Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 45-96 45 Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija Ivan TURK, Zvezdana MODRIJAN, Tomaž PRUS, Metka CULIBERG, Alojz ŠERCELJ, Verena PERKO, Janez DIRJEC in Primož PAVLIN In memoriam Zorko Harej VSEBINA Izvleček ......................................................................................................45 Uvod (I. Turk) ..............................................................................................45 Metoda (J. Dirjec, P. Pavlin in I. Turk) ....................................................................46 Opis plasti in stratigrafija (J. Dirjec, P. Pavlin in I. Turk) ................................................48 Pedološko-sedimentološke raziskave (T. Prus) ..............................................................52 Časovna uvrstitev arheoloških najdb (Z. Modrijan in V. Perko) ..........................................56 Katalog arheoloških najdb (Z. Modrijan in V. Perko) ....................................................62 Paleovegetacijske raziskave (M. Culiberg in A. Šercelj)....................................................70 Paleofavnistične raziskave (J. Dirjec in I. Turk) ............................................................71 Zaključek (Z. Modrijan in I. Turk) ........................................................................73 Izvleček V prispevku so obdelana poskusna izkopavanja v novem arheološkem jamskem najdišču Podmol na Petrinjskem Krasu v Sloveniji. Ugotovljen je bil 8 m debel stratigrafski niz, obsegajoč obdobja neo- in eneolitika, bronaste dobe, antike ■n srednjega veka. Trenutno je lo najdišče z najpopolneje ohranjeno stratigrafijo za holocensko obdobje v Sloveniji. To velja še posebej za eneolitik in za prehod iz eneolitika v zgodnjo bronasto dobo. Najdišče radiokarbonsko ni datirano. Podmol je bil vzorčno kompleksno obdelan: narejene so bile pedološko-sedimentološke raziskave ter paleovegetacijske in paleofavnistične analize. Vse so dale prepričljive preliminarne rezultate. Abstract The paper concerns the results of trial excavation in the new Holocene archaeological cave site at Podmol on the Petrinje Karst in Slovenia. Stratigraphic sequence is 8 metres deep. Eleven Holocene layers yielded numerous finds from Neolithic, Copper, Bronze, Roman and Mediaeval Age. This is the most complete archaeological stratigraphy of Holocene period in Slovenia till now, especially for Copper Age and the Copper-Early Bronze Age transition. Radiocarbon dates do not exist. Many aspects of the site and its finds were analised: pcdological-sedimcntological, archaeological, pa-laeofaunistical and palaeobotanical. Zahvale: Avtorji prispevka se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali pri sondiranju. Hvaležni smo vsem, ki so nam dali drobne, a pomembne informacije (V. Saksida, F. Velkavrh, A. Hrovat), dalje risarkama D. Knific Lunder ter I Korošcc in B. Pavčič Justin za računalniško obdelavo rokopisa. I. UVOD (si. 1-3) jam in spodmolov (cfr. Osmuk 1979). Drugače je na Tržaškem Krasu v Italiji (Cannarella 1975-1977). Želja po odkritju mezolitskih in paleolitskih najdišč, predvsem pa opozorilo ljubitelja arheologije in zaslužnega jamarja Viktorja Sakside iz Sežane sta nas leta 1989 napotila v lep spodmol pri Kastelcu, ki ga lastnik zemljišča imenuje kar Podmol (si. 1-3). Spodmol je v večji vrtači. Ta je bila nekoč obdelana, spodmol sam pa je lastniku uporabljal kot zasilno ovčjo stajo. Zato ima spredaj lepo ohranjen kamnit zid. Z vrha je lahko dostopen, dobro zaščiten pred vetrom in skrit očem. Ker je V. Saksida že na površju spodmola našel odlomke keramike, smo se po njegovi intuiciji lotili sondiranja. To se je zaradi zelo debelih holocenskih usedlin, skopih financ, enkratne stratigrafije in akcije v bližnjem Acijevem spodmolu (Turk et al. 1992) zavleklo še v leto 1991 in je trajalo skupno 26 dni. Sondiranje so opravili Janez Dirjec, Primož Pavlin in Ivan Turk. Občasno so pomagali mag. Zorko Harej, dr. France Leben, Sneža Tecco Hvala in Anton Velušček. Vsi stroški sondiranja in obdelave gradiva so bili pokriti s plačilom za redno delo uslužbencev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za agronomijo Biotehnične fakultete. Vrtača s Podmolom leži na območju alveolinskih apnencev. Značilno zanje je površinsko zakrasevanje in deluvialne tvorbe, podobne meliščem na pobočjih. Na površini je precej skal, razbrazdanih s škrapljami (Pleničar et al. 1973). V razdalji približno 500 m zahodno in 1500 m vzhodno so tudi eocenski klastični sedimenti oziroma fliš. Flišna matična podlaga je zdaj najbližje v dnu strme uvale zahodno od spodmola, kar je tudi lepo vidno v novem cestnem useku glavne ceste proti Kopru. Ob natančnem pregledu okoliških tal pa je bil najden tudi drobec peščenjaka v sveže zorani njivi v bližini Acije-vega spodmola, vendar bi ta drobec lahko bil tudi nehote prinesen od drugod. Sedanje flišne lokacije so glede na Podmol za nekaj metrov relativne višinske razlike nižje. Tla v neposredni bližini spodmola (nad njim) so zelo plitva. To dokazuje tudi izkopan pedološki profil, ki ga sestavljata le horizonta A in C. Tla uvrščamo v rendzino, tipično predstavnico mladih, na mestu (in situ) nastalih tal. Posebnost je le razmeroma težka tekstura (42% gline), navadno značilna za mineralne horizonte tal na enaki matični podlagi (cfr. tab. 2). SI. 1: Lega najdišč sondiranih v letih 1989-1991. Fig. 1: Map of the sites, test excavations in 1989-1991. Podoben je tudi pedološki profil IIP pedološkega kartiranja Slovenije na alveolinskih apnencih južno od Podgorja (Stepančič et al. 1980). Ta profil uvrščamo v prehod med rjavo rendzino k plitvim rjavim pokar-bonatnim tlem. Tudi tu izstopa zelo težka tekstura površinskega horizonta (45 % gline) (cfr. tab. 2). Delež ogranske snovi z globino narašča, kar je lahko tudi posledica obdelovanja tal in in z njim povezanega povečanega izpiranja. Oba profila bosta izhodišče za interpretacijo zemlje-nih sedimentov v Podmolu. V okolici Podmola uspeva redek borov gozd, nekaj je tudi hrasta, lipe in bršljana. Veliko je travnatih površin. Značilna divjad je srna. Obdelovalne površine so predvsem v vrtačah in uvalah. V živinoreji so bile do nedavnega pomembne ovce in koze. Ponekod imajo še zdaj manjše črede drobnice. Ob stari cesti za Socerb je vrtača s spodmolom, ki še vedno služi za zasilno ovčjo stajo. II. METODA (si. 4-7) V Podmolu je bilo sondažno raziskanih ok. 70 m3 sedimentov. Glavni cilj sondiranja je bil ugotoviti morebitno mezolitsko in paleolitsko poselitev spodmola. Temu cilju je bila podrejena tudi terenska metoda, temelječa predvsem na 28 naključno izbranih izkopih (režnjih) različnih debelin (si. 4). Kvadratne mreže nismo uporabljali. Pri poznejši obdelavi gradiva pa smo upoštavali korelacije med izkopi in plastmi, ki smo jih določili v profilih. Vse korelacije so bile narejene v mejah danih možnosti in z upoštevanjem vseh razpoložljivih stratigrafskih podatkov. Seveda pa bi bilo stratigrafsko natančnejše izkopavanje mogoče šele na podlagi vseh podatkov, ki smo jih zbrali s sondiranjem. Sondiranje je potekalo zaradi izredne debeline sedimentov stopničasto. Do globine - 3,00 m smo izkopavali po celi površini sonde (ok. 12-15 m2). Zaradi nagiba plasti in načina dela je prišlo do mešanja najdb SI. 2: Podmol pri Kastelcu, pogled iz vrtače s sondo v ospredju. Foto C. Narobe. Fig. 2: Podmol near Kastelcc, view from the doline with the trench in the foreground. Photo: C. Narobe. iz različnih plasti, kar smo opazili že med izkopavanjem in zato površino sonde razdelili v več delov. Od globine - 3,00 do - 5,50 m smo izkopavali na površini 3,70 m2. Sedimenti so bili v tej poglobitvi močno razčlenjeni s številnimi antropogenimi nivoji.