UDK 808.63-56
Ada Vidooič-Muha
Filozofska fakulteta, Ljubljana
SKLADENJSKA TIPOLOGITA ZLOŽENK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
(Ob kontrastivni naslonitvi na nemške zloženke)
Glede na obrazilno pretvorljivost sestavin skladenjske podstave ločimo v slovenščini štiri osnovne skladenjskopodstavne strukturne tipe tvorjenk s tremi nemodifika-cijskimi in dvema modifikacijskima podtipoma. Zloženke se pojavljajo v vseli treh nemodifikacijskih tipih. — Na podlagi slovensko-nemške kontrastivne razčlenitve je ugotovljeno, da je zlaganje v nemščini besedotvorni postopek, ki pokriva velik del slovenskih izpeljank, npr. izsamostalniške vrstne pridevnike, besednih zvez, nor. desnih prilastkov samostalnika pa tudi kakovostnega pridevnika, da je razvrstitev korenskih morfemov v nemščini raznovrstnejša in da je njihovo število tako rekoč neomejeno tudi pri podrednih zloženkah, seveda na različnih tvorbenih stopnjah.
If transformability of syntactic-base components into affixes (formants) is taken as the criterion, Slovene derivatives (= complex words, derived words) belong to one of the four basic structural types, with three nonmodificational and two modificational subtypes. Compounds belong to all three nonmodificational types. — A contrastive Slovene-German analysis shows that, in the German language, compounding is a manner of word formation covering a great portion of Slovene suffixal derivates (e. g. desubstantival classifying adjectives) and word phrases (e.g. postmodifiers of nouns as well as qualitative adjectives); that the distribution of root morphemes in German is more diversified; and that the number of root morphemes in German is, so to speak, unlimited also in subordinate compounds.
1 Razčlenitev zloženk temelji na besedotvorni teoriji, ki pojmuje vsako tvorjenko le kot pretvorbeno (transformirano) varianto definirane besedne zveze, t. i. skladenjske podstave (SPo).1 Tako se besedotvorje uvršča v skladenjsko ravnino jezika; njegovo strukturno problematiko obravnava t. i. besedotvorna skladnja, katere enota je prav pretvorbena varianta tvorjenke — skladenjska podstava. Pojem pretvorbene (transformacijske) povezave med zvezo besed (skladnjo) in zvezo morfemov v (tvorjeni) besedi je
1 Obrise skladenjske besedotvorne teorije najdemo razmeroma že zelo zgodaj v poljskem jezikoslovju, in sicer pri W. Doroszewskem. M. Honomska, Nove drogi polskiego słowotwórstwa, Język Polski, 53 (Warszawa), 1973, 55—64, postavlja začetek njegove besedotvorne teorije v leto 1946, ko je objavil delo Kategorie słowotwórcze, Spravozdania z podsiedzen' Towarzystva Naukowego. Warszawskiego. 39 (Warszawa), 30—42. — Skladenjsko razumevanje besedotvorja zasledimo npr. tudi v nemškem jezikoslovju: W. Mötsch. Zur Stellung der 'Wortbildung' in einem formalen Sprachmodele, Studia grammatika I, Berlin 1973, 31—50. skuša besedotvorje definirati v povezavi z določenimi stavčnimi strukturami in ga uvršča v skladnjo; Ch. Schrvarze, Bemerkungen zur Transformationsgrammatik der italienischen Nominalsuffixe, Folia linguistica I. Tili Hague 1967. 49—59, dokazuje možnost uporabe pretvorbeno-tvor-benih pravil N. Chomskega tudi na besedotvornem področju. V ruskem jezikoslovju je treba v smislu skladenjskega razumevanja tvorjenk opozoriti npr. na M. D. Stepa-noDO. Slovoobrazovanie, orientirovannoe na soderžanie i nekotorie voprosv analiza leksiki, Voprosy jazykoznanija 6. Moskva 1966, 48—60, V. V. Lopatina, Russkaja slovoobrazovatel'naja morfemika, Moskva 1977.
