Obveščanje delegatov in delegacij (1)                                       /
Od začetne spodbude do uspehov
Vsaka informacija »teže« v dveh smereh — Ustavno in samoupravno reše-vanje sistema obveščanja — Popolna eliminacija monopola nad informaci-jami — Spopad z odpori in njihovimi nosilci
Delegati. in delegacije mora-jo biti najbolj obveščemi ljud-je in kolektivi. To je imperativ delegatskega sistema. Prav ta-ko pa je to prvi pogoj za do-bro delo delegatov in delega-čij.
Tega se bolj ali manj zave-dajo vsi zainteresirani in za-vezani faktorji. Prav tako o tem nd dilem niti določenih nesporazumov.
""vendar problem kot tak še zdaleč ni lahek. Nasprotaio, za-hteva vediko modrosti in od-lo^nosti.                    .        ;
To patrjujejo tudi nekateri v tej smeri že storjend ukrepi. Na primeir na ravnd federaci-je so o vseh teh stvareh raz-pravljali na seji issvršnega ko-miteja CK ZKJ. V tem foru-mu so celo sprejeli določene sklepe, da bi zagotovHi popol-no in svežo informacijo in s tem omogočili republiškim de-legacijam v zveiznl skupščini, da opravijo težke, toda častne naloge v poustavnem obdobju.
Prav tako se lotevamo tiodi uikrepov na ravni naše repub-lifce. Doslej je bilo dovolj spodbud z več strani, kar za-gotavlja, da obstaja določena pripravljenost za reševaiijeteh vprašanj in kar nam bo brez dvoma amogoeilo, da borno dosegli tudi določeno kvalite-to.
Seveda lahko z gotovostjo trdimo, da so potrebe in prir pravljeinost ta probleone spo-znati in. jih rešibi tudi na rav-nl našega mesta, občdne in de-lovne organizacije oziroima krajevne skupnoeti.
KDAJ IN/KAKO?
Toda ravno >ta raven od me-sta do delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti pomemi najtežji problem v ve-rigl obveščanja delegatov in delegacdj. Toliko bolj, ker je v teh okoljih povirje življenja, s tem pa seveda tudi vir vseh spodbud, problemov in vpra-šanj. Prav tako v teh okoljih, zlasti v občind, delovni orga-nizaciji in krajevni skupnosti, doslej ni bdlo krepkejših spod-bud, kaj šele akcij za graditev nekega bolj vsestranskega si-stema obveSčanja. To se nam sedaj seveda kolikor toliko maščuije. Toda, rofco na srce, niti nismo imeli takih potreb, ki bi zabtevale vsjtrajnejše ob-ravnavanje in bolj vsestranske akcije.
Poslej pa teh problemov ne
smemo odlagati. Maščevalo bi se nam veiliko bolj kot zdaj. Zato poprimimo za delo! Bo-lje danes kot jutri. Toda kaj je treba vedeti in storiti?
Najprej je treba razčistiti, tako se nam vsaj zdi, kaj naj delegati in delegaoije pravza-prav vedo oziroma s čim naj se seenanijo in to v nekaj sme-reh in ravneh. Najprej seve-da na ravni. TOZD oziroma OZD, kjer bi morali problem obv^čenosti razčdSčevatd v dveh miereh: prvič, k,ako se delegati in (Jelegacije sezna-njajo z življemjem in proble-mi, torej z vseinii gibanji v delavni organiizaciji, in šeleza-tem to, kakšno je obveščanje kolektiva o delu delegacije v višjih sferah samoupravnega organiziranja. Prva naloga predpostavlja popolno zaupa-nje vseh faktorjev in struktur v kolektivu TOZD ali OZD in poipolno odpravo kakršne koll oblike monopola nad inforaia-oijami. Seveida pa bomo ta dva smotra dosegli samo, če bo-rao marsikaj spremenili v za-vesti ljudi, pa tudi v organiza-ciji dela in delitvi odgovorno-sti oziroma deleža v pravicah in doilžnostih. Te spremembe same ne bodo nastale, če ne bodo postale in ostale subjek-tivne sile. Spodbudniilci, zlasti zvetza komunistov in sindika-ti, ki morajo dan in noč be-defci nad tem probleaxiom in se v istem obsegu dosledno in re-volucionarno spopadati z vse-mi odmikj in ovioki ter njiho-viml nosilci.