* Tudi tu je prišlo do mešanja najdb med nivoji iz podobnih vzrokov kot prej. Manjši blok sedimentov v globini od -2,80 do -5,50 m smo v celoti ostrgali po antropo-genih nivojih. Tako smo dobili 18 nivojev z najdbami (si. 7), ki smo jih pri obdelavi gradiva vključili v izkope 8-17, ker je bilo v antropogenih nivojih premalo keramičnega in drugega gradiva, primernega za kronostra-tigrafsko členitev. Od skupno 26 delovnih dni smo za strganje antropogenih nivojev porabili 11 dni. Z natančnejšim delom smo ugotovili predvsem to, da naši naključno izbrani izkopi obsegajo od 2 do 7 nivojev ali povprečno 4,2 na izkop. Antropogenih nivojev na terenu nismo združevali, razen nivojev 7-9 in nivojev v sedimentih ob jamski steni, kjer je prišlo do naravnega mešanja najdb zaradi delovanja zmrzali in drugih * Zaradi multidisciplinarnega pristopa pri obdelavi podatkov sondiranja, uporabljamo v različnih strokovnih pristopih različne izraze za stratigrafsko členitev sedimentov. Isti izrazi se vedno nanašajo na isto stroko in imajo enak pomen. Tako so antropogeni nivoji stratigrafske oznake za arheološko členitev sedimentov, plasti so oznake za geološko členitev in sloji za pedološko členitev. SI. 3: Podmol pri Kastelcu. tloris z lego sonde. Fig. 3: Podmol near Kastelec, plan with the location of the test trench. dejavnikov. Zadnjo poglobitev do globine - 8,00 m smo naredili na površini 2,4 m2 spet po naključnih izkopih. Tudi tu je prišlo do rahlega mešanja najdb iz različnih plasti in antropogenih nivojev iz že omenjenih vzrokov. Vse vzorce za sedimentne, pedološke in pelodne analize smo vzeli neposredno iz profilov (si. 5). Iz ognjišč smo vzeli več vzorcev za flotacijo, ki pa je dala skromne rezultate. V profilih smo oštevilčili samo pretežno naravno sedimentirane plasti (si. 5,7). Oznako plast uporabljamo zato izključno za te sedimente. Pretežno antropogenih ali samo antropogenih sedimentov navadno nismo posebej označevali zaradi zapletene stratigrafije, povezane z lateralno diskontinuiteto teh sedimentov (si. 5). Zanje uporabljamo izraz nivo. Posamezna plast ima lahko enega ali več antropogenih nivojev. Arheološka vsebina nivojev je skupaj z ohranjenimi hodnimi površinami in ognjišči podlaga za arheološko kronologijo (stratigrafijo), ki obsega skupke od A do M. V arheoloških skupkih so zajete plasti in nivoji. Pri pedoloških raziskavah uporabljamo oznaki plast in sloj. Slednji je tu izključno pedološki terminus. Vse paleovegetacijske in paleofavnistične raziskave se nanašajo na plasti v korealieji z arheološkimi skupki. Vse makronajdbe (keramiko, kosti, zobe in oglje) smo obdelali hkrati po plasteh in arheoloških skupkih. Ker posamezne debelejše plasti nedvomno vsebujejo več arheoloških skupkov, smo jih razdelili v več delov. Kriterij za takšno delitev so bile značilne arheološke najdbe ali ohranjene hodne površine in ognjišča. Samo izjemoma smo posebej obravnavali tudi prehode med dvema plastema. Tako sta bili podlaga za združeni plasti 6 in 7 zgoraj hodna površina in tenka plast 6, ki loči najbolj zemljati plasti v profilu Podmola in je lahko naravna prekinitev v sedimentaciji. Podlaga za prehod med plastjo 7 spodaj in 8 zgoraj pa je bilo (navidezno) mešanje eneolitskega in neolitskega gradiva. Pri pedoloških raziskavah smo uporabljali standardne pedološke metode dela: - obhod terena, - izkop pedoloških profilov in opis talnih slojev, - odvzem vzorcev iz posameznih slojev ter analiza njihovih fizikalnih in kemijskih latnosti po postopkih standardne pedološke analize, - določitev celokupne vsebnosti nekaterih elementov, predvsem težkih kovin, s kislinskim razklopom. Pelodne raziskave smo naredili na podlagi 31 vzorcev v profilu x = +3,00 III. OPIS PLASTI IN STRATIGRAFIJA (si. 5-8) V več kot 8 m debelih sedimentih si od zgoraj navzdol sledijo naslednje plasti: Plast l je sestavljena iz debelega, ostrorobega grušča, ki sta mu primešana humus in rdeča do rdečkastor-java zemlja. Humusa je bilo največ v zahodnem vogalu sonde. Drugod je prevladovala zemlja, kije bila najbolj rdeča ob jamski steni. V bližnji okolici vrtače, v kateri je spodmol, danes ni rdečkaste zemlje, zato gre verjetno za paravtohton jamski sediment. V dnu plasti so bile ponekod druga ob drugi ploščate skale in plošče sige, ki bi lahko sestavljale tudi umetno tlakovano površino. Meja z naslednjo plastjo je ostra. Plast 2 je sestavljena pretežno iz temnorjave zemlje in redkih kosov ostrega grušča. V plasti je bilo veliko korenin in koreninic. Meja s plastjo 3 je zabrisana. Plast 3 je domnevno sestavljena iz flišne ilovice rumenkastorjave barve. Je zelo tenka (do 5 cm) in se barvno dobro razlikuje od drugih plasti. Gre za naravno prekinitev v sedimentaciji dveh sicer homogenih plasti, 2 in 4. Meja s plastjo 4 je zabrisana. Plast 4 je sestavljena iz ostrorobega grušča različnih debelin, ki mu je predvsem v zgornjem delu plasti primešane precej svetlorjave zemlje. Plast je manj gruščnata kot podobno sestavljena plast 1. Največ grušča je v srednjem in spodnjem delu plasti, kjer grušč prehaja od spodaj navzgor od debelega do bolj drobnega. Meja s plastjo 5 je zelo ostra. Plast 5 je sestavljena skoraj izključno iz težje ilovnate zemlje rjave barve, v kateri tičijo samo še posamezni kamni. Značilna je debela poliedrična struktura. Prvič se pojavijo lokalno omejene tenke temnorjave skorje, ki smo jih dobili tudi v vseh globljih plasteh, predvsem SI. 4: Podmol pri Kastelcu, vsi profili sonde z vrisanimi plastmi (1-12) in izkopi (1-29). Šrafirano je območje, izkopano po antropogenih nivojih. Fig. 4: Podmol near Kastelec, all sections of the trench with the drawn layers (1-12) and the cuts (1-29). The area, which was excavated by anthropogenic levels, is shaded. v plasti 12. Plast 5 prekinjajo vsaj štirje stratificirani, lateralno diskontinuirani antropogeni nivoji, označeni v profilu B (y = +5,50) s številkami 1-4. Gre za ostanke kurišč in ognjišč. Med antropogenimi nivoji, ki so bili navadno brez arheoloških najdb, je bila strnjena ilovnata zemlja z drobci oglja, keramiko in ostanki favne. Meja s plastjo 6 je zabrisana. Plast 6 je podobna že opisani plasti 3. Tudi tu gre za naravno prekinitev v sedimentaciji dveh sicer homogenih plasti, 5 in 7. Meja z naslednjo plastjo je zabrisana. Plast 7 je sestavljena iz ilovnate zemlje z debelo poliedrično strukturo in iz rahle primesi grušča, ki je značilna zlasti za njen spodnji del. Sicer je zelo podobna plasti 6. Značilni so zlasti lateralno prekinjeni antropogeni nivoji, ki se nadaljujejo iz plasti 6 in so označeni v profilu B (y = +5,50) s številkami 6-17. V plasti 7 je bilo tudi nekaj več kamenja, kar bi lahko bili ostanki ognjišč in drugih arheoloških objektov. Naleteli smo še na strnjeno hodno površino iz časa eneolitske poselitve spodmola in na domnevni ostanek naravnega talnega horizonta (pogreben Ab horizont, sloj VIII). Vse to govori za hitro sedimentacijo v času močne eneolitske poselitve spodmola. Meja s plastjo 8 je precej ostra. Plast 8 je sestavljena iz meljasto ilovnate zemlje z močno primesjo ostrorobega grušča različnih debelin, ki narašča z globino. Sediment je bil, v nasprotju z rahlejšimi sedimenti drugih mlajših plasti, močno stisnjen. V sredini je bil edini antropogeni nivo. V zemlji je bilo še vedno polno ogljenih drobcev. Plast ostro meji na zelo debel antropogeni nivo, del večjega SI. 5: Podmol pri Kastelcu, profil x = +3,00 (A). Legenda: 1-12 so plasti, 1-31 so pelodni vzorci, I-XVII so sloji, iz katerih so bili vzeti vzorci za pedološko-sedimentološke analize. Fig. 5: Podmol near Kastelec, section x = +3.00 (A). Key: 1-12 layers, 1-31 pollen samples, I-XVII pedological layers, which were sampled for pedological-sedimentological analysis. ognjišča ali hodne površine. Zanj so bili značilni rahlo naloženi sedimenti (oglje, karbonatna preperina, pepel, ilovica), z izjemo trde prežgane ilovice. Vsebovali so zelo malo grušča. Posamezni večji kamni v antropo-genem nivoju so bili verjetno gradbeni ostanki. Meja s plastjo 9 je zelo ostra. Plast 9 je sestavljena iz meljasto-glinaste ilovnate zemlje in iz primesi drobnega grušča. Sestavni del zemlje je domnevno tudi flišna ilovica. Zgradba je poliedrična. Pri dnu plasti je bil lateralno prekinjen antropogeni nivo, verjetno ostanek ognjišča. Meja s plastjo 10 je zabrisana. Plast 10 je zapleteno sestavljena iz pretežno naravnih in antropogenih sedimentov. Zgoraj in spodaj jo omejuje tenka plast zelenkaste, domnevno flišne ilovice s posameznimi kosi grušča. Osrednji del plasti so proge oglja, pepela in karbonatne preperine brez grušča. Ves sediment je rahel. Meja s plastjo 11 je zabrisana. Plast 11 je sestavljena iz meljasto-ilovnate zemlje in iz primesi drobnega, tudi korozijsko močno zaobljenega grušča. V zgornjem delu je bila še domnevno flišna ilovica s posameznimi večjimi Hišnimi "prodniki". V spodnjem delu je vse več grušča in vse manj domnevno flišne ilovice. Značilni so tudi odlomki sige. Plast je bila brez antropogenih nivojev. Vsebovala pa je (kot vse druge plasti) veliko drobcev oglja. Meja s plastjo 12 je zabrisana. SI. 6: Podmol pri Kastelcu. del profila x = +3,00 (A) od plasti I do 7. Vidijo se ostanki kurišč v plasteh 5 in 7. Foto C. Narobe. Fig. 6: Podmol near Kastclec, part of section x = + 3.