Skladenjsko besedotvorno teorijo s pretvorbeno-tvorbeno metodo je v slovenskem jezikoslovju uveljavil J. Toporišič v svoji Slovenski slovnici, Maribor 1976, 114—174; zlasti v razpravi Teorija besedotvornega algoritma, SR 28, 1980, 141 — 151, je iz mor-femske strukture tvorjenke dokazal možnost naglasne (tudi tonemske) predvidljivosti. Še prej prim. Besedotvorna teorija, SR 1976, 163—177.
mogoče dokazati z dejstvom, da je iz samih sestavin skladenjske podstave mogoče predvideti vrsto tvorjenkinih morfemov, iz njenih medbesednih razmerij pa razmerja med morfemi.
1.1 Znano dejstvo, da je vsaka tvorjenka dvodelna, sestavljena iz besedotvorne podstave in obrazila, določa bistveno lastnost njene skladenjske podstave: ta je podredna (z eno samo izjemo) nestavčna besedna zveza, ki-jo lahko zapišemo X'lx2 ali X2ix\ pri čemer je .v/ jedro skladenjske podstave, X2 pa njegov razvijajoči (prilastkovni) člen. Glede na to, katera sestavina skladenjske podstave se pretvarja v obrazilo, je za slovenščino mogoče ločiti štiri skladenj-skopodstavne strukturne tipe:
SPo -> (a) [*>/] X2. pri čemer je xi -> Zaim*/./Glagp, -* Sp/./Sč, ( ] -> P/Op (mislec, dokolenka, oodonoša)
(b)	Xl {/} X2, pri čemer je xi -> -Zaim//-Glagp (navadno Sami), x2 -*■ -Sp//-Sč (navadno Sam.i), { } -> Om (avtogaraža)
(c)	[xa/] Xl — modifikacijski tip, хг je lahko tudi desno, [ ] -> Op,//Opr (možak, praded)
(č) xi { + } xi { + } xi { + } ..., { } -> M//Om (slooensko-nemški)
Nadaljnje predvidljive lastnosti skladenjske podstave tipa (a) izločajo naslednje podtipe:
(ai) v nejedrni (določujoči) sestavini skladenjske podstave, v хг, je ena predmetnopomenska beseda, tvorjenka je izpeljanka, npr. misl-ec <- \tisti, ki] misii[-0,] [ ] -> -ec, misl-; kolesar-i-ti [ЬШ] kolesar [-0], [ ] -> -i-ti, kolesar-. Pri navadni izpeljavi je obrazilo sestavljeno samo iz pripone, zato priponsko obrazilo;
(аг) v prilastkovem odvisniku skladenjske podstave tvorjenk iz predložne zveze je predmetnopomenska beseda obvezno v predložnem sklonu, npr.: do-kolen-ka ч- [tista, ki je] {do} kolen{-e}, ( ] -ka, { } -> do-, -kolen-; brez-rok-0[tak, ki je\ {brez}rok{-0}, [ ] -> -0, { } brez-, -rok-. Pri tvorjenju iz predložne zveze je obrazilo sestavljeno iz predpone in pripone — predponsko-priponsko obrazilo;
(аз) v prilastkovem odvisniku skladenjske podstave zloženk sta dve pred-metnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju, npr. dod-o-noš-a [tisti, ki] nosi\-e] ood{-o), [ ] -> -(j)a, { } -0-, vod-, -nos-. Pri medponsko-priponskem zlaganju je obrazilo sestavljeno iz medpone in pripone — medponsko-priponsko obrazilo.
Tip (b) je vezan samo na en del zloženk, in sicer na medponskoobra-zilne, npr. aot-o-garaža <- garaža {za} aot{-o}, { } ->-0, avt-, -garaža. Y skladenjski podstavi medponskega obrazila je samo slovnični pomen, katerega nosilec je v navedenem primeru predlog za s (tožilniško) končnico. S slovnično-pomensko skladenjsko podstavo dokazana morfemskost in s tem obrazilnost medpone potrjuje (eno)besednost tipov angor-a-oolna {•*- volna {iz} angor{-e}), Slooenij-a-les (*-les {iz} Slooenij{-e}) in jih strukturno izenačuje s tipi drev-o-
* (Zaim = zaimek; Glag„ = glagolski primitiv; S p = prilastkov odvisnik; Sč = = stavčni člen; P = pripona; Op = priponsko obrazilo; Sam = samostalnik; Opr = — predponsko obrazilo; M = medpona; Om = medponsko obrazilo; [ ], { } = pretvori jivost v obrazilo; / = podrednost; // = ali.)
