Izhaja dvakrat na teden. Velja za celo leto $3.00 Published semy weekly. Subscription $3.00 yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. "EDINOST" 1849 W. aa. St. Telephone: Canal 98. Chicago, 111. «« ZA RESNICO IN 'PRAVICO. SomnmminflwinuHaimHiituic* ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919.,, AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. »giHiiniimnnmiHinin—♦ LETO (VOL.) VII. štev. (no.) 33 chicago, ill., petek, 29. aprila, 1921. "published and distributed under permit (No. 3*0) authorised by tha Act of October 6- 1917, on file at the Post Office »f Chica««. Ill - By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. NAJNOVEJŠE VESTI. hrvatski ameriškiduhov-niki za habsburžane. Nekateri Hrvatski ameriški duhovniki so se baje izjavili za to, da bi se Hrvatska odtrgala od Srbije in naj bi si izvolila Karola za svojega kralja. Koliko je resnice na teh vesteh, ne vemo, ker nismo dobili v roke dotičnega cirkularja. Sicer je ta izjava čudna, ako je resnična. Vendar je vspričo delo-1 vanja sedanje konstituante in kul-turnobojnega razpoloženja vodilnih vladnih krogov popolnoma razumlji-i va. Ko bi bila modra sedanja politika i jugoslovanskih državnikov, saj bi ne bilo treba takih in enakih izjav. Tudi je gotovo, da je taka izjava vzeta iz srca velike večine ameriških Jugoslovanov, vsaj Slovencev in Hrvatov, celo takih, ki so bili preje navdušeni Jugoslovani. In vlada in vsi državniki doma v Jugoslaviji, a-ko jim je res za obstoj države, naj tega dejstva ne prezro. Dobili smo tudi iz Pariza več izrisov Pariških francoskih dnevnikov, kjer uradniki v dolgih člankih strupeno napadajo sedanjo vlado v Beogradu in jo dolže, da ograža obstoj države s sedanjo politiko. Pravijo, da Francija ni podpirala aspi-racij Jugoslovanov za njiho osvobo. jenje za to, da bi sedaj nekateri po-litkarstri in fanatiki ogrožali to s tolikimi težavami pridobljeno svobodo. Prav imajo! svetovanje v ta namen, katerega nai se udeleže zastopniki vseh narodov". Škofje dalje žele, da bi Združene države začele s to inicijativo in bi pozvale vse narode in države na konferenco, kjer bi se doseglo popolno razoroženje sveta. Velikanski korak naprej k miru se bode dosegel, ako bi se to res doseglo. IRSKA. Republikanska irska "vlada", ki obstoji kakor vsaka druga vlada, je izdala te dni svoje letno poročilo. *'Le premalo se ve po svetu, da je to, kar se sedaj godi na Irskem, pra- ! va vojska med za neodvisnost naroda", pravi poročilo. "Irska repu-i blikanska vlada ima svoje zakonito j vojaštvo in prav tako kliče pod orož-1 e vse vojaščine obvezne možke, ka, I kor vsaka druga vlada. Kakor pri j vsaki drugi vojski, tako mora tudi v ! naši vojski vsak vojak položiti pri-sego zvestobe republikanski irski I zastavi". Res, občudovanja vredno je, ka-^ , ko se je cela Irska oborožila sredi vojaštva., ima vendar Irska vlada popolnoma organizirano vlado in organi-i zirano vojaštvo. Način boja je nekaj, česar še ne pozna zgodovina. Ta vojska stane Anglijo vsako leto nad štiri milijone dolarjev. V •>reteklem letu je dosegla republikanska irska vojska: 1 da je uničila vspešnost kraljeve irske policije,! in je prizadela angleški vladi na Irskem udarec, katerega nikdar ne bode prebolela; 2 je spravila pod orožje vso mladrno cele Irske za boj za1 svobodo; 3 oškodovala in oslabila je Angleško zunanjo silo tako, da Anglija že britko čuti po celem svetu Irski vpljiv in propadanje njene nadvlade in njenega vpljiva. BONUS VOJAKOM DRŽAVE • ILLINOIS. V zbornici v Springfieldu je predložil senator D. S. Meyers predlogo, po kateri bi dala država vsem dosluženim vojakom nagrado ali kakor pravimo "bonus". Senat je ta teden predlogo sprejel. Sedaj je potreba samo, da jo podpiše gover-ner Small in postala bode zakon.— Po tej postavi bode dobil vsak vojak iz Illinoisa, ki je služil več kakor dva meseca v vojaški službi in je bil častno odpuščen, za vsaki mesec službe $15 nagrade. Za izplača-nja tega "bonusa" bode potreba "o milijonov dol., za katero svoto se bode država zadolžila. Vendar pred-no sme država narediti tako veliko svoto novega dolga, mora vprašati volivce za pravico. Zato bomo o tem volili v jeseni. WASHINGTONSKE NOVICE. Senator Walsh iz Massachusettsa je v senatu napadel vlado in jo dol žil, da ni storila dovolj za ranjene vojake in invalide. Zahteval je, da vlada takoj začne preiskavo teh razmer in da popravi, kar je zamudila. 84 novih poštarjev je imeno\ai predsednik Harding in njih imenu poslal zbornici v potrjenje. Congresnik Appleby iz New Ter-sv države je' predložil v zbornic predlogo, po kateri bi začela vlada kovati poseben nov denar po 2 ir pol centa, na katerih 1.': bila slika in dan rojstva Roosevelta. Kongresnik Fish je predloži predlogo v zbornici, po kateri se zahteva od vlade, da nemudoma od pokliče vse ameriške vojake iz Nemčije domov. slika AMERIKA ZA IRSKO NEODVISNOST. Senator iz Wisconsina, La Follet-te je predložil predlogo, v kateri se poziva vlada, da prizna popolno Ir PREMOGARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. Pogajanja med delodajalci in rudarji se normalno razvijajo. V načelu so se že sporazumeli. Še ne- REKA PROTI ANEKSIJI. Preteklo nedeljo so bile prve državne volitve v Reški državi. V boju sta bili dve stranki, stranjka; laškega iridentovstva, katerega je zanetil Žid D'Annunzio in pa stranka, ki je za neodvisnost Reke od Italije. Ta stranjka je zmagala s znatno večino. Ko so D'Annunzi-jevi pristaši začutili, da bodo propadli, porabili so silo, napadli več volišč in raztrgali glasovnice. Prišlo je do resnih bojev. Dve osebi sta bili ubiti in veliko ranjenih. Se vidi, da Italiji ne gre ravno tako zlahka pri njeni tatvini. sko neodvisnost. Z napetostjo ča- kaj malih nevažnih stvari treba re-kajo vsi dneva, ko pride ta predlo- siti in stavka bo končana, q-a na razpravo. Tu se bode poka- Tako je delavstvo zopet bogataj-zalo, koliko ima Anglija še dejan-' se eno skušnjo s svojimi delavskega vpljiva v Ameriki. j skimi "rdečimi" voditelji. Delavci --j so sprejeli 2 šilinga znižanje plače NOV ŠKOF V CORPUS CHRISTI toni- Vlada bode morala *pri TI, TEXAS. tem seveda pomagati in prispevati Iz Rima poročajo, da je papež i- nekako $2.500.000. Voditelji so pa tudi že spravili menoval Monsignora Ledvina, podpredsednika Church Extension Society škofom v mestu Corpus Chri-sti, škofiji v Texas. Škof Led vina je sin čeških stari-šev in je rojen v Indrani. Novemu škofu, našemu prijatelju m dobrotniku, iskreno častitamo k tej časti! svoje kupčke na varno. UKRADENI AVTOMOBILI. Chicaška policija najde nazaj povprečno vsaki "dan po dva avtomobila, ki sta bila ukradena. — Po vprečno po deset automobilov je u-kradenih v Chicago vsaki dan. KATOLIŠKI ŠKOFJE NASTOPILI. Izvrševalni odbor Catholic Welfare Councila, to je pet nadškofov in škofov, ki tvorijo ta odbor, se je šlo in so naredili izjavo, v kateri pozivajo k splocneiji razoroženju Pravijo: "Mi prepuščamo sicer takojšno razoroženje našim državnikom, da sami rešijo to vprašanje vendar pa bomo dejansko nastopi1!, da bomo dosegli popolno razoroženje sveta, da se doseže skupno po- Krasno spričevalo. Da je naša tvrdka glede pošljanja denarja najzanesljivejša in najhitrejša je poskusil še vsakdo, kdor je poslal po nas denar v domovino. Tu priobčujemo novo spričevalo, ki govori samo za se: Slovenia^ Franciscan Press, Chicago* 111. Prosim pošiljite $............v Jugoslavijo. Pred kratkem sem skozi Vaše uredništvo poslal nekaj denarja na dve osebi v Jugoslaviji in je prišel denar DVA TEDNA preje ka-kor pa tisti denar, ki sem ga poslal skozi druge agente. !jj JAKOB TROBEC, škqf. Mil. gospodu škofu se pa iskreno zahvaljujemo za Nj govo zaupanje. Slovenian Franciscan Press. S IB' E H Slovensko krščansko misleče belavstvo. Bolj kakor kedaj preje potrebujemo mi delavci liste, ki bi nam kazali pot v teh velikih zmedah sedanjega časa, ki bi nam razkrinkovali prave delavske sovražnike in nam kazaH prave prijatelje. Da, bolj kakor kedaj, so nam potrebni sedaj pravi delavski listi. EDINOST je tak pravi delavski list. Vsikdar nam je kazal pravo pot in vsikdar je zadel pravo, kadarkoli je nastopil. V sedanjih časih, ko nastopa toliko krivih delavskih pre-rokov, ki se nam usiljujeo kot naši pravi delavski voditelji, v resnici se jim gre pa samo, kako bi za naše koristi sami sebe obogateli nam je potreben pravi voditelj. Vemo, da so naši voditelji največkrat naši največji nasprotniki. To je pokazala pred kratkim Anglija, to smo videli že v neštetih stavkah tu na svoj oči. EDINOST je naš pravi voditelj, ki nam je vselej pokazal pravo pot, po kteri bi prišli do cilja. V sedanjih zmedah nam je potreben svetovalec, ki bi nam prav svetoval v vseh stvareh in bi nam odpiral oči in nas dramil k pravi delavski .zavesti. EDINOST je bil do sedaj še vedno pravi svetovalec in nam je še vselej prav svetoval. Mesec maj je tukaj! Dragi slovenski delavci in sotrpini: Ta mesec vsi na delo za svoj delavski list EDINOST! Komur je mar prava rešitev delavskega vprašanja, naj se naroči, naj dela za razširjanje delavskega lista EDINOSTI. > Židovstvo s svojim krvavim boljševizmom nam ne bode zboljšalo našega kruha. Enako nam ne bodo zboljšali našega stanja od tega židovstva plačano naše rdeče časopisje, pa naj še bolj kriči, kako je delavsko in kako želi samo delavskih koristi. Mi vemo, da so to najemniki židovstva in od njega plačani naši izdajalci. Zato pa v vsako slovensko delavsko hišo ta mesec EDINOST! Napredek EDINOSTI je naš delavski napredek! Zmaga EDINOSTI je naša delavska zmaga! Koristi lista EDINOSTI so naše delavske koristi. Zato pa, ako delamo za EDINOST, delamo za se za svoje delavske koristi! Ako podpiramo EDINOST, podpiramo sebe! Ako damo za EDINOST, damo za svoj kruh. * * * Mi k tem besedam pristavljamo še to, da bomo dali posebno nagrado vsem novim naročnikom in vsem, ki bi ta mesec poslali novega naročnika, POSEBNO NAGRADO ali kako knjiko ali pa pozlačen rožni venček s zlatim krišcem in iz biserov. Vreden najmanj $1.00. Rojaki, delavci somišljeniki ta mesec na delo za naš list EDINOST! AMERIŠKI SLOVENCI PODPIRAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! Pozor, Pravkar smo dobili iz starega kraja dvoje šmarnic našega najpriljuh-nejšega šmarničarja Dr. J. Jeršeta. In sicer: 1. Mati čudovita 1913:......$1.50 2. Lavretanske šmarnice 1918; $1.50 e- aM 32 —T h e best media m to reach the best customers.- TIROLSKA PROTI AVSTRIJI IN PROTI HABSBURŽANOM. Te dni je Tirolska odglasovala z velikansko večino, da je proti samostojni Avstriji in je odločno za to, da se priklopi Nemčiji. Ta volitev bode usodepolna za vse druge pro-vincije bivše Avstrije, kajti sedaj je gotovo, da bodo tudi druge glasovale enako. Posebno je gotovo, da bode severni del Avstrijske nad Anižo in Avstrijske pod Anižo glasoval za priklopljenje k Češki. S tem nameravajo Nemci pokrepiti število Nemcev v Češko-Slovaški, ker bode gotovo precej pomagalo, da si bodo lažje izbojevali večje pravice in se bodo lažje branili proti kakemu nameravanemu počeščenju Čeških Nemcev. Denar na vse kraje sveta. Naše podjetje je stopilo v direktno zvezo z najbolj uglednimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Vse pošiljatve so garantirane in dospo na svoj cilj v dveh do treh tednih. Prejemniki nimajo nikakih sitnosti ker prejmejo denar direktno na svoj dom. Najboljše priporočilo vsakemu pa je naše dose-dajno pošteno in točno poslovanje. Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi. Ker se cena evropskemu denarju vedno menja na borzah, zato bomo vedno računali po cenah istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. Ob izidu te številke smo računali sledeče cene: Za jugoslovanske krone: Za italijanske lire: 500 kron ..........$ 4.15 50 lir ............ $ 2.90 1,000 kron .......... 7.90 100 lir ............ 5.10 5,000 kron.......... 38-50 500 lir ............ 23.00 10,000 kron.......... 76.00 1.000 lir ............ 44.50 Vsa pošiljatve naslovljajte na EDINOST, 1849 W. 22nd St, Chicago, HL 'EDINOST" r IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Cleveland, Ohio. — Frank Lunar, stanujoč na 707 East 162. St., je bil 13. aprila v tovarni The Cleveland Automobile Co. pri delu zadet od električnega toka do smrti. Pokojnik je bil star 29 let in zapušča soprogo ter 4 male otroke. — Eden najstarejših gostilniških prostorov med Slovenci v Clevelan-du je zaprl svoja vrata. To je znana Lauschetova gostilna na 6121 St. Clair ave. Prohibicija je marsikaj izpremenila. — Rojaki, ki stanujejo v onem delu mesta, kateri je znan pod imenom '4 Nottingham", se se združili in ustanovili klub "The Berwick Improvement Association". Milwaukee, Wis. — Štorklja je prinesla družini rojaka John Saga-dina na 236 Washington St. krepkega fantka. — Tukajšnja Marquette univerza je zaposlila kot stalnega profesorja patologista dr. Edwarda Miloslavi- bič in John Mestnik, Frank Božič za odpravljanje nesnage iz občine in F. J. Erčul pa za voznika ognje-gasilnega voza. Čestitamo! Biwabik, Minn. — Občinski svet je izpopolnil izpraznjena mesta v odboru, kakor tudi za občinska dela. Pri tej priliki je bil imenovan za nočnega policaja rojak Math. To-mec in bo dobival mesečno plačo $173.00. Virginia, Minn. — Napada je bil obdolžen Frank Medlišek, podoma-če Verhenčan. ' Pred sodnikom ni hotel krivdo priznati ter je trdil, da je nedolžen. Izpuščen je bil na prosto potem ko so položili za njega varšči v znesku $2000. ca.