(K) (A) from layers 1 to 7. The remains of the burnt layers in layers 5 and 7 can be seen. Photo: C. Narobe. Plast 12 je sestavljena iz cementiranega sedimenta plasti 11. Meja s plastjo 13 je zelo ostra. Plast 13 je sestavljena iz debelega ostrorobega grušča in iz rdečkaste ilovice. Precej je podobna plasti 1. Z njo se verjetno začne serija še neraziskanih pleistocen-skih sedimentov. Glede na to, da je bila keramika v skoraj vseh plasteh, razen v zadnjih dveh (12 in 13), lahko vse druge plasti pripišemo holocenu. Domnevna pleisto-censka plast 13 ima dobre vzporednice v nekaterih jamah Tržaškega krasa (cfr. Cannarella, Cremonesi 1967), pa tudi na slovenski strani (cfr. Turk et al. 1992). Ves profil lahko v grobem razdelimo na zemljat osrednji del ter bolj gruščnat zgornji in spodnji del. Grušči so nedvomno avtohton sediment, nastal s kru-šenjem okolišnih sten. Zemlje so lahko nastale in situ ali pa so bile v spodmol in vrtačo prinesene iz bližnje okolice. Slednje velja zlasti za t.i. flišne ilovice v plasteh 3, 6, 9, 10 in 11. Njihovo pojavljanje v sedimen-tih govori za obstoj zaplat flišnih sedimentov na zdaj zakraseli okolici jame in za občasne močne denudacij-ske procese. Skoraj popoln manjko grušča v plasti 5 in 7 bi lahko razložili z antropogenimi posegi v smislu čiščenja hodnih površin. SI. 7: Podmol pri Kastelcu. profil y = +5,00 (B). Legenda: 5-13 so plasti, 1-18 so izkopi po antropogenih nivojih. Fig. 7: Podmol near Kastclec. section y = +5.00 (B). Key: 5-13 layers, 1-18 excavations by anthropogenic levels. V raziskanem delu najdišča se prepletata dve vrsti sedimentacije: naravna in antropogena. Bolj ali manj naravno so se sedimentirale ilovnate zemlje in grušči. Vse te sedimente lahko opazimo lateralno po celotni površini sonde. Razdeljeni so v več plasti, ki so označene od zgoraj navzdol s številkami 1-13. Prekinjeni so samo ob jamski steni, kjer smo v plasteh 5 in 7 ugotovili med sedimenti in steno tudi široko razpoko. Pretežno antropogeno so nastali lateralno diskontinuirani horizonti iz prežgane ilovice, oglja, pepela in rahlo sprijetega belega melja, ognjišča, hodne površine in strnjene plasti ilovice, pomešane z meljem, pepelom in ogljem, ki so v profilu B (y = +5,50) označene s številkami 1-17. Večina plasti in horizontov je močno nagnjenih v smeri proti notranjosti spodmola, kar je verjetno vezano z nagibom pleistocenske plasti 13. Pozornosti vredna je zelo razgibana meja med plastema 5 in 4 (si. 4,5), ki je lahko posledica močne erozije plasti 5. Vsi sedimenti, razen tistih v plasti 12, so v glavnem nesprijeti in rahlo naloženi. Bolj zbita je samo plast 8 in nekateri antropogeni horizonti. Lokalno omejene konkrecije in skorje so značilne predvsem za spodnje gruščnate plasti. Prvič se pojavijo tik nad plastjo 6, skupaj z odlomki siginih skorij. Dislocirane skorje sige so še v dnu plasti 11, 2 in 1. Skupaj z izrazito gruščnatimi plastmi gre lahko za posledice hladnejše oscilacije toplega postglacialnega podnebja od vključno atlantske dobe naprej (Gamper, Suter 1982). Vendar sedimen-tološka analiza tega ni potrdila ( si. 12). Skoraj vse plasti so bile naložene verjetno diskordan-tno, kar dokazuje vrsta okoliščin (ostre meje med nekaterimi plastmi, erozijske površine, sedimentološke analize). V arheološkem gradivu diskordance niso zaznavne. Manjkajo le železnodobne najdbe. Za arheologijo so zanimivi predvsem številni antropogeni horizonti. Za vse je značilna naslednja zgradba od zgoraj navzdol: - sterilna plast laminiranega, rahlo sprijetega belega melja in pepela; - tenka sterilna plast oglja; - plast meljaste ilovnate zemlje z drobci oglja, keramiko, kostmi in zobmi. Domnevno močno pomešana s pepelom. Med antropogenimi nivoji je vedno strnjena plast ilovnate zemlje, ki ima navadno poliedrično zgradbo in pod njo plast bolj meljaste ilovice s slabše razvidno zgradbo. Obe vmesni plasti vsebujeta veliko razpršenih drobcev oglja, pepel in različne arheološke najdbe. Sta proizvod pretežno naravne sedimentacije, kar dokazujejo tudi pogostejše primesi grušča in t.i. flišne ilovice v spodnjem delu plasti 7 in v drugih plasteh. Stratificirani antropogeni nivoji so po večini ostanki ognjišč in (ali) kurišč. Skromne ostanke najmlajšega kurišča smo odkrili v plasti 2. Datirano je z najdbami antične keramike. Znatnejši ostanki kurišča pripadajo zgornjemu delu plasti 5. Datirani so z najdbami t.i. ljubljanske keramike. Najbolj ohranjeno je bilo ognjišče v spodnjem delu plasti 5 (si. 8). Ker je bilo brez značilnih arheoloških najdb, ga ne moremo datirati. Na ostanke velikih kurišč smo naleteli tudi v dnu plasti 7 in 8 ter v plasti 10. Kurišča niso datirana z najdbami. Dobri stratigrafski pokazatelji med nekaterimi sicer težko ločljivimi plastmi so tenki strnjeni nanosi t.i. flišne ilovice v plasteh 3, 6 in 10 in redke strnjene hodne površine v plasti 7. Dobro ohranjeno hodno SI. 8: Podmol pri Kastelcu, ognjišče v plasti 5. Legenda: 1 ilovnata zemlja, 2 zemlja, pomešana z ogljem, 3 apnenčeva preperina, pomešana s pepelom, 4 zapečena ilovnata zemlja. F'g. S: Podmol near Kastelec, the hearth in layer 5. Key: 1 clay soil, 2 soil, mixed with charcoal, 3 weathered limestone, mixed with ash, 4 burnt clay soil. x=1,40 y-4,00 + X--1.40 y-3,00 + x 1.00 y-3.30 + x.2,00 y-3.30 + površino smo ugotovili prvič tik pod plastjo 6 v antro-pogenem nivoju 6. Nanjo je kazala steptana siva in rdeče prepečena ilovica. Druga hodna površina je bila takoj pod njo v antropogenem nivoju 10. Predstavljala jo je steptana rjava do temnorjava meljasta glinasta ilovica, prevlečena s tenko, domnevno fosfatno skorjo. Zaradi zbitosti je lahko pomenila zaporo odcedni vodi in ima tako lastnosti iluvialnega horizonta. V njeni višini je bil nekoliko vstran tenek naravni talni horizont z ostanki koreninic (pogreben Ab horizont). Nad hodno površino je bila sterilna plast z belim meljem in ogljem. Skoraj vse plasti so vsebovale arheološke najdbe. Arheološko sterilne so samo plasti 6, 12 in 13 ter posamezni deli antropogenih nivojev. Največ najdb je bilo v plasteh 5 in 7, ki kažejo na verjetno strnjeno, vendar relativno kratkotrajno poselitev spodmola. Druge plasti predstavljajo precej daljša obdobja, ki pa so arheološko slabo zastopana. Podrobne arheološke stratigrafije zaenkrat ni mogoče izdelati zaradi premajhnega števila najdb. To velja zlasti za spodnji del profila, ki je bil raziskan v najbolj omejenem obsegu. Od zgoraj navzdol si sledijo naslednji arheološki skupki, ki se v grobem pokrivajo s plastmi. Skupek A v plasti 1. Vsebuje antično in srednjeveško keramiko (t. 18) in morda ostanek tlakovanih tal. Skupek B v plasti 2-3 in zgornjem delu plasti 4. Vsebuje ostanke (pozno)antične keramike (t. 18), te-gule, kuhinjske ostanke in sled ognjišča. Skupek C v plasti 4 in na stiku s plastjo 5. Vsebuje ostanke keramike kaštelirskega tipa (t. 17) in kuhinjske ostanke. SI. V: Podmol pri Kastcicu, granulomctrični diagram. Podatki iz lab. 1. Fig. 9: Podmol near Kastelec, granulomere diagram. Data from tab. 1. Skupek D v zgornjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke t. i. ljubljanske keramike (t. 14-16), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč. Skupek E v srednjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (t. 12-14) in kuhinjske ostanke. Skupek F\ spodnjem delu plasti 5. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (?. 8-11), kuhinjske ostanke in zelo dobro ohranjeno ognjišče (si. 8), pa tudi ostanke drugih kurišč ali ognjišč. Skupek G na prehodu plasti 6 in 7. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (f. 6-8), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč; vse povezano z izrazito hodno površino. V fosfatnih (?) skorjah smo ugotovili močno povečano vsebnost kadmija (tab. 3). Skupek H v zgornjem delu plasti 7. Vsebuje ostanke eneolitske keramike (t. 5,6), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč med dvema izrazitima hodnima površinama. Skupek I v srednjem in spodnjem delu plasti 7. Vsebuje ostanke t.i. metličene keramike (t. 2-4), kuhinjske ostanke in ostanke kurišč ali ognjišč. Med pelodom je bila ugotovljena navzočnost žit. Skupki J do M v plasteh 8 do 11. Vsebujejo ostanke neolitske keramike (/. 