Druga naloga pa ni odvisna od kolektiva in gibanj v njem, temvefi predvsem od sisteona oibveščanja (in njegove zgra-jenosti) na ravnd občine in vi-še. Ta na pogled poenostav-ljena relacija ni ravno tako anostavna, kot, se zdi. Od nje-ne kvalitete je odvisna ne le kvaliteta obveščanja delegatov in delegacij v združenem de-lu, temvelo tudi vsebina in učin-kovitost boja m njihovo po-polno obveščanje. Če se bo zgodilo, da bq na primer ta naloga životarila malo tu, ma-lo tam, se moramo zavedati in biti prepričani, da bo žlvota-rila tudi tista druga smer ob-veščanja v TOZD ali OZD. Za-čnimo torej pri temelju in ne podcenjuijmo nikogar. Naspro-tno, prav bi bilo, če bi se čdm-prej stporazurrleli, vsi tisti fak-torji in ljudje, ld je njihova naloga rešiti ta problelm. Zdi se mi, da je to v prvi vrstd naloga socialistične zveze,    ki
se mora potruditi, da bo T naši občini oimprej prišlo do začetnih. spodbud. Pred tem morajo s skupnimi silami sin-dikabi, socialistična zveza, zve-za borcev in ne nazadnje zve-za komunistov »posneti« seda-nji sistem inlormiranja. »Sne-tnanje« bo seveda zahtevalo veliko truda ter pripravljeno-sti in bi bilo treba k terau de-lu pritegniti tudd občin&ko skupščino, alasti pa rijene iz-vršilne organe, ki bi preučili, katera sredstva naj bi se upO-rabila ,za ta »posnetek«.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEVILKA X
Resda bo »posnetek«, ki ga je treba napraviti v združenem delu v naši občind, pokazal, da vemdarle imamo kolikor toli-ko razvita in precej razširjena sredstva obveščanja. To bo brez dvoma velika ohrabritev, ki bo amogočila večji polet in doslednost v njihovem nadalj-njem izpopolnjevaniju in prila-gojevanju funlcciji obveščanja delegatov in delegacij, s tem pa v končni posledici tudi ko-letetiva. Kajti da se razume-mo, obveščanje delegatov ne predpostavlja novega eleimen-ta ali nove strukture, ki jo je treba obveščatt zunaj obvešča-nja kolektiva. Ce bi tako r&zu-meli, bi bilo to popačeno.
Toda srečarije s sistemam obvelščanja v krajevni skupno-sti bo veliko bolj revno, stem pa tudi bolj problematično. Ni treba preveč poudarjati dej-stva, da smo krajevno skup-nost, kar se tega tifie; puistili na repu sistema oibveščanja. Zato delofral človek nl t^soče in vsestransko obvesčen ot€im, kaij se dogaja v njegovi kraje-vni sikupnosti, še manj pa je sessnanjen z možnostmi in sredstvi delovanja pri vpliva-nju na družbena gibanja sko-za to prizmo žavljenja. Zato je tudi njegov delež v aktivno-stih krajevne skuipnosti maj-hein, seveda pa je temu ptime-ren njegov delež v pravicah in dolžnostih. Seveda to spozna-nje zbuja določen dvom in kes, ker je danes ravno tak položaj. Gotovo vpliva tudi na sedanjo situaoijo ter greni in otežuje reševanje stvari pri obveščanju delegatov in dele-gaoij sploh.