-red (<- red {iz} drev(es){-e}), sever-o-vzhod (<-vzhod {ob} seoer{-u}), s tistimi tipi torej, ki imajo medponsko obrazilo tudi izrazno samostojno.
Pri tipu (c), ki je modifikacijski, zloženke niso možne. Samo zaradi preglednosti naj opozorim, da je glede na pomen — v obrazilo pretvorljive (določujoče) sestavine skladenjske podstave — mogoče ločiti dva tipa modifikacij, in sicer:
(ci) modificirano izpeljavo; za skladenjsko podstavo modifi-kacijskih samostalniških izpeljank velja, da je x2 količinska pridevniška beseda — nedoločni števnik več, veliko — ali kakovostni pridevnik (merni ali s pomenom pozitivnega/negativnega čustvenega razmerja): tovariš-ija <- [več] tovariš [-ео], [ ] -> -ija, tovariš--, mož-ak ч— \velik\ mož [-0], [ ] -> -ak, mož-; brat-ec/-ina [naklonjeno/nenaklonjeno — dober/slab] brat \-e), [ ) —-ec/-ina, brat-. Prislov kot podstava obrazila se v x2 pojavlja ob pridevniškem ali gla-golskem jedru (xi); pomen prislova je vzporeden s pridevniškim pomenom — izraža večjo ali manjšo razsežnost lastnosti, npr. bled-ikav [malo] bled [-0], [ ) -v -ikav, bled-; pozitivno ali negativno čustveno razmerje, npr. hod-k-a-ti 4- [ljubko] hod-i-ti, [ ] -k-i-ti, hod-, stopnjo, npr. čist-ejši [bolj] čistl-0}, [ 1 -ejši, čist-;
(c2) sestavo, ki je zelo pogosta pri tvorbi glagola, kjer je Х2 največkrat globinski prislov kraja, redkeje časa, npr. iz-vleči vleči [iz], [ ] 'ven' -> iz-, -vleči; pred-pakirati <- pakirati [pred], | ] 'prej' pred-, -pakirati; pri sestavljenem samostalniku je x2 vrstni pridevnik, navadno na časovni ali hierarhični osi, npr. pra-ded nekdanji ded, [ ] pra-, -ded.
Tip (č) je spet samo zloženski, vezan na priredno razmerje v skladenjski podstavi, npr. slovensk-o-nemški slovensk{-i in} nemški, { } -0-, slovensk-, -nemški.
Zunaj vseh predstavljenih tipov in podtipov skladenjske podstave ostaja sklapljanje kot tista besedotvorna vrsta, za katero ni mogoče predvideti ne slovničnega razmerja v skladenjskem opisu ne števila predmetnopomen-skih besed v njem. Za sklapljanje velja pretvorbena enakost vseh besednih sestavin skladenjskega opisa, tudi zaimkov, členkov ipd. — vse se izrazno ohranijo in postanejo sestavina besedotvorne podstave, npr. se-ve-da, dober--dan. Samo ta besedotvorna vrsta je prav s svojim skladenjskim opisom vezana na več ali manj naključne besedne zveze iz govora (parole) — skladenjski opis je v bistvu govorna podstava.2
1.2 Samo tip (a) — navadne izpeljanke, tvorjenke iz predložne zveze, del zloženk — lahko loči besedotvorni pomen, če definiramo ta pomen spet skladenjsko — kot pretvorbo pomenske podstave (propozicije) povedi. Možnost pretvorbene povezave samostalniških (in verjetno tudi glagolskih) tvorjenk iz skladenjskopodstavnega tipa (a) s sestavinami pomenske podstave povedi nam daje objektivna merila za določitev števila besedotvornih pomenov.' Tako
2	Predstavljena tipologija tvorjenk je natančneje razčlenjena v delu A. Vidovii-Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk (v tisku pri Partizanski knjigi in Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani).
