PoStnlna plačana v gotovlnl Izhaja vsak pctek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 5*50 Din, za inozemstvo lODln Račun pri poStnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakclju In uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vraCajo. Oglasl po tarifu. $tev. 37. Celje, petek 11. septembra 1936. Leto XVIIL Velicastna skupftina CND v Mariboru V torek 8. t. m. je bila v Narod- nem domu v Mariboru 47. glavna skup- ščina Družbe sv. Cirila in Metoda ob ogromni udeležbi predstavnikov in de- legatov. Predsednik CMD inž. Mačkovšek je po pozdravnih besedah in po navduše- no sprejetem sklepu, da se pošlje vda- nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., opisal veliko narodno - obrambno delo Družbe sv. Cirila in Metoda. Nje- no najnovejše delo je nova, moderna sola na Gradišču, ki predstavlja izpo- polnitev vrzeli, nastale po razmejitvi med Jugoslavijo in Avstrijo, ko je ve- lika sola CMD pri Sv. Duhu, zgrajena leta 1913., ostala na avstrijskem o- zemlju. Sledili so pozdravni govori na- vzocih predstavnikov. Iz izčrpnih poročil družbinega tajni- ka ravn. Grudna in blagajnika Ludvi- ka je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je izvraila družba v pretekli poslov- ni dobi. Nevarnost nam je pretila zla- sti iz prodaje nepreraičnin na naših mejah v roke inozemcev. Za CMD je zelo važno vprašanje obmejnih šol in onih na Kočevskem, ki jih podpira po svojih najboljših močeh. Ponos družbe pa je nova narodna sola v Gradišču tik oh meji. Stroški za gradnjo znašajo 279.477.01 Din. Vložni zapisnik izka- zuje nad 2000 poslovnih enot. Delav- nih podružnic je 111, novih oziroma na novo oživljenih 8, nedelavnih pa 13. Družba šteje nad 10.000 članov. Za bo- žič je bilo obdarjenih 38 šol na severni meji, 14 v Prekmurju in 24 na Kočev- skem. Dohodki so izkazovali 627.130.03, družbini izdatki pa so znašali 608.817 tisoč 94 Din. Celotna čista družbina imovina znaša ob koncu lanskega de- cembra 3,050.484.11 Din. Odbor CMD je ostal stari, le name- sto pokojnega Antona Hrena je bil iz- voljen strokovni učitelj Ivan Robnik iz Celja, namesto dr. Frana Tekavčiča pa dr. Matej Senčar iz Ptuja. V odbor je bil kooptiran predsednik akademske organizacije g. Stare, da bi se na ta B&čin akademska mladina pritegnila v veeji meri k delu v Družbi sv. Cirila in Metoda. Dr. La&jč je poročal, da je ministr- stvo dovolilo, da se imenuje II. dekli- ška me&čanska sola v Mariboru Ciril- Metodova sola. Na predlog gimnazij- skega ravnatelja dr. Simona Dolarja iz Kranja je bil ustanovljen fond »Ko- čevski dinar«, namenjen za posebno narodno obrambno ustanovo na Ko- čevskem. Pri tej priliki je bilo tudi sklenjeno, da bo prihodnja skupščina CMD v KoČevju. i Proračun CMD za leto 1937. pred- videva 580.000 Din izdatkov, ki jih je skupšcina odobrila. Na glavni akupščini, ki se je pre- tvorila v veličastno revijo naäega na- rodno-obrambnega dela, so bile spre- jete sledeče resolucije: 1. Izjavljamo, da je CMD, ki je bila skozi 50 let glavna nositeljica narod- no-obrambnega dela, tudi v naši na- rodni državi še vedno nujno potreb- | na, ker nam spričo današnjega impe- I rializma in revizionizma nekaterih dr- žav ne morejo mednarodne pogodbe in državne zveze nuditi zadostnega var- stva. 2. Zavedamo se, da je ne samo na- j še Podravje in Pomurje ter nekateri ! drugi predeli, temveč da je več ali i manj vsa Slovenija obmejno ozemlje, j ki kategorično zahteva, da je v o- } brambnem delu združen ves narod. j 3. Pozivamo vse tiste, ki iz katerih- ! koli razlogov stojijo Družbi sv. Cirila ; in Metoda brezbrižno ob strani, da o- j pustijo to malo častno, zato pa tern | bolj Škodljivo stališče nevtralnih ne- i zainteresiranih opazovalcev, marveč da j vstopijo v naše vrste kot aktivni in po- I žrtvovalni soborci. 1 4. Rotimo vse Slovence, da naša po- , litična diferenciranost ne sme iti niko- ! li tako daleč, da bi se slovenska stran- ka v dosego strankarskih ciljev vezala z narodnim nasprotnikom. 5.Spoštujemo sedanjo državno me- jo, ki pa za naše brate tarn preko nik- dar ne more biti obenem kulturna me- ja, temveč zahtevamo za nje manjšin- ske pravice vsaj v tej meri, kakor jih tuje manjšine uživajo v naši državi. 6. Vidimo v močnji Jugoslaviji in | v naši narodni dinastiji najtrdnejšo o- poro in edino rešitev, v ta namen smo vsak čas pripravljeni tudi za najtežje žrtve. Politični pregled p Enotnost Male antante ia Balkan- ; ske zveze. Predsednik vlade in zuna- nji minister dr. Milan Stojadinovič je imel v sredo in oetrtek v Bukarešti , razgovore s predsednikom runaunske vlade Tatarescom in zunanjirn mini- strom Antonescom ter je bil tudi v avdi^enci pri Nj. Vel. kralju Koir-lu. Ob tej priliki je bil,a spet ugotovljena popolna solidarnost držav Male antan- te in Balkanske zveze ter enotnost vseh akcij tega bloka. Predsednik vla- de dr. Stojadinovic je odpotoval iz Bu- kareate v Bratislava kjer se bo jutri sestal stalni svet Male antante k 11. rednemu zasedanju. p Hitlerjeva poslanica. V Nürnber- gu je bil v sredo otvorjen 8. kongres ncfltike narodno soeriliatieue stranke. Por otvoritvi kongresri je mi»isi».*.r in potoajinski vodja Wagner preoital Hit- lerjevo poslanico na kongres. V tej po- slanici napoveduje Hitler nov gospo- darski program za štiri let a. Nemeija n»ro postati čez stiri leta glede suro- vv. rteodvisna od vacga svo-ta. Izvaja- nje tega programa bo zopet zaposlilo ninogo delovnih sil in so be nacional- na produkcija zvišala na vseh podroe- jih. Neodvisno od tega pa se Nemčija ne more odreči rešitvi svojih kolonial- mh zahtev. Hitler bo nadaljeval svojo borbo aa svobodo Nemčije na gospo- darskem in političnem področju. V spo- razumu z vojnim ministrom je podalj- šal obvezno vojaško službo na dve Ie- ti. Pretrpeti bo treba še mnogo žrtev, da se NemČija popolnoma osvobodi. Vodstvo države ne priznava nobenih posebnih razlik med delodajaloi in de- lojemalci. Pred najvišjimi iuteresi na- rorta ni niti delojemalcev niti deloda- jalcev, ker so vsi samo delovni poobla- ščenci naroda. Proglas govori nato o boljševiški propagandi, ki se vodi iz Moskve preko brezličnih postaj ter po tisočih denarnih in agitacijskih kana- lih v svrho revolucioniranja sveta, in nadaljuje: Nimamo nobenega strahu pred boljševiško revolucijo v Nemčiji, toda ne zato, ker ne verujemo vanjo, temveč, ker smo odločeni, da bomo na- pravili narod tako močan, da bo mo- gel odbiti vsak napad od zunaj z naj- večjo odločnostjo. Nemški narod nima druge želje kakor, da ga v lastni dr- žavi pustyo v miru, da živi v miru in prijateljstvu z drugimi. p Državljanska