1,2), kuhinjske ostanke in ostanke izrazite hodne površine ali velikih kurišč, ki omogočajo kronostratigrafsko členitev sicer skromnega arheološkega gradiva. IV. PEDOLOŠKO-SEDIMENTOLOŠKE RAZISKAVE (tab. l-3\ si. 5,9-12) Opis sedimentovv plasteh 5-11 (si. 5) Primerjali smo profila tal nad Podmolom in južno od Podgorja (profil IIP). SI. 10: Podmol pri Kastelcu, teksturni tipi slojev I-XVI1. Podatki iz tab. I. Fig. 10: Podmol near Kastelcc. the textural types of pedologi-cal layers 1-XV1I. Data from tab. 1. ■. s: ^ ^ O ^ O k. _ || t l Š £ o ^ O. o H1 Ci. . o S r- -J 7-22-1 7 - - 1 - -20 1 20 3 - 2 1 1 3 - 2 -15 3 16 8 6 - 11 - 4 - 1 -23 3 9 2 5 - 3 - 4--- 1 - 1 - 1-3 4,5 6,7 8 9-10 11 12-14 15-19 20 21-23 24-25 26-27 28-31 - - 11 - - 3 2 1 - - 5 - 1 1 2 1 10 1 2 1 ----- 21 2 - 2 1 3 1 1 1 10 - - 3 ----- 1---- 2 - 2 - - 2 1 8 - - - -13 1 - 3 2 5 - - 2 2 1 1 1 1 -2 1 1 - 2 2 - 5 2 - 1 1 2 1 - -1 2 - - - 3 3 2 1 - 114 - 92 - 253 - 104 - 234 1 385 - 110 - 243 - 2 - 27 - 47 1 1 - 3 5 2 14 4 21 21 - 1 20 8 -41 1 travo sproti popasle in da sploh ni prišla do cvetenja. Največ pa je peloda ščetnic (Dipsacaceae), med katere spadajo grabljišče, grintavec, objed in ščetica. To so razen ščetice travniške žužkocvetke in niso posebno produktivne s pelodom. Možen je koprolitski vnos tega peloda z živino, ki so jo čez noč prignali v vrtačo in spodmol, saj ga je veliko prav v plasteh, ki imajo največ ostankov favne in keramike. Brez pomena tudi niso nenavadno visoke vrednosti praprotnih spor -glistovnice in podborke, ki prav tako niso rasle tu, saj je njihov biotop senčni vlažni gozd. Zato bi bilo mogoče, da je človek praproti uporabljal za ležišča, tako kot so še nedavno delali oglarji in pastirji v hribih. Arheološko pomembna je najdba peloda žit v vzorcu št. 19 (si. 5), ki pripada arheološkemu skupku I z metličeno keramiko. Nakazuje obstoj obdelanih površin v bližini Podmola. Drugih palinoloških raziskav iz sorodnih arheoloških lokacij na Krasu še nimamo. Pač pa so L. Cattani in sodelavci preiskali večje število pleistocenskih jamskih sedimentov v Furlaniji, Reziji in v okolici Nabrežine. Le v nekaterih od njih so v pleistocenskih plasteh ugotovili pelod, ni pa ga v mlajših, primerljivih Podmolu. VIII. PALEOFAVNISTIČNE RAZISKAVE (tab. 5,6; si. 15,16) V sondi smo zbrali skupaj 3292 ostankov sesalske lavne, od katerih smo jih taksonomsko določili samo 617. Poleg tega smo zbrali še 7 ostankov ptic, 2 ostanka rib in 9 ostankov mehkužcev. Večino tega je mogoče pripisati kuhinjskim odpadkom. Vse ostanke smo obdelali po plasteh in arheoloških skupkih. Značilna je velika fragmentarnost osteodon- tološkega gradiva, saj je po plasteh med kostmi od 95 do 100% odlomkov. Zato je veliko gradiva, zlasti odlomkov cevastih kosti, ostalo taksonomsko nedoločenega. Večina odlomkov je manjših od 6 cm. Vsi odlomki imajo ostre robove. Zelo majhnih fragmentov nismo opazili. Zato sklepamo, da so kosti razbili predvsem ljudje, ki so uživali kostni mozeg. Različnih sledov delovanja ljudi in živali je na kosteh malo. Vrezi so bili ugotovljeni v treh primerih, uporaba sekire v enem. Se največ je ožganih kosti, kar 28 kosov. Sledove zverskih zob smo odkrili na 6 kosteh, sledi glodalskih zob pa na 14 kosteh. Osteodontološki ostanki so precej enakomerno razvrščeni v okviru posameznih plasti. Tudi ob ognjiščih in v njih ni bilo bistveno večjih koncentracij. V dobro ohranjenem ognjišču v skupku F (si. 8) so bile najdene redke kosti jelena, svinje in drobnice ter 13 nedoločljivih kostnih odlomkov. Od teh je bil samo en ožgan. Razporeditev ostankov sesalske favne v vertikali kaže na intenzivnost poselitve v različnih arheoloških obdobjih (tab. 6; si. 15). Ta je bila največja ob koncu neolitika in eneolitika. Ostanki favne in keramike, standardizirani na I m' sedimenta po plasteh, so v dobri pozitivni korelaciji, razen v plasteh 4, 5, 5 zgoraj, 7 spodaj/8 zgoraj in 8. V sestavi favne in keramike ni odgovora za take nepravilnosti. Zato so lahko vzroki zanje tudi metodološki (npr. napačno grupiranje podatkov po izkopih). Sestava sesalske favne se v času ni bistveno spreminjala (tab. 5). Analitsko zanimiv je odstotek divjih živali, med katerimi absolutno prevladuje gozdni jelen (Cervus elaphus) (tab. 6; si. 15). Skupaj z drugimi gozdnimi živalskimi vrstami dokazuje bolj ali manj kontinuiran obstoj gozda, ki je bil potrjen tudi s pelodnimi in antrakotomskimi analizami. Sporadično pojavljanje srne (Capreolus capreolus) in poljskega Tab. 5: Podmol pri Kastelcu, kronološki pregled živalskih vrst. Table 5: Podmol near Kastelec, chronological survey of animal species. Plast Layer Arheol. skupek Archaeol. sub-phase c o B -a -5 aa ^ s e^ ^ Ž 8-8 8- | I !. f 1 | Divje živali Wild animals 5 3- 3 Ž 2 -a 3 t, O. C ^ Q 3 i Q 5 fej CCS ^ O O O Domače živali Domestic animals Aves Pisces Mollusca 1 A sr. vek 2,4 B antika + + + + + + + + 4,5 C br. d. + + + + + 5zg. D zg. br. d./eneol. + + + + + + + + + 5 sr. E + + + + + 5 sp. F rSS1 + + + + + + + + + + 6, 7 zg. G oi + + + + + + 7zg. H c H OI -1- + + + + + + + 7 sr., 7 sp. I 1 + + + + + + + + + 7 sp./8 zg. I/J + + + + + + 8 J + + + + + 9 K + 10 l s! + + + 11 M + + + + 12 - 13 neol./mezol. + /na prehodu dveh plasti ali arheoloških obdobij, transition of two layers or periods. zajca (Lepus europaeus), ki je zlasti pogost v antični plasti, pa govori tudi za občasno bolj odprto pokrajino s travnimi površinami. Ekonomski temelj prebivalcev spodmola so bile ves čas domače živali. Standardna zasedba je govedo (Bos taurus), svinja (Sus scrofa) in drobnica (Ovis s. Capra) (lab. 5). Konja (Equus caballus) smo ugotovili samo v antični plasti. Drobnica prevladuje v vseh, razen v dveh plasteh oz. arheoloških skupkih (tab. 6; si. 15). Kozo (Capra hircus) smo na podlagi najdb rožnic (os cornu) ugotovili samo v dveh skupkih, I in M, čeprav je pričakovati, da pripada kozam večina ostankov. Govedo in svinja sta odstotkovno približno enako zastopana v vseh plasteh in skupkih. Med ostanki svinje so nedvomno tudi taki, ki pripadajo divji svinji (Sus scrofa scrofa). Sicer pa lahko domnevamo, da so Tab. 6: Podmol pri Kastelcu. kronološki pregled sestava favne in njene pogostnosti v primerjavi s pogostnostjo keramičnih najdb. Table 6: Podmol near Kastelec, chronological survey of the composition of the fauna and its density in comparison with the density of ceramic finds. % divjadi % jelena % drobnice Plast Layer Arheol. skupek Archacol. sub-phase Ostankov/m kosov % Remains/m1 pieces % od vseh živali % wild animals med divjadjo % red deer od domačih živali % Ovis and Capra Keramika/m" kosov % Pottcry/m1 pieccs % 1 A 0 0. 0 0 0 2 0.3 2-4 B 16 2. 15 57 61 7 1.2 4,5 C 19 2.4 8 50 56 40 7. 5 zg. D 40 5. 14 85 43 80 14. 5 sr. E 121 15. 10 100 71 105 18.5 5 sp. F 111 14. 12 76 64 131 23.2 6,7 zg. G 93 12. 20 62 56 99 17.5 7 zg. H 38 4.8 17 71 36 29 5.1 7 sr.,7 sp. 1 36 4.7 15 69 57 19 3.3 7 sp./8 zg. I/J 150 19. 43 90 50 21 3.6 8 J 73 9. 36 87 64 11 1.9 9 K 4 0.5 0 0 KM) 6 1. 10 L 18 2.3 0 0 66 13 2.3 11 M 30 3.8 0 0 63 14 2.5 12 - 0 0. 0 0 0 - - 13 - 15 2. 0 0 1(H) - - 764 KM). 577 1(H). se domače svinje prosto prehranjevale v naravi in bile zato na pol divje. Pomemben delež svinje (od 16 do 36%) je razložljiv z obstojem hrastovega gozda (glej antrakotomske analize). Stalna navzočnost domačega goveda, kakor tudi posamezne najdbe pragoveda ali bizona, dopuščajo sklep o travnih površinah, naravnih kot umetnih. Verjetno ni naključje, da v starejših neolitskih plasteh sploh ni ostankov divjadi. Lov je postal zelo pomembna panoga v neolitskih skupkih I/J in J, kar dokazujejo tudi najdbe puščic. Tudi v eneolitskih skupkih se pomembnost lova ni zmanjševala, saj je bilo tedaj največ divjih vrst. Me njimi so tudi take kot rjavi medved (LJrsus arctos) in pragovedo ali bizon (Bos s. Bison). V eneolitskih skupkih so bile ugotovljene tudi vse najdbe psa (Canis familiaris), ki jih lahko povežemo z lovom in razložimo z uživanjem psov. Iz skupka G je tudi puščica kot sestavni del lovske opreme. V združenih eneolitskih skupkih D-I je bila ugotovljena bistveno drugačna sestava živalskih vrst (si. 16), kot jo poznamo s približno istočasnih kolišč na Ljubljanskem barju (Drobne 1973). Predvsem je drugačno razmerje med domačimi in divjimi živalmi. V Podmolu je divjih vrst samo 12%, na Ljubljanskem barju pa od 45 do 77 %. Med divjadjo je povsod najbolj zastopan gozdni jelen (v Podmolu 71%, na Barju od 25 do 60% in več). V Podmolu (56%) in na Barju (45 do 80%) med domačimi živalmi absolutno prevladuje drobnica. Razen z lovom so se eneolitski prebivalci Podmola ukvarjali tudi z ribolovom in nabiralništvom. To dokazujejo redki ostanki rib in morskih školjk. Ugotovljene so bile naslednje vrste recentnih školjk: Mytilus gallo-provintialis, Glycimeris sp. in Modiolus barbatus (določil France Velkavrh, Odd. za biologijo, Aškerčeva 12). Nabiranje morskih in drugih mehkužcev pa daleč ni bilo tako pomembno kot pri nekaterih podobnih bližnjih najdiščih Tržaškega krasa (cfr. Stacul 1972). IX. ZAKLJUČEK (si. 17) Izkopavanja v Podmolu so se pokazala kot negativna paleolitska sondiranja. Zato so imela slabe in dobre strani. Med slabimi je potrebno omeniti predvsem v podrobnostih pomanjkljivo arheološko stratigrafijo, med dobrimi pa predvsem kompleksno obdelavo "nearheoloških" podatkov