Ni nam treba preveč pameti za to, da bi razumeli, da je sedanja podoba obveiičanja v krajevm   skupnosti    posledica
več vzrokov, med temi pa je toelba poudariti predvsem dva: nezadostna materialna preskr-bljenost krajevne skupnosti (zato ni bilo začetnih spod-bud) in določena pasiviiost in nerazumevanje pomembnosti medsebojnega obveščanija v okviru krajevne skupnosti in med krajevno skupnostjo in delovBimi organizacijami na eni strani ter občino na dru-gi. Zato so reflacije obveščanja, po katerih je šda informaoija, bile in še so tako ozke, da skoenje ne prodre vsa sliikovi-tost življenja v krajevnd skup-nosti in vseh drobnih in pre-pletentti problemov ter dilem tega življenja. Sredstva inme-tode obveščanja v krajevni skupnosti še vedno so in za zdaj ostajajo: sestanek, vabilo ina sestanek, zbor volilcev in — nič več. Resda so zadnji dve leti fcrajevne skupnosti, vsaj v naši občdui, lahko več obve-ščale občane o svojem delu s tem našim časnikom. Toda ta nova žila je bila v prvi vrsti namenjena seznanjanju širše-ga kroga, celotne občinske sku-pnosti z delom in aktivnostmi kookretne krajevne skupnosti. Seveda je ta težnja omogočala tudi ustrezno kvaliteto. Tako so delegacije iz krajevnih sku-pnosti danes v takern položa-ju, da o gibanjih. v krajevni skupnosti lahko manj ali več zvedo samo od svelta krajev-ne skupnosti.
Srečevali se bomo torej s težkim problemora. Nimamo začetnih spodbud, pa tudi pre-malo motivov, ki bi nanje vpli-vali. Premalo so znanl. tudi programski smotri dolgoroč-nejšega delovanja delegacij krajevnih skupnosti, nlti po-vsem zgrajeno njihovo delov-no področje, kaj šele delitev dela kot prvi pogoj sodobnega obveščanja. Toda, zelo potreb-no je obveščati delegate inde-legacije o gibanjih y krajevni tekupnoisti in p intei"esih obča-nov. Toda kako priti do njih? Z improvizacijo — ne. Spred-postavkami — še matijj. To-rej?! Satno z resnim delom in še resnejšo metodo. Torej z nenehnim preučevanjem gi-banj in interesov. Kako? To je treba preučiti. Kdaj? Takoj. Kje? Tudi je treba preučiti. Najbrž nismo in še ne bomo tako bogati, da bi lahko kra-jevno samcttipravo tako mate-rialno preskrbeli, da bi mogla kriti vse stroške za neko res sodobno obveščanje občanov. Roko na srce; to danes nitd ni potrebno. So tudi druge meto-de. Na primer: določana služ-ba ali vsaj referat, ki bi se s tem ukvarjal pri občinski sku-pščini in ki bi preskrbel >>ar-gumente« vsem spodbudam s terena. Seveda imamo tudi sredstvo, ki že obstaja, to je naš časnik, ki ne more več bi-ti le »suhoparni« infonnator, temveč mora prevzemati tudi glavno breme obveščanja dele-gatov in deHegacij. Seveda je treba pri sedanjem konceptu časnika, ki ga je potr&bno ne-koliko spremeniti, uvesti tv.di stalne dodatke, namenjene de-legatom iz delegacij krajevnih skupnosti ozdroma TOZD in OZD. V okviru teh prilog bi bilo dobro razmisliti tudi o stalni meseioni prilogi, kjer bi bili objavlj9ni samo prispevki iz krajevnih skupnosti. V ok-viru časnika je treba razmisli-ti tudi o drugih sredstvih ob-veščanja delegatov in delegacij ter o smotrnosti le-teh. Na pri-mer časnik bi lahko objavljal tudi stalni in trajnejši infor-mativni prirofinik v oblikibro-šure. Seveda bi bilo dobro pre-učiti tudi izhajanje časnika. Menimo, da je izhajanje en-krat na mesec nezadostno in da bi v najbližji prihodnosti moral izhajati — na &tirina,ist dni. V tem okviru bi bilo do-bro razmisliti tudd o financi-ranju časnika. Sredstva, ki jih zdaj dobiva, so daleč pre-majhna. Za osem dinarjev na prebivalca ni mogoče organi-zirafci obsežnejšega sistema ob-veščanja tako občanov kot tu-di delesrnoii. Ta sredstva ip tre-ba potrojiti. Prav tako v okvi-
ru te teme bi bilo treba pre-učiti iintegriranje obstoječih sredstOT (na primer našegača-sndka in časnika delovnlh ko-lektivov). Tu so možnosti, sa-mo tijkvarjati se je treba z njimi.