vojna v Spaniji je povzročila močno poostritcv položaja v Evropi. V Franciji se opaža čedalje hujši pritisk skrajnih levičarjev na mi- ! nistrskega predsednika Bluma, ki od njega zahtevajo, naj Francija opusti nevtralnost in podpre madridsko vla- do. Blum pa odločno brani nevmeša- vanje, češ da je stališče njegove vlade nasproti dogodkom v Spaniji edino pravilno. Italija in Nemčija sta čeda- lje bolj nasprotni Madridu. Zlasti je razburilo Evropo, da je po odstopu Gi- ralove vlade sestavljena nova španska vlada, v kateri sta prvič zastopana tu- di dva komunista. Novi ministrski pred- sednik je vodja levičarskih radikalov Largo Caballero. V vladi je tudi sedem socialistov. Zaradi še večje levičarske usmeritve nove spanske vlade raču- najo v Londonu že a možnostjo preki- njenja odnoäajev z Madridom. Nem- čija je to že storila. Nemški poslanik v Madridu je dobil namreč nalog, naj se takoj vrne v Nemčijo, češ da Nem- čija ne mara imeti zvez z vlado, ki jo sestavljajo čisto neodgovorni ljudje. Nemčiji je sledila Italija in italijanski poslanik je že zapustil Madrid. Po lon- donskih vesteh bosta Nemčija in Ita- lija takoj po formalnem prekinjenju odnošajev z madridsko vlado priznali uporniško vlado v Burgosu in ji nudi- li znatno pomoč, kar bi moglo dovesti do hudih mednarodnih zapletkov. V Londonu hočejo storiti vse, da bi se ta napetost ublažila. V Spaniji trajajo boji dalje. Uporniki so obkolili San Sebastian, vladne čete pa napadajo Huesco, kjer so po vesti iz Barcelone ujele večje število upornikov in zaple- nile precejšen plen. Dalje bijejo vlad- ne cete hude boje za Granado in bodo morda zavzele toledski Alcazar, v ka- terem se uporniki obupno branijo. Pri- pomniti pa je treba, da prihajajo iz Spanije tako protislovne vesti o vojni sreči, da si ni mogoče ustvariti točne slike o položaju. p Upor mornarjev na Portugalskera. Pod vplivom plačanih komunističnih agentov se je uprlo 350 mornarjev na dveh portugalskih vojnih ladjah. Upor- niki so se polastili obeh ladij in so ho- teli odpluti v kako špansko luko, kjer bi ponudili madridski vladi svojo po- moč. Portugalska vlada je v zadnjem trenutku izvedela za zaroto. Ko so se uporniški mornarji že polastili obeh vojnih ladij, se je dvema pomorskima kadetoma posrečilo, da sta neopaženo skočila s krova v morje, priplavala na obalo in telefonično obvestila vojno ministrstvo, ki je takoj alarmiralo lizbonsko posadko in odredilo obaUiim baterijam, naj obstreljujejo obe upor- niški ladji in preprečijo njun beg. Ko se je začela ta odredba izvajati, sta se uporniški ladji skoraj brez borbe vda- U. Vsi aretirani uporniki pridejo pred vojno sodiače, oni oficirji obeh ladij, ki so odgovorni za nediscipliniranost svo» jih posadk, pa bodo upokojeni. Domače vesti d Občinske volitve v dravski banovint. Letos v oktobru potečejo tri leta, od- kar so se vršile v naši banovini zadnje redne občinske volitve. Kakor dozna- vamo, se bodo pri nas v dravski bano- vini v podeželskih občinah vršile občin- ske volitve v nedeljo 25. oktobra. Te volitve se bodo vršile po starem zako- nu in bo glasovanje javno, dasi se je javno glasovanje svojčas od vseh stra* ni napadalo. Izgleda pa, da bodo volit- ve kljub javnemu glasovanju popolno- ma svobodne, saj tako tudi zatrjuje sedanja vlada. Vsak državljan in vsak volilec bo imel polno svobodo, da po svoji vesti in svojem prepričanju odda 1 javno svoj glas za tisto kandidatno ü- sto, ki bo po njegovem mnenju nudi- la največjo garancijo za dobro občin- sko gospodarstvo ter za red in dobro upravo v naših občinah. Nihče ne bo zaradi svojega glasovanja izpostavljen preganjaiiju, kar je gotovo prav in na mestu, saj živimo v dobi vsestransko zajamčenih političnih in osebnih svo- boščin. d Vsa leta ni v Slovenijo prišlo to- liku milijonov za javiia dela kakor lo- tos. To izjavo je podal javno na zbo- ru JRZ v Logatcu minister dr. Krek v nedeljo dne 6. septembra 1936. Tako poroča doslovno »Slovenec« z dne 9. t. m, Gosp. minister je po poročilu »Slovenca« na tem shodu tudi äe po- vedal, da so pred dobrim letom dni krampe in lopate našli tam, kjer so iih pustili po ukinitvi oblastnih samo- uprav. — Mi dostavljamo k temu še nekaj. Javna dela so nam v Sloveniji potrebna kakor ribi voda, ker smo vsled nezaposlenosti ali vsled nezadost- ne zaposlitve močno prizadeti v mnogih predelih naše banovine. Na drugi stra- ni pa so ceste v tako slabem atanju, zlasti še na območju bivšo mariborske oblasti, kjer imamo toliko neurejenih potokov in rek, da javnih del zares ne manjka, ko bi le sredstva bila na raz- polago. V preteklih treh letih se je pri nas v vseh srezih dravake banovine mnogo delalo, da bi le tudi sedaj in v bodoče ne bilo slabše. Zal pa so kram- pi že leto dni počivali in mnogokje pri nas, kjer se je v letih 1933., 1934. in v prvi polovici leta 1935. še živahno delalo, krampi in lopate še vedno po- oivajo in čakajo. d Premestitev v živlnozdravniški »lu* žbi. Koroški rojak višji veterinarski svetnik g. Josip Rauter je premešoen iz Kamnika k sreskemu načelstvu v Ä- leksandrovo na otok Krk. d Razpust občinskega odbora v Slo- venjsradcu. Ban dravske banovine dr. Natlačen je razrešil njihovih funkcij predsednika občine Slovenjgradec g. Ivana Rojnika s člani uprave in dve- ma odbornikoma. Z motivaeijo, da je zaradi razrešitve večine članov občin-i ske uprave postal tudi občinski odbor delanezmožen, je ban obenem razpu- stil celotni občinski odbor. Istočasno je bila imenovana začasna občinska u* prava s predsednikom dr. Josipom Pi- cejem na čelu. Predsednik in še trfje člani uprave so člani JRZ, eden je so- cialist, eden pa Nemec. d Razveljavljena razrešitev občinske-« ga odbora. Ban dravske banovine dr. Natlačen je z odlokom z dne 16. marca t. 1. razrešil župana dr. Milana Gori- ška in druge člane občinskega odbora pri Sv. Lenartu v Slovenskih gorieah. Razrešeni občinski odbor se je pritožil na upravno sodišče v Celju, ki je z od* lokom z dne 21. avgusta pritožbi ugo- dilo in razveljavilo razpustitveni u- krep banske uprave. d Nov načelnik generahiega štaba. Za vräilca dolžnoati načelnika gene- ralnega štaba je bil s kraljevim uka- zom imenovan divizijaki general Mi- lutin Nedič, ki uživa sloves odličnega vojaškega strokovnjaka. d Gradnja ceste Trbovije - Savinj- ska dollna se bliža koncu. Gradbeno vodstvo že puäca na cesto lažja vozila in osebne avtomobile, vožnja s tovor- nimi vozili pa še ni dovoljena. Na tej cesti bodo lahko vozili najtežji avto- mobili, tako tovorni kakor tudi avto- busi, ker je cesta povsod dovolj raz- širjena in je vzpon povsod zmanjšan. Nova