3	Število besedotvornih pomenov je pri različnih avtorjih vsaj deloma različno. Ce se omejimo samo na slovenske, pozna A. Breznik, Zloženke v slovenščini. Razprave AZU II, Ljubljana 1944, 55—76, v glavnem štiri besedotvorne pomene s tem, da uvršča besedotvorna pomena dejanja in vršilca dejanja med prvotna, besedotvorna pomena kraja in časa dejanja pa med drugotna (metonimična) ; A. Bajec, Besedotvorje
za zloženke kot navadne izpeljanke npr. iz glagola velja, da je za besedotvorne pomene relevantnih šest sestavin pomenske podstave povedi: povedje (Pov), ki se pretvorbeno povezuje z dejanjem (De), med udeleženci pa tako deloval-niki (D) kot okoliščine (O) : prvi delovalnik (Di) je v pretvorbeni zvezi z vršilcem dejanja (Vd), ki ga določa še podspol živosti (živ), in s predmetom za opravljanje dejanja (Pd), označen z neživo (-živ), od neprvih delovalnikov sta relevantna tožilniški (D4), ki je povezan z rezultatom dejanja (Rd), in orodniški (Do) — povezan s sredstvom dejanja (Sd); okoliščine so v podstavi mesta dejanja (Md) in časa dejanja (Čd). Tako se nam izloči sedem besedotvornih pomenov, s tem, da se vršilec dejanja in predmet za opravljanje dejanja ločita samo po slovnični podkategoriji živosti (+/-ž). Primeri besedotvornih pomenov izglagolskih zloženk, ki jih je mogoče prenesti tudi na izglagolške izpeljanke:
Pov -> [to, da| -> De: glav-o-bol-a 4- [to, da\ boli {-0} glav{-a}, [ | -> -0, { } -> -0-, glav-, -bol-;
Di -*■ [tisti, ki)ž -> Vd: vrv-o-hod-ec <- [tisti, ki\ hodi[-e\ {po} vrv{-i}, [ | -> -ec, { } -0-, vrv-, -hod-;
Di -> [tisti, ki).ż —»-Pd: oetr-o-bran-0 <- [tisti, ki].ž brani[-e[ {pred} vetr{-om}, [ I -> -0, { } -v -0-, vetr-, -bran-;
D4 |to, kar) Rd: um-o-tvor-0 ->■ [/o, kar[ tvori{-o}um{-0}, | ] -0, { } -0-, um-, -tvor-;
Do -> |to, s čimer) -> Sd: vod-o-mer-0 ч— s čimer J meri[-mo[ v od{-o}, [ ] -> -0, { } -> -0-, vod-, -mer-;
Ok-y[tamm/i/s, kjer[4->Md: kamn-o-lom-0 -<-[famm, kjer] lomi[-jo[ kamen{-e}, [ ] ->■ -0, { } -0-, kamn-, -lom-;
Oč -»■ [tedajm/i/в' ko| -> Cd: list-o-pad-0 ■<- \tedajm, ko[ pada{-jo} list{-i}, [] -0, { } -0-, list-, -pad-.
2 V nadaljnji razčlenitvi bomo poskušali predstaviti skladenjskopodstavne tipe zloženk slovenskega knjižnega jezika v kontrastivni naslonitvi na nemške zloženke. Izhajamo iz slovenskega gradiva in iz tipologije zloženk, ki je bila narejena za slovenski knjižni jezik5. Izbiro nemščine kot kontrastivnega jezika je mogoče utemeljiti z dvema dejstvoma: (a) zlaganje je v nemščini eden izmed temeljnih besedotvornih postopkov,8 zato se upravičeno pojavlja
slovenskega jezika 1. Izpeljava samostalnikov, Ljubljana 1950, našteje kar 26 pomenov priponskih obrazil samostalniških izpeljank s tem, tla ne ločuje nemodifi-kacijskin (izpeljavnih) pomenov od modifikacijskih in da ne ločuje besednovrstne izvornosti besedotvorne podstave; J. Toporišič, SS 1976. 124—145, navaja besedotvorne pomene samo pri izpeljanem samostalniku, in sicer po šest (+ modifikacije) glede na izvorno besednovrstnost besedotvorne podstave — samostalniki iz glagola, pridevnika, samostalnika. Prim. Izpeljava slovenskih samostalnikov, Linguistica (Ljubljana) 15 (1975). 241—256.
4	Eksponenti m/ž/s ob prislovnih zaimkih kraja, časa. dajejo tem zaimkom samo-stalniško vrednost; tako je ohranjena skladenjskopodstavne prislovna razvidnost, bistvena za besedotvorni pomen, hkrati pa je določena tudi besednovrstnost bodoče tvorjenke.