- Cudahy, Wis. — Dne 6. aprila zvečer je tukaj preminul rojak A-dam Nataljen po kratki bolezni, ki je trajala 7 dni. Bolehal je na pljučnici. Pogreb pokojnika se je vršil 9. apr. na katoliško pokopališče sv. Trojiae. Willard, Wis. — tz volitev za občinski odbor je razvidno, da je ostal ves odbor v slovenskih rokah. Za-župana je izvoljen Math. Derganc, za tajnika Jos. Lunka, za blagajnika pa Anthony Zupančič. Vsi imenovani občinski odborniki so bili izvoljeni z veliko večino. Živeli! Minneapolis, Minn. — Distriktno sodišče je dovolilo Mr. in Mrs. Anthony Vidmar iz Ashland, Wis., da se bo vršila obravnava proti njima v zveznem sodišču zapadnega dis-trikta Wisconsin. Obtožena sta, da sta prejela in skrila $2500, kateri so bili uropani na pošti pred več tedni. Calumet, Mich. — Te dni je šel na sprehod v sosedni Laurium naš rojak pogrebnik P. Madronič. Ker je' bilo precej mraz in mnogo ledu po hodniku, mu je spodrsnilo, da je Leask, Sask, Canada. — Za jeti-ko je umrla Marija Sedlar. Pokojna je bila rodom iz Naklega, fara Črnomelj. Zapušča žalujočega soproga, dve hčerki, tri sinove in dva rejenca. Vas, g. urednik, in vse čitatelje najtopleje pozdravljam iz mrzlega Leask Sask. Listoma Edinost in Ave Maria želim, da br se še nadalje tako lepo razvijala, posebno pa želim, da bi Edinost v kratkem postala dnevnik. Leask Sask, Canada. Thomas, W. Va. — "Nebojte se majhna čeda, ker vašemu očetu je dopadlo, dati vam kraljestvo!'' S temi besedami nas je osrčil naš slovenski misijonar Rev. Jeronim Kno-blehar, ki je prošlr teden prišel iz Chicage, da svojim rojakom ponudi priliko,da za veliko noč opravijo svojo versko dolžnost. Malo nas je bilo, od štiristo Slovencev samo dva moška in kakih 15 žensk, ki se Boga bolj boimo nego nasilja ta "rdečih". Rekel pa nam je misijonar, naj z zavednim krščanskim življenjem ne nehamo buditi vesti svojih zgubljenih rojakov, ki ne vedo, kaj delajo, ko si z brezversko odgojo svojih otrok pletejo bič za kazen na stare dni. ; Katoliške šole manjka v tem kraju, zato ni čuda, da je ljudstvo temu primerno versko nezavedno. Iz ust v katoliški šoli podučenih o-trok govori gospod njih staršem. — Dal Bog, da bi se našemu gospodu župniku v Thomas kaj kmalu posrečilo ustanoviti katoliško šolo! Poročevalec. padel in pri tem si je zlomil nogo. Nahaja se na domu v postelji ter boj sre'č;lo ustanovitV katoliško šoTo" gotovo primoran ležati nekaj časa. Vrlemu rojaku želimo, da v najkrajšem času okreva. Lakewood, Ohio. — Dne 4. aprila je izginila od doma Mrs. Mary Pan-grec, 2014 Lark St., stara 19 let, svitle polti in rujavih las. Lorain, Ohio. — Lorain je 14. a-prila zadela vsa sila prohibicije, in posledica je bila, da so aretirali 36 oseb v par urah, med njimi več Slovencev. Joliet, 111. — Koronerjeva porota je obsodila Samuel aBrintz, ki je pred nedavnim povozil rojaka Martina Volana, 115 Francis St., in istočasno ubil njegovega 4letnega sinka. — Dne 13. aprila sta bila poročena v slovenski cerkvi John Sterle in Frances Muren. — Dne 22. maja bo pel novo mašo v slov. cerkvi Rev. Math. J. Butala, sin Johna Butala, 613 North Broadway. Novomašnik je bil rojen in vzgojen v Jolietu. Pohajal je v slov. šolo in jo dovršil z odliko, nakar je bil poslan v Saint Francis semenišče pri Milwaukee, Wis., kjer je dovršil modroslovske in bogoslov-ske študije. Novomašnik ostane pri slov. župniji za kapelana. Mladi Jos. Klemenčič, 1212 No. Broadway, je otvoril svojo delavnico, kjer bo sprejemal in izvrševal vsa naročila, tikajoča se kleparskega posla. CHICASKE NOVICE. Rev. Dr. Hugo Bren O.F.M. in naš upravnik Mr. John Jerič sta odšla v Willard, Wis., za nekoliko dni. Rev. Dr. Hugo bode imel v nedeljo tri pridige in pomagal bode pri spo-vedovanju. Mr. Jerič bode pa obiskal naše naročnike in prijatelje. Iz vseh strani se naseljujejo Slovenci v Chicago, ko so izvedeli, da bomo dobili svojo slovensko šolo._ Pretekli teden sta zopet prišli dve družini iz Calumet^, Mich., in iz Eveletha, Minn. Mrs. Vera Ferkulj, kakor smo sporočili v posebnem oglasu pred nekaj tedni, odprla je svoj ^Beauty Parlor in se priporoča vsem Slovenkam za obilni poset. Pripravljena je iti tudi na dom. Neveste in dru- PRAVA BESEDA O PRAVEM ČASU. V "Glasilu K. S. K. J." priobčuje urednik uvodnik, ki je prava beseda o pravem času, katera se žalibog le preredko čuje od tam. V tem uvodniku zavrača urednik z vso odločnostjo nesramnost Saksarjevega lista, ki nobenega poštenega človeka v Ameriki ne pusti pri miru. Ka-jkor čujemo se zbirajo temni oblaki nad tem listom, kajti vsaka sila do vremena. Hvala Bogu, še smo v Združenih državah, kjer postava brani tudi dobro ime svojih podanikov. — Tako je pred kratkim napadel ta nesramni list zopet enkrat našega ljubljenega starčeka, preča-stitljivega Monsignora Buha, pred katerim ima vsakdo? samo spošto vanje in čast. Urednik "Glasila7' kliče Mr.' Saksarju "Sram Vas bodi !*' In to po pravici. Glas Naroda je zlil pred leti na tega odličnega našega rojaka že cele kotle gnojnice. Hoče pač končati delo, katero je začel pred leti. Pri tem pa samo to le vprašamo: Ali urednik Glasila ni še vedel, da tisti; ki napada enega duhovnika, napada vse, in mu je vse jedno ali se ta piše Monsignore Buh aH Rev Plevnik, Rev. Snoj, samo ako vidi da ta duhovnik dela in da spolnuje navdušeno svoje dolžnosti? Ne bomo se predrznih, da bi si upali na pr. Rev. Zakrajšeka primerjati z Monsignorom Buhom. — Vendar pa rečemo samo toliko, kar sedaj urednik "Glasila" in njegovi tovariši v Jolietu lahko sami vidijo da komur ni svet duhovski stan Rev. (Zakrajšeka, mu t"di ni svet duhovski stan in ne prezaslužna častitljiva starost Rt. Rev. Monsignora Buha in nobenega škofa in nobenega drugega duhovnika, ker se tu gre zc principe, katerih pa nima, oni kedor javno napada katoliškega duhovnika in ga javno sramoti, pa naj je to duhovnik ali lajik, ali Turek ali kristjan, Saksar ali Zalar, Glas Naroda ali Amerikanskr Slovenec. ''Glasilu" se pa zahvalimo za njegovo krepko besedo! Le večkrat na dan z barvo! Le večkrat na dan z "uma svetlim mečem" v obrambo načel in oseb, ki reprezentirajo ta načela, pa bodo taki le in enaki izbruhi kranjske posirovelosti kmalu nemogoči. Novice iz Jugoslavije. nehati, prej še narašča. Ali res ni pomočka proti temu? V Splitu so nedavno ustanovili "Društvo preporoda", ki ima nalogo delati za nravno povzdigo naroda in se želi proširiti tudi pri nas, oziroma stopiti v zvezo z vsemi društvi v državi, ki imajo enak namen. Na Slovenskem zasleduje iste cilje "Sveta Vojska" — le ima v tem kakor v boju proti alkoholizmu premalo podpore. Da se prepotrebna akcija poživi, sklicuje "Sveta Vojska" javen shod v nedeljo 10. aprila ob 10. uri dopoldne na verando "Uniona" v Ljubljani. Vsak poštenjak, ki mu j je kaj za poštenje in za srčno kul-[ turo naroda, je vabljen. Orel v Velikih Laščah je vprizo. ril na praznik sv. Jožefa lepo zasnovano in razmeroma krasno uspelo telovadno akademijo, pri kateri so tudi prvikrat nastopile Orlice s svojimi lepimi članskimi vajami za 1. 1921. Belgrad, 23. marca. (ZNU) Govori se, da delata dr. Korošec in Narodni klub na to, da se vprašanje prisega reši na ta način, da bi se omogočilo Radiču priti v Belgrad in ojačiti opozicijski blok, pri čemer bi bil ogoržen Pašičev kabinet. DR. VOSNJAK JE PRIŠEL Z BARVO NA DAN. Dr. Vošnjak, ki je hodil po Ameriki in deloval med nami za Jugoslovansko idejo, je sedaj požrl vse svoje principe, katere nam je tukaj razvijal. Preje tu pri nas je bil tako navdušen za enako ustavo, ka-koršna je ameriška, kjer bi se vero pri miru pustilo in se dalo vsakemu duhovniku enako pravico, da pove svoje misli glede vlade in glede politike, kakor jo puste Združene države. Sedaj je pa na čelu kulturno bojnega meteža v Beogradu — Taki so naši voditelji! In potem pa se čudijo, da jim ljudstvo ne zaupa. — Veste, kaj dr. Vošnjak, mi se Va m čudimo in Vas pomilujemo._ Ijmeli smo boljše misli o Vas! BRUSNICE. Širšemu svetu morda še ni znano, da imamo tudi v Brusnicah premogovnik. Premog sicer ni najboljše vrste, a vendar še dosti dober. ZA DELAVSTVO. Naše ministerstvo za delo in njega načelnik tajnik Davis se resno pripravlja za velike spremembe v celi vladni politiki glede delavstva. Za sedaj, za majnik je tajnik Davis sestavil večje odbore, katerih naloga bode takoj v vseh večjih stavkah! poseči vmes in skušati doseči, dal KATOLIŠKO ŠOLSTVO NA HO. LANDSKEM ZMAGALO. Po kljubovalnih bojih so si ho-landski katoličan je izbojevali svojo šolo. Pred sto leti so imeli tam in-tQrkonfesionaino šolo, ali kesneje se je razvila iz nje prava brezverska šola. Leta 1848. so šolski zakon pregledali in v toliko preosnovali, da je bilo katoličanom dovoljeno, ustanavljati zasebne učilnice. Ali zakon je ostal na papirju in se je u-resničil šele leta 1857. Posledica tega je bila, da so bile državne brez-verske šole prazne, katoliške pa polne. Da bi država to tekmovanje o-nemogočila, je bil na prizadevanje prostozidarjev 1. 1878. izdan zakon, ki je velel v vseh občinah ustanavljati šole. Občinam je bila obljub- se vse prepire med delavstvom in stranski sporazum. Tudi je nastavil situacijo in skušali najti sredstva, da se vse prepire med delavstvom in kapitalom kolikor mogoče na obe-stranjsko zadovoljnost uredi. Teh izvedencev ali komisarjev bi bilo deset, vsak bi imel plače po $10.000 na leto. Poleg teh glavnih izvedencev br bilo še 25 pomočnikov, ki bi bili njih pomočniki in svetovalci,_ Vsak bi imel plače po $^00 ne leto. Najstarejša Ljubljančanka umrla. 21. m. m. je umrla v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti 9 mestna uboga Klementina Bosizio. Dosegla je redko in čestitljivo starost 101 leto, 2 meseca in 9 dni. Bila je do Gilbert, Minn. — Občinski svet je na svoji prvi seji podelil »službo sledečiip rojakom: Policijski pod-načelnik Anthony Erčul, za policaja Andrew Zupane, "herder" Steve Praznik, cestna snažilca oseph Ba- žice lahko kar telefonajo, pa bode prišla v njih stanovanje in jih pripravila za poroke, svatbe ali zabave. Mr. Andrew Glavač, naš slovenski pogrebnik se bode preselil te dni v svojo hišo, katero je kupil takoj poleg cerkve na 22. Place. Njego-va hiša je druga od župnišča. Naša župnija se je pomnožila za precej novih^ružin, ki so prišle iz starega kraja. - V šoli imamo že nad petdeset otrok, ki ne znajo angleščine. Naš arhitekt Mr. McCarthy pridno iz-deljuje načrte za našo novo šolo, KOLIKO JE JUGOSLOVANOV V AMERIKI. Najnovejša poročila pravijo, da so našteli preteklo leto v vseh Združenih držiavah samo 173.063 Jugoslovanov. — Da se te številke nezanesljive, je jasno. Ijena podpora v znesku 30 odstotkov. S tem je imela biti vsa dežela preplavljena z brezverskimi šolami. V takem stanju je bilo šolstvo do 1. 1880. Tedaj pa je bil omenjeni zakon pod vplivom krščanskih članov ministrstva tako spremenjen, da so onih 30 odstotkov dobile katoliške učilnice, državne pa 55 odstotkov. Po velikih, trdovratnih bojih je naposled izšel zakon za splošno volivno pravico, kr so jo dosegle ženske. Zaradi tega so bile volitve, izvršene 1. 1918. jako ugodne za katoličane, zakaj zdaj je prišlo do sestave močno katoliškega ministrstva. To je pa izpopolnilo zakon iz 1. 1880. v tem smislu, da ni bila samo država temveč tudi občrna dolžna podpirati katoliške učilnice, ki so postale državnim šolam enakopravne. Te dni je imel tajnik Davis dolgo posvetovanje s zastopniki naših tiskarskih unij glede njih prepira za 44 urni teden. Tiskarji So imeli do Za zidavo nove romarske cerkve v Smrečju nad Vrhniko. — Deželna vlada v Ljubljani je dovolila pobirati po okrajnih glavarstvih Ljubljana in Kranj mile darove za novo podružnično cerkev. Ker je silno slaba, zato se bo zidala nova in deželna vlada je dovolila nabirati po imenovanih okrajih prostovoljne prispevke. Zato prosi Stavbeni odbor vse castivce Marijine za obilne darove, ki so nujno potrebni, da bo mogoče preje začeti z zidavo. Od nabiralcev naj se redno zahteva Nabiralna knjiga izdana od deželne vlade v Ljubljani. — Stabeni odbor. Poziv vsem poštenjakom* — Vsak dostojen človek obžaluje in obsoja nravno propalost, razbrdanost in surovost, ki se je po vojski" zaplodila med ljudstvom. Dasi teče že tretje leto po vojski, razuzdanost noče po. zadnjega duševno čila, dasi že dlje časa popolnoma slepa. Tatvina v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. — Stražnik Franc Vo-grič je ustavil v Dravijah Fr. Eržena, roj. 1. 1884 v Kropi, ker je nosil sveženj, ki se je zdel Vogricu sumljiv. Ko so odprli sveženj, so našli v njem med drugim bel oltarni prt. Okrajni policijski nadzornik g. Ljubič je pri zaslišanju ugotovil, da je bil Eržen že 5 krat kaznovan in da je dne 12. m. m. ukradel v frančiškanski cerkvi z oltarja prt. Oškodoval je s tatvinami tudi nekega Vičana, ukradel odejo gostilničarju Čebalu v Št. Vidu, na Figov-čevem dvorišču je pa ukradel z nekega voza konjsko odejo. Star prijatelj sodišč je France Borštnar, mizar v Zagorju, ki je bil dozdaj že 15 krat kaznovan. Ker se je ugotovilo, da je kradel v Mirni in v Izlakih kar na debelo, bo zdaj sedel 7 mesecev v ječi. Najdono truplo novorojenčka. —• V gozdiču pri kolodvoru v Novem mestu je našel orožnik Alojzij Ha-cin truplo novorojenčka, zavito v vrečo pod neko smreko. Truplo je | moralo ležati tam kake tri mesece. Stekli psi. — Iz Loke pri Zidanem mostu se nam poroča: 2. marca je tigri znil stekli pes 4 osebe. Nahajajo se v bolnišnici v Zagrebu. Sumi se, da so po vsej okolici okuženi psi. Ljudstvo je prestrašeno in oddaljene hiše si ne upajo otrok pošiljati v šolo. Pretep v Kokrci. — Jerneja Mra-~ ka in Aleša Strusa so ponoči 2. nov. lani napadli 3 fantje; oba sta bila težko ranjena. Med napadalci sta j spoznala Janeza Zelnika iz Predo-selj, ki je bil za svoje junaštvo nagrajen v Ljubljani z 8 meseci tež- jke ječe. ■ Tat iz predoseljske okolice. — Leopold Čimžar iz Predoselj je u-kradel v Orehovljah Kernu 14 do [16 mernikov pšenice, dalje je kradel j tudi v Kranju in v Predosljah; Marija Čimžar iz Orehovelj je pa 11-kradeno pšenico prodajala. Leopold Čimžar je bil zato v Ljubljani obsojen na 1 leto, Marija Čimžar pa na 2 meseca težke ječe. Zlato mašo obhaja 27. marca g. Urban Nežmah, misijonar iz družbe sv. Vincencija Pavi. Vsi mno-gobrojni njegovi duhovni znanci in priatelji se ga bodo ta dan hvaležno spominjali v svojih molitvah. — Bog živr gospoda zlatomašnika! Umrla je v Škofiji Loki dne 20. t. m. v starosti 77 let gospodična Marija Karlin, sestra bivšega tržaškega škofa Andreja Karlina. R. I. P. Požar na Šmarni gori. — Na sv. Jožefa dan popoldne se je pri Marijinem stolcu vnela trava po neprevidnosti nekega izletnika. Požar se je zelo razširil in je požgal obsežen gozdni kompleks. Tatvine pri Bistri v Domžalah. — Ker sta v-tovarni "Bistra" v Domžalah kradla vreče, sta bila obsojena Gregor Jazbec in Viktor Ovca vsak na 6 tednov ječe. Jožef Jane-žič pa na 3 tedne ječe, ker si je pridobil ukradene vreče. Pavle Zgaga. katolšk pafarbaje, pa ša na kancel KAJ JE TO: PRVA, DRUGA, jeh znaja pernest, tu je kampetišn, TRETJA . . INTER- de ga Najjorška kampanije nikuker i NACIONALA? ne zmore. Kar una kampanije li-fra, vsak človk pa celji -Vamerik prec vaj, de ja z naše faberke, pa se prec prekriže, pa prec vej kulk je ta roba vrajdna. V Jolly dalin, tam, tam pa kedu nej vaj, al je tu pre-div, al sa kanople, al sa pa samu spletene vatrobe, ke sa jeh tam na Cekag avenji lifral. Dukler cajta sa vad tam lifral samu munšajn, sma prec vajdli, k je vse pa munšajn smardajlu. Zdej pa še tega cahna nej, je pa strašansk križ! Pa še ana druga prednast imaja zvezan vatrob iz Jolly daline, tam imaja tudi štima. Kadar je muj prjatu Zane v ta drugm štuk, pa vzame te vatrobe v roka, pa gre pad vaken kamu padvakenca narjadet pa ta-ku strašank lejpu zagode inu zaigra,^ bel kukr be pa kdu na kaka farmon-i ka špilu. Viš, pa tu sa vse same vatrobe, prov nič druzga. Vidja, ga-spud mister editar, kaka štrašanska škoda sa narjedli mujmu brat inu cajlr kampanij tam v Naj jork! Ta. ka kampatišn! Zdej sa ata ves sca-gan, pa sa djal Peterčku, de more prec jet v jolly dalina, pa more tam na kaka viže ven najdet vse te skriv-nust, kako tam vatrobe pleteja in farbaja in kuka padvakenca špilaja s tem vatrobam. Že tu je strašank, kar sa mi na-špilal! Pa k be tu blu že vse! Pa sa še ana druga strašanska stvar spet naštiftal. Veja jest imam strašank rad ister lilje. Tu je nožca, k je jest najbel lajkam. Zatu k je mjan najbel padobna, k sem jest tud taku nedovžen in beu, kukr kaka lil- Leta 1912 je bilo 503 mednarodnih zvez. Med temi pa niso vštete finančne, trgovske in industrijske zveze, ki imajo le namen deliti dobiček. Tu imamo v mislih mednarodne zveze. Ter je več : 1. socialistična internacionala, i-menovana delovska internacionala: to je mednarodna zveza socialistov, ki so organizirani v vsaki državi kot politična stranka. V tej zvezi niso samo delavci, temveč tudi meščani in sploh vsak, ki zastopa njihova načelo in je somišljenik stranke. — ImenUje se delavska internacionala, ker trdi, da zastopa in brani delavske interese. 2. sindikalna internacionala je zveza osrednjih strokovnih društev, ki so v različnih državah. Večina teh strokovnih društev se nagiblje k socializmu. Sindikalna internacionala obsega samo delavce in strokovne nameščence, ne sprejema pa kot delavska internacionala meščanskih zastopnikov. Zadnji kongres je ime le v Amsterdamu 27. VII. 1919 kjer se začasno nahaja tudi pisarna organizacije, ki je bila prej v Berlinu. 3. mednarodna zveza posameznih strokovnih društev n. pr. mednarodna zveza rudarjev, železničarjev, transportnih delavcev, kamnarjev, kovinarjev itd. Te mednarodne zveze se istotako nagibljejo k socialistom. Poleg socialistične sindikalne in-ternacionale imamo tudi krščansko sindikalno internacionalo in poleg mednarodnih zvez posameznih socialističnih strokovnih društev ima. drugega kot bolj še viška internacionala, ki sta jo ustanovila Lenin in Trocki. Zgrajena je na diktaturi manjšine in stremi za tem, da se vpelje komunizem. -Skrajna levica vseh nacionalnih socialdemokratič-nih strank je zanjo, vendar se ofi-cielni pristop vseh še daleko ni izvršil. Na kongresu v Štrasburgu koncem februarja 1920 so francoski socialisti s 3031 glasovi proti 337 sklenili, da izstopijo iz druge internacionale, a za pristop k tretji in-! ternacionali jih je glasovalo le 1621.! Kakšno je danes stanje druge in tretje internacionale? Druga internacionala ima 47 or-j ganizacij, ki predstavljajo 33 narodov. Zvesti so ji ostali angleški (Labour Party), belgijski, nemški in avstrijski delavci. Tretja internacionala ima 39 organizacij, ki predstavljajo 27 narodov. Najmočnejša je britanska socialistična stranka (British socialist Party) in laška socialdemokratična stranka. Največ organizacij pa ni pri nobeni internacionali, posebno: neodvisna angleška socialdemokratična' stranka (Independent Labour ParJ tv), švicarski socialisti, nemški neodvisni socialisti in francoski socialisti. Ti slednji so sklenili osnovati novo internacionalo. Njihovi zastopniki so bili pooblaščeni stopiti v stik z moskovskimi boljševiki, z nemškimi neodvisnimi, s francosko socialdemokratično stranko, z laško "Naprej" je že 5. novembra 1920 pisal "o razkolu v francoski socialistični stranki". Dne 2. decembra 1920 piše, da "stoji francoska socialistična stranka pred razcepom". — Zadnja poročila pravijo, da so se francoski socialisti na kongresu v Toursu (26.—30. dec. 1920) odločili za tretjo, torej moskovsko internacionalo, proti "novi" internacionali (s 3208 glasovi proti 1022). O angleški "Independent Labour Party" piše isti "Naprej", da je njen odbor "sprejel z vsemi glasovi načrt, da se pozovejo vse socialistične stranke, ki še niso vpisane ne v II. in ne v III. internacionali, naj se udeleže splošnega kongresa v Londonu, kjer bodo razpravljali o ustanovitvi nove internacionale, ki bo o-snovana na široki podlagi in bo puščala posameznim deželam popolno svobodo delovanja po svojih speciel-nih gospodarskih in zgodovinskih pogojih". Vse kaže, da se socialisti ne bodo zlahko zedrnili v enotno mednarodno zvezo. Vendar bodo povsod ^zmagovali skrajni levičarji, torej komunisti po vzorcu boljševikov, če bodo države še naprej samo s silo zatirale delavsko gibanje, a ničesar ne ukrenile proti vedno večji moči kapitalizma. Tudi v Jugoslaviji se ekstremni elementi ob splošni nezadovoljnosti le krepe in ni nemogoče reči, da ne bi mogel komunizem čez kaj časa povzročiti državnega prevrata. Država, ki se hoče res u- Za permejdun! tako jem pavajm gaspud mister editar, da je z vam biu in bo velk križ inu šterpac. Sa pač vani tist, ki kaze vse, kar da-sežeja. Taku strašansk sem biu ve-seu k jem unbart spet ankrat k nem pršu inu sem jeh spet vidu, k jeh imam prov zarejs strašansk rad!— Kaku srn jem vse zaupu, vse suje srčne tajnast. Šur, pa sa mi mogli vse pakazet. Raj s mi nej nič mar za muj ga brata Pe-terčka, še umajn pa za atata s palčka! Kaj se jest zmajnim zajne. Vani sa tam v Naj-jurk, jest sem pa zdaj tlalela v Cekag. Al vse glih! Le kega bi mi ferdrus delali! Le kega be zmirej zdražba dejlal pa Vamerik! Vidja kakšen sa, Um dan sem jem zaupu, de je muj brat Peterček skupej s fotram Saksarjem tista nova kampanije štiftu za vatrobe vezajne.— Jest sem jem tu pavajdu ^samu jem ket tajnast, de b samu vani vejdli. Pa sa šle, pa se na ta velk zgun va-bajsli v sujem papirji, pa sa šli calj-mu svajtu vaznant, da ta kampanija vabstaji. Al tega pa nej sa prov neč pamislel, de je Vamerik tolk takih, k se tud taku zastopja na vazajne vatrobov, de b stu takeh slaven-skeh kampanij lahku štiftal. Vidjo brat Peterček m je pisu strašansk grobo pismu inu me je taku vaštu, tako me ošpotu inu vazmerju, da me je glih vse djau, samu človk ne. Tud m je djau, de neče bet več muj brat, ker sem biu za špicle, de sem jim vse ku^rtlandska tajnast ven pavajdu inu izdau, de sa ta vatro-barska kampanije štiftal. Vejo pa kak uržeh je dau Peterček za tu suje zmerjajne. Je djau, "Viš, ti Pavle, ti s nam taku strašanska škoda narjedu s sujmu jezikam, ke ga ne znaš za zabmi držat, de je naša kampanije skor pršla v kant. Prec k si ti tu ven zbleknu sa pa tam v ta jolly dalin skep stapil, pa sa prec še ana štiftal, taku de imama prec za začetek suja kankerenca al kamp-tišen kukr prauma. jZa kampanije, pa prec za začetek imet kampetišn, kaj se majnte, tu naj sa mačkine sovze". Ata sa taku šterpical in šterpical pa vafise, pa taku sa kričal nad Peterčkam zakaj m je vse zaupu. Pa še ana druga rejš je. Zdej boja pa še v jolly dalin vzel patent pa še kak čarter, kukr šlišma, sma pa mi vadzad. Tam znaje pa še belj vatrobe vezat kukr pa una kampanije v Naj jork, tam jeh znaja pa kar plest, ne samu vezat, pa tam m je Peterček pravu de tam znaje še ana večje kenšt, k je za Najjorška kampanije taku strašansk navarna, de sa baje ata za suje cen-tke, ka sa jeh v kmpanija zabunkal. Tam v jolly dalin znaje pa še far-bat, farbat! Kaj se majnte, pr nas, je dj au Peterček, znama rejs po prov drabnu inu fajn vatrobe vezjat, v jolly dalin jih pa spleteja in zve-zežeja, pa Še pafarbaja in sicer jih znaja ša taku katolšk pafarbat, de b človek rejs verjeu. Kaj se majnte! tu nej kar, če patem take pafar-bane in spletene ratrobe pa se pa je. In rajs! Zvajdu sem pa, de tam jolly dalin nejbel lepe lilje inu najbel bajle cveto. Zatu sem se u.n dan na pot padau in sem jeh šu trgat, de b se jeh na prsa perpeu. Ku pa pridem tja v Jolly dalina, pa kaj najdem, Vidjo, tu jeh jest spet za besajda primem inu tu spet vid- je, kaku sa vani samu za skaza na ___ ____ . . . mo tudi krščanske strokovne internacionale. Kadar se govori o internacionali sploh, se misli internacionala socialističnih političnih strank. Tu štejejo prvo, drugo, tretjo . . . internacionalo. svajt. Gledam lilje inu gledam, pa sram inu špot! Vse lilje sa namejst bajle, vse redeče. "Za božja vole, kaj se je pa tu zgudlu?" Pa vprašam-sujga prjatla, k je gortnar teh baleh lilij': "Za božja vole, kaj se je pa zgudlu v vaš dalin spet za ana štrafenga, de sa vse lilje rdeče?"— "Ja, ja, ja", je djau. "Ti se pa še zdej z mene narčuješ? Ti grdoba, ti grda! Kedu je pa uržeh tejga? Sem mar jest k sem gortnar? Al nej si samu ti in pa trst tuj prjatu tam v Čekag? Viš, lub muj Pavle, je djau, tist tvuj mister editar, k ti k nem zahaješ, je vsega tejga uržeh. Viš tu je blu taku: Un dan je prnesu v sujih cajtengah ana taka strašna "svinarije" de k sa tist papir samu na trejne majmu pelal, pa sa vse muje lilje sarnga špota inu sramu vse rdeče ratale kar na ankrat. Viš in tu imam zdej jest škoda! Al nej tu strašank? Al se taku spadob prsat? Al se tu prav za n;:rad pisat? Vejš kar preč se mi sprav, Pavle, ker drgač grje tjab!" In rejs je pagrabu mjatla al burkle al kaj že, sej sam ne vajm, le tulk vaj m, da je nejkej zagranu, de b me udaru in k sem jest zbejžu, samu tolk vajm, de je nekaj v rakah nesu za mana. Jest sem je pa ucva-ru glih prot dom, pa sem cajla pot teku, kukr sa me nage nesle. Vidjo, mister editar, in tu je že ta drug brat, de vani taku pahajšujeja ledi. Vejo zato sem pa dons pršu in sem jem peršu samu tolk pavajdet, da se taku ne bova zmajnila, ker drgač jem bom vsa suja frajndšoft aufkin-du pa jeh več ne bom nekol pagie-du. Zatu pa nej se pabulšeja, pa prec, dakler mene jeza ne pagrab, ker drgač bojo vani še vidli, kaj se pray s Pavletam imet trubel. Jest sem jehen prjatu! Pa tud muje pr-jatlestvo ima suje grence. Paseb-no mi je hedu, k najman zdej nabe-ne lrlje vec. Tek nej se pabulšaja! . Pa zolong! . Vaš Pavle. Vfl7 Prva internacionala, t. j. prva mednarodna proletarska internacionala je bila ustanovljena o priliki svetovne razstave v Londonu leta 1864. Imela je malo število članov in se je obračala proti kapitalizmu. Karl Marx ji je sestavil pravila in jo je vodil. Imenovala se je: mednarodna zveza delavcev. Notranji prepiri med socialisti in anarhisti, t. j. med učenci Marxa in med učenci Bakunina, so povzročili vsaj v Evropi razpad leta 1872. V Ameriki je životarila še do leta 1876, ko je sama razpadla. Drugo internacionalo je ustanovil v Parizu mednarodni socialistični kongres, ki je sprožil tudi misel o manifestaciji prvega maja. Mednarodni kongres v Amsterdamu 1904 je pripravil pot ujedinjenju različnim socialističnim frakcijam v Franciji. Te so se nahajale do tedaj v odprtem boju in so sedaj stvorile francoski odsek delavske internacionale. Drugi kongresi so se vršili periodično. Kongres v Bazlu leta 1912 je bil manifestacija proti svetovni vojski, ki je takrat grozila. Leta 1914 se je izkazala druga internacionala nasproti voski brez vse moči. Mnogo socialistov jo je pričelo sploh zanikavati (taiti), ker so videli njen polom; odslej je bila samo še na videz internacionala. Ko so se sovražnosti ustavile, so se socialisti takoj sešli v Bernu 3. februarja 1919. A Belgijci in Ame-rikanci niso prišli na ta sestanek, ker se nikakor niso hoteli sniti z Nemci. Socialisti iz drugih držav: Italije, Švice, Rumunije, niso prišli iz različnih drugih vzrokov. Na dejanja nemške socialne demokracije med vojsko se kongres ni oziral. Večina je sklenila resolucije proti bolj-ševiškim metodam in proti diktaturi proletariata. Nekaj francoskih organizacij ter še nekaj organizacij iz drugih držav pa je bilo proti tej resoluciji, ker niso hoteli kakorkoli obsoditi ruske sovjetske republike. Sedež okrnjene druge internacionale so prestavili iz Bruslja v Amsterdam. Tretjir internacionala, imenovana l tudi moskovska internacionala, ni itd., z namenom, da zopet združijo socialiste, ki so ostali zvesti tradicionalnemu socializmu (razredni boj, boj proti meščanskemu sodelovanju). Kakšna naj bi bila ta prenovljena internacionala ? Ta ne bo več druga internacionala, ki jo je večina strank proglasila že za mrtvo. Ali bo to izpreme-njena tretja moskovska internacionala? Mogoče, a tisti, ki jo bodo "prenavljali", bodo morali računati z Leninom, ki je odločen mož in nikakor ne bo pustil v zvezo takih, ki niso "čisti". AH bo to morebiti četrta internacionala? Kmalu bomo videli. Kakršnokoli pa bo to "•prenovljenje, brez dvoma je, da vse braniti boljševizma, mora z resnr-mi socialnimi reformami prehiteti razdiralno delo komunistov. IZVOD ODREDBE O PRIDOBITVI IN IZGUBI DRŽAVLJANSTVA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV POTEM OPCIJE IN PROŠNJE. Po par. 1. te odredbe postanejo polnopravno, v kolikor ne spadajo v izuze-te spodaj označene kategorije, državljani Kralj evine Srbov, Hrvatov in Slovencev oni nekdanji avstrijski državljani, kateri so na dan 1. januarija 1910 1. imeli domovinsko pravico v teritoriju avstrijske polovice bivše Avstro-Ogrske monarhije, kateri je pripadel Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in so jo obdržali dokler ni stopil San 2erman-vski dogovor o miru z Avstrijo v veljavo, t. j. do 16. julija I. 1920. Izuzemši teh morajo predložiti prošnjo za prejem državljanstva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sledeče osebe: 1. Osebe katere so si pridobile domovinsko pravico na teritoriju avstrijske polovice bivše AvstroOgrske monarhije po 1. januariju 1. 