj, ki mora biti potrjeno s terenskimi ogledi, in minimalno pri čakovano število tipov (preglednica 5). other factors, such as the mean composition of substratum. The criterion for differentiation is the yearly transport of solids. Large rivers in Slovenia are differentiated into: (1.1) – The Drava and the Mura Rivers with predominant silicate geology on the watershed, gravel composition of substratum, existing solid transport and predominant snowmelt runoff. (1.2) – The Sava River and the Savinja River with calcareous geology, gravel composition of substratum and existing solid transport. (1.3–1.8) – The Ljubljanica, Unec, Kolpa and Krka rivers within the karst region and with a different composition of substratum; the sediment load is partially disconnected. (1.9) – The So ča River belongs to the Adriatic Sea River Basin with gravel substratum and solid transport. Given the current lack of data, only an estimation of the final differentiation of small and medium-sized rivers can be made. We have calculated the theoretical differentiation (the maximum possible number of types), the expected number of types based on experience (that should be further confirmed by site visits), and the minimum expected number of types (Table 5). Preglednica 5. Pregled tipov srednjih in manjših vodotokov po ekohidrografskih obmo čjih. Table 5. Differentiation of small and medium-sized rivers by ecohydrographical regions. število tipov – oznaka obmo čja – Region No. skupaj – Number of types 1234567 Sum total po velikosti – by size 2222222 – po sestavi dna – by substratum composition 2244434 – po premeš čanju plavin – by transport of solids 2222222 – teoreti čno – theoretical 8 8 16 16 16 12 8 84 pri čakovano – expected 5448766 4 0 glavni tipi – basic types 4––5343 1 9 4. RAZPRAVA IN ZAKLJU ČKI 1. Sistem A, namenjen razlo čevanju vodnih teles vodotokov na tipe, lo či 11 tipov vodnih telesov vodotokov ob upoštevanju 4. DISCUSSION AND CONCLUSIONS 1. System A, used for the differentiation of river water bodies by t ype, differentiates river water bodies into 11 types Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 35 dveh ekoregij in 26 tipov ob upoštevanju štirih ekoregij. Sistem A ne upošteva meje med jadranskim in donavskim pore čjem kot tudi ne posebnega in obsežnega kraškega obmo čja. 2. Sistem B se bolje prilagaja naravnim razmeram kot sistem A. O tem po obsežni razpravi soglašajo tudi strokovnjaki. Najve čje število tipov, opredeljenih po sistemu B, je 84, in najmanjše število glavnih tipov znaša 19. Pri čakovano število tipov vodnih teles vodotokov pa znaša 40. 3. V kratkem času bo treba opraviti še veliko raziskav za dolo čanje bioloških referen čnih pogojev za vsak tip. Obstaja tudi veliko pomanjkanje podatkov za majhne in srednje vodotoke za lo čevanje in opredelitev dobrega statusa. considering two ecoregions, and into 26 considering four ecoregions, respectively. System A does not take into consideration the watershed border between the Adriatic River basin and the Danube River basin, nor the specific karst region. 2. System B is more flexible and is able to relate to natural conditions more closely than System A. Several expert discussions have supported this conclusion. The maximum number of types, differentiated by S ystem B, is 84, and the minimum number of basic types of water bodies is 19. The expected number is 40. 3. An extensive investigation of describing the biological reference conditions for each type should be undertaken in a short time period. Furthermore, for small and medium-sized rivers there is a lack of data, which restrains the ability to correctly categorize and define an ecologically good status. VIRI – REFERENCES Bertok, M., Budihna, N., Zabric, D. (2000). Kategorizacija slovenskih teko čih in stoje čih voda z vidika sladkovodnega ribištva. Prva faza – Jadransko pore čje (Classification of running and stagnant fresh waters considering fishery. First phase – The basin of the Adriatic Sea). Unpublished report (in Slovenian). Brilly, M. (2000). The Danube and its basin. Follow-up Vol.6, A hydrological monograph. Pt. 1, Danube river basin coding (Dunaj i ego bassejn. Dopolnitel´nyj t. 6, Gidrologi českaja monografija. Čast´ 1, Sistema kodov bassejna reki Dunaj = Die Donau und ihr Einzugsgebiet. Folgeband 6, Eine hydrologische Monographie. Teilbericht 1, Staatenübergreifende gewässerkundliche Gebietskennzahlen für das Stromgebiet der Donau). Ljubljana, Slovenian IHP Committee, Ljubljana, 99 p. Brilly, M., Urbanc-Ber či č, O., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Dolo čitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami (Differentiation of ecoregions in Slovenija as a starting point for water management). Unpublished report, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana (in Slovenian). EU (2000). WFD Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy, Official Journal of the European Communities, L 327/1. Illies, J. (Ed.) (1978). Limnofauna Europaea, 2nd edition. Gustav Fischer Verlag. Šraj, M. (2001). Watershed Coding System of the Republic of Slovenia. Acta hydrotehnica 19/30, Ljubljana, 3–24. Brilly, M. et al.: Dolo čitev ekohidrografskih obmo čij v Republiki Sloveniji – Determination of Ecohydrographic Regions in Slovenia © Acta hydrotechnica 21/34 (2003), 23–36, Ljubljana 36 Naslovi avtorjev – Authors’ Addresses prof. dr. Mitja Brilly Univerza v Ljubljani – University of Ljubljana Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova 2, SI-1000 Ljubljana E-mail: mbrilly@fgg.uni-lj.si mag. Andrej Vidmar Univerza v Ljubljani – University of Ljubljana Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova 2, SI-1000 Ljubljana E-mail: avidmar@fgg.uni-lj.si dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije – Institute for Water of the Republic of Slovenia Hajdrihova 28, SI-1000 Ljubljana E-mail: lidija.globevnik@guest.arnes.si