5	V delu, cit. v op. 2.
e Prim. W. Fleischer, Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen
1971 (2. nespremenjena izdaja, I. 1969): »Najpomembnejše besedotvorne vrste so v
nemščini zlaganje /.../, izpeljava /.../, predponska tvorba /.../«. str. 50: W. Benzen, Deutsche Wortbildung, Tübingen 1965 (3. predelana izdaja, 1. 1947) pravi, da se v be-sedotvorju raziskuje predvsem »zlaganje in izpeljevanje kot dve najvažnejši besedotvorni vrsti za nemščino /.../«, str. 33.
vprašanje strukturne prekrivnosti s slovenskimi zloženkami in seveda tudi strukturne presežnosti; (b) dolg življenjski stik slovenščine in nemščine, družbena podrejenost slovenščine in pa seveda prav pogostnost zloženske tvorbe v nemščini — vse to je vplivalo na oblikovanje normativnih pravil za prevajanje nemških zloženk v slovenščino, ki nam seveda posredno sporočajo tudi, kateri tipi zloženk so avtohtoni slovenski. Tako npr. Metelko v svoji slovnici iz leta 18257 predlaga dve nadomestni možnosti slovenjenja nemških zloženk, in sicer: 1. z izpeljankami ali celo netvorjenkami, npr. Morgenstern — danica, Kaufmann — kupec, Salzfass — solnica, Tischtuch — prt, Dachfenster — lina, Goldschmied — zlatar, 2. z besedno zvezo, in sicer s pridevniškim ali podstavnopridevniškim prilastkom, npr. Hausbrot
—	domači kruh, Meerroasser — morska ooda, Fuchsschmanz — lisičji rep, Kreuzmeg — križeo pot, Hausschlüssel — ključ od hišnih orat, Mehlspeise
—	jed iz moke tudi močnata jed predlaga Metelko. Na slovenščino veže zloženke, ki imajo v skladenjski podstavi (a) glagol, npr. čroojed, bratomor, kolovoz, srborit, (b) kakovostni rodilnik, npr. beloglav, gologlav, trdovraten, (c) vsaj prvotno svojilni rodilnik, npr. kozoglav, psoglav. Čeprav je v Vodnikovi slovnici iz 1811. leta8 veliko manj gradiva, se da izluščiti podobna normativna tipologija, ki traja pravzaprav vse do Toporišičevega Slovenskega knjižnega jezika,9 se pravi, da jo najdemo tudi v slovnici štirih avtorjev iz 1956. leta.10
2.1 S stališča obrazilne zgradbe je vse zloženke slovenskega (knjižnega) jezika mogoče ločiti na medponsko-priponske — tip (аз) — te so v veliki večini podredne, in na samo medponske, ki so lahko podredne — tip (b) — ali pri-redne — tip (č).
2.1.1 Medponsko-priponske zloženke — (аз) — so sestavina slovenskega besedotvornega sistema in z normativnega vidika danes nevprašljive. Na podlagi skladenjskopodstavnili lastnosti jih je mogoče ločiti na tri skupine.
2.1.1.1 V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave je obvezno polno-pomenski glagol, ki oblikuje eno izmed stavčnih razmerij — vezavo, primik ali prisojanje.11 Razvrstitev glagolskega korena (KGlag) je v slovenščini desna, kar bi se ob levem samostalniškem korpnu dalo zapisati: KSam + M + + KGlag + P: smer-o-kaz-0 [tisti, kaže\-o\ smer{-e}, [ | -0. { } -> -0-, smer-, -kaz-. Strukturno enake zloženke pozna tudi nemščina. V obeh jezikih je skladenjska podstava medpone največkrat vezavna, in sicer brezpredložna tožilniška. W. Fleischer poudarja, da so najpogostejši glagoli v podstavi obravnavanih tvorjenk, ko gre za pomen predmeta, ki opravlja dejanje, tožil-niškovezavni geben, halten, tragen, (str. 129), kar potrjuje izrečeno misel: Blink-, Funken-, Signal-, Strom-, Zeichengeber, Büsten-, Hüft-, Schlips-, Sockenhalter, Blatt-, Feder-, Patronenhalter, Balken-, Brücken-, Eisen-, Hosenträger,,12 Strukturno enake so v slovenščini zloženke kot most-o-bran-0 \tisti, brani[-0] most{-o), ( ] -0, { } -> -0-, most-, -bran-. Seveda so v obeh
7 F. Metelko, Lehrgebäude der Slovenifchen Sprache im Königreich Illyrien und den benachbarten Provinzen, Laibach 1825.
в V. Vodnik, Pisfmenoft ali Gramatika sn Ррг™ fhole, v Lubiani 1811.