KAJ PA OBCINA?
Morda se nam to samo do-zdeva, ko trdimo, da z uspeš-ndm reševanjem problemOT obvelščarnja delegacij in dele-gatov v TOZD oziroma OZD ter y krajevndh skupnostih v veliM meri rešujemo tudipro-bieme z isto vseftino na občin-ski ravni. Še bolj, ker menimo, da je obveščanje delegatov iri delegacij v združenem delu in krajermih skupnostih tesno povezano z začetnimi spodbu-darni, kjer mora v potoi meri sodelovati ba2a, tarej delorai ljtidje tako iz procesa razšir-jene reprodukoije, se pravi iz delovnega procesa, kot tudl s področja porabe, torej druž-benega standarda, izobraževa-nja, zdravstva, sooiale, športa, rekreacdje, družbenopolitičnih aktdvnosti itd. .Reševanje teh področij predpoatavlja tudl popolno seznanjanje delegatov in delegacij z vsemi gibanji v TOZD, OZD in KS.
Potemtakem abčini ostaja obve&čanje na svoji ravni in sioer v dveh smereii: na eni strani TOZD in OZD in na dru-gl strani mesto ter republika. Frvo nalogo se da uresnačdti ob zgrajenem sistemu obve-ščanja v bazi, o tem pa sino že nekaj povedaJi, čeprav bd najbolj verjetno še veliko la-hko povedali. »Cista« občinska funkcija tukaj je ta, da dob-ljeno informaci.jo vrne baza, s svojim »komentarjem« ševeda, iz katerega bo razviden rezui-tat začetne spodbude, in da s svojimi sredstvi, torej s sred-stvi občdnske skupnosti, finan-cira spodbude v KS. Za te na-loge mora biti obdina uspo-sobljena. Imeti mora sredstva kot tudi metode. Eno tako sredsfcvo že ima na voljo: to je naš časnik. Od njene pripra-'vljenosti bo odvisna tudi us-pešnost časnika. Seveda, ko pravimo občina, s tetn izra-zom razumemo vse faktorje občinske skupnosti in ne le samo in izključno občinsko skupščdno, čeprav je najbolj pristojna, da o tem razpravlja in, kar je še pomembnejše — odloča.
Druga smer obveščanja na ravni občine pa predpostavlja eno od njenih osnovnih lunk-cij: da daje širše začetne spod-bude na ravni mesta in repu-blike in celo federacije, odvi-sno od kvalitete in vsebine spodbude. Tu mora biti vztraj-na in energiona. V okviru te naloge mora zagotoviti dovolj gradiva za deilegacije TOZD in OZD oziroma KS ter preskr-bovati občinske delegacije y mestni skupščini in republiški skupščini.
Pomembna naloga oboine je tudi ta, da zagotovi točne in-formacije. To pameni, da mo-ra imeti dovolj močne anali-tične službe, bodisi pri občin-ski skupščini bodisi pri kakš-ni drugi občinski instituciji in organizaciji. Ta služba bi mo-rala združevati celoten sistera obveščanja v občini, zlasti pa obveščanje dellegat»v in dele-gacij.
Obveščanje delegatov in de-legacij torej ne predpostavlja le enosmernega dela, s kate-rim bi z dnevnega reda vzeli samo problem obveščan.ia de-legacij, temveč je to dolo, s katerim bi bilo treba celbtnl sistem informiranja obvešča-nja v občini ustavno in samo-upravno organizirati tako, da bo pomagal blaginji vsakega delovnega človeka in občana, s tem pa tudi delegatom in de-legacsijam. Prav tako to pome-ni, da je informacijo treba re-šiti ysakega monopolizma in Izolacije. To pa je veliko delo, VLAJKO  KRIVOKAPIČ
V prihodnji številki: SAMO-UPR4VNE INTBRESNE SKU-PNOSTI