po paleolitskem vzoru. Tako so bile za zgled in v spodbudo prihodnjim arheološkim raziskavam narejene preliminarne pedolo-ško-sedimentološke, paleovegetacijske in paleofavni-stične analize, ki so v podobnih najdiščih po Sloveniji zaenkrat še zelo redke. Rezultate nekaterih analiz smo SI. 15: Podmol pri Kastcicu, ostanki keramike (a), vse favne (b), divjadi (c) z deležem jelena (c) (šrafirano) in delež drobnice med domačimi živalmi (d). Podatki iz tab. 6. Fig. 15: Podmol near Kastelec, pottery remains (a), all fauna (b), wild animals (c) with the proportion of red deer (c) (shaded) and the proportion of sheep and goat amongst domestic animals (d). Data from tab. 6. koristno uporabili pri razlagi arheoloških najdb. Seveda pa manjkajo prepotrebne radiometrične analize, ki bi dale najdišču neodvisno kronološko skalo. Zaradi nadpovprečne debeline sedimentov in stratigrafskega zaporedja skoraj vseh arheoloških obdobij od neolitika dalje je Podmol naravnost idealno najdišče za izdelavo referenčne radiokarbonske kronologije za holocensko dobo v Sloveniji in sosednjih pokrajinah. V stratigrafskem nizu Podmola je več sedimentacij-sko različnih plasti z bolj ali manj ločljivim keramičnim in drugim arheološkim gradivom. V analizirani paleo-vegetaciji in paleofavni pa ni bistvenih razlik od plasti do plasti. Zato teh dveh elementov zaenkrat ne moremo uporabiti pri kronostratigrafski analizi najdišča, ki bo podlaga za vse druge raziskave (si. 17). Pač pa so kronostratigrafsko zelo koristne nekatere makro-in mikroskopske ugotovitve sedimentoloških analiz, zato bi jih morali razvijati in upoštevati pri prihodnjih raziskavah tega in drugih najdišč. Z izkopavanjem večjih površin in s sistematičnim vzorčenjem bi nedvomno dobile večji pomen tudi paleovegetacijske in paleofavnistične raziskave. Zavedati se moramo, da je Podmol prvo jamsko holocensko arheološko najdišče v Sloveniji in bližnjem sosedstvu z realnimi možnostmi za standardne pelodne analize po profilih. Najstarejše plasti z arheološkimi najdbami segajo zanesljivo v srednji neolitik (faza Podmol 1). Ker keramika impresso še ni bila odkrita, starejši neolitik ni dokazljiv, vendar to še ne izključuje najdb iz tega časa in iz še starejših obdobij. Sedimenti se namreč nadaljujejo do neznane globine. Faza Podmol 1 se sedimentološko bistveno razlikuje od naslednje arheo-loško-kronološke faze Podmol 2. Med obema fazama je tudi dobro izražena diskordanca v sedimentaciji. Diskordanca zanesljivo ni samo antropogenega izvora, saj se kaže v makro- in v mikroteksturi sedimentov. V fazi Podmol 1 je tudi več dobro izraženih antropogenih in naravnih diskordanc (mišljena je predvsem SI. 16: Podmol pri Kastcicu. razmerja med domačimi in divjimi živalmi. Fig. 16: Podmol near Kastclcc, ratio between domestic and wild animals. plast 10), ki bodo prihodnjim izkopavalcem omogočile natančnejšo sedimentološko in arheološko členitev faze 1, ki je zaradi omejenega vkopa še precej homogena. Diskordance v sedimentaciji so lahko dokaz za diskontinuirano poselitev v fazi Podmol 1. V eneolitski fazi Podmol 2 je bila poselitev zelo močna in kontinuirana. Sedimentološko je ta faza zelo homogena. Edina diskordanca, izražena samo v tekstu-ri, je v globini plasti 6. Plast 5 se namreč teksturno nekoliko razlikuje od plasti 7. Zelo pomembno je, da ležita plast 7 in faza Podmol 2a (metličasta keramika) diskordantno na plasti 8 in fazi Podmol 1. Diskordanco lahko razložimo z dolgoročno spremembo v sedimen-tacijskih okoliščinah in pomeni, da med fazo Podmol 1 in 2 ni kontinuitete. Med plastjo 7 in 8 ni izključena celo erozijska faza in z njo povezan zastoj v sedimentaciji. Faza Podmol 1 je še zanesljivo neolitska. Naslednja faza Podmol 2a arheološko ni najbolje opredeljena in nima jasne kronološke pozicije tudi v drugih najdiščih s podobnim gradivom. Zato je zelo pomemben sedimentološki kontekst faz Podmol 1 (konec), 2a in 2b. Ker je faza Podmol 1 nedvomno tudi mlajšeneo-litska in je ločena od faze Podmol 2a z močno diskordanco sedimentov, je lahko faza Podmol 2a samo eneolitska. Če jo pripišemo mlajšemu neolitiku, si ne moremo razložiti diskordance in z njo povezanega verjetnega hiatusa drugače kot tako, da se faza Podmol 1 konča že pred mlajšim neolitikom. Ker najdbe iz najglobljih plasti tega ne potrjujejo, je faza Podmol 2a še najverjetneje eneolitska. Ker leži stratigrafsko pod fazo Podmol 2b z elementi starejšega in srednjega eneolitika, predstavlja metličasta keramika faze Podmol 2a zelo verjetno najzgodnješo eneolitsko poselitev severno jadranskega področja. SI. 17: Podmol pri Kastelcu, kronologija. Fig. 17: Podmol near Kastelec, chronology. o 10% 50% Cervus Bos Capreolus 0.7 Sus Bos s Bison 0,2 Ovis s Capra Ursus 0,2 Canis f Lynx 0.2 Vulpes 0.4 Meles 0.4 Martes 0,1 Lepus 0,1 LITOLOGIJA KRONOSTRATIGRAFIJA PLAST DISKORDANCA SKUPEK FAZA DOBA 1 A 6 SR. VEK 2 - 4 B 5 ANTIKA O 4.5 C 4 5 zg. 5 sr. 5 sp D 3 2c oc CO zg. * ml. h- E F 6.7 zg. s\\\\\\\\ G 2b čJ " UJ Z Hi si 7zg m : ; H 7ar.,7sp. \\\\\\\v jjjjjjj.1.' S.WWWV- 1 2a 7ap./8zg^. J 1 ml t- □ »r. 8 9 K 10 L UJ z st ? It M 12 13 Med fazo Podmol 2a in 2b v sedimentološkem smislu ni razlik. V plasti 7 tudi ni nobenih diskordanc. Edina možna diskordanca. ki se kaže v sloju VIII, je nedvomno antropogenega izvora in ne more pomeniti daljše prekinitve v poselitvi najdišča. Razvoj od faze Podmol 2a do 2b je bil torej kontinuiran. Razvoj od faze Podmol 2b do 2c s sedimentološkega vidika ni bil kontinuiran. Na podlagi že omenjene šibke diskordance (plast 6) lahko domnevamo tudi krajšo prekinitev sedimentacije ali spremembo sedi-mentacijskih razmer. Pač pa je prehod od faze Podmol 2c (konec eneolitika) v fazo Podmol 3 (zg. br. d.) potekal brez prekinitev in sprememb v sedimentih. Zato je vzporejanje faze Podmol 2c s fazo Ig I na Ljubljanskem barju upravičeno kljub pomanjkanju značilnih najdb. Med fazo Podmol 3 (ljubljanska) in 4 (kaštelirska) je bila makroskopsko ugotovljena najizrazitejša diskordanca v sedimentih po profilih. Povezujemo jo z močno erozijsko fazo in praznino v sedimentaciji. Erozijo izdaja valovita površina plasti 5. Med ljubljansko in kaštelirsko keramiko zato v Podmolu zanesljivo ni kontinuitete. Fazi Podmol 4 in 5 nastopata v plasti 4 v sedimen- BAČIČ, B. 1972, Pradišelski rt - encolitski lokalitet. - Arh. preg. 14, 32 ss. BAČIČ, B. 1976, Limska gradina (Istra) - neolitski lokalitet. - Arh. preg. 18, 34 ss. BATOVIČ. S. 1979. Jadranska zona. - V: Praist. jug. zem. 2, 473 ss. BONIFAY. M. 1986, Observations sur les amphores tardives a Marseille d'aprcs les fouilles de la Bourse (1980-1984). -Rev. arch. Narb. 19, 269 ss. BREGANT, T. 1974. Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1970. - Por. razisk. pal. neol. erteol. Slov. 3, 7 ss. BREGANT, T. 1975. Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja 1973. in 1974. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 4. 7 ss. BRESSAN. F. 1988-1989. Le Valli del Natisone c la Kovačeva jama di Robič. - Ar h. vest. 39-40, 519 ss. BUDJA, M. 1983. Tri desetletja razvoja teorij o poznem neolitu in eneolitu severozahodne Jugoslavije. - Por. razisk. pal. neol. envoi Slov. II, 73 ss. BUHL, H.. H. STICHER in K. BARMETTLER 1989, Die Bodcnkundc im Dienst der Archiiologie. - JI). Scliweiz. Ges. Ur- Frilhgesch. 72. 215 ss. CANNAKELLA. D. 1975-1977, Catalogo delle eaviul e dei ripari di interesse paletnologico c paleontologico sul Carso Triestino. - Alti Soc. Preist. Protost. 3, 47 ss. CANNARELLA. D. in (i. CREMONES1 1967. Gli scavi nclla Grotta Azzurra di Samatorza nel Carso triestino. -Riv. sc. preist. 22/2. 281 ss. CANNAKELLA, D. in C. PITT] 1978-1981. (ili scavi nella Caverna Caterina sul Carso Triestino. - Atti Soc. Preist. Protost. 4, 9 ss. CANNARELLA, D. in B. REDIVO 1978-1981, La grotta della Tartaruga. - Atti Soc. Preist. Protost. 4, 45 ss. CARDARELL.I, A. 1983, Castellicri nel Carso e ncll'Istria: cronologia degli insediamenti fra media ctž> del bronzo e prima cti» del fcrro. - V: Preistoria tlel Caput Adriae. II Catalogo, 87 ss. CIGLENEČKI, S. 1982. Tinje nad Loko pri Žusmu in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji. - Ar h. vest. 33. 179. CIGLENEČKI. S. 1985. Potek alternativne ceste Siscia-Aqui-leia na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja. - Arh. vest. 36, 255. CIGLENEČKI. S. 1991, Poznorimski depo z Rudne pri Rudnici. - Arh. vest. 42, 225. tološko enakem okolju brez vidnih diskordanc. Ker gre očitno za časovno zelo različne najdbe, si tega ne znamo ustrezno razložiti. Po drugi strani pa je možna manjša diskordanca med plastema 4 in 2. Predstavlja jo lahko plast 3, ki je zelo podobna plasti 6, ki označuje diskordanco med plastema 7 in 5. Najmlajša plast 1 s posameznimi visokosrednjeveškimi odlomki keramike leži očitno diskordantno na plasti 2. Verjetno je povezana z novejšimi dejavnostmi v Podmolu. S fazo Podmol 5 (pozna antika), ki je na podlagi najdb datirana v čas od konca 4. do sredine 6. stol. po n.š., se konča arheološki niz novega najdišča. V fazi Podmol 6 pa je le nekaj odlomkov visokosrednje-veških posod. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko Podmol s še nedotaknjeno vrtačo postal predvsem tipsko neo- in eneolitsko najdišče za Slovenijo in sosednje pokrajine. S tem, da smo strokovno javnost opozorili na to izjemno najdišče, smo se dostojno oddolžili tudi našemu arheološkemu kolegi in prijatelju Zorku Hareju. ki je na našo pobudo začel z obdelavo arheološkega gradiva Podmola, a jo zaradi prezgodnje smrti ni mogel dokončati. Naj bo to najdišče trajen spomin nanj. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1992, Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - Dokaz človekovega vpliva na gozd. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 19, 249 ss. DIMITRIJEVIČ, S. 1979. Problem encolita na istočnoj ja- dranskoj obali. - V: Praist. jug. zem. 3, 367 ss. DROBNE. K. 1973. Favna koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. - Arh. vest. 24, 217 ss. FORENBAHER. S. in P. VRANJICAN 1985, Vaganačka pečina. - Opuse, arcli. 10. 1 ss. GAMPER. M. in J. SUTER 1982. Postglaziale Klimagcschich- tc der Schweizcr Alpen. - Geogr. Helv. 37. 105 ss. GIESLER. U. 1981. Die Kleinfunde. - V: A d Pirum. Spatro-misehe Passbefestigung in den Julischen Alpen. - Miinch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 31. 53. GILLI, E. 1990-1991. / put antichi livelli neolilici della Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino. - Diplomska naloga. Univcr-sita degli studi di Venezia. tipkopis. GOVEDARICA, B. 1988-1989. O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom području. - Arh. vest. 39-40. 401 ss. GOVEDARICA. B. 1989. Runo bronzano doba na području istočnog Jadrana. - Djela ANUBiH 67/7. HAREJ, Z. 1988. Kontinuiteta v razvoju prazgodovinske keramike na Krasu in v sosedstvu. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 16, 77 ss. HAYES, J. 1977, Early Roman Wares from the House of Dionysos, Papos. - Acta Rei Get. Rom. Paul. 17/18. 96. ISTENIČ, J. 1988. Kuhinjsko posude egejskih lipova na nalazištu Rodik - nekropola Pod jezerom. - Diadora 10. 99. KABATA-PENDIAS, A. in H. PENDIAS 1986, Trace elements in soils and plants. - Florida. KEAY. S. J. 1984. Late Roman Amphorae in the Western Mediterranean. A typology and economic study: the Catalan evidence. - BAR Int. Ser. 196. KOROŠEC, I'. 1958-1959, Kulturna opredelitev materialne kulture na koliščih pri Igu. - Arh. vest. 9-10, 94 ss. KOROŠEC. P. 1962, Neka pitanja oko encolita Dalmacije. - Arh. rad. raspr. 2. 213 ss. LAIS, k. 1941. Ubcr Hohlensedimcnte. - Quarttir 3, 56 ss. LEBEN. F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu. - Arh. vest. 18, 43 ss. LEBEN, F. 1976, The first Adriatic Neolithic in Slovenia. -Arch. lug. 17, 3 ss. LEGNANI, F. in F. STRADI 1963, Gli scavi nclla caverna dei Ciclami nel Carso triestino. - V: Atti delta 7 Riunione Scientifica, 31 ss. LONZA. B. 1973-1974a. Relazione dcgli scavi nclla grotta dedicata a Benedetto Lonza. - Atti Soc. Preist. Protost. 2, 29 ss. LONZA, B. 1973-1974b. Relazione sugli scavi nella grotta Cotariova. - Atti Soc. Preist. Protost. 2, 47 ss. LUTZ, H. J. in R. F. CHANDLER 1962. Šumska zemljišta. - Beograd. MARZOLINI, G. 1975-1977, I rinvenimenti preistorici nella grotta dell'Ansa di San Pelagio. - Atti Soc. Preist. Protost. 3, 19 ss. MASELLI SCOTTI. F. 1988-1989, Considerazioni su recenti scavi al castelliere di Elleri e confronti con abitati coevi del Carso triestino e goriziano. - Arh. vest. 39-40, 509 ss. Munsell soil color charts. - New York 1992. OSMUK, N. 1979, Petrinje. - Var. spom. 22, 274. PARZINGER. H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungcn bei Ljubljana im aneolithischen und fruhbronzezeitlichcn Kultursystem der mittleren Donaulander. - Arh. vest. 35, 13 ss. PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman economy. An introductory guide. - London, New York. PETR1Č, N. 1978, Priloži pretpovijesti Istre. - Jadr. zbor. 10, 440 ss. PETRIČ, N. 1978-1979, Introduzionc alia prcistoria deH'Istria. - Atti Cen. Ric. St. Rov. 9 ss. PLENIČAR, M.. A. POLŠAK in D. ŠIKIČ 1973. Osnovna geološka karta. Tolmač za list Trst. - Beograd. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. - Diss, et Monogr. 20, 37. RILEY, J. A. 1979, The Coarse Pottery from Berenice. - V: Excavations at Sidi Khrebish, Benghazi (Berenice) 2, Suppl. to Lib. Ant. 5/2. 91 ss. RILEY, J. A. 1981, The Pottery from the cisterns 1977.1, 1977.2 and 1977.3. - V: Excavations at Carthage 1977 conducted by the Univ. of Michigan 6, 85-124. SCHMID, E. 1958, Hdhlenforschung und Sedimentanulyse. Ein Beitrag zur Datierung des Alpinen Palaolitlukums. -Schr. d. Inst. f. Ur- u. Fruhgcsch. d. Schweiz 13. SNOJ, D. 1992, Sermin. - Var. spom. 34, 91 ss. STACUL, G. 1971-1972, Scavo nclla grotta del Mitreo presso San Giovanni al Timavo. - Atti Civ. Mus. St. Arte 7, 36 ss. STACUL. G. 1983, Orizzonti ceramici prima dei castellieri. Problemi d'inquadramento cronologico-culturale. - V: Prei-storia del Caput Adriae. Atti del convegno internazionale Trieste, 51 ss. STEPANČIČ, D., F. LOBNIK in T. PRUS 1980. Tla sekcije Vrhnika 3. - Ljubljana. STRITAR. A. 1975. Pedološke raziskave kolišča ob Maharskem prekopu pri Igu - 1973. leta. - Por. razisk. pal. neol. Slov. 4, 142 ss. STRITAR, A. 1983, Potenciali kmetijskega prostora in varovanje rodovitne zemlje. - V: Kmetijstvo. Zbornik biotehniške fakultete, suplement 7. STRITAR, A. in F. LOBNIK 1985, Pedološke raziskave kolišča Parte pri Igu. - Por. razisk. pal. neol. Slov. 13, 67 ss. STRITAR, A., F. OSOLE in V. GREGORIČ 1967, Prilog poznavanju geneze zemljišta na vapncncima. - Zemljište i biljka 16, 565 ss. SVOUŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom. - Arh. vest. 36, 195. SVOLJŠAK, D. 1988-1989, Posočje v bronasti dobi. - Arh. vest. 39-40, 367 ss. ŠUBIC, Z. in F. LEBEN 1990. Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti. - Arh. vest. 41, 313. TAJDER. M. in M. HERAK 1972, Petrologija i geologija. -Zagreb. TURK. I.. A. BAVDEK. V. PERKO, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1992, Acijev spodmol pri Petrinjah, Slovenija. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 20, 27 ss. USDA - Soil Conservation Service. Revised Soil Survey Manual. - 1981. VIDRIH PERKO, V. 1992, La ccramica tardo antica di Hrušica (Ad Pirum). - Acta Rei Cret. Rom. Faut. 31/32, 349. VIDRIH PERKO. V.. Spatantike kcramische Neufundc aus Piran. - Acta Rei Cret. Rom. Faut., v tisku. WATTEZ. J. 1988, Contribution & la connaissance des foyers prčhistoriques par I ctudc des cendrcs. - Bull. Soc. Preliist. Frani;. 85, 352 ss. Podmol near Kastelec - A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia Summary The Holocene archaeological cave site at Podmol on the Petrinjski kras (Petrinje Karst) (fig. 1-3) was discovered and subjected to trial excavation in the course of the Palaeolithic test excavations in 1989 and 1991. 12 Holoccnc layers with the remains of hearths and occupation surface and an unknown number of Pleistocene layers can be traced in the 8 m deep stratigraphic sequence (fig. 4-7). The trial excavations were concluded for technical reasons in the latest Pleistocene layer (a thick, sharp-edged rubble, mixed with reddish clay), which is a characteristic sediment from the end of the Late Pleistocene on the Slovenian and Triestine Karst (Cannarella, Crc-monesi 1967; Turk et al. 1993). The entire section can be roughly divided into the soil-rich central section and the more rubble-rich upper and lower section (fig. 5-7). The earliest Holocene layer, layer 12, is cemented to an apparent phosphate-carbonate breccia. The boundaries between some of the layers arc sharply defined (1 and 2; 4 and 5; 7 and 8; 8 and 9; 12 and 13), whilst they arc very vague between others. Two types of sedimentation arc inter-twined in the excavated part of the site: natural and anthropogenic. The sedimentary clay soils and rubbles are more or less natural. All of these sediments can be traced laterally over the whole area of the trench. They arc divided into several layers, which numbered 1-13 from top to bottom. They are interrupted only at the cave walls, where a wide break was identified between the cave walls and the sediments in layers 5 and 7. I"he laterally discontinuous horizons of burnt clay, charcoal, ash and slightly agglutinated white silt, hearths, occupation surfa- ces and compacted beds of clay, mixed with silt, ash and charcoal, which arc numbered 1-17 in section B (y + 5,50), arc largely anthropogenic in origin. The majority of the layers arc steeply inclined in the direction of the interior of the rock shelter, which is probably as a result of the slope of the pleistocene layer 13. The extremely undulating boundary between layers 4 and 5 is noteworhy (fig. 4,5). This may be a result of the heavy erosion of layer 5. All of the sediments, apart from those in layer 12. are. in the main, not agglutinated and arc loosely deposited. Only layer 8 is more compact, as arc certain of the anthropogenic beds. Locally confined concretions or crusts (?) arc above all characteristic of the lower stony layers. They first appear dircctly above layer 6 along with fragments of calcercous sinter crusts. Dislocated crusts of calcercous sinter arc also found int he base of layers 11, 2 and I. Together with marked rubble layers, they may represent colder oscillations in the warm postglacial climate from the end of the Atlantic period onwards (Ciamper and Suter 1982). However, the scdimcntological analysis did not confirm this (Jig. 9). The numerous anthropogenic horizons are most interesting for archaeology. The following structure is characteristic for all of the horizons from top to bottom: - a sterile layer of laminated, slightly agglutinated with silt and ash; - a thin sterile layer of charcoal; - a layer of silty clay soil with fragments of charcoal, pottery, bone and teeth. Apparently strongly mixed with ash. The sediments from layers 5-11 were subjected to detailed pedological-sedimentological analysis (PL 1-3; fig. 9-12). Standard procedures for pedological analyses and analytical methods for the monitoring of contaminated soil were used. Due to the characteristic of aeolian deposits, it was deduced that silty (0.05 - 0.002 mm) clayey tractions (<0.002 mm), predominated in the thickly deposited sediments in the rock shelter, are of the aeolian origin. The sediments are very rich in phosphorus and potassium. The chemical composition of the crust, which appears in places in layer 7, is especially interesting. Namely, it contains a great quantity of cadmium (4.12 ng/g). The quantity of zinc is at the upper limit of the value, typical for soils in natural ecocystems, whilst the values of the remaining analyzed elements, are within the limits of natural soils. The correlation between the content of phosphorus and potassium with ceramic and bone finds id also interesting (fig. 12). The archaeological finds (fig. 13, 14; pi. 1-18) were analysed by sub-phases (stratigraphic and cultural units), which lead from top to bottom and rouhgly follow the layers (fig. 17). - Sub-phase A in layer 1. Contains the remains of Roman and Mediaeval pottery (pi. 18) and possibly the remains of a tiled floor. - Sub-phase B in layer 2-3 and the upper part of layer 4. Contains the remains of (Late) Roman pottery (pi. 18), tegulae, cooking debris and the traces of an hearth. - Sub-phase C in layer 4 and the interface with layer 5. Contains of pottery of Castcllieri type (pi. 17) and cooking debris. - Sub-phase D in the upper part of layer 5. Contains the remains of so-called Ljubljana type pottery (pi. 14-16), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths. - Sub-phase E in the middle of layer 5. Contains the remains of encolithic pottery (pi. 12-14) and cooking debris. - Sub-phase F in the lower part of layer 5. Contains the remains of encolithic pottery (pi. 8-11), cooking debris and a very well-preserved hearth (fig. 8), as well as the remains of other burnt areas or hearths. - Sub-phase G at the interface of layers 6 and 7. Contains the remains of cneolithic pottery (fig. 6-8), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths; all connected with a marked occupation surface. We identified a greatly increased presence of cadmium in the phospahatc (?) crust (table 3). - Sub-phase H in the upper part of layers 7. Contains the remains of encolithic pottery (j>l. 5,6), cooking debris and the remains of burnt areas or hearths between two marked occupation surfaces. - Sub-phase I in the middle and lower part of layer 7. Contains the remains of "Brush-decorated" pottery (j>l. 2-4), cooking debris and the remains of burnt areas of hearths. The presence of grain was determined in the pollen. - Sub-phases J-M in layers 8-11. Contain the remains of neolithic pottery (/>1. 1,2), cooking debris and the remains of a marked occupation surface or large burnt areas, which allow the chronological-stratigraphic division of the otherwise sparse archaeological material. The sub-phases were joined into the following chronological phases, which are numbered from bottom to top (fig. 17): Phase 1: layers 7/8-11, sub-phases J-M Phase 2a: layer 7 (middle, lower), sub-phases I Phase 2b: layer 6,7 (upper), sub-phases G, H Phase 2c: layer 5 (middle, lower), sub-phases E, F Phase 3: layer 5 (upper), sub-phase D Phase 4: layer 4 (lower), part of 5 (upper), sub-phase C Phase 5: layers 1-4 (upper), sub-phases A. B Phase 6: mixed with layer 1 directly below the surfacc The earliest layers with archaeological finds definatcly belong to the Middle Neolithic (Podmol phase 1) (pi. 1,2). As there is no Impresso pottery for the moment, there is no evidence for the Early Neolithic, although the presence of finds from this time and from earlier periods cannot be ruled out. Namely, the sediments continue down to an unknown depth. Podmol phase 1 essentially differs scdimcntologically from the following archaeological-chronological phase, Podmol phase 2. There is also a very marked discontinuity in sedimentation between both phases. The discontinuity is not only definitely of anthropogenic origin, as is shown by both tile macro- and micro-textures of the sediments. We also have several marked anthropogenic and natural discontinuities in Podmol phase 1 (above all in layer 10), which will allow future excavators to scdimcntologically and archaeologically distinguish the phase, which is at the moment quite homogeneous, as a result of the size of the trench. The discontinuities in sedimentation might be evidence of interrupted settlement in Podmol phase 1. The eneolithic Podmol phase 2 (pi. 2-14) represents a very strong and continuous settlement. The phase is sedimentologi-cally very homogenous. The single discontinuity, marked only by its texture, is found deep in layer 6. Layer 5 is, namely, somewhat different in texture from layer 7. It is very important that layer 7 and Podmol phase 2a ("brush decorated" pottery) (pi. 2-4) lie discontinuously on layer 8 and Podmol phase 1. The discontinuity can be explained by the long-term change in sedimentation conditions and means that there is no continuity between Podmol phases 1 and 2. Even an erosion phase between layers 7 and 8 cannot be excluded and hiatus in sedimentation, which is connected with this. Podmol phase 1 is definately Neolithic. The next phase, Podmol phase 2a, is not the best defined in archaeological terms and also does not have a clear chronological position on ohter sites with similar material. Thus, the sedimentological context of Podmol phase 1 (end), 2a and 2b are very important. As Podmol phase 1 is without doubt also Late Neolithic and is separated from Podmol phase 2a by a strong discontinuity in the sediments, it is possible that Podmol phase 2a is Eneolithic alone. If it is assigned to the Late Neolithic, then it is not possible to account for the discontinuity and the probable hiatus connected with it, other than that Podmol phase 1 finished before the end of the Later Neolithic. As the finds from the deepest layers do not confirm this, Podmol phase 2 a is in all probability Eneolithic. As it lies stratigrap-hically below Podmol phase 2 b. which has elements of the earlier and middle Encolithic, the "brush-decorated" pottery of Podmol phase 2a very probably represents the earliest Eneolithic settlement of the Northern Adriatic region. There is no difference in sedimentological terms between Podmol phases 2a (pi. 2-4) and 2b (pi. 5-8). There is also no discontinuity at all in layer 7. The single possible discontinuity, which is represented by pedological layer VIII, is without doubt of anthropogenic origin and does not represent a long cessation in settlement on the site. Thus, the development from Podmol phases 2a to 2b was continuous. The development from Podmol phase 2b (pi. 5-8) to 2c (pi. 8 -14) was not continuous from a sedimentological point of view. On the basis of the already mentioned slight discontinuity (layer 6), it may be supposed that there was also a short cessation in sedimentation or a change in sedimentation conditions. However, the change from Podmol phase 2 c (the end of the Encolithic) to Podmol phase 3 (Early Bronze Age) (pi. 14 -16) ran without interruptions or changes in the sediments. Thus, the equation of Podmol phase 2c with Ig phase 1 in the Ljubljansko barje (the Ljubljana Marshes) was justified, in spite of the absence of certain characteristic artefacts. The most marked, macroscopically distinguished discontinuity in the sediments was that between Podmol phase 3 (Ljubljana type) (pi. 14-16) and 4 (Castcllieri) (j>l. 17) in the sections. It is linked with a strong erosion phase and an absence of sedimentation. The undulating surfacc of layer 5 is the result of erosion. Thus, there is definitely no continuity between the Ljubljana and Castcllieri pottery types at Podmol. Podmol phases 4 (j>l. 17) and 5 (j)l. 18) appear in layer 4 in scdimcntologically identical surroundings with no visible discontinuiities. As these arc evidently chronologically very different finds, it is not possible to adequately explain them. However, on the other hand, there is parhaps a smaller discontinuity between layers 4 and 2. This is represented by layer 3, which is very similar to layer 6. which marks the discontinuity between layers 7 and 5. The latest layer, layer 1, with isolated High Mediaeval potsherds lies as an evident discontinuity on layer 2. It is probably associated with later activities in Podmol. The archaeological sequence of the new site ends with Podmol phase 5 (Late Roman), which is dated on the basis of the finds (pi. 18) from the end of the 4'1' to the middle of the 6,h Centuries AD. However, there are only a few sherds of High Mediaeval pottery in Podmol phase 6. Palaeobotanical studies were also carried out at Podmol. They were based on fragments of wood charcoal from the hearths and on pollen, which was sampled by layers from the section x + 3.00 (fig. 5). The results of the analysis were presented by subphases and layers (table 4). due to small number of pollen grains in the samples and also because it relates to an archaeological site and human influence on the deposition of the charcoal and part of the pollen. Anthracotomic and palynological analyses permitted an insight into the former vegetation in this area during the period of settlement from the neolithic to the Late Roman period (table 4). The charcoal clearly shows that the surrounding area was forested during the entire period of settlement with light mixed oak forest (QM) consisting of oak (Quercus), ash (Acer) and hop-hornbeam (Ostrya carpinifolia) with occasional beech (Fagus). The following pastureland species bear witness to the fact that the forest cover was very thin: rowan (Sorbus), Cornell tree seeds (Cornus mas), mahalcb cherry (Primus mahaleb), blackthorn (Prunus spinosa) and also partly hop-hornbeam shrubs. Definite evidence of pasture is provided by the osteological material, which is dominated by domesticated animals (table 6). Thus, the forest, at least that in the immediate vicinity, was at least from the Neolithic onwards, strongly anthropogenically influcnccd and has no connection at all with the climax oak forests at the beginning of the Postglacial. However, a quite different picture of the forest is presented by the pollen analyses, otherwise scarsc, for this period from the cave settlements in Slovenia. Those three species, which were strongly represented by the charcoal and which were definitely present in the area (oak. ash, beech), are absent in the pollen contcnt from the same strata The pollen of fir (Abies) on the contrary is strongly represented in the pollen coenoses, besides pine (Pinus), hazel (Corylus), hornbeam (Carpinus). lime (Tilia) and alder (Al-nus). A similar contrast between anthracotomical and pollen analyses was also identified in the contemporary neolithic settlements from the Ljubljansko barje (Culiberg, Sercelj 1992). The results of the palacofaunal analyses were also correlated with the subphases on the grounds of reviewability (tables 5,6). The numbers and composition of the Holocene fauna of Podmol arc shown in figs. 15 and 16. The composition of the mammalian fauna does not essentially change over time (table 6). The percentage of wild animals is analytically interesting, amongst which red deer (Cervus elephas) absolutely predominates (fig. 15). Together with other forest species, il indicated the more or less conti- Ivan Turk Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Zvezdami Modrijan Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Mag. Tomaž Prus Center za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Jamnikarjeva 101 SI-61000 Ljubljana Dr. Metka Culiberg Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZIJ Novi trg 5 Sl-610(H) Ljubljana nuous presence ot forest, which was confirmed by pollen and anthracotomic analyses. However, the sporadic appearence of roe deer (Capreolus capreolus) and rabbit (Lepus europaeus), which are particularly common in the Roman layer, could also relate to occaisionally more open countryside with grassy areas. It is probably no accident that no remains of wild animals were found in the earlier. Neolithic layers. Hunting became a very important activity in the Neolithic sub-phases I/J and 1. which is also shown by finds of arrowheads (fig. 13: 5,6). The importance of hunting did not decrease in the Eneolithic phases, as it is here that the greatest range of wild species occur. These include brown bear (Ursus arctos) and aurochs or bison (Bos. s. Bison). All of the finds of dog (Canis famitiaris) were made in the Eneolithic phases, which can be connected with hunting and explained by the consuming of dogs. There are also finds of arrowheads as an integral part of hunting equipment in sub-phase G (fig. 13: 7). An essentially different faunal assemblage was determined in the combined sub-phases D - I (fig. 16). to that which is known from the contemporary piledwellings in the Ljubljansko barje (Drobne 1975). Above all, there are different ratios of domestic and wild animals. Wild species arc only 12% at Podmol, whilst they make up 45% to 77% in the Ljubljansko barje. Red deer are the most dominant wild animal everywhere (71% at Podmol, from 25% to 60% and more in the Ljubljansko barje). Small cattlc, sheep, goats and pigs absolutely dominate the domestic animals at Podmol (56%) and in the Ljubljansko barje (45% to 80%). The following evidcncc shows that it is necessary to devote the greatest attention to the changing role of hunting in time and space in the palacofaunal analyses of Holocene sites. Apart from hunting, the Eneolithic inhabitants of Podmol were also involved in fishing and gathering. This is indicated by the rare remains of fish and sea shells. The following species of rcccnt molluscs were indentified: Mytilus gallopro-vinlialis. Glycimeris sp. and Modiolus barbatus. The new site of Podmol has several potential advantages over similar Slovenia sites from the Holocene: - As a result of its full stratigraphic sequence (Neolithic, Eneolithic, Bronze Age, Roman), it could become a reference site for the radiocarbon chronology of the Holocene in Slovenia and adjacent regions on the basis of radiocarbon dates. - the presence of pollen in the sediments offers the possibility of conventional pollen analysis and chronological comparison with standard Holocene pollen diagrams in Slovenia. Research into anthropogenic influences on pollen deposition and on Holocene vegetation is also possible. - the thick sediments arc very suitable for scdimcntological analysis and for the study of the anthropogenic inclusions and influences in the sedimentation. The analysis of rare elements and of phosphorus, potassium and natrium etc. can explain much about the former environment and even about the activities of the inhabitants of Podmol. Dr. Alojz Šercclj Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5 SI-61000 Ljubljana Mag. Vcrena Perko Oddelek za arheologijo Filozofske Fakultete Aškerčeva 12 SI-61000 Ljubljana Janez Dirjec Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-6KHH) Ljubljana Primož Pavlin Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana \ \ X) LaMMJ 7S ^rn 7! v I / 11 13 14 // / / ft 15 \ \ 16 1 I 17 run, // i \ w 18 II 19 10 20 /y 23 ^.......a 12 / // 22 ire* 24 // / / 25 I h O "( / I I