9	J. Toporišič. Slovenski knjižni jezik 2. Maribor 1966.
10	A. Bajec, M. Rupel, R. Kolarič (J. Solar), Slovenska slovnica, Ljubljana 1956.
11	Delitev glagolskih zloženk na podlagi vezljivostnih in družljivostnih lastnosti
(stavčnega) skladenjskega opisa je pri nas prvi predstavil A. Breznik v razpravi, cit. v op. 3, in s tem pravzaprav odprl vrata skladenjskemu besedotvorju.
jezikih pogosti tudi drugi besedotvorni pomeni. Še nekaj primerov za vršilca dejanja: Briefträger, Kesselheizer, Buchdrücker, Raumheizer, Fensterputzer, Klavierspieler-, strukturno in besedotvornopoinensko enaki tipi v slovenščini: pism-c-noš-a |tisti, ki\ riosij-o] pism{-a}, | 1 -> -{j)a, { } -> -o-, pism-, -nos-. Tako v slovenščini kot v nemščini imamo seveda primere tudi za druge sklonske vezave, npr. knjig-0-trž-ec <- \tisti, /či] trguje\-o\ {s} knjig{-ami), 1 ] -ec, { } -> -o-, knjig-, -trg-; kruh-o-bor-ec \tisti, ki se| bori\-e\ {za} kruh{-e}, [ I -> -ec, { } -> -o-, kruh-, -bor- : Elektronenrechner, Kopfhörer, Gabelstapler, Radfahrer ipd. Nekaj primerov z medponsko skladenjsko pod-stavo iz primika (v različnih besedotvornih pomenih): brz-ojav-0 ч- [to, kar\ brz{-o}jaoi\-mo\, [ ] -o, { } —> -o-, brz-, -jav-; bistrogled, dobrojed, tiho-lazec, daljnomet, pravopis, svetlogled itd.; bakr-o-rez-o <- \to, da] reže\-mo] {d} baker{-0} [ | —>• -0, { } —> -o-, bakr-, -rez-; strukturno ustrezne nemške zloženke: Lautsprecher, Breitbrenner, Grobraster, Rückgang, Rückzug, Fernspruch, Fortschritt, Freispruch, Ii inausrourf ; Sterngucker, Landstreicher, Eckensteher itd. Primeri z medponsko skladenjsko podstavoiz prisojanja: glav--o-bol-0 <r- [to, da] boli{-0} glav{-a}, [ ] -0-, { } -> -ç-, glav-, -bol- : Gedankenfolge, Ideenfolge, Kopfschmerz, Zahnschmerz ipd.
V slovenščini in nemščini so torej med glagolskimi medponsko-priponskimi zloženkami uveljavljeni strukturno enaki tipi, kar pomeni, da je v skladenjski podstavi medpone največkrat vezava, primik ali prisojanje, v skladenjski podstavi pripone pa se prek pretvorbene povezave s pomensko podstavo povedi realizirajo pričakovani besedotvorni pomeni. Razlika med jezikoma je omejena na predmetnopomensko zapolnitev skladenjske podstave, se pravi na besede, ki so pretvorljive v sestavini besedotvorne podstave zloženke. V nemščini je takšnih skladenjskopodstavnih besed veliko več kot v slovenščini, vsaj deloma so verjetno tudi drugačne, zato je prevajanje v slovenščino večkrat opisno, ali natančneje rečeno, nezložensko, npr. Lautsprecher — zvočnik, Hosenträger — naramnica, Eckensteher — kdor stoji v kotu, Klavierspieler — pianist, Fensterputzer — čistilec oken itd., poleg seveda Briefträger — pismo-noša, Kopfschmerz — glavobol, Schnellzug — brzoolak, Steinbruch — kamnolom, Übeltäter — hudodelec. V nemščini zelo pogosta začetna (leva) razvrstitev glagolskega korena v besedotvorni podstavi vpliva na njegovo vlogo tako, da ta postane skladna s položajem, torej določujoča. Zloženka se iz med-ponsko-priponske spremeni v samo medponsko, njena skladenjska podstava ne sodi več v obravnavani okvir, npr. Brat-0-pfanne — Pfanne zum Braten : ponev za peči <- v kateri se peče ipd. (O teh tipih gl. več 2.1.2.)