1920, ki je sedaj pripadel Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osebe katere so si pridobile socialistične stranke na svetu ne bodo iskale v njej zavetja; videli bomo nastati več internacional, vsaj v doglednem času, ki bodo med seboj tekmovale. Skrajni elementi so napravili socialističnemu ujedinjenju velike težave. Kako je pa v Sloveniji s socialno-demokratično stranko? Kakor večinoma drugod, so se tudi pri nas ločili socialisti v dve skupini: prva skupina je ostala zvesta II. internacionali. Vodita jo oba Kristana in Prepeluh. Druga skupina, skupina komunistov, pa se priznava k III. internacionali. Komuniste vodi dr. Lemež. Obe skupini si stojita sovražno nasproti. Pri volitvah sta nastopali s posebnima kandidatnima listama. Zanimivo je, kako piše glasilo slovenske soc. dem. stranke o odločitvi: ali z drugo ali s tretji internacionalo? "Naprej", glasilo jugoslov. soc. dem. stranke piše 16. decembra 1. 1920: "Med vsemi socialističnimi strankami na svetu je francoska morda najbolj v zadregi, ali bi vsto pila v eno ali drugo internacionalo, ki si danes prisvajata neomejeno pravico, zastopati svetovne delavske interese: to je, ali v drugo, ali v tretjo. Druga je radi svojega neodločnega nastopa med svetovno vojsko izgubila v proletariatu precej simpatije, ko zagovarja tretjo radi njenega na videz vsesvetovnega revolucionarnega programa veliko število francoskih sodrugov. Toda stvar ima svoje težave in ravno sedaj, ko pripravljajo-kongres, na katerem bo padla odločilna beseda, se v Parizu bolj kot kdaj prej vprašujejo: kaj pa bo z enotnostjo stranke, če se izrečemo za eno ali drugo stran? . . . samo pri nas je bilo mogoče, da so — zločinci ali zapeljanci — z brezvestno roko razcepili in zlo-^mili proletarsko moč". so SI pristojnost v Bosni in Hercegovini po 1. januariju 1. 1920 naj predložijo prošnjo za naše državljanstvo vštevli do 15. julija 1. 1921. Srbi in Hrvati, ki imajo svoje stalno bivališče v Evropi imajo sedaj domovinsko pravico na teritoriju avstrijske polovice bivše AvstroOgrske monarhije, ki ni prišel v območje naše Kraljevine, a želijo postati naši državljani, naj predložijo izjavo o opciji za naše državljanstvo, in sicer: ako imajo svoje stalno bivališče v Evrope do 15. marca 1921, in ako imajo svoje stalno bivališče izven Evrope do 15. julija 1. 1921 (glej par. 11-12 odredbe). 3. Osebe, katere imajo sedaj domovinsko pravico v teritoriju avstrijskega dela nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, ki je prišel v območje naše Kraljevine, a katere so nekdaj imele domovinsko pravico na katerikolem delu bivše Avstro-Ogrske monarhije, ki ni prišel v območje naše Kraljevine (torej na Ogrski polovici) naj predložijo prijave do 16. julija 1. 1921, ako želijo postati državljani one države, kjer so nekdaj imeli svojo domovinsko pravico (glej par. 17—18 odredbe), semkaj spadajo tudi sedanji pripadniki Bosne in Hercegovine, kateri so imeli domovinsko pravico izven teritorija današnje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Generalni Konsulat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku naznanja zgoraj navedeno, ter priporoča vsem zainteresovanim osebam, da se pravočasno prijavijo Konzulatom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s prošnjo za sprejem v državljanstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prošnji je treba priložiti: 1 svoj domovinski list, 2 krstni ilist za sebe, ženo in otroke, ki niso izpolnil 18. leta (osebe ki so izpolnile 18. leto morajo predložiti svojo prošnjo) iir proČni list. V prošnji je treba označiti, kjer je prosilec imel domovinski pravico predno si je pridobil državljanstvo Avstro-Ogrske monarhije v času po 1. januarju 1. 1910. in kje živi sedaj. .ŠIRITE LIST "E D I N O S T". mhIIMII EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden. NASLOV: . Slovenian Franciscan Press, T&49 W. 22nd St. Telephone Canal gS. Chicago, IlL ADVERTISING RATE'S ON APPLICATION. Published S<* mi-Weekly by SI .OVENI AN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-clas* patter Oct n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under th« Act of March 3, 1879. PRVI MAJ. Prvi majnik si je izbralo v svoj letni praznik rdeče delavstvo, oziroma oni del delavstva, ki veruje v kri, v revolucijo, kot edino pot k dosegi zboljšanja razmer med delavstvom, pa tudi v celi človeški družbi. Delavsko vprašanje je danes eno izmed najbolj perečih vprašanj. Dokler tega vprašanja ne bomo rešili pravilno in konečno, tako dolgo na svetovni mir niti misliti ni. Dokler bodo imeli razni prekucuški elementi dovolj snovi v neurejenih sedanjih razmerah, v nezadovoljnosti vsega delavstva, da ž njo podžigajo svetovni požar, tako dolgo vse mirovne konference, vsa posvetovanja, pa tudi vse orožje sveta ne bo pri-_ neslo človeštvu miru. Razmere v človeški družbi so se tekom zadnjega stoletja toliko spremenile, da treba marsikaj preurediti, marsikaj predrugačiti, marsikaj zboljšati in marsikaj novega uvesti. Toda vprašanje pa je, kako in kje najti pravo pot iz teh zmešnjav in zmed? Kje je najti zdravilo za vse te globoke rane na telesu človeške družbe. Pri odgovoru na to vprašanje se pa delavstvo in cel človeški rod deli v dva tabora. RDEČI TABOR. Rdeča internacijonala trdi, da je edino sredstvo za ureditev svetovnega delavskega in gospodarskega vprašanja revolucija, svetovni prevrat. Vse, kar je sedaj na svetu in kakor imamo sedaj urejeno, vse tisočletne ustanove, vsi stebri in vogeljni kameni, na katerih stoji naš sedanji družabni red, vse je napačno, vse je za nič. Zato pravijo, da treba najprej vse skupaj podreti, potem pa na teh razvalinah človeške družbe, sezidati nekaj popolnoma novega, baje boljšega, kakor je to, kar imamo sedaj. Pravijo, da je šel vsa tisočletja človeški rod popolnoma po napačni poti in v napačno smer in da je ta smer krrva vsega zla na svetu. Ta rdeča internacronala, katere oče je židovstvo, -in katere apostol in edini voditelj je u internacionalni" narod — židovski narod z vsemi "svojimi tajnimi in javnimi silami hoče vse samo podreti. (Zakonsko življenje je za nič, kajti materina ljubezen do otrok in otrok do matere je samo produkt kapitalistiške države. Vse državne oblike sedanje dobe in vse pretekle so za nič! Vero proč! Narodnost proč! Osebna lastnina je tatvina. Raba denarja je za nič, proč ž njim iz žepov krščanskega dela človeškega rodu (v žepe židovstva tam bode dober). Zato podreti vse, podreti na vsaki način in za vsako ceno! Naj se prelije še večje potoke krvi, nič za to! Vsaka revolucija je krvava! To se pač ne da preprečiti. Kaj kri? Kaj kupe mrličev, vsaj enkrat mora itak vsak umreti. Kaj morje solza in gore bolečin. Bodo pa tisti, ki bodo za nami živele, imele boljše. Zato je znamenje tega dela delavstva in dela človeške družbe goreča užigalna bakla v močni velikanovi roki. to je: surova sila, brutalni nastop, uničenje vsega! To je prvi maj, praznik rdečega delavstva, pa ne samo rdečega delavstva, temveč sploh tudi enega dela kapitalistov, kajti v internacijona-!i je veliko tudi rdečih milijonarjev. Lloyd v Chicagi na pr. je rdečkar pa je milijonar, toraj kapitalist. Zato je napačno, če se trdi, da je prvi maj praznik samo rdečega delavstva, kajti to je. v resnici praznik svetovne pokucuške židovske internacijonale. Kaj pa bode ta rdeča internacijonala postavila mesto sedanjega družabnega reda? Kake načrte ima za novo stavbo? Tega pa sama ne ve in noben njen prerok ne ve povedati. Vsi pravijo, da je njih namen samo podreti. Ta, rdeča internacijonala je samo takozvana "Wrecking Co.", kompanija ki ima .kontrakt samo za podiranje in za prodajanje starega stavbinskega materijala, ni pa to kompanija arhitektov in zidarjev. Da, to mi vemo. Vendar predno se hoče kaka stavba podreti, da se nadomesti z drugo, mora vendar gospodar vedeti, kam bode dejal za ta čas svojo družino? Predno nima gotovih načrtov za novo stavbo, raje ne začne podirati. Nesrečna Rusija je preiskuševalni "morski prešiček", na katerem ti rdeči padarji svetovne bolezni sedaj poskušajo, če so v stanu tudi kaj sezidati. To je rdeči prvi maj. ^ * * # BELI DEL DELAVSTVA. Pa ne slavi vse delavstvo prvega maja kot svoj praznik. Ako se toraj trdi, da je prvi maj delavski praznik, je to napačno. Reči se mora vedno, da je to praznik rdečega dela delavstva in rdeče svetovne internacijonala pod vodstvom židovstva. Imamo namreč še drugo velikansko maso delavstva in nedelavstva, drugo internacijonalo, katero pa imenujmo v razliko s prejšnjo, rdečo! belo internacijonalo. Ta internacijonala je pa popolnoma drugega prepričanja. Ta del pa pravi: Da ni na svetu vse prav, vidimo vsi! Da je potreba preurediti človeško družbo, je jasno. Vsi vidimo, da je hiša v kateri stanuje družina, ki se ji pravi človeški rod, nekako zastarela, da so se razmere v družini toliko spremenile, da treba marsikaj preurediti marsikaj prezrdati, spremeniti. Poredni in neubogljivi otroci so v tej hiši tudi več stvari pokvarili in razbili, zid okrušili, s svojim skakanjem iz enega ekstrema v drugega, so razmajali nekatere glavne stebre na katerih sloni ta hiša. Zato vidimo vsi, da ta stavba potrebuje popolnega prenovljenja in popravila. Toda ta internacijonala trdiČemu radi tega vse podreti, kar se je s tolikimi trudi in s tolikimi žrtvami tako težko pozidalo? Kar bomo me. £ to te sedanje stavbe sezidali, ali bode v resnici boljše, ali bode pa slabje. Kdo to pove? Čemu prelivanje, človeške krvi, katero vsak tako strašno nerad prelije posebno pa še tisti, ki ščuvajo k prelivanju krvi k revoluciji! Saj smo vendar ljudje in ne zveri! Ljudje pa delajo z možgani m z razumom, ne samo s pestjo in nožem. Pest in nož sta samo orodje v službi- razuma. Sedimo raje skupaj k prijateljskemu bratovskemu pogovoru in se posvetujemo. Skušajmo drug drugega prepričati in se zje-.dmrti za en skupen načrt, kako bomo celo stavbo popravili in jo postavili zopet^na prejšne lepo stališče. Morda treba samo nekaj malo popravil, pa bode vse dobro. To posebno povdarja oni del delavstva, ki je razumen, ki veliko misli, ki je proučaval zgodovino človeškega rodu od Adama doli do danes. Ta del bele internaciignale ima že tudi krasne načrte, kateri so preiskušeni v tisočletni preiskusnji, ki so se v že nešteto slučajih po-1- azali kot jako vspešni, da, edino vspešni za vsako preureditev človeških razmer na svetu. Po teh načrtih in z njih pomočjo bi se dalo vsa stavba družabnega reda z enim mahljenjem, na prav lahek način, na človeka dostojni način urediti in tako popraviti, da bi bila to krasna stavba, ki bi osrečila vse, ki bi v nji stanovali. Ta internacijonala ima krasno zdravilo za vse rane. ima krasni m»J Mi vidimo, kar br tudi oni ko^videli, to je: toliko let nas slepe razni naši voditelji z raznii obljubami. Toda vedno se nam slabje godi. Vsi ti razni voditelji pri. hajajo, nas farabajo, nas ščuvajo nekaj časa drugega na drugega, nas naščuvajo v stavke, katere zgubimo, nas vodijo nekam, kamor mi niti ne vemo kam, toda na nekak čuden, nam nerazumljiv način hitro obogu-te, pa izginejo drug za drugim nekam. Kmalu pa čujemo, da so sedaj, ko so obogateli, postali iz soa i o-ga leta do 5o-*a leta starosti ia e zavarujejo za posmrtnino $1000 Hi 250.00 noše društvo plačuje $6.00 t* lenske boL poipore- Naše društvo sprejme tudi otroke t Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-1 in e zavarujejo $joo.oo; Otroci po 16. etu starosti prestopijo k aktivnim čla->£n in se zavarujejo od $350.0O do $1000. plačevanje društvenih ases- pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti presni od zdravnika naj kasneje do 1* ine vsacegra meseca. Za vse na daljna pojasnila se obrci-* na ffori Imenovane uradnike. "EDINOST"_ GLAS IZ STARE DOMOVINE. Rojaki hočete . narediti domačim v starem kraju veselje. Hočete jim poslati dar, s katerim jih boste razveselili? Dobro, nar poslušajte to pismo: Mr. Ivan Kušar iz Ghicage je dobil iz starega kraja od svoje nečakinje Tončke Gorenc pismo, v katerem mu piše med drugim: "Vprašujete, dragi stric, če smo tudi v novem letu dobili Vaše liste "Edinost" in "Ave Maria". Seveda vse dobivamo redno, vsaj so tako hitri Vaši uredniki. Sedaj smo dobili še en list za nameček, "Glasnik presve-tega Srca Jezusovega". Sedaj bomo pa pri nas ustanovili upravniš-tvo za ameriške časopisje. Samo razpošiljati jih ne bode treba, ker pride vsakdo prerad osebno ponje. S koledarjem "Ave Maria" ste se tako prikupili, da še sedaj roma o-krog hiše do hiše in ga še ni nazaj domu. Ameriški Slovenci in tisti Vaš urednik teh časopisov ste si zelo prijatelji, mi vas kar občudujemo, ker se tako prijateljsko med seboj pogovarjate v časopisih, da je veselje čitati. Med nami tukaj ni take prijaznosti. Naši uredniki pa ne pišejo drugega kakor o politiki in takega branja smo pa že zdavnaj siti. Toraj smo Vam iz srca hvaležni za tako lepo berilo . . Dragi rojak : Malenkostna svoti-ca kot naročnina na naše liste, pa glej, kako veliko veselje boš naredil svojim domačim in morda celi rodni Vasi! Naroči jim naše liste! rednik je pripravljen priti, ako bi bilo dovolj udeležbe. Skušajte med svojimi prijatelji izpraševati, koliko bi se jih udeležilo. In ako bi še ke-do drugi hotel iti, naj se oglasi.— Vožnja iz Clevelanda v Carrey bi bila nekako 4 dolarje, iz Chicage bi bila kakih osem, iz Pittsburgha pa kakih 6 dolarjev. Praznik "Marije Pomagaj" je 24. maja, ki ^ade letos na torek po nedelji presvete Trojice. Mi za danes to miselj samo^pri-občujemo, kakor smo jo dobili. Urednik. Nesreča s puško. — 18 let stari hlapec Anton Boštjančič je 6. marca doma v Raplovem, obč. Struge, ogledoval puško, pri tem pa se je sprožila in cel naboj ga je zadel v trebuh. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je pa takoj umrl. ..... KOLAJNA ZA "GLAS NARODA" "Proletarec" je pripel slovenskemu veteranu v Ameriki "Glasu Naroda" to-le zlato zaslužno medaljo: Mej članstvom SDPZ so še elementi, ki hočejc^ za glasilo znani newyorški kameleon, ki sliši na ime "Glas Naroda". Morda ga želi tudi Louis Slak, če je to po njegovem mnenju list, ki se ne "utika v verska in politična vprašanja" (vtika se že samo tako prismojeno, da se takoj vidi, da mora imeti en ter-ček svojo besedo zraven). G. N. se ne "utika", ampak meša po prepričanjih,-kameleonsko meša. (Kaj pa hočete od urednika —terčka boljšega pričakovati, kakor da meša. Op. por.) Danes priobči članek, v katerem zagovarja boljševike, jutri jih napada. Danes se joka nad bedo delavstva (naj bi se raje nad seboj in nad svojimi proizvodi. Op. por.) jutri ima članek, v katerem napada "parlor radikalce", karkoli že to po-Zaprtje je ena izmed velikih ame-| meni. Norčuje se iz duhovnikov, ki mu niso ljubi in hvali tiste, ki se mu niso zamerili. Če bi hotel naštevati vse kameleonske napake i-menovanega lista bi moral porabiti precej prostora . . . Častitamo k ve-lezaslužnemu odlikovanju. VELIKA AMERIŠKA SLABOST. rrkanskih bolezni. Vzrokov zanjo je veliko. Preveliko sedenja, naglica v življenju, ki nam ne dopusti, da bi si vzeli dovolj časa za obed ali kosilo, neredivna jedila, ledene pijače in drugi uzroki so odgovorni zato "najbolj navadna bolezen današnjih dni". Toda imamo pa tudi veliko amerikansko zdravilo proti tej bolezni. Trinerjevo grenko vino je njegovo ime. Očiščuje čreva in obenem jih krepi, vrača slast in pomaga pri prebavi. Je popolnoma zanesljivo pri zaprtju, glavobolu, ner-voznosti in drugih boleznih, ki izvirajo iz nezdravega želodca. Joseph Triner, 1333—45 So. Ashland Ave., Chicago, se nestraši nobenega truda, da zadovolji svoje odjemalce. Čistota, nespremljiva enakost in najvišja kakovost vseh Trinerjevih zdravil so zajamčene. Poskusi Trinerjevo Angelika Bitter Tonic, Tri-nerjev Cough Sedativ, Trinerjev ILiniment ali Trinerjev Antiputrin in zadovoljen boš z vspehi. Vaš drugist ali trgovec s zdravili ima ************** SLOV. KAT. Cleveland, O. — Vsako leto nas veliko Slovencev roma na božjo pot v Carrey, O., kjer je lepa božja pot Marija, Tolažnica žalostnih, kamor vsako leto prihaja na tisoče vernih katolikov iz vseh strani Amerike.— Ta kraj je nekako 100 mil od Clevelanda proti Chicago. — Jaz sem bil še vsako leto tam zadnjih pet let. Že lani nas je pa več mislilo, kaj ko bi se kak dan zbrali tudi Slovenci in bi imeli tam svojo po-'vsa ta zdravila v zalogi, božnost. Zato Vas prosim, gospod urednik, kaj pa ko bi Vi za letos tako uredili, da bi na dan "Marije Pomagaj", naše slovenske božje poti, imeli Slovenci tam službo božjo in bi to oglasili v Vaših listih in bi tudi Vi prišli tja. Morda bi.jih tudi od drugod, morda iz Chicaga in Pittsburga kaj prišlo skupaj. * L. V. Gotovo bi bilo to lepa stvar. U PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. fevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in * z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek <& Češark SLOVENSKA BANKA Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem » denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje denara. ŠIFKARTE za vse linije- EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. 70—9th Avenue SI New York City. * !• <*• 4- <*•4> * -if -if «4> 4- -Jh 4?4>4>±4»-if «** DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. + * + + + + * * * * * Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. * * + * * * 4» * KAPPE 1757-1759 W. 18th St, Cor. Wood St POZOR! j Ta ogromna razprodaja čevljev je mogoča ker smo prekupili velikansko zalogo nad 10,000 parov moških, žen. skih in vsakovrstnih čevljev najnovejših modelov od Fachony's tvrd-ke. Dobili smo jih za nizko ceno in damo jih i Vam za nizko ceno! V korist in dobiček bo Vam če si ogledate našo novo ogromno za-logo raznovrstnih čevljev. Zagotovljamo, da vrednost pod kate-ro oglašamo je resnična, ter cene, pod katerimi prodajamo, so daleč pod resnično vrednostjo blaga. OTROŠKI ČEVLJI IZ SVETLEGA USNJA, v velikosti: 3 — 8, vredne ce- OTROŠKI ČEVLJI na gumbe, v velikosti 4 — 8» vredne $2.00. Sedajna cena: Moški čevlji na gumbe iz močnega usnja, v velikosti 6—II, vred- ffjQ QR ne $5.00. Sedaj stanejo: Moški najfinejši praznični čevlji, ru- javi in črni, velikost 6 — n. flJI O C Vredne $6.00. Sedaj so $Tf.OJ Moški čevlji za na delo, rujavi in čr- , Ženski čevlji na trakove, so ročno de- ni velikost: 6 — 11. Vredne CJQ CQ Ilo in zelo trpežni. Vredne $4. l.uJ "Girls' Baby oil Pumps", iz mehkega usnja, velikost: j—11, vredne $2.50. Sedaj so: $1.99 i 1e Po posebni ceni pa prodajamo koteninasto in volneno blago. --1 PRILIKA ZA NABAVO RAZNIH OBLACIL! j Ženske bele in rujave nogavice, vred- Črne težke nogavice za dečke, v vseh | j ne 39c. Sedaj stanejo A KC i velikostih, vredne 49c. * j samo lU I Sedaj LiV | I Ženske "fibre silk" nogavice rujaveMoški "fibre silk" nogavice s krapre- i in črne, vredne 98c. /1 KCpregrami, vredne $1.00. f j Sedaj UU Sedaj uU j 'Ladies* Cingham petticoats", vred- "White dresser scarfs", lepo obroblje- j [ ne 98c. Sedaj stanejo n*' $1.00. Sedanje | i samo vu stanejo( samo Uv j ' 5 "Ladies' braziers", krasno obrobljene Obleke "mornarniškega tipa" za de- I I s špicami, v velikosti 36 — 44, vred- kleta, obrobljene s plavim. Velikost | I ne 75c. Sedaj stanejo JQC 6 — 14. Vredne $2.98. CU QR j samo__j Sedaj_ ! Ženski "Georgette Creps" bluze, naj- Ženski jopiči, rujavi in plavi, ki se j j novejše mode, bele in rudečkaste, ve- zapenjajo na hrbtu, v vseh velikostih. | i likosti 38 — 44. Jih prodaja- CJQ Q0 So stali prej $4.98. Sedaj ji OQ Q0 mo sedaj po $0«lJ0 dobite za $4.1/0 I i "Boys' Wash Suits", v beli in različ- Moške hlače za na delo, različne ve- j i nih barvah, ki so garantirani kot likosti, vredne $3-48. OA Q0 "wash-proof". Narejeni so v najno- SedaJ_^ vejšem tipu in jih povsod prodajajo Moški naramniki, vredni 75c. — Jih ] i za ne manj kot $2.98. Pri nas CM QO dobite sedaj < ! jih dobite sedaj za tj>l«u0 za 0u J Kratke hlače za dečke, velikost 5—9,1 Dolge hlače za dečke, velikost 8—17, j vredne $1.98. Sedaj stanejo (TU A Q! vredne $2.98. Sedaj so OA 0Q I I samo ipl.lU po j i--5--— j Moške kape v vseh barvah in veiko-j Ostali zimski jopiči za dečke, velikost stih in v vseh tipih, vredne OA J7C124—32, smo jih prodajali po OQ IQ | j $3.00. Sedaj so po V1 ■ I vi I $4.50. Sedaj tpZl.^lJ | ! "Child Dutch Rumpers" plave svetlel "Child Rumpers" v temnih barvah, j I barve, vredni $1.69. CM QQ vredni $1.25. Seftaj stanejo i I Sedaj V1» Av I po I" j $1.49 $1.29 Darwinov nauk. Pa tudi sestav okostja vseh vrst živali od najnižje do človeka ali si ni tako podoben? Ali ni sestavljeno vse po enem principu? Da, vse to nehote nekako človeka vprašuje, "ali ne misliš, da se je vse razvilo iz enega vira? Od kod tolika sorodnost?" Dalje je jako zapeljivo, da, naravnost naravno, ako si razlagamo nekatere oblike živaljskih teles popolnoma naravno, na pr. da je žira-fa dobila dolg vrat radi tega, ker je živela v krajih, kjer se je morala vedno stegovati ha visoka drevesa, da je dobila svoje hrane. Da imajo ribe plavoti radi tega, ker so živele v vodi, da imajo ptiči peroti, je verojetno, da se jim je. perje razvilo, ker so veliko letali. In res Darvinizem navaja vse te Po slovenskih časopisih po Ameriki čitamo pogosto, kako se razni učeni (?) uredniki trudijo dokazati svojim čitateljem, da ni Boga. Da, nekaterih naših listov, ki so si nadeli hinavski naslov *'delavskih" listov, se zdi, da je glavni njih cilj, oropati slovenskega delavca v Ameriki njegove svete vere. Med dokazi (?), katere navajajo le preradi za to svojo trditev posebno radi pogrevajo Darvinov nauk o evoluciji, da se je vse razvilo iz ene skupne celice in da je toraj tudi človek le ' izpopolnjena žival, da je njegov praoče opica. Ta nauk se imenuje Darvinizem, ker ga je začel učiti neki nemški Žid Darvin in uči, da se je vse življenje razvilo eno iz druzega, oziroma, da so se razne vrste rastlin in živali razvile vse jedna iz druge. Da, po tem nauku se je tudi človek samo "razvil" iz opice. Da je ta nauk - resničen navajajo večkrat celo smes-in otročje dokaze. Tako smo tega znali samo od sebe igrati ke- daj glasovir? Vzemimo, da bi tisoč mater ene rodovine, druga za drugo bile vse spretne igralke na glasovir ali bi kedaj, morda v sto, tisoč letih otroci sami znali na glasovir? Ali vprašajmo se to le : ako je kak konj celo svoje življenje predirjal po raznih dirkališčih in razvil skrajno i hitrost, ali bode njegovo žrebe za to kaj hitreje teklo, kakor žrebe konja, ki je celo svoje življenje stal v hlevu? Ako bi kmet sadil svoj krompir tisoč let vedno v rodovitno zemljo, morda ga dobro gnojil, ali bi kedaj !iz krompirja zrastla kaka druga vr-!sta sadeža, morda zelje? Ako bi vzeli mladega oslička v hi- ne stvari kot dokaze svojega nauka in svojih trditev. Ena težava je pa bila pri tem nauku, manjkalo je pravega dokaza, da se je človek res razvil iz živalj-stva, da bi bil samo popolnejša žival. Opica ima res marsikaj na sebi, kar kak površni razum more i-pred nekoliko meseci čitali v listu j menovati dokaz, da je s človekom v "Čas", da je bil pra-pra oče uredni-; krvnem sbrodstvu. In taki površni ka tega lista celo dolgouhi striček; učenjaki res to trdijo. Mr. osel. In kot dokaz za to svojo j Toda vsi modrejši in učenejši trditev navaja učeni gospod ured- možje so pa takoj začeli iskati za nik hrustančasti izrastek na vrhu vse te trditve dokazov, katerih bi svojega ušesa, kar naj je dokaz, da njhče ne mogel spodbiti, ki bi bili v je nosil dolga oslovska usesa. Pa ne samo slovenski učeni brez-verski uredniki to trdijo in pišejo. Ta nauk z veliko slastjo pogrevajo vsi brezverskt listi in vsi brezverski učenjaki. V naših ameriških časopisih boste našli velikrat o tem članke, ki so na videz tudi učeno spisani. Celo veliki Roosevelt se je tako globoko spozabil, da je na svoja stara leta, nekoliko let pred smrtjo v Geographical Magazine spisal članek, kjer govori o tem nauku, kakor bi bil tako jasen in tako dokazan, kakor kaka verska dogma resnici pravi dokazi, dokazov v realnem življenju. Tako so šli takoj v začetku Dar-vinovega nauka vsi trezni in resni učenjaki na delo in začeli stvar na-tanjčno preiskovati. Po vseh uči-liščih celega sveta so bili pri tem delu najučenejši profesorji in največji učenjaki. Nekateri so celo svoje življenja preživeli samo v pro-uČavanju tega vprašanja. Vspeh tega dolgoletnega preiskovanja so začeli razni učenjaki zadnja leta priobčevati po knjigah in ■n časopisih. Ti možje pravijo, da je Da se ta nauk današnjemu posvetnemu in živaljskemu človeku tako dopade, je jasno. Saj mu odpravi nekako onega Boga, kateri mu je dal stroge moralne zapovedi in postave, katere pa moderni človek noče poslušati. Njemu se hoče uživanja.— Zato je vsak nauk, ki odpravi Boga, dobrodošel, samo da nosi na sebi vsaj nekoliko vrjetnosti. Toda modrejši in učenejši možje, ki pa hočejo za vsak nauk za vsako trditev jasnih in nepobitnih dokazov, so pa celi čas, skozi vse sto-letej od Darvina do danes zahtevali pravih dokazov, ne samo kakih "hrustancev na ušesu", ne samo kakih slepih čreves v trenuhu ali kakih enakih dokazov, ki ničesar ne dokažejo. Zato so se ti možje verni in brezverni lotili z vso resnobo tega nauka in so ga začeli raziskovati. Da, celih sto let in še več je veljal ta Darvinov nauk tako kot edino pravi in tako vrjeten, da celo jasno dokazan, da so s pomilovalnim nesmehom pogledali vsi svetovni u-čenjaki vsakega, kdor bi si bil upal dvomiti o tem njihovem nauku. In res! Resnici na ljubo moramo priznati, da nosi ta nauk na prvi pogled toliko vrjetnosti na sebi, da se zdi človeškemu navadnemu razumu na prvi pogled tako jasen in resničen, da nehote pravi, da mora tako biti in ne drugače. Tudi imamo v naravi še sedaj razne živali, ki se razvijajo iz različnih ob-- lik predno pridejo na svetlo kot popolne živali svoje vrste. Kako se razvija na primer metulj iz ličinke v gosenco i. t. d. Ali se ne razvije naš unec iz paglavca počasi v žabico? Ali nimamo več stvari, ki so nekake sestavine druzih - živali ? Na pr. Netopir! Ali mu ne pravimo, da je pol miša pol tiča? Mula ali ni pol osla pol konja? Da še več! Imamo celo rastline, ki so na pol rastline na pol živali. Ali nimamo celo rastlin, ki love živali in se hranijo z njihovo krvjo? Morsko dno je polno živali, ki so pravzaprav rastline, pa niso rastline temveč so pol rastline pol živali. sicer Darvinov nauk na videz tako vrjeten, vsaj v gotovih točkah, toda da je popolnoma nemogoč v bistvu, da, da je nemogoče, da bi se rastline še manj pa živali razvile e-na iz druge, da bi se vinska trta razvila iz kopriv, da bi se jabelko razvile iz šiške, i. t. d. Vsaka vrsta rastlin in žival i j j<$ tako različna druga od druge, če tudi so si na videz še bolj podobne, da je vsaka za se nekaj popolnoma samostojnega, enotnega. -o- Ta nauk je namreč velikanskega pomena. Ako je človek res samo žival j, potem pade nauk o Bogu, potem je ves človeški rod v vseh tisočletjih bil v zmoti, ko je priznaval nad seboj Boga. Zato so se raziskovanja tega nauka lotili ne samo bogoslovski, verni učenjaki, temveč tudi brezverni, katerim se ni šlo za kako vero, temveč samo za znanstveni dokaz. Ti možje so rekli, "če sta si dva človeka zelo podobna, iz tega še ne sledi, da morata biti brata. Ako sta si paradižnik in pa navadni krompir navidez na perju tako podobna iz tega še ne sledi, da je krompir paradižnik in paradižnik krompir, kakor ni kaka Pogorelčeva plehasta ura še zlata ura, zato ker se sveti, če se tudi prav tako sveti kakor vsaka prava zlata ura. Kedor bi seveda sodil samo na pogled, na videz, pa ne pozna razločka med zlatom in pozlačenim plehom, ta seveda takoj rad vrjame, da je ura zlata, če je tudi samb plehasta in tak bode gotovo plehasto kupil za zlato. Vendar zlatar pa sodi drugače. On pa preišče to zlato in ve, da je drugače, da je zlata ura nekaj druzega, kakor pa plehasta. šo k ljudem, ga pitali s samimi bom-bončki s kavo in mesom, bi ga naučili pokonci hoditi, morda plesati, skušali naučiti človeških olik, ali bi njegovo žrebe bilo kaj manj oslovsko kakor je vsak navadni oselj-, ki vozi Ipavcu črešnje v Ljubljano celo svoje življenje? Ali bi tak osel kaj izgubil na svojem "oslovstvu" in bi kaj pridobil na svoji lepoti "obraza, bi bil zato kaj inteligentneji ? bolj moralen, kakor vsi drugi potomci učenjaka Mr. osla? Ako bi deček vsako leto izrezal iz buče strašilo s zobmi in ustmi, kakor delajo to navadni ameriški dečki vsako leto za praznik Vseh svetnikov, ali bi kedaj ta "pumpkin" buča izrastla tako izrezana, sama po sebi ? Ako bi kmet vzel seme solnčnih rož, ga skrbno gojil, morda mešal s pšenico, dajal v rodovitno zemljo, v kateri je rastla preje pšenica, ali bi kedaj iz semena solnčnih rož zrastla pšenica? Ako bi naučili kako prav modro in najbolj človeku podobno "mirku-co" raznih "kunšti", da bi znala kaditi, se oblačiti v človeško obleko, morda opravljati kaka hišna dela, a-li bi kedaj njeni mladiči znali vse te stvari? In takih in enakih vprašanj bi lahko na stotine postavili, na katerih pa sloni ves Darvinov nauk, da se je človek razvrl iz živali, kajti na vsa ta vprašanja odgovarja ta nauk, z "da". Celo stoletje so ta vprašanja raziskovali razni učeni možje. Cele skladovnice knjig se je že o tem spisalo. Razni zdravniki so začeli tudi poskušati, ako bi se dalo iz dveh živali razviti tretjo, novo, posebno vrsto. Letošnje leto je izšlo več knjig od najučenejših zdravnikov in življenja slovcev, ki so pa odgovorili na vsa zgorejšna vprašanja z odločnim "ne". Vsa raziskovanja so pokazala, vsi poskusi so dokazali, da je Vprašanje: Tukaj v naši župniji imamo nekaj takih, ki so razpo-ročeni pa potem zopet drugič poročeni in mi jih vidimo iti k sv. obhajilu in vidimo, da hodijo še svečke prižigat in se kažejo dobre katoličane. — Rad bi vedel, ali more taka oseba iti k svetemu obhajilu? Odgovor: — Katoliška cerkev ne pozna "divorce^— razporoke. Kdor je enkrat poročen je poročen, do smrti. Dokler zakonski tovariš ne umrje, velja zakon, pa naj kedo dobi sto razporok od kogar koli, tudi od najvišjega sodišča. Ako se tak človek potem skuša še enkrat .z drugo osebo poročiti, je jasno, da tak zakon ni nič druzega kakor gr-jdo nečisto življenje in tak človek |ne more iti k svetemu obhajilu, ker j je v smrtnem grehu. Ako bi se pa tak vendar predrznil in šel, storil bi strašni božji rop. Mogoče je, da tak človek dobi sveto odvezo, ker ni povedal spovedniku, v kakšnem (stanu živi. Ker so bili nekateri doma premalo podučeni, mislijo celo, ■ rla je dovolj za sveto obhajilo, 'samo če dobe odvezo. Ako so pa ,to odvezo dobili z lažo ali s zamol-jčanimi smrtnimi grehi, pa prav nič ne mislijo. KONVERTIT. Anglikanski škof Delavarsky (v Združenih državah) dr. Hinsmann je te dni prestopil v naročje katoliške cerkve. V ginljivi knjigi "Salve Mater! . . ." opisuje svojo dolgo in bolestno pot za Pravico. Knjigo je dokončal 14. nov. 191^. Hinsmann si je večkrat mislil obupno: " Anglikanstvo je težko, a katoličanstvo nemogoče". Za svojega zim-skeka bivanja v Tunisu je hodil v katoliško katedralo. Preprosta in Ipretrsljiva lepota katoliške liturgije ga je genila. Ali bal se je, da bi se moral spreobrniti. Ali milost ga je jstalno zasledovala. Zadnje zapreke 'so izginile, ko je dobil v roke: "Catholic Encyclopaedia". Prepričal se je, da katoličanstvo hrani ustvarjajo-čo, nepremagljivo silo, da ne zaslep-Ije, toda poglobuje vedo. Da bi tem mislim ušel, se je naposled vtopil v študij sociologije in tu ga je moral priznati, da ves industrialni napredek, ves dosežek nimajo moči eno samo solzo otreti. Moral je priznati, da je edino zdravilo vse boleh-nosti samo katoličanstvo z vso ne-sk^ženo resnico. Anglikanski škof je padel k nogam Petrovega naslednika rekoč : "Verujem v edino, sveto, katoliško in in apostolsko cerkev . . ." PRODANI OD LASTNIH BRATOV. Premislimo samo ta le vprašanja: Ako je oče kovač in je pridno vihtel celo svoje življenje močno kladivo v desni roki, ali bode njegov sin zato imel kaj močnejo desno roko, kakor otrok krojača, katerega oče je celo življenje vihtel samo lahko šivan j ko? Ako zna mati izvrstno igrati na .glasovir, ali bodo njeni otroci radi bila pšenica vedno pšenica, hruška j-vedno hruška, kopriva vedno kopriva, mačka vedno mačka, opica vedno le opica in toraj tudi človek vedno le človek. Darvinov nauk je na videz tako vrjeten nauk, tako-priprost, našemu razumu tako sprejemljiv. Toda vsa moderna veda, vsi poskusi, vse raziskovanje celega stoletja pa govori, da je ta nauk popolna nezmiselj. Moderana veda je našla, da more c-trok podedovati po svojih stariših gotove lastnosti, bolezni. Mogoče je na fastlino vpljivati da spremeni barvo, divjo rožo moremo s cepljenjem požlahtniti, da se razvije^' v lepo vrtnico, iz lesnike moremo s cepljenjem doseči, da postane žlahtno jabolko, da se da iz semena belih kljinčkov zgojiti zelene. Toda za vse to tu ne gre. Tu gre samo za to, ali se da kedaj, naj bode to tudi v milijon letih, iz bi bučnega semena razviti lepega slavčka ali morda celo kakega pesnika Pre-širna. In na to vprašanje pa odgovarja moderna veda in znanost z odločnim "me"! Ta učena dela, te knjige, ki dokazujejo moderni nauk, so vzbudila veliko zanimanje med učenjaki celega sveta. Toda kdo so ti možje, ki. VERSKI BOJ V DOMOVINI. Pariz, 7. aprila 1921. Bridka je naloga, a potrebna, da iv najresnejših izrazih opozorimo a-imerikanske Jugoslovane, ki imajo Ivelik delež pri ustanovitvi neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev na verski boj, ki divja danes po katoliških krajinah jugoslovanske domovine. Ako je politična kratkovidnost in strastni egoizem zapeljal gotove odgovorne državnike na krivo pot verskega preganjanja, je to samo znamenje, da naša domovina še ni prezračena, še ni popolnoma zdrava, da morejo slabši elementi priti na površje, zato je pa dolžnost Jugoslovanov, ki so raztreseni okoli po svetu, ki bolj jasno vidijo, ki znajo bolj ocenjevati dogodke, ki se vr-še v stari domovini, — ker ta ki gleda od strani vedno bolje vidi ka- Danes srbski voditelji sami nič več ne skrivajo, da hočejo doseči popolno nadoblast srbskih liberalnih strank nad Slovenci in Hrvati. In to stališče si hočejo voditelji srbskih strank za vedno zagotoviti z ustavo, po kateri bo vso komando nad celo državo do zadnje pike imel samo Belgrad in nihče drugi. In to ustavo hočejo izpeljati, in sami pravijo : če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. Pa srbskim voditeljem tega ne moremo toliko zameriti; oni ne poznajo naših razmer, pač pa vedo le slabo o nas, ker jih liberalci in sa-mostojneži tako poučujejo. Potegujejo se pač zase, in sicer z uspehom, ker imajo moč. Nikdar pa ne moremo odpustiti našim liberalcem in samostojnežem, [kateri najbolj delajo na to, da se Slovencem in Hrvatom vzame slednja mrvica samoodločbe. Samostoj-neži so koristi in zahteve slovenskem ga, hrvatskega in srbskega kmeta! po judeževo prodali za trideset srebrnikov v podobi ministrskega sedeža in nekaj milijonov denarja za njihove zavožene organizacije ter za uvoznice in izvoznice. Tako po judeževo so prodali našqga kmeta, da so se celo srbski kmetje — čeprav Srbi — z gnusom obrnili od teh političnih verižnikov ter jih "imenujejo v svojem listu "Selo" — Judeže. Samostojneži so vstopili v ono vlado in se strinjajo z njo, ki je kupila turške poslance za 12 tisoč milijonov kron našega trdo prislužene-ga denarja. Na vsako glavo v državi bo prišlo radi tega 100 K davka, na eno družino s šestimi člani 600 K in ker vemo, da južni del naše države skoro nobenih davkov ne plačuje, smo prepričani, da bo moral vsak kmet plačati pri tej politični barantiji 1000 kron turškim veleposestnikom, da bodo dobro živeli. In s to politično barantijo je zadovoljna ' tudi samostojna kmetijska stranka, ki je vstopila v to gnilo ba-rantaško vlado. Slovenski kmetje, to je prvi uspeh samostojne kmetijske stranke za vas. Obračunajte s samostojnimi volivci! Domoljub. kor tisti, ki sam stoji v metežu, — da ne čakajo niti trenutka -r- ne to ni nikaka prošnja za kako novo denarno podporo, nič strahu! — ni trenutka ne, in opozarjajo v rezoluci-jah, na zborovanjih in po časopisju na nevarno početje, ki ga igrajo pustolovci na težko osvobojeni in ze-dinjeni zemlji troedine bratske države. Glas preko morja se bo vedno slišal tudi v domovini. Po 4 naših naselbinah naj gre od kraja do kraja enoten protesten klic proti raz-diralcem države, ki nekemu samo* ljubju in častihlepnosti na ljubo podirajo stebre, na katerih stoji naša ujedinjena država, vera, poštenje in bratska ljubezen. AL Kuhar. "E Tj I NOS T" so jih spisali? So to Jezuitje, ali kaki duhovniki?, ki bi se bali za svoje verske nauke, cja bi jih morda moderna veda ne spodbila, kar očitajo naši slovenski protiverski listi? Ne! Med temu učenjaki so tudi popolni brezverci kakor August Weissman, Edwin Conklin, Dr. John Philipps in drugi. Vsi ti možje so se lotili ; tega študija samo iz ljubezni do resnice, da bi našli ali je to res, kar uči Darvin. Da, nekateri so sedli k raz- i iskovanju samo radi tega, da bi do- j kazali resničnost Darvinovega nauka, Toda po letih proučavanja so našli, i da je Darvinov nauk v glavnih točkah nesmisel. Seveda mi katoliki vemo in vsi ! katoliki so vedeli takoj pred stolet- j jem, ko je Darvin nastopil s tem j naukom, da je vse skupaj nesmisel j, j kajti mi vemo celo resnico iz knji- j ge, katero je navdihnil Oni, ki je ves svet ustvaril, toraj je vedel, ka- j ko je ustvaril svet. Vendar tisti, ki nočejo verjeti neskončnemu Razumu, ki je vse ustvaril, morajo pa sami priti do tega spoznanja. Za pametnega človeka ja samo po sebi tako jasno kot beli dan, da se iz mrtvega kamna nikdar živo bitje razviti ne more. Mi vemo, da se iz mrtve snovi nikdar kako "razumno" bitje razviti in urediti, ne more. Zato pa sklepajo ti moderni učenjaki svoja raziskovanja z besedami: "Vsa moderna raziskovanja kažejo jasno in odločno, da ni mogoče, da bi se posamezne vrste stvarstva razvile ena iz druge, da je nasprotno samo eno mogoče, da je bil Nekdo, ki je vse te stvari ustvaril od začetka take kakor so, če tudi morda nekoliko večje, bolj razvite ali manjše, kakor pa so danes. Vendar vse stvari imajo vsaka sama za se svoj začetek in svoj izvor . . ." "E D I N O S T" X t.*,*«****'**•*•<*> «*•*«*. **** * + + * * * 4* + 4* + AMERIŠKA SLOVENKA Urejuje Miss Marica. * * * * + NAŠE KATOLIŠKE SLOVENKE V listu "Edinosti" smo čitali že veliko lepih stvari o naših slovenskih ženah. Nekatere stvari so same spisale, druge smo poiskali od drugod. Naj bi se naše slovenske Ameri-kanke pridno oglašale v teh predalih. kajti taki članki silno veliko koristijo splošnemu ženstvu. Te članke bero žene po raznih naselbinah in z vsakim člankom se jim obzorje širi. Tega ni nikdar preveč. Kar je bila glavna napaka našega slovenskega ameriškega ženstva do sedaj, je bila neka mrtvost, neka zaspanost med ženami. Prav nič se niso zmenile za ničesar drugega kakor za svojo kuhavnico in za svojo metlo. Res je, mi nikakor nočemo trditi, da ni prva in glavna naloga vsake žene domača hiša, družinski krog. Toda nikdar pa ne smemo pozabiti, da ima res ženska svoj glavni cilj in namen na zemlji, da vzgaja svetu koristnih in srečnih članov, da vodi domačo hišo, da pa s tem ni še rečeno, da bi bila sužnja svojega doma. Turška vera je spodila ženo v tako domačo sužnost, naredila jo je sužnjo družine posebno moža. Ko gre ven, mora iti zakrita, kakor bi za njo ne bil svet in kakor bi ona ne bila za ta svet. Nikakor ni to prav! Žena ima svoje dolžnosti, i_ ma pa tudi svoje pravice. Tudi ni prav, v kar skuša moderni paganizem ponižati ženo. Mej tem, ko jo je staro paganstvo naredilo v sužnjo strasti moževe, skuša jo moderno paganstvo ponižati v sužnost javnosti. Kako mora pravo zavedno žensko boletr, ko gleda koliko modernih žensk se v resnici da toliko ponižati in kako potepta svojo vzvišeno čast v blato, pod noge najnižjim strastem ! Žalostna je usoda turške ženske, žalostna je bila usoda žene starega paganstva, še žalostnejša pa je usoda moderne ženske sužnosti. Prej-šno ji je ohranilo vsaj navadno žensko čast, moderno ji pa vzame še to in jo poniža pod žival najnižje vrste. Da se bode pa ženstvo krepko tista vilo temu modernemu "boju" proti ženski časti, je treba da je zavedno. ^Zato sveta katoliška cerkev skuša na vse načine vzbuditi v ženski čut ženske zavednosti, ženske neodvisnosti in ženske enakopravnosti z možem, ženske časti, pred vsem čast materinstva. Kaj nam je vzvišene j šega, kakor čast naše matere! Katero ime nam je bilo kedaj slajše, kakor nam je ime naše matere. In ta-mati je bila ženska. Zato treba v ženah vzbuditi, da se bodo zavedale to svoje vzvišene časti. . . * £ Ta njih čast je posebno velika, od kar je Bog odlikoval eno iz njih vrst v najvišjo čast, katera more doleteti ustvarjeno bitje, da jo je povzdignil v mater Boga samega, da je stopila v krvno sorodstvo z Bogom samim, namreč Marijo. V Mariji se sveti čast ženstva kakor zlato soln-ce. Med našimi amerikanskimi Slovenkami je manjkalo do sedaj tega pnepričanja, te zavednosti. JŽ.Cne, katere so prišle sem v Ameriko, so se le prevečkrat udale pritisku razmer in se dale ponižati v navadne sužnje družin. Nakopale so si cele "orgelce" bordarjev, katerim so žrtvovale ves svoj čas, svoje moči, vse. Da bi si nekoliko prislužile in si zboljšale življenje, so trpele, da je bilo skoraj nespametno. Po letih takega življenja so se pa začele vpraševati, kaj imajo* od tega težkega suženjskega dela? Nič! Prehitro so oslabele, prehitro so opešale/ v najlepših letih so starke. Sedaj ni zdravja, ni življena, ni ni denarja ni nič. Dostikrat so pa še otroci po-hujšani, ker so jim jih "bordarji" pohujšali in jim prizadenejo težke u-re na stara leta. Druge matere gredo skoraj redno delat in prepuščajo doma svojo družino drugim, tujim ženskam, dostikrat kakim drugoverskim "Nurseri-jam'\ — Kako napačno je to! Ko bi se vse te matere, vse te žene takoj v začetku ameriškega svojega življenja zavedle svoje časti, svoje vzvišene naloge, katero imajo od Boga Stvarnika, in bi krepko stale na stališču, da so tudi one človek, da imajo tudi one dušo, da morajo one enako, kakor mož, zveličati svojo dušo, pa bi se postavile krepko na čelo svoje družine, bi v svoji zavednosti skrbele za svojo čast in svojo oblast v družini, pa bi pustile, da bi mož raje skušal več delati in več zaslužiti, one pa bi do ma pridno varčevale in modro go spodinjih, in vzgojevale svoje otroke, koliko več srečnih starih mater bi mi sedaj imeli, koliko več srečne in dobro vzgojene mladine bi imeli! Zato ameriške Slovenke, budite druga drugo k zavednosti k medsebojnemu navduševanju in bodrenju za vzvišene svoje cilje, katere imate na zemlji! Čast ženski, ki se zaveda svoje časti. Ženska je vredna toliko časti, kolikor se je zaveda. ZASTAVICE. Rojeno pada, Živo leži. Mrtvo pa teče. Kaj je to? (Sneženka). Iz katerih krožnikov ni mogoče jesti? (Iz praznih). Kako so dokaže, da je Bog v raju z Adamom govoril hrvatsko? (S tem, da mu je predstavil ženo z "evo".) Kaj nikdar m bilo in nikdar več ne bo, pa vendar je? (Današnji dan.) Sto in sto dog, pa samo en obroč. Kaj je to? (Snop.) NOVA ŠALJIVA VPRAŠANJA. Zadnjič so nam cenjeni čitatelji zelo šaljivo in bistroumno odgovorili na vprašanja, kaj je največja hitrost, največja potrpežljivost in največji strah. Danes pa nam odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Kaj je največja umetnost? 2. Kaj je največja modrost? 3. Kaj je največja neumnost? Kdor bo najboljše odgovoril dobi zopet nagrado. Če mogoče naj nam vsak pri tej priliki pošlje vsaj enega naročnika. Urednik. NE PLJUVAJTE! Osebe, ki imajo tuberkulozo (jetiko), izbljujejo bolezenske klice . s svojim pljuncem. Ker imamo v Združenih Državah približno dva milijona ljudi z aktivno ali neaktivno tuberkulozo, so nemarni pljuvači izmed teh ne le nesnažni, ampak tudi nevarni ljudje. Pljumec se osuši, zdrobi in preide v prah na cesti, doma, v pocestnih in železniških vozovih; z vdihovanjem , pa gredo klice v pljuča. Klice se lahko prenašajo v usta tudi potom rok osebe, ki s6 je dotaknila okuženega predmeta. Na primer, jetična oseba pljune na pod poulične železnice. Dečku pade žoga na tla. Klice ostanejo na žogi, preidejo na roko in od tu v usta. Otroci se" lažje okužijo, kakor odrasli. Oni tudi prihajajo v dotiko s pljunci na podu, po hodnikih in drugje lažje kakor njihovi očetje in matere. Radi tega nemarni pljuvač utegne biti jako ne varna oseba. Klice lahko ostanejo v telesu neaktivne, t. j. se ne razvijejo, za leta, pa marsikdo ne utegne izvedeti nikoli, da je bil splo hokužen. Ako se pa telo kedaj utrudi ali oslabi radi bolezni, napora, skrbi ali preveč dela, tedaj te klice oživijo in se razvijejo v aktivno tuberku-lozo. — Ženske le redkokdaj pljuvajo. Smatra se, da ni dostojno pljuvati za ženske. Čemu tedaj naj bi moški pljuvali? To je le zla navada, ki je ravno tako nedostojna za moške. Ali povrh dostojnosti je se važnejši razlog, radi česar pljuvanje mora prenehati, ker — dq-kler traja — ni mogoče zatreti tuberkuloze. B3š FOR OUR YOUNG FOLKS. TALE OF AN APOSTATE. might still be alive, it seemed as if her heart would burst. BREZPLAČNO CEPLJENJE PROTI DIFTERIJI. Difterija ali davica je bolezen, ki ogro-N ža zlasti šolske otroke. V New York City stotine umirajo vsako leto in tisočero otrok je bolnih za njo. Department of Health je končno našel primerno pot, kako bi se ti otroci rešili potom cepljenje, zdravilnega preparata, ki naj jih obvaruje pred boleznijo. Ta državni u-rad je zaprosil newyorsko podružnico Ameriškega Rudečega Križa, naj ta prevzame nalogo, da se vgotovi potom poizkusov, kateri otroci v otroških vrtcih in nižjih razredih so v nevarnosti, da o-bolijo za difterijo. Oni, ki so ogroženi, bodo zavarovani pred boleznijo, ako njih stariši dovolijo, da se cepljenje izvrši. Zlasti med mlajšimi otroci je davica najbolj smrtonosna. 95 od sto izmed onih, ki so umrli za njo lani, so imeli manj kot deset let. Rudeči Križ je določil štiri zdravnike, pet bolničark in pet uradnikov, da izvedejo ta boj proti difteriji v javnih šolah. Department of Health je mnenja, da je mogoče popolnoma zatreti to bolezen, ako le stariši hočejo sodelovati s tem, da dovolijo cepljenje svojih otrok. American Red Cross Bureau of Foreign Language Information Service, Jugoslav Section, 15 W. 37th Street, New York City. NACE IZPOD KLANCA. Človeku ni zameriti ako se ponaša s svojim rojstnim dnevom, kajti brez rojstva bi ne mogel eksisti-rati. * * * Denar ki ga daš prerokovalki, da ti srečo napove je vreden mnogo več, nego vsa sreča ki ti jo pove. * * * » Ako dekle stori napako kadar se oženi, je gotovo eno ali drugo: Na-.nreč, ali je bila premlada da bi boljše ukrenila, ali pa je bila prestara, da bi kaj boljšega vjela. * * * Ničesar na svetu ne razveseli sorodnike prve žene bolj, kakor novi ca, da mož v drugem zakonu živi v prepiru. * * * Amerikanski veletržci vpadajo v Meksiko v velikem številu; to je ravno intervencija, kakoršno si naša soseda Meksika želi. * * * Se nekaj dni ^fn pred najvišji svet zveze narodov, bo stopil nov problem, ki se bo tikal baje edino, kako in kaj se naj ukrene, da bo postal enkrat 4'Oslovski zarod" slobo-den in sam svoj gospodar. Da bo pa vrhovni svet zveze narodov dovolj poučen o težnjah oslovskega rodu, zato je poskrbel njih dični rojak Pe-TerčekvZgaga, ki bo v ta namen v najkrajšem času izdal posebno knjigo. * * * Če bo kaj sličnega izdal jolietski Koprivar, mi še ni znano, vendar upati je, da v vsakem slučaju bo to pravočasni naznanil. "My child!" Father McGovern was " . - beside her, "will you rebel now, when Old O'Hara was rapidly following his thus far you have borne all so well? Is wife to the tomb, a fact of which he Jt not His hand that oppresses? In-was quite aware; and now as the dark fallible sign that you have been forgiven, shadow of death approached, as thoughts and are inestimably dear to His Sacred and hopes born of that other world- Heart", which he was so soon to enter, filled She dried her his mmd as ,n the clearer light of that there ascended kg ^Qnted ££ ft€r heart day which was so soon to break upon „As j have lQved Thee * him, he saw things as he had not seen erSj Qod oh » them before, and experienced emotions ■H The neighbors were very curious about Mary's future mode of life. There were some among them who still regarded her with a singular distrust and aversion; and when they learned that her brother was not to return, and that she did not intend to enter a convent as some predicted she would do, and as others said it was her duty to do in order to atone for her apostasy, and further, that she intended to live alone in the old homestead, they shook their heads and passed sad remarks about her to which for seven years he had been a stranger, his manner changed to his daughter. In the twilight of one soft spring evening he caught her hands as they were smoothing back his thin gray hair, and pressed them to his lips. Mary was astonished; not the most tender action upon her part had ever elicited since her return, even an approach to such a demonstration of affection, and 'her heart beat wildly; were her prayers about to be answered; were the precious signs of forgiveness for which she had so long yearned at length to be granted her? _ "Mary", the tremulous voice began, j against the window, and holding in her "if, in my blindness of mind as well as J hand a daisy, while she questioningly and the blindness of these", he relinquished j slowly despoiled it of its petals, her hand a moment to touch his sight- What she wished to learn, I do not less orbs, "I have done you a great know; I only heard her pale lips mur-wron'g! if, in the hardness of a heart , mur these words, A little, a great deal, which has hardened itself by its pride passionately, not at all, as each petal THE LESSONS OF A DAISY. I saw her from a distance, poor child! She appeared to be leaning pensively and uniforgiveness, I have shut myself from your devotion; if, in an obstinacy that could have been born only of a cruel nature, I have been indifferent to all your loving care; if, in a coldness that has been the more severe because it was so undeserved, I have been ungrateful for your tender affection, Mary, my dear, can you forgive me?" "O, father!" she passionately responded, and her tears fell like rain on his head. He resumed: "Can you forgive an old man who was so stubborn in his pride, and so hardhearted toward Heaven—a poor, stupid old man, who only now sees his sin, and who ought to kneel to God, and to you for forgiveness?" fell whirling to the ground at her feet. I watched her at a distance, and felt touched. Poor child! why do you confide the troubles of your soul to a flower? Have you no mother? Why are you anxious about your future? Have you not the good God, who prepare it for you with the same care that your mother, eighteen years ago, prepared your cradle? And when the petals of the daisy were nearly gone, as the chld's fingers rested on the last, and her lips reluctantly murmured, A little!—an answer which providence permitted—she let her arms fall dicsouraged by her side, and the poor child wept. Rushing the Job.—"So you are hav- W B ® . . ing your house redecorated. How are He would have gone upon his knees Betting along?' had not Mary restrained him; she held i ^ 1 . "Fine; the painters and paper-hangers him lovingly, kissing his sightless eyes, worked a fulI d Iast week his furrowed cheeks, his shrunken lips;] __ she pressed his bowed head close to her bosom, and then she knelt before him and cried: "Father, you are breaking my heart. It is I who should ask forgiveness for all that I have brought upon you—your suffering, your poverty, your desolation, are my work. Forgive me!" "My dear", he replied, "whatever you did in the past has been more than atoned for; I, who have treated you so harshly, am far more guilty". He passed his hand over her face in The Winner.—"We had a contest to decide the prettiest girl in our graduating class of 400". "How did'it turn out?" "One girl got two votes". Preparedness.—Patience — "Did you know that Peggy is taking swimming lessons?" Patrice—"Rather late in the season, isn't it?" Patience—"Oh, no; ;she's " goinj* to a loving way, and smoothed her hair as! take up skating this winter". he had been wont to do in the old _ times, before any shadow had crossed their affection. Mar}', in her thanksgiving and her joy, only could continue to cry happy tears, and to repeat in her heart: "My God! Thou art to good". Never more did the faintest shadow cross the love of father and child; they were all to each other, and the morel The Chronic Optimist.—A group of surely the old man felt his life ebbing.! war-veterans were discussing Thanksgiv A Common Trouble.—"I got a letter from my husband from Paris". "How is he getting on with the French people?" "He says they are very nice and polite, but they don't seem to understand their own language". the more tenderly he clung to his devoted daughter, as if he would atone for the past by the present intensity of his affection. Smrtna nesreča na Bohinjskem jezeru. — Janez Gašperin in njegov 16 in polletni sin Jernej sta zahodno od Bohinjskega jezera prevažala les. Ko sta se popoldne vračala domov, je šel oče s konjem po poti južno ob jezeru, fant se je pa drsal s sanmi po jezeru, toda ko je brl kakih 7 metrov proč od obali, se je vdrl komaj 1 cm debel led in Jernej se je s sanmi vred potopil. Prihitelo je več ljudi, ki so Jerneja potegnili iz globočine 6 m, toda fant je bil že mrtev.' Vtopljenca so pokopali v Bohinjski Srednji vasi. ing. One of the guests was a veteran who had lost both legs. "And what have you to be thankful for?" they asked. "Lots", he replied. "I've got cork legs, and I can put on my socks with thumb tacks". "I think my time is very near", he said, one evening, as she sat by his bedside holding his hand, "and you will be very lonely, Mary; what will you do?' "Stay here in the old place, father, until Dick comes home"". "But Dick says nothing of coming home", pursued the old man; "true, I have not permitted you to say how very ill I am, else that would surely bring him. Poor boy! it would be selfish in * auntie, me to upset his plans now, except for "Goodness!" said Edna. "I'm glad my you, Mary. Would you like him to | mummy doesn't look like that", come home—will you be afraid to stay Different Sort.—Little Edna was visiting the museum with her aunt. In the Egyptian room the child saw the desiccated remains of an ancient queen and asked what it was. "That is one's mummy, dear", replied in the old place by yourself when we have all gone?" "No, father, no; how could I fear in the spot where all my loved ones have been, and why should I want Dick home only for my satisfaction? Have I not brought sufficient sorrow into his life to do what I can for his best interests now? Let him remain obroad. I shall keep the old home for him, and perhaps some day he will desire to come back" "My own, faithful child! may God in his mercy bless you! may He smooth the lonely road before you, and may He receive you into his own home at the last". ~ That was their final conversation. A few hours after, fortified by the last sacraments administered by Father Mc Govern, Mr. Krai quietly passed away. F-or one moment as the sense of her utter loneliness pressed upon her,, the thought of all she had loved and lost, the bitter consciousness that if it had not been for her apostacy, her parents He Should Worry.—"Where were you yesterday, Tommy Cribbs?" asked the teacher. "Please, mum, I had a toothache", answered Tommy. "Has it stopt?" asked the teacher sympathetically. "I don't know", said Tommy. "What do you mean, boy? You don't know if your tooth has stopt aching?" "No, mum, the dentist kept it". Just So.—"Economy", we heard a man say the other evening, "is a way of spending money without getting any fun out of it". Trouble Ahead.—Giving The Hague teeth may do the trick, but there is usually an uproar during the teething period. Far from the End.—"What's that grass widow's last name?" "Nobody knows. She hasn't come to it yet". ljevo ga je celo zabavalo, ker je bilo brez povoda in brez pomena, še bolj pa ogorčenost mladega dekleta. V zadregi pa je bil ravnatelj, ker se mu je dozdevalo, da se je bil nekoliko zaletel. Kot nekakšno o-pravičevanje je začel splošno obsojati še enkrat nespametne zveze, ki so največ vzrok delavski stiski in bedi. (Dalje prihodnjič.) zumela sumničenje, jo je oblila temna rdečica. Oči so se ji zabliskale in jezik se je razvezal v razjarjeni zgovornosti, ki je zavračala očitanje in sumničenje. Glas se je višal boljinbolj in prešel v krčevito ihte-nje. Draga si je zakrila z obema rokama oči in—zbežala iz pisarne. Janez, ki si je mislil, da so kakšna obrekovanja vmes, je ostal miren. Slovesno govorjenje ravnate- Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL " -1 Vjr ~ ~ t i/L> ~ o/Lfta "»■■if dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo, $40.00, $45.00 in $50-00. Pridite k nam in izberi te si iz dobrih oblek naj boljšo obleko. NASA TRGO VINA JE OD PRTA VSA KO NEDE LJO DOPOL DNE. JELINEK & MAJER HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. Hj Prepričajte • se! \ j 3? Da mi resnično izdeluje-;| .. mo najkrasnejše ženitovanj-3jL 2. ske slike. F^vJJ Da imamo na razpolago F ift za slikanJ"e najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela toč-^gjy' no in po naj zmernejših ce-1 nah. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete nase pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa čo pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22ad St, near Hoyne A re* Chicago* HL Tel.: Canal 4108 NimečttK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, I1L PHONE: CANAL 25^4. DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detel a. (Dalje.) je bil upal, da bo zaspala ta stvar. A gospa in teta sta bedeli in culi nad častjo ugledne rodbine. Nekaj je moral storiti ravnatelj. Izvedel je bil, da spremlja Dragico, ki je veljala za Arturjevo izvoljenko, tudi naš Janez iz tvornice in v tvornico in da celo stanuje pri Jemčevih, in zasvetil se mu je osnutek posebnega načrta. Ko je ostavljal Janez nekega večera tvornico, ga je poklical ravnatelj k sebi. Kmalu za njim je vstopila v pisarno Dragica, nekoliko preplašena, a takoj osrčena, ko je zagledala Janeza. Ravnatelj jima je začel razkladati, kolikega pomena da je za mlade ljudi nravno življenje, in naposled jima je priporočil, da naj se vzameta v zakon. Janez in Draga sta se spogledala,-zardela in se nasmejala. "O tem nisva še izpregovorila midva med seboj nobene besede", se je muzala Draga. "Ravno to ni prav'', je pripovedoval ravnatelj resno. "Znanja brez poštenih namenov niso nič vredna". Dragica je strmela začudena. Ko pa ie spoznala nomen hesprli ;« DruStvo Sv. Cirila in Metoda štev 18 S. D. Z. v Clevelandu, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150. $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Na še društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J. M Seliš kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani Po znizani ceni Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, 111. Naša trgovina je od prta vsak! toče k, četrtek in soboto zvečer."- l "Čigava pa si?" je vprašal tiho in L oprezno in se ozrl okrog sebe. > "Lojzina Lojzika", je odgovorila deklica, "moja mama je Lojza". "Kdo pa je tvoj oče?" je dejal Janez in prebledel. Lojzika pa jja je gledala molče z milimi, boječimi očmi, ki so razodevale toliko dušne in telesne reve in zbudile Janezu tak spomin, da ga je stresel mraz po vsem telesu. Nekaj časa sta se gle-dala iz oči v oči;; naenkrat pa se je deklica zasmejala, se obrnila in zbežala v siromašno hišico ob cesti. — Nem je zrl Janez za njo in stal neodločen sredi kolovoza. Vdreti je hotel v hišo in se znositi nad sovra-gom, ki je osramotil sestro in njega in vso rodbino. Gnev in sovraštvo, sram in usmiljenje je plalo vse križem v njegovih prsih. Ljubeznivo, dobrosrčno sestro, takio veselo in živahno, naj bi našel tukaj v sramoti! Kar vrtelo se mu je v glavi, ko mu je kazal brezsrčni spomin ljubo podobo izza mladih let, pogaženo zdaj v blato. Oh, nesreča in sramota in prokletstvo zapeljrvcu! Bled je bil I od jeze, ker mu je silila vsa kri k i srcu in v sivem plamenu so se mu I svetile oči. Obrnil se je proti hiši in zgrabil za kljuko. A vrata so bila zaklenjena, hišica kakor izmrla. Janez je stal in trkal. Ubogo njegovo srce pa je napelo zadnje, obupne sile in zbudilo slaboten dvom o I težkih slutnjah. Saj je vendar več Lojzik in več Lojz na svetu in glas je glasu podoben, oči očem. Ali je verjetno, da bi se bila njegova brhka, ponosna, pobožna sestra zagle-i dala v kakšnega Brnota? Počasi se je obrnil Janez proti domu, žalosten, ker (se je zaman trudil verjeti, kar je želel in po čemer je koprnel. Pogumni ponos mu je bil prešel. Pobit in slabovoljen se je začel ogibati družbe in v delu je iskal pozabe in pomirjenja. — Neka temna sila pa ga je gnala, kakor hudodelca slaba vest na kraj ^ zločina, večer za večerom kakor proti volji proti tistemu kraju, kjer je bil govoril z Lojziko. V hišo si ni upal stopiti. Lojziki pa je dal vselej kruha ali sadja, kadar jo je srečal. In to se je zgodilo često, ker mu je hodila Lojzika dannadan naproti ali pa ga je čakala za kakšnim oglom, stopila zaupljivo predenj in vprašala tiho, če je kaj prinesel. Janez je izpraznil hitro žep, se obrnil in šel. Razgovarjati se ni hotel z Lojziko več. Ravnatelja Adamiča pa so jezila pogostna popraševanja gospoda pL Rumpla, kaj da je že ukrenil v Klep-sevi družinski žaloigri: Na tihem ko krivični so ti postali! V prejšnjih časih se siromak ni smel ženiti brez dovoljenja svojega gospoda, dandanes se bo moral na njegovo povelje. O, gospod pozna svoje sužnje. Mi pa tudi poznamo te hlapčevske duše, ki prosijo palice in biča, ker ne preneso prostosti! Zakaj pa nad mene ni prišel ravnatelj s takšno poniževalno, sramotno zahtevo? Ker ve, da bi bil odletel kakor kosa od kamena". Popolnoma varnega pa se vendar ni čutil Brnot v svojem nravnem prepričanju, zlasti ker je vedel, da Lojza, s katero je živel, komaj čaka, da bi ravnateljstvo poseglo tudi v njuno razmerje. Odločil je, da odbije napad na zasebno svobodo takoj z napadom na zasebno lastnino, in hujskal naprej, češ da je treba zgrabiti sovražnika takrat, kadar je oslabljen, in tam. kjer je najob-1 čutljrvejši, in nič prizanašati; saj ne prizanaša nasprotnik nikomur in po-mendra brez usmiljenja, kar mu pride pod noge. Besede so padale na rodovitna tla. V srcih mlajših delavcev, katerim še niso bile oplašile poguma žalostne izkušnje in bridka preudarnost, so se že vnemale sebične strasti. Rasla je upornost, čule so se grožnje in množile so se poškodbe po tvor-nici. Mirni delavci so bili poparjeni. Skupna korist jim je vezala roke in jezike in vsak se je bal očitka sebičnosti. Tako je bil ustrahoval Brnot^ skoraj vse delavstvo in čakal v jas-' ni zloradosti povoda. Janez, ki je videl in slišal, kaj da se godi po tvornici, kaj da govore delavci, je zabavljal črez silovitost nekaterih in boječnost vseh drugih1 tovarišev in se jezil na Brnota po-sebe. Zasebno sovraštvo se namreč j ako rado skrije za nasprotje v načelih. Brnotovo ščuvanje se je mu zdelo neznosno, rn če bi se on ne bil sramoval ovaduštva, bi bil šel sam k ravnatelju in zatožil sovražnega moža, ki bo oškodoval tvornico in delavce. A kdo bi ovajal!— "Jaz ne vsiljujem nikomur svojih nazorov, ampak ka jse ima ravnateljstvo mešati v rodbinske razmere delavcev! Ali so nas že dejali pod varstvo? Nas, ki smo danes mnogo potrebnejši tvornici nego tvor-nica nam! O, kapital umeje porabiti ugodne prilike, mi pa ne umeje-mo, dasi se borimo mi za življenje, kapital za dobiček. Kdor je mož, je dolžan braniti vsaj svojo pravico, ne pa javkati v hlapčevski ponižnosti, kako ga zatirajo. Kdor se noče braniti, naj si sam pripiše, če se mu godi krivica. A mi vsi moramo delati na to, da pride pravica na svet, in sicer na ta svet, na to zemljo, ki naj živi vse svoje otroke, ne samo nekaterih izvoljencev. Vsa zemlja naj bi postala ena sair i država, vse človeštvo ena družina. Z vojnami bodo izginili vojaki, s krivicami biriči in le po zgodovinskih knjigah bodo brali naši otroci ali vnuki s strahom in grozo, kako se je prelivala človeška kri zaradi dobičkov zasebnega kapitala. Kakor obsojamo mi dandanes suženjstvo starega in srednjega veka, tako bodo milovali poznejši rodovi delavstvo naših časov. Dandanes pa se zdi bedno stanje delavcev kapitalu ravnotako naravno in opravičeno in potrebno, kakor so opravičevali in zagovarjali celo prosvetljeni možje starega veka suženjstvo. Tudi velika krivica se zazdi polagoma o-nim, katerim koristi, pravična, sveta, uprav božja naredba, tako da bi se moral pobiti vsak, kdor jo hoče odpraviti, kdor odpira siromakom o-či in snema verige. {Zatorej moramo mi vedno poudarjati svoje pravice, da nam ne zastarajo, in se ustaviti vsaki krivici, da si je ne priposestvu-jejo nasprotniki. Le premislite, ka- Bolje bi bilo pridobiti pristašev svojim nazorom in se potem upreti na-silstvu s silo. Kdor ima pravico za seboj, temu se ni nič bati. Njega, Janeza, naj bi ustavil kdo na javni cesti! On bi zastavil življenje za svojo pravico; a umeknil bi se ne. "Kaj pa, če bi "ti pridrlo naproti par splašenih konj", je vprašal Je-mec, "ali pa stekel pes?" Janez je molčal in miloval strahopetno družbo. Zamišljen je šel nekega večera po vasi in zrl zaničljivo na tovariše, ki so ga srečavali. "Siromaki, ki se tresejo noč in dan, zdaj pred ravnateljem, zdaj pred Brnotom," si je mislil in izvlekel iz žepa jabolko. Stopal je oblastno, da je škripal sneg pod izzivajočimi koraki. Prijetno mu je hladila gorko lice mrzla sapa. "Naj se me le loti kdo teh Brnoto-vih podrepnikov !" si je dejal in vrgel obrezek jabolka v blatni sneg. Takoj je priskočilo majhno, revno oblečeno dekletce, pobralo obrezek in ga hlastno neslo v usta. Janezu se je storilo inako. Vzel je iz žepa drugo jabolko in je ponudil otroku. "Tukaj imaš, punčka. Vrzi obrezek proč! Kako pa ti je ime?" "Lojzika", je dejala ona in stiskala z mrzlima rokama rdeče jabolko in je ogledovala z žarečimi očmi. [ "Tako? Lojzika?" je ponavljal Janez in premišljeval, ali naj bi vprašal še naprej. Z novo silo ga je napadla huda slutnja, ki jo je bil s težkim trudom komaj odgnal, in strah in radovednost sta ga prevzela.