cesta bo velikega gospodarskega in tujskoprometnega pomena za 9a- vinjsko doJmo m za Zasavje, prav po* sebno pa še, ko bo zgrajena nova ce- sta Trbovije - Zagorje preko Slacrxi- ka. d Clanom in prijateljem Vodnikove dru/be. S hitrimi koraki se bliža dan, ko bodo marljivi poverjeniki zaklju- eili nabiranje čkknov za leto 1936. Dv© knjigi sta že dotiskani, ostali dve sta v tisku. Uprava Vodnikove družbe ei dovoljuje opozoriti vse lanske Clane, ki dosedaj še niso obnovili članarine za leto 1936., naj jo obnove nemudo- ma pri poverjeniku ali poverjenici svo- jega okoliša, ali pa direktno pri dru- I žbeni upravi v Ljubljani, Knafljeva | ulica 5. Clani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite z odlašanjem ob- novitve članarine ugodne prilike, kl Vam jo nudi družba s svojim leto- šnjim književnim darom. Za 20 Din dobite v začetku meseca novembra 4" lepe, nadvse zanimive in poučne knji- ; ge: Vodnikovo pratiko za leto 1937., bogato ilustrirano in s pestro vsebino; Bevkovo 'povest »Srebrniki«, Ivana Albrehta povest iz kmeckega življenja »ZareČani« in življenjepisno knjigo Jo- sipa Daneäa, priljubljenega komfka Stran 2. »NOVA D O B A « St. 37 ljubljanskega Narodnega gledališča, »Za vozom boginje Talije«. Noben lanski clan ne sme odpasti v leto- šnjem letu od Vodnikove družbe. Ne odlašajte s svojim pristopom k Vod- nikovi družbi! Obnovite takoj člana- rino za leto 1936.! d Za vzdrževanje osnovnih sol nio- rajo skrbeti banovine. »Službene no- vine« z dne 10. t. m. objavljajo ured- bo o prenosu vzdrževanja osnovnih šol v smislu zakona o narodnih šolah na banske uprave. Po tej uredbi preide vzdrževanje vseh obstoječih in v bo- doče zgrajenih šolskih poslopij, ki so jih doslej upravljale upravne, odnos- no šolske občine, na pristojno bansko upravo. Izvzete so samo sole v mestih, ki spadajo pod zakon o mestnih obči- nah. Mestne občine bodo morale še nadalje same skrbeti za vzdrževanje šol ter plačevati tudi stanarino učite- ljem, v kolikor nimajo uradnih stano- vanj. Ostale občine pa bodo še nadalje dolžne izpolnjevati vse obveznosti po točki 1. čl. 23. zakona o narodnih šo- lah ter bodo morale graditi potrebna šolska poslopja, skrbeti za njih zava- rovanje in plačevati davke, v kolikor bi se nanašali na šolska posestva. Za vzdrževanje narodnih šol bo morala pri- stojna banska uprava v prihodnjem proračunu poskrbeti za potrebne kre- dite, iz katerih se bodo plačevala po- pravila šolskih poslopij, najemnina za najeta šolska poslopja, kurjava, raz- svetljava in čiščenje poslopij, vzdrže- vanje šolskih vrtov, nabava in vzdrže- yanje opreme, učil in pisarniških po- trebščin za šolo, izpopolnjevanje knjiž- nic, naročnina pedagoških listov, na- bava učnih knjig za siromašne učence, plačilo stanarine učiteljem ter kurjave za upravitelja in šolskega slugo, Če stanujeta v šolskem poslopju, ter za vse ostale izdatke, v kolikor jih bo smatrala banska uprava za potrebne. Ce dosedanji dohodki banovine za te nove izdatke ne bodo zadostovali, srnejo banske uprave uvesti nove do- klade na vse državne davke. Te pove- čane banovinske doklade pa se ne sme- jo pobirati v onih mestnih občinah, ki morajo še nadalje same skrbeti za vz- drževanje šol. Uredba določa podrob- nosti glede računovodstva. Banska u- prava mora prevzeti v svoje breme vse še nepokrite obveznosti šolskih občin do konca marca 1936 ter vse izdatke za tekoče proračunsko leto. Prosvetno ministrstvo bo v sporazumu s finanč- nim ministrstvom izdalo potrebne pra- vilnike ter bo v spornih zadevah tudi avtentično tolmačilo določbe te ured- be, ki je stopila včeraj v veljavo. d Preraovanje goveje živine v Voj- niku. Selekcijska zveza v St. Juriju ob ;-dž. iel. je priredila 3. t. m. v Vojni- ).ij premovanje goveje živine rivopše- niSne pasme. Kmejovalci so prignali 4 bike, 30 krav, 8 telic in 8 telet. IJspeh r-if.A' vanja je bil v splošnem dober. Razdcljenih je bilo 48 naprad v zne- sku 4300 Din. Najvišjo nagrado 300 Din je dobil bik Sivec, originalni za- sto] rJk sivopšenične pasme. Ostale na- grade so znašale 150, 120, 100 in 50 Din. d Dunajska vremenska napoved za soboto 12. t. m.: Mirno zgodnjejesen- sko vreme, na hribih zjutraj jasno, v dolini megla, podnevi solnčno in top- lejše. Celje in okolica Svečana proslava kralje- vega rojstnega dne v Celju Na celjskih poslopjih so že v soboto zaplapolale državne zastave v počasti- tev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Pe- tra II. Sole so proslavile rojstni dan mladega kralja že v soboto dopoldne. V soboto ob 19.45 je krenil s Kre- kove ceste pri Glaziji dolg sprevod v | mesto. Sprevod so otvorili gasilci z baklami, sledila je šolska mladina z lampioni in državnimi zastavicami, že- lezničarska godba, sokolski naraščaj in deca obojega spola in članice Sokola, oficirski zbor, Sokoli v krojih in civi- lu ter zastopniki društev in korpora- cij. Gasilci z baklami so flankirali sprevod. Dolgi sprevod se je ob vihar- ; nem vzklikanju vil med špalirjem ob- ; činstva po Krekovi cesti, Deckovem tr- gu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kra- lja Petra in Cankarjevi cesti, trgu kralja Aleksandra, ulici dr. Gregorja Zerjava in Prešernovi ulici pred mest- ni magistrat, na cigar balkonu so bili zbrani predstavniki civilnih in voja- ških oblastev in uradov ter društev in korporacij. Magistratno pročelje je bl- lo lepo okrašeno z žarnicami v držav- nih barvah, zgoraj na pročelju so tvo- rile žarnice črko P II. s kraljevo kro- no, spodaj pa je bila kraljeva slika sredi zelenja, ob kateri sta tvorila častno stražo dva Sokola s sabljama in dva gasilca z baklama. Z balkona je nagovoril mestni župan g. Mihelčič množico, ki je napolnila ves prostrani prostor pred poslopjem, ter očrtal sve- tli lik in težke naloge mladega kralja, ki bo prevzel čez pet let vladarske po- sle. Ob koncu govora so pretresli o- zračje vzkliki kralju Petru II., kraljev- skemu domu in Jugoslaviji, godba pa je zaigrala državno himno, Na Dec- kovem trgu je bil nato razhod. Ob 20.30 se je pričela v veliki dvo- rani Narodnega doma slavnostna seja Sokolskega društa v Celju, ki so se je poleg številnega članstva in naraščaja udeležili tudi žastopniki vojaških in ci- vilnih oblasti, mestne občine, šol, kor- poracij in nacionalnih društev. Naj- prej je zaigral salonski orkester ko- račnico, nato pa je br. Novak z odra, okrašenega s kraljevo sliko, zelenjem ter župnim, društvenim in naraščaj- skim praporom, otvoril slavnostno se- jo s pozdravnimi besedami. Zupni sta- rešina br. Smertnik je prečital savez- ni proglas, ki so ga navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. Orkester je zaigral državno himno. Sledili sta deklamaciji pripadnice ženske dece in naraščajnika Cergola ter orkestralna točka, ob zaključku pa so vsi udele- ženci ob spremljevanju orkestra zapeli himno »Hej Slovani«. V nedeljo ob 8. je bila služba božja v opatijski, ob 9. v pravoslavni cerkvi in starokatoliški kapeli, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. Službi božji so pri- sostvovali predstavniki civilnih in vo- jaških oblastev in uradov, mestne ob- čine, sol, korporacij1 in društev, ofi- cirski zbor, rezervni oficirji, Sokoli in gasilci in mnogo drugega občinstva. c Nj. Vel. kralj Peter II. v Celju. V sredo dopoldne je obiskal Nj. VeJ. kralj Peter II. Slovenske gorice in Maribor, potem pa se je odpeljal v Dravsko dolino in Dravograd. Na po- vratku iz Dravske doline na Bled je prispel popoldne v Celje. Ob 16.30 je prispela iz Dravograda na celjsko po- stajo izvidnica, ki je vozila na enem izmed vagonov kraljev avtomobil, ob 16.40 pa je prispel dvorni vlak, v ka- terem se je vozil mladi kralj s sprem- stvom. Na postaji so pričakovali viso- kega gosta sreski podnačelnik g. Sve- tina, predstojnik mestne policije g. Törnar, poveljnik orožništva in šef po- staje g. Vranjek. Kralj je izstopil, se podal na peron in kupil tarn nekaj stvari, potem pa je fotografiral hrib sv. Jožefa, Stari grad in dvorni vlak. Ker je bil dohod na peron žalibog za- prt, se je zbrala množica občinstva, ki je zvedelo za prihod kralja, pri »Put- nikovem« paviljonu blizu izhoda s po- staje. Tako je občinstvo zagledalo kralja šele, ko se je začel dvorni vlak po desetminutnem postanku pomikati s postaje proti Zidanemu mostu. Mno- žica je začela pozdravljati kralja z ma- hanjem z robci in navdušenim vzkli- kanjem. Nj. Vel. kralj Peter II. je gle- dal skozi okno in z roko odzdravljal množici. c Prof. Sreeko Brodar se je vrnil s kongresa svetovnega udruženja za štu- dij ledene dobe, ki se je vršil zadnje dni na Dunaju. Pred najodličnejšimi znanstveniki iz vseh evropskih in mno- gih izvenevropskih držav je predaval o naši postaji iz stare kamene dobe — Potočki zijalki. Predavanje je vzbudi- lo splošno pozornost in priznanje ter mu je sledila daljša diskusija. Ugled- nemu našemu znanstveniku, ki je tako častno zastopal našo državo pred med- narodnim znanstvenim svetom, iskreno čestitamo! c Podpora mestni občini za vzdrže- vanje policije. Notranji minister dr. Korošec je odobril celjski mestni ob- čini podporo 80.000 Din za vzdrževa- nje mestne policije. Kakor znano, mora mestna občina kot avtonomna občina ¦ nositi iz lastnega proračuna večji del izdatkov za policijo. Ta podpora drža- ! ve bo prav dobrodošla, ko je na drugi strani žalibog letos izostal državni pri- spevek v znesku pol milijona dinarjev i za regulacijo Savin je pod Celjem. i Prlmarll dr. EMIL WftTZME v Celju ne ordlnlra do 25« septembra c Pijavke, koristolovci, izkoriščevalci in cigani! Zadnji »Slovenski hmeljar«, katerega predstavnik je celjski župan g. Mihelčič, odgovorni urednik pa g. Janko Dolinar, podpisan dipl. ing. Jan- ko Dolinar, se je v uvodniku spravil nad hmeljske trgovce in hmeljske nakupo- valce ter jih počastil s psovkami, ki v gospodarskem in trgovskem svetu niso običajne. Besedo »cigani« uporab- lja v kratkem članku samo dvanajst- krat. Gosp. Dolinar, mestni svetnik v Celju in občinski gospodarski refe- rent, je menda sreski kmetijski refe- rent v pokoju ter je sedaj postal še banovinski hmeljarski nadzornik in vodja banovinske hmeljske komisije. Ako se v hmeljski trgovini pri nas še kje dogajajo nerednosti in krivice, bo vendar on, ki ima zadevno odgovor- no mesto in službo ter v svojih rokah vso oblast, napravil za božjo voljo že red na način, ki je običajen v kultur- nem svetu, pa se bo tudi v naši bano- vini, kjer vlada red in zakonitost, ven- dar tudi dal uvesti. Svoje »cigansko zmerjanje« pa bi g. Dolinar morda od- ložil v predale svojih političnih glasil in ga iznašal na svojih političnih zbo- rih med naše dobro ljudstvo. c Odpust in ponovna zaposlitev de- lavstva v Westnovi tovarni. V West- novi tovarni dela sedaj okrog 250 de- lavcev, to število pa se bo v kratkem najbrž znatno zvišalo, da bo mogoče obnoviti obrat v polnem obsegu. Odpu- ščeno delavstvo, ki se je doslej zbiralo v tovarni, je v sredo zvečer zapustilo tovarniške prostore in odšlo domov. Odpuščenim delavcem in delavkam je bila v četrtek izplačana zadnja mezda. Ogromno znižanje cen let- ___.. LUMI. V ninoglh slučajih nemU DiagU. cenejekotpriraz- prodajah. - - K nakupu si usoja vabiti manufakturna in modna trgovina FRANC D0B0VIČN1K, CELJE c Mestni svet celjski bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Premestitve učiteljstva. Minister prosvete je podpisal veliko premesti- tev učiteljstva za vso državo. M. dr. so premeščeni sledeči učitelji in učitelji- ce: Ankele-Mokorel Flora od Sv. Mi- klavža pri Laškem na Videm pri Kr- škem, Antlej-Lovrenčič Marija od Sv. Lenarta pri Ptuju v Store, Bratuš J. Marija z Gornje Rečice pri Laškem v Konjice, Gobec Radovan iz Laškega v Henino pri Jurkloštru, Hrovat Her- > mina od Sv. Lenarta nad Laškim v Zagorje, Jagodič Vida iz Resavcev pri Nišu v St. Peter v Savinjski dolini, Kodela-Salmič Anica s Teharja v Dram- lje, Kotnik Bogdana in Kotnik Zorko iz Petrovč na Rečico ob Savinji, Perko Franc iz Stor v Prevorje pri Pil- štanju, Polak Marija iz Ljubljane v Celje, Potočnik Sonja iz Vitanja v La- ško, Prelog Miloš iz Celja na Svetje nad Celjem, Senegačnik Adolf z Javor- ja pri Litiji v Smartno v Rožni dolini, Suhar Gabrijela iz Slivnice pri Celju k Sv. Lenartu nad Laškim, Svetlič Da- romil z Marije Reke nad St. Pavlom v j Zali log pri Zeleznikih in Verderber- Poderžaj Justina iz Studencev pri Ma- riboru v Liboje pri Petrovčah. c Gosp. Miloš Prelog, učitelj na me- stni narodni soli v Celju, je premeščen na Svetje nad Celjem. Gosp. Prelog je v celjskem Sokolu več let vzorno in požrtvovalno deloval kot telovadec in vaditelj, bil je doslej clan uprave So- I kolskega društva v Celju in podnačel- nik. Vnetega sokolskega in prosvetne- ga delavca spremljajo simpatije vseh slojev mestnega prebivalstva. c Odličen uspeh ravn. Karla Sanci- na. Pred izpraševalno komisijo konser- vatorija v Gradcu je položil naš pri- znani umetnik in pedagog g. Iv. Karlo Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, z odličnim uspehom izpit umet- niške zrelosti iz violinske mojstrske visoke sole. Iskreno čestitamo! c Visoka počastitev Celjanke v Ca- rigradu. Te dni je bil v Carigradu fe- stival narodnih plesov in pesmi bal- kanskih narodov. Turška vlada je po- vabila na festival tudi jugoslovenske visokošolce in visokošolke. Ob priliki festivala je predsednik turške republi- ke Kemal Ataturk plesal v carigraj- skem gledališču z visokošolko-farma- cevtko gdč. Milico Vranjekovo iz Celja, hčerko šefa celjske železniške postaje g. Janka Vranjeka. Gdč. Vranjekovi čestitamo k visoki počastitvi! c Poroka. V župni cerkvi v Celju sta se poročila 5. t. m. g. Bogdan Vivod, stavbenik v Celju, in gdč. Ada Zum- rova, hčerka davčnega nadupravitelja v p. v Celju. Iskreno čestitamo! c Nova opredelitev mešflanskih šol. Prosvetno ministrstvo je glede na u- veljavJjenje novega učnega načt ta in programa za meščanske sole oprede- lilo meščanske sole v meščanske šule trgovinskega, obrtno - industrijwkega in kmetijskega značaja. Po tej cpre- delitvi sta drž. deška in dekliäka me- ščanska sola v Celju uvrščeni med o- brtne sole obrtno - industrijskega zna- čaja. c If. financne službe. Za podpoverje- nika finančne kontrole v Gornji Rad- goni je premeščen g. Ivan Peričič, do- sloj v Celju. c Vpisovanje v šolo Glasbene Mati- ce v Celju traja še vse te dni v rav- nateljski pisarni. Odlično absolvirana konservatoristka gdč. Zora Ropasova, ki je znana po svojem pevsko in glas- beno vzgojnem delu in je nastopala tudi v Ameriki ter poučevala na Glas- beni Matici v Novem mestu in na glas- beni soli Mokranjac v Skoplju, bo le- tos poučevala solopetje itd.. na celjski Glasbeni Matici. Redni pouk se bo pri- čel za vse gojence v tore^'lö. t. m. Ta dan ob 14. naj se zberejo vsi go- jenci in gojenke v matičnih prostorih k razdelitvi pouka. Ob primernem številu reflektantov se bo uvedel po- uk tudi v glasbeni zgodovini in osta- lih glarbenih disciplinah. c Na drž. dvorazredni trgovski soli v Celju je v novem šolskem letu vpi- sanih 42 učencev in 124 učenk, skupaj 166 nasproti 141 (37 učencem in 104 učenkam) v začetku lanskega šolskega leta. V prvem razredu je letos 25 učen- cev in 71 učenk, skupaj 96, v drugem razredu pa 17 učencev in 53 učenk, skupaj 70. c Okoliška deška narodna sola v Ce- lju ima 747 učencev in sicer osnovna narodna sola 490, višja narodna sola 221, pomožna razreda pa 36 dečkov. V otroškem vrtcu v Gaberju je 28 deč- kov in 31 deklic. c Slikarska sola na drž. realni gim- naziji v Celju se bo letos začela v ne- deljo 20. t. m. ob 9. dopoldne. Pouk bo ob nedeljah od 9. do 12. in ob sre- dah od 18.30 do 20.30. Vpisovanje bo v sredo 16. t. m. od 18.30 do 19.30 ter v nedeljo 20. t. m. od 8. do 9. v risal- nici gimnazije. c Na gostilničarski strokovni nada- ljevalni soli v Celju bo vpisovanje v torek 15. t. m. od 16. do 17. in sicer v pisarni deške meščanske sole. c Mojstrski izpit je napravil v Lju- bljani z dobrim uspehom g. Ivan Vran- kar, frizerski pomočnik pri g. Tačku v Celju. Cestitamo! c Akademija Rdečega križa, Društvo Rdečega križa v Celju bo priredilo V petek 25. t. m. v proslavo »Tedna Rde- čega križa« akademijo v mali dvorani Celjskega doma. Po akademiji bo pro- sta zabava. Natančnejši spored bomo še objavili. c Celjsko pevsko društvo ima drevi prvo pevsko vajo za ves mešani zbor, Pevke in pevci, udeležite se tälcoj prve vaje polnoštevilno! Dobrodošli novi pevci in pevke. c Abiturientski sestariek. Starešinska organizacija »Sloga« v Celjü bo prire- dila v četrtek 17. t. m. ob 20. abituri- entski sestanek v Celjskem domu. Vab- ljeni vsi abiturienti! c Veliki uspehi srafologa Karmaha. Znani grafolog Karmah v Zalcu je la- ni svetoval nekemu našemu izseljencu- gozdnemu delavcu v Severni Franciji, naj igra v francoski razredni loteriji. Omenjeni izseljenec je nato skupno z St, 37. »NOVA D O B A « Stran 3. devetimi tovariši kupil celo srečko za 100 frankov, ki je letos pri glavnem žrebanju zadela glavni dobitek v zne- sku 3 milijonov frankov. Tudi v Z&- grebu je zadela letos v avgustu gdč. Siava Berislavičevaa v naši razredni loteriji 100.000 Din, g. Vilko Peric v Zagrebu- pa 50.000 Din. Oba sta igra- la po nasvetu grafologa Karmaha, ki je tako tudi njima prinesel srečo. c Kolašice, udeležite se kongresa mednarodnega ženskega saveza v Du- brovniku od 28. 9. do 8. 10.! Cetrtin- ska vožnja na železnici, polovična na ladji. Prišle bodo žene iz vsega sveta, naj Slovenke ne manjkajo! Natanč- nejša pojasnila daje Ana Zupančič, Celje, Gregorčičeva 5. c V Logarsko dolino! Avtobus mesta Celja bo vozil v soboto 12. t. m. ob 19.30 izpred kolodvora v Logarsko do- lino. Püvratek iz Log. doline v nedeljo ob 18.30. Cena vožnji tja in nazaj sa- mo 48 Din. Prijave sprejema pisarna podjetja, Trg kr. Aleksandra 5, tel. St. 236, do sobote do 12. c Razprava zaradi umora. Pred pet- članskim senatom okrožnega sodišča se bo pričela v sredo 16. t. m. ob 8. zju- traj razprava proti 23-letnemu posest- nikovemu sinu Alojzu Debelaku s Kri- žanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gora- ini, ki je 28. julija zvečer v Polakovem vinogradu iz ljubosumnosti z lovsko puško ustrelil 17-letno posestnikovo hčerko Kristino Polakovo, ker se je bila začela odvračati od njega. c Zetev smrti. V celjski bolnici so u- mrli: 4. t. m. 7-letni sin orožniškega narednika Marjan Sterman s Ponikve, 5. t. m. pa 72-letni občinski revež An- ton Jeseničnik iz Sp. Doliča pri Vi- tanju, 48-letna sejmarka Neža Omer- zelova iz Celja in 25-letna šivilja Ana Skornškova iz Gaberc pri Soštanju. N. p. v rri.! c Kronika nesreč. Ko je peljala žena delavca Mirnika iz Leskovca pri Skof- ji vasi 4. t. m. svojo dveletno hčerko Veroniko na kolesu proti domu, je pri- vozil po cesti na Sp. Hudinji nasproti neki voz, na katerem je voznik očivid- no spal. Mirnikova je stopila s kolesa. V tern pa sta se konja, ki sta bila vpre- žena v voz, splašila. Mala Veronika je padla pod voz. Kolesa so šla čez njo in ji zmečkala obe roki. V Lokarju pri St. Ju.ri.ju ob juž. žel. si je triletni sin dninarice Maks Pertinač doma pri pad- cu zlomil levo roko. V St. Ilju pri Dramljah je napadla 54-letnega kova- ča Jožeta Koširja pri delu v kovačni- ci božjast. Košir je padel na žareče klešče in se zelo močno opekel po de- sni roki. V rudniku v Libojah je jam- ski voziček udaril 29-letnega rudarja Jožeta Gominška iz Drešinje vasi in mu zlomil desni kazalec. V ponedeljek Je padla 29-letna služkinja Antonija Levčeva iz St. Janža pri Velenju s ko- lesa in si zlomila desno nogo. Pred dnevi se je 69-letni preužitkar Alojz Tlakar iz Hrastnika pri brušenju kose vrezal v desno roko. Ker ni posvečal poškodbi dovolj pozornosti, se je kma- lu pojavilo zastrupljenje krvi. Ko je bila 1 leto stara hčerka dijaka rudar- ske šole Silva Balohova iz Celja v po- nedeljek na obisku pri svoji stari ma- teri v St. Janžu pri Velenju, je padla s postelje in si zlomila levo roko. V to- rek zvečer je padel 5-letni posestnikov sinček Ivan Vaš na Gomilskem z lest- ve in si zlomil desno roko. V sredo si je 7-letni posestnikov sin Ivan Leskov- fiek v Sibeniku pri St. Juriju ob juž. žel. pri padcu pred hišo zlomil desno nogo, istega dne pa si je 54-letna dni- narica Marija Slugova z Lave pri Ce- lju zlomila1 desno roko. V noči od sre- de na četrtek je vstal 15-letni trgov- flki vajenec Pavel Merhar v Laškem v spanju iz postelje, stopil k oknu in padel iz drugega nadstropja na zem- ljo. Pri padcu si je zlomil desno nogo. V četrtek je padel 11-letni delavčev sin Ljubomir ;Zelič iz Zavodne pri Ce- lju v gozdu(.z drevesa. Pri padcu si je močno pretresel možgane in izpahnil desno roko. Istega dne je cirkularka zgrabila 22-letnega, na Bežigradu za- poslenega delavca Alojza Leskovška iz St. Jurija ob juž, žel. in mu odrezala štiri prste na levi roki. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Zrtvi napadalcev. Ko je sei 34-let- ni posestnikov sin Franc Povalej od Sv. Primoža pri St. Juriju ob juž. žel. pred dnevi po cesti iz Celja proti Lev- cu, so ga napadli neznanci s koli ter I ga hudo poškodovali po glavi in vsem j j telesu. V nedeljo popoldne so se stepli | goatje v neki gostilni v Zalcu. Ko je i hotel 32-letni, pri trgovcu g. Vizovišku I uslužbeni hlapec Franc Gobec, ki pri I pretepu ni bil udeležen, stopiti iz go- I stilniške sobe v kuhinjo, mu je neki moški zagnal krožnik v glavo in mu prizadejal veliko rano na čelu. Poško- dovanca se zdravita v celjski bolnici. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. v evidenci 187 brezposelnih (160 moških in 27 žensk) nasproti 176 (154 moškim in 22 ženskam) dne 31. avgusta. Delo dobijo: 4 mizarji, 3 čevljarji, 2 hlapca, po 1 klepar, kot- lar in sodar, po 2 kuharici, služkinji i in kmečki dekli ter po 1 natakarica, sobarica in gostilniška služkinja. c Oddajo zidarskih in kleparskih del na poslopju Na okopih 11 razpisuje mestna občina celjska. Ponudbe je tre- ba vložiti do vštetega 15. t. m. v sobi št. 9 na mestnem poglavarstvu. c Nočno lekarnišku službo ima od 12. do 18. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 13. do 19. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo častni predsed. g. Jellenz. c Kino Union. Petek 11., sobota 12., nedelja 13. t. m.: »Mladi grof«. Izvrst- na komedija. V glavnih vlogah Anny Ondra, Hans Söhnker, Hans Junker- mann in Jakob Tiedtke. Predigra: zvočni tednik. — V soboto 12. t. m. ob 18.30 in nedeljo 13. t. m. ob 10. ma- tineja. — Ponedeljek 14., torek 15., sreda 16. t. m.: »Zmaga srca«. Vele- film iz življenja avtomobilskih dirka- čev in letalcev, zmagovalcev Oceana. V glavnih vlogah Karl Ludvik" Diehl in Dorotea Wieck. Glasba: M. Roland. Predigra: zvočni tednik. -- Od retrt- ka 17. t. m. dalje slovita Leharjeva opereta »Eva« in zvočni tednik. c Kino Metropol. Petek, sobota, ne- delja, ponedeljek: »Ana Karenina« z Greto Garbo in nov zvočni tednik. Predstave ob delavnikih ob 18.15, in 20.30, v nedeljo ob 16, 18.15 in 20.30. V soboto in ponedeljek ob 16., v ne- deljo ob pol 11. predstave po znižanih cenah. Vsuak prostor 3 Din. Na pro- gramu: »Njih dvoje . . .« Store pri Celju. Ministrstvo prosvete je premestilo našega učitelja g. F. Perka v Prevorje pri Pilštanju. Bil je duša našega mladega Sokoiskega dru- štva, ki bo njegov odhod t.ežkc pogre— šalo. S Teharja pa ja premeščena na šolo v Dramlje goapa Anica Kodela- Salmič, ki je v našem Sokolskem dru- štvu Store-Teharje marljivo delovala kot vaditeljica šolskega naraščaja in prirejala dobro uspele mladinske igre ter spretno aranžirala šolske proslave. Obema prosvetnima delavcema javna zahvala za njuno delo! Laško. Učitelj g. Radovan Gobec je premeščen iz Laškega v Henino pri Jurkloštru. Laščani izgubimo z njego- vim odhodom voditelja našega naci- onalnega društvenega življenja, ki mu je posvečal g. Gobec toliko svojih bo- gatih sposobnosti in toliko mlade cner- gije. Na njegovo mesto pa pride uči- teljica gdč. Sonja Potočnikova, hčerka tukajšnjega šolskega nadzornika. Gosp. Radovanu Gobcu se za vse njegovo de- lo najlepše zahvaljujemo. Vojnik. Po raznih informacijah in izjiavi župnika g. Antona Lasbacher- ja sem se overil, da ni on povzročil moje razrešitve, kar objavljam pro- stovoljno resnici na ljubo. — Pero Jankovič, učitelj. Sokolstvo Sokolske medžupne lahko- atletske tekme v Zagrebu Lep uspeh celjske sokolske župe Sokolska župa Zagreb je priredila v nedeljo 6. t. m. popoldne na sokolskem stadionu v Zagrebu kot zaključno pri- reditev proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. medžupne lahko- atletske tekme, katerih so se udeležile župe Celje, Karlovac, Osijek in Zagreb. V vsaki disciplini sta tekmovala po dva tekmovalca vsake župe. Točke so se štele za prvo mesto 4, drugo 3, tretje 2 in četrto 1. Nadmočno je zma- gala s svojimi brati celjska sokolska župa, ki si je osvojila večino prvih in drugih mest. Njeni tekmovalci so po- vsod, razen v skokih, kjer je prednja- čil Zagreb, z lahkoto zmagali. Slična medžupna oz. meddruštvena tekmovanja v prostih panogah bi go- tovo mnogo koristila in pripomogla k še večjemu širjenju in kvalitativnemu napredku prostih panog med Sokol- stvom. Doseženi so bili sledeči rezul- tati: 100 m: 1. Urbančič 12.1; 2. Skok 12.1 (oba Celje); 3. Sabo 12.2 (Za- greb). Skok v višino: 1. Tončič 1.70, (Z); 2. Stavbe 160; 3. Marek 160 (oba C). Met krogle: 1. Marek 11.92; 2. Skok 10.63 (oba C); 3. Tončič 10.60 (Z); 400 m: 1. Pleteršek 59.1; 2. Ur- bančič 59.2 (oba C); 3. Plivelic 1:00.2 (Osijek). Skok v daljino: Jovanovič 6.27 (Z); 2. Pleteršek 6.03 (C); 3. Ems (Z). 1500 m: 1. Cizej 4.47.8; 2. Kragl 4.48.5 (oba C); 3. Solman 4.51.8 (Z). Disk: 1. Skok 30.89; 2. Urbančič 30.07 (oba C); 3. Jelič 29.67 (Z). 4X100 m: 1. Celje 47.2 (v postavi: Stavbe, Skok, Pleteršek, Urbančič). 2. Zagreb 48.5. 3. Osijek. Končno stanje točk: Celje 51, Zagreb 29, Osijek 6, Karlovac 2. x Sokolsko društvo Celje. Vpisova- nj3 k sokolski telovadbi se je pričelo 1. t. m.: mladinski oddelki vsako sre- do in soboto od 16. do 17. v društve- uih prostorih (telovadnica v mestni narodni soli, vhod iz Zrinjskega uli- ce), trgovski in obrtni naraščaj vsa- ko sredo od 20. do 21., starejai člani od 35. leta dalje v torek in petek od IS. do 19., člani od 18. do 35. leta vsak torek in petek od 19.30 do 20., članice vsak ponedeljek in četrtek od ly.30 do 20. Vpisovanje traja do 15. oktobra in ne bo potem nihče vcč sprejet k telovadbi. Vabimo elanstvo, starše in mladino, da čimprej izvrše vpis v posamezne oddelke. Mlajši od- delek članov ima redn..') telovadbo vsak torek in petek od 20. do 22. Vabhno vse brate, ki so poleü iz kakršnega- koli vzroka izostali od redno telovad- :be, da se takoj zopet javijo k telovad- bi. — Načelništvo. x Urnik telovadbe Sokoiskega dru- štva v Celju. Telovadba mladinskih odelkov se prične v ponedeljek 14. t. m., dočim se članska telovadba vrši že od 1. septembra dalje. Moška deca telovadi: nižja: ponedeljek in petek od 2.— 3., srednja: torek in Četrtek od 2.--3., višja: sreda od 4.—5., sobota od 344.— 345., ženska deca: nižja to- rek in petek od 3.—4., višja: torek in petek od 4.—5., ženski naraščaj: to- rek in petek od 5.—347., moški nara- seaj: sreda in sobota od 5.— -347., tr- govski in obrtni naraacaj: ponedeljek od 349.—10., sreda od 8.— !-{.10., čla- ni: torek in petek, starejši: od V>7.— 348., mlajši od 8.—10., članice: pone- deljek od 348.—349. in četrtek od 148.—9. — Naoelništvo. x Sokolsko društvo Celje. Načelni- štvo obvešča vso vpisano deco in na- raščaj, da se bo pričela redna telovad- ba v ponedeljek 14. t. m. po urniku, ki je objavljen v telovadnici in na objav- ni omarici. Nadalje pozivamo vse one brate in naraščaj, ki ima jo v uporabi garderobne omarice, da jih izpraznijo najpozneje do sobote 12. t. m. in jih pustijo odprte zaradi snaženja in po- pravila. Vse neodprte omarice bodo v nedeljo 13. t. m. s silo odprli v pri- stojnosti komisije. DVOJNI UŽITEK 3%Jü2t Gggl IK 8ON BON I PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB (3:2). V glavni tekmi je kompletno li- gino moštvo SK Ljubljane z lepo igro premagalo odporno enajstorico Ofimpa v razmerju 4:1 (2:1). t Sportni dan v Zalcu. SK Zalec je priredil ob svoji petletnici na praznik 8. t. m. sportni dan v Zalcu. Dopoldne je bil po trgu štafetni tek 400 X 200 X 100 m. Rezultat je bil sledeč: 1. SK Celje, 2. SK Jugoslavia, 3. SK Zalec. Popoldne je bil na igrišču SK Zalca nogometni turnir, ki mu je kljub sla- bemu vremenu prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Nastopili so SK Celje, SK Atletik, SK Jugoslavia in SK Radeče. Rezultat je bil sledeč: Jugoslavia: Ra- deče 1:0 (0:0), Atletik:Celje 3:0 (1:0), Celje:Radeče 7:0 (4:0), Atletik:Jugo-. slavija 2:0 (1:0). Zmagali so torej Atletiki in si priborili pokal SK Zalca, Celje je nastopilo (kakor navadno, ka- dar gostuje izven Celja) v oslabljeni postavi in je tako doživelo docela ne- potrebno blamažo. V odmoru je mostvo SK Laškega premagalo enajstorico SK Zalca z 2:1 (0:0). Ob 14. je krenil sprevod sportnikov s celisko železni- čarsko godbo na čelu izpred kolodvora skozi trg na nogometno igrišče, kjer so bila izmenjana spominska darila. Glasovj iz obcinstva Nevšečnosti z mostovi imamo v Ce- lju dovolj. Kapucinski most, ki je ta* ko ozek, da se na njem ne moreta sre- čati dva voza, je treba že zopet po- pravljati. Sedaj so položili na zacetku mosta na celjski strani kakih deset novih mostnic, potem bo treba pregle- dati hodnik za pešce, nato mostišče na Bregu in tako naprej. O mostu čez Ložnico je že bilo čitati, da je preozek za srečanje in razen tega je na desni strani čisto po nepotrebnem hodnik za pešce, ki ga še bolj oži, Mostec na Dol- gem polju čez Koprivnico (ob savinj- ski železnici) je ožji kakor pot in tako stisnjen, da se ne moreta izogibati pe- šec in kolesar ali pa celo dva prav re- jena človeka, da ne govorimo o kakem vozičku, ki bi ga kdo rad samotež spravil prek. In vendar ima kdo tarn kaj reje ali sočivja, pa bi mu bila ta pot najkrajša. Hodniki na mostu čez Koprivnico pri skladišču Kmetijske družbe so tako urejeni, da se na njih zbira deževnica, dočim drugače povsod odteka. Podvoz pod železnico pri ho- telu »Pošti« — pa ni most, zato ne ka- že govoriti o njega nevarni ožini. Velike nesrece bo treba, pa bomo vsi videli, kako neumestne in celo nevar- ne so tiste deske za reklamo ob plotu, kjer vodi Aškerčeva ulica na Mari- borsko cesto. Tarn sta petindvajset ko- rakov na dolgo dve veliki leseni tabli, na njih pa so po večini zastarele in že raztrgane reklame. Pisec teh vrst je že nekajkrat videl, kako bi se bil tarn kolesar za las zaletel v tovorni avto- mobil ali pa avtomobil v konjsko vpre- go. Cudno je, da so se prizadeti še za- dnji trenutek orijentirali, dočim se prej niso videli okoli ovinka, ker je plot tako zaplankan, da niti špranje ni na njem. Ne glede na to, da so take na samem postavljene deske za reklamo grda nakaza, bi jih ne smeli postav- ljati, ker nekoč se mora tarn zgoditi velika nesreča. Namesto njih ;>'- naj tik tarn posuli cesto in zadelali kota- nje, ki so ob dežju polne brozge in blata. Malo več razuma bi bilo treba pri- poročiti nekaterim, ki zasajajo drevje v vrtovih ali pa na javnih mestih. Ti zasadi kdo pet pedi visoko rastlinico tik za zid ali pa naravnost pod tele- 2S Sport t Sportni dan SK Olirapa. Celjski Olimp je priredil v nedeljo svoj 8. sportni dan. Dopoldne so bila lahko- atletska tekmovanja juniorjev in pro- pagandni table-teniški turnir. Lahko- atletskih tekmovanj se je udeležilo 20 članov Olimpa in 2 člana SK Jugosla- vije, table-teniškega turnirja pa ZSK Hermes iz Ljubljane, ki se je plasiral na prvo mesto, SK Celje, ki je zasedel drugo mesto, ter SK Atletik, SK Olimp in SK Jugoslavia. Popoldne so bile nogometne tekme na Olimpovem igri- šču. Najprej je mladina Olimpa pora- zila mladino Jugoslavije z 1:0, druga ! tekma med rezervama Jugoslavije in ! Olimpa pa je ostala neodločena s 3:3 Strao 4. »NOVA DOHA« St. 37 fonsko ali drugo žico in čaka. Cez ne- ( kaj let pa vidi, da sili drevo poševno od hiše in da ob zidu nima vej ali pa da sili v žice, zavoljo Cesar ga mora grdo oklestiti ali celo podreti. Godi se tudi, da ti napravijo hodnik iz asfalta in ti napol zalijejo mlado drevo ob koreninah. Drevo pa raste in se debeli, pa ali vzdigne asfalt ali pa samo po- pusti. O, koliko vidi v Celju takih ma- lenkosti, kdor pač — gleda. Zgled ma- lomarnosti pa nam kaže tam za Lopa- i to smreka ob cesti, ki vodi na Gorico. Ob vsaki strani ceste raste precejšnja smreka. Nekoč je bila cesta prepove- dana, pa so napravili »šrango«. Na deblo so djali močen železen okov, ki ga niso ne zrahljali in ne odstranili. Sedaj je že globoko v deblo zajeden. Gotovo je, da bo drevo propadlo. I Kostrivniška Slatina — biser domačih mineralnih voda Vrnivši se Iz izleta na Boč, našega štajerskega Triglava, nas je vodila pot na cesti iz Kostrivrjice do železni- ške postaje Kostrivnioa - Podplat v ljubko dolinico z lepo urejenimi nasa- di parkov. Na vsaki strani tik ceste je po eden paviljon. v starem slogu, do ka- teipih se dovazajo neprestano na vago- ijetah industrijske žeieznice prazne o- čišoene in odvažajo v skladišča napol- njene steklejiice. Pozornim zaradi ži- vahnega yrvenja okrog yrelcev nam ni bik> treba vprašati, kje se nahajamo, saj vidimo na vsakem zaboju, ki se na? klada na bližnjem dvorišču vrelskega poslopja na tovorne avtomobile in vo- zpve, napis »Kostrivniška Slatina«. Pred paviljonom Kraljevega vrelca naletimo na starega kmetiča, ki nam pripoveduje, da prihaja peš s svojim košem tri ure daleč po »to božjo kap- ljico« in da ga ni žal truda in muke prenosa, saj dobi slatino, »ki pijačo najbolj žene«, to pomeni, da se meša- nica vina ali sadnega mošta s to mi- neralno vodo jako peni. Pravi nam pa tudi, da ni tako kialega vina ali ja- bolčnika, ki ne bi postal, pomeäan s to mineralno vodo, prijetno piten in uži- ten. Tej lastnosti je treba pripisati, da je Kostrivniška mineralna voda kot namizna slatina tako prilj.ubljena. V Ignacijevem vrelcu najdemo družbo avstrijskih gostov, ki se tu zdravi, ko pije ravno večerni obrok 4 dl. Starej- äi gospod nam navdušeno razlaga, da ga je ta mineralna voda reäila nadlog poapnenja žil in da se podvrže sedaj kuri le preventivno. Neka gospodična zopet si odpravlja z rednim pitjem te minerame vode odebelenje vratu, po domače rečeno, »lično« golšico. Navdu- šenje teh inozemskih gostov, ki priro- majo tako daleč po svoje zdravje v na- še lepe kraje, je tudi nas zanimalo in nam je lastnik vrelca ljubeznivo po- kazal fakultetska mnenja o Kostrivni- ških vrelcih z vseučilišč v ZagreBu, Gradcu, Rimu in Napulju ter mnenje vrhovnega sanitetnega sveta v Beo- gradu, po katerih služijo ti vrelei kot izborno sredstvo pri obolenjih želodca, čreves, jeter, Iedvic, sečovodov, respi- racijskcga trakta, posebno pa So pri rcvmatičnih obolenjih in sladkorni bo- lezni. Hvaležni za okrepčilo z ledeno- hladno slatino, smo prišli v nekaj mi- nutah na železniško postajo Kostriv- nica-Podplat in docela razumeli pos- itiico navdušenega gosta, kr je rnorda tu iz bogatega zaklada narave r.ašel zopct svoje zdravje: Pod Bočem v Kostrivnici vira. dva, Ignacijev vrelee ip, vrelec Kraljtvi, na dan žuborita, iz temnega dna. l^rijatelj, öe tfeč^o zdravjl ti dnevi, ajih biscrna voda ti žejo gasi; a ce si bolan, ti v boli in revi lajöiio iu zdravje ujih. moc podeli. Vinotoč p^d vejo v L I S C A H Se traja do 5. oktobra. Se priporoča V. LUHN. Sp<*ejmem di|aka v zelo dobro oskrbo k petošolcu. Naslov v upravi lista. Po svetu s üatastrofalne vročine v Evropi. Prvo zanesljivo poročilo o izredni vro- čini imamo iz leta 993. Takrat je vro- čina požgala gpzdove po srednji Evro- p|. V Crnem lesu (Schwarzwaldu) je v vročini izbruhnil gozdni požar, ki je uničil vso pokrajino okrog izvira Du- nava. Leta 1000. je bila taka vročina, da so se v Franciji posušile vse reke. Ribe sq poginile v praznih strugah in strahovit smrad je okuževal cele milje daleč nižave. Leta 1153. je zahtevala vrpčina nešteto človeških življenj. Vro- činska kronika poroča, da so to leto kmetje ob Reni kuhali kokošja jajca v pesku, razbeljenem od solnca. Izred- no sušo in vročino je prineslo leto 1303., ko so lahko ljudje s suhimi no- gami prekoračili Dunav pri Regens- burgu. Silna vročina je bila tudi leta 1715. Tega leta ni padla v Franciji od marca do oktobra niti kapljica dežja. ENOFAZNI VENTILATOR dobro ohranjen, kupim. Krnmar tk Mislej, Celje. Trgovski lokal na zelo prometnt ulici pripraven za brivca, slaščičarja ali sliCno, se odda s 1. oktcbrom. Naslov v upravi lista. Vinofoč Marlja Hočevar Celje« Raarlagova ulica 8a se nadalje priporoča ali prazna •9\^H^cft se odda s 15. septembrom. Naslov v upravi lista. Štvilia ki zna vsa dela, grc šivat na dorn. Naslove pustite v upravi »Nove Dobe«. Učenec s primerno kvalifikacijo za trgovino se sprejme. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Družabnika k dob^l obrti v Celju sprejmem. 10 do 15.000 Din potrebnih. Ponudbe na upravo lista pod Sifro »Dober zaslužck«. Ill pisornišf a ič z neka] prakse, znanjem nemščine in •tenotipistlra se išče za Celje. Ponudbe pod šifro »555< na upravo llsta. Sfanovanje 1 soba in kuhinja s priti- klinami, se odd a s 1. oktobrom mirni stranki brez otrok. GABERJE, ulica Lastni dom št. 6. Nagrobni venci in trahovi z natiskom v vseh barvah in širinah krste v vseh velikostih in po raznih cenah ter vsi *alni predmetl se dobijo v vsa- kem dnevnem in nočnem času, kakor tudi ob nedeljah in praznikih v MODNI IN MA- NUFAKTURN1 TRGOVINI Fr. Karbeutz, Celje, Kralja Petra o. 3 Enonadstropno \u na Mariborski cesti tik Westnove vile je na prodaj. VpraSati pri g. Antonu Lecn'ku, Celje, Glavni trg. Šolske knjige rabljene, kupujeinprodaja knjigarna in papirnlca ,,DomovinašS Celje, Kralja Petra c. 45 llelj sflolirviin za poučevanje srbohrvaščine v govoru iij pisavi se iSce za Celje. Ponudbe pod šifro »555« na upravo lista. lleli iii« za poučevanje v trgovski korespondenci se išče za Celje — Ponudbe pod šifro »555« na upravo lista. P.riporoČa se domača, povsem naravna Kostrivniška mineralna voda lzredno bogata na ogljikovem dvokisu — Okusna osvežilna pijača Priznana zdravilna voda (odl. min. nar. zdravja S. br. 11349 od 7. 8.1930) Kraljev vrelec — Ignacijev vrelec Uprava »Kostrivniške Slatinc« pošta PODPLAT V CELJU stalno na zalogi pri tvrdkah IV. R A V N I K A R in GUSTAV STIGER ter v vseh boljših trgovinah te stroke Franjo Dolzan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kieparstvo, vodovodne instalactje_ streiovodne naprave Prevzema vsa y zgoraj navedene stroke spadajoča dola In popravila — Cene zmerne — Postrežba toLna In iolidna Solske knjige nove in antikvarične Šolskc potrebščne: Risalni pribor, aktovkc, nolivna peresa itd. v veliki izbiri in ugodno pri tvrdki Karl Goricar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7-9 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICn DRAVSKE BANOVINE IC t l J E prej Južnoštajcrska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g3 na knjižice in tekoči račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči jDravska banovina • z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo ŠOLSKE KNJIGE za osnovrie, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVSEK, CELJE, GLAVNI TRG16 Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica In rezerve nao Din 16,5oo 000'— Rupuje In pro- dajat devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči račun ter nudl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiakarno Milan Oetina. — Oba v Celju.