2.1.1.2 V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave je kakovostnorodil-niška zveza, katere samostalnik je, kot je znano, omejen na poimenovanja sestavin organizmov, pridevnik pa je lastnostni.13 Tvorjenke te vrste so v slovenščini pridevniške in poimenujejo lastnosti dela organizma, npr. bel-o-las-0 4- ]tak, ki je] bel{-ih} las{-0}, [ | -> -0, { } -> -o-, bel-, -las-; tako še npr. dolgonog, črnoglav, bledopolt, drobnolist, golobrad, jasnook, širokopleč, zele-nolist, tudi dobrosrčen ipd. Y nemščini so te tvorjenke samostalniki, ki poime-
12	Gradivo nemških zloženk je v glavnem iz knjige W. Fleischer ja, cit. v op. 6, deloma tudi iz slovnice F. Metelka, cit. v op. 7, in iz Slovensko-nemškega slovarja 1, 2, Ljubljana 1894, 1895, M. Pleteršnika.
13	Prim, o tej pomenski skupini zloženk A. Vidooič-Muha, Zloženke s pomenom lastnosti delov organizma, SR 31, 1983, 359—374.
nujejo osebo glede na lastnost, sama lastnost (dela telesa), ki jo v slovenščini poimenuje zloženka, pa je v nemščini poimenovana s prilastkovno besedno zvezo, lahko pa tudi s pridevniško izpeljanko iz (samostalniške) zloženke.14 Nekaj primerov: Lang-e-haar-0 : langes Haar, langhaarig — dolg-o-las-ec : dolgih las, dolgolas; Blauauge, Blondkopf, Kurzhals, Dickbauch ipd. V slovenščini imamo torej opraviti s samostalniškimi izpeljankami iz pridevniških zloženk, v nemščini pa s pridevniškimi izpeljankami iz samostalniških zloženk.
Strukturno podobne so pridevniške zloženke s količinskim prilastkom v skladenjski podstavi, npr. dv-o-nog-0 |ta, ki ima| dv{-e) nog{-i}, [ ] -> -0, { } -> -0-, dv-, -nog-; v nemščini: Zroei-e-bein-0 (kdor ima...) : zrnei Beine, zweibeinig — dvonožec : dveh nog, doonog ipd.
2.1.1.3 V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave je tvorjeni (razmer-ni) pridevnik ob samostalniku, npr. cestn-o-promet-ni \ta, ki je povezanj {s} cestn{-im} promet{-om}, [ ] -> -ni, { } -> -0-, cestn-, promet-; tako še: denarn-o-gospodarski, literarn-o-kritič-ni, kulturn-o-zgodovin-ski, lastn-o-roč--ni, narodn-o-buditelj-ski, zabavn-o-glasb-eni, šolsk-o-reform-ni, vrhunsk-o--šport-ni ipd. V slovenščini so te vrste tvorjenke novejše, npr. Breznik jih sploh še ne navaja, pač pa jih ima npr. že Pleteršnik pa tudi Bajec.15 Tvorjenke so v slovenščini danes zelo produktivne. Kaže, da so v skladenjski podstavi takšnih zloženk lahko vse pomenske skupine izsainostalniških vrstnih pridevnikov, niso pa skladenjskopodstavni (vrstni) pridevniki iz glagola, npr. gugalni, budilni, obešalni, spalni — nimamo npr. zloženk *gugalnostolni, *bu-dilnourni, *spalnosobni ipd. Izvzete so seveda tudi druge pomenske skupine tvorjenih (in netvorjenih) pridevnikov. Zanimivo je, da se v skladenjski podstavi ne pojavljajo pridevniki, ki so pretvorljivi, pa čeprav samo potencialno, v edninski svojilni rodilnik in imajo obrazila -ov.l-in ali -ji; nimamo zloženk tipa *očetovoposestni, *pasjeutni ipd. Od svojilnih pomenskih pridevniških skupin kaže, da ne morejo biti v skladenjski podstavi pridevniki s pomenom t. i. sestavinske svojilnosti, npr. nimamo zloženk tipa *tovarniškodimniški (tovarniški dimnik dimnik (od) tovarne — dimnik je del tovarne), *človeško-nožni ipd. Iz skladenjske podstave obravnavanih zloženk so seveda izločeni vsi kakovostni pridevniki, tako tvorjeni kot tudi netvorjeni, če ne gre za konverzne (izkakovostne) vrstne pridevnike, .navadno prilastke v strokovnih besednih zvezah; vsaj teoretično ne bi smelo biti nobenih ovir za tvorjenke tipa bel-o-fosfor-ni, črn-o-bor-ovi (nasad), lahk-o-beton-ski, armiran-o-beton--ski, bel-o-blagov-ni, bel-o-gardistič-ni, globok-o-mor-ski, visok-o-gor-ski ipd. pač po tipih samostalniških zloženk prav tako iz frazeoloških zvez v prilastkovem odvisniku skladenjske podstave, npr. črn-o-šol-ec [tisti, ki je povezan] {s} črn{-o} šol{-o), mal-o-mešč-an (malo mesto), ki so že dolgo v jeziku.
Ce veljajo za slovenščino določene omejitve glede tvorbe zloženk z vrstnim pridevnikom v skladenjski podstavi, pa nemščina takšnih zloženk kaže, da sploh ne pozna; zanje namreč nima skladenjskopodstavnega pridevniškega gradiva; nemščina v veliki večini primerov iz desnega samostalniškega prilastka ne tvori (razmernih) pridevnikov, ampak določujočo sestavino zloženke:
14 JV. Fleischer v delu, cit. v op. 6, piše: »Es ist der Typ Langbein, nicht 'langes
Bein' sodern 'Person, die lange Beine besitzt' bezeichnend.« (str. 98)
1б R. Perušk, Zloženke v novej slovenščini (Izvestja novomeške gimnazije. Novo mesto 1890, 3—42), izloča svojilni rodilnik iz podstave obravnavanih zloženk, dopušča pa seveda druge sklonskopomenske podstave.
namesto zveze cerkvena uprava (cerkvenoupraoni) uprava tod) Cerkve Cerkev upravlja imamo v nemščini zloženko Kirchenordnung Ordnung [von) der Kirche; cestni promet (v podstavi zloženke cestnoprometni) : Strassenverkehr; državno gospodarstvo (državnogospodarski) : Staatsrvirtschaft; državno pravo (državnopravm) : Staatsrecht itd. Kot se vidi iz primerov, imamo v nemščini že na prvi tvorbeni stopnji opraviti z zloženkami, in sicer s sa-mostalniškimi, podobno kot pri tipu 2.1.1.2; pridevniki se v nemščini tvorijo z izpeljavo iz njih in so tvorjenke druge stopnje: Staatsrvirtschaft1 — staats-mir tschaft lieh2, Staatsrecht1 — staatsrechtlich2 ipd.
Tu se odpirata zanimivi vprašanji prekrivnosti po eni strani skladenjsko-podstavnega pomena slovenskih vrstnih, zlasti izsamostalniških pridevnikov z določujočo sestavino nemških zloženk, po drugi strani pa tudi vprašanje obsega vdora nemških in sploh germanskih zloženskih besedotvornih vzorcev na račun slovenščini ustreznih samostalniških besednih zvez. V naslednjih poglavjih bomo skušali vsaj z nekaj primeri osvetliti omenjeni vprašanji.
2.1.2 S slovenskega normativnega stališča je pravzaprav najzanimivejši tip (b), ki zajema, kot vemo, podredne zloženke s samo medponskim obrazilom; vse zloženke tega tipa imajo vsaj hipotetično sopomenko v besedni zvezi.
2.1.2.1 Samostalniške zloženke v nemščini zajemajo v slovenščini mnoge samostalniške besedne zveze z razmernim (svojilnim, vrstnim) pridevnikom, pa tudi z desnim samostalniškim ali celo stavčnim prilastkom. V slovenščini pa so se nekako v drugi polovici prejšnjega stoletja pojavile samostalniške zloženke iz dveh samostalnikov v skladenjski podstavi. Medponsko obrazilo teh zloženk je lahko nastalo iz naslednjih slovničnih pomenov (razporeditev po pogostnosti primerov — (a) najpogostejši):
(a)	tožilnik s predlogom za; SPo—»-Sam Sam™: avt-o-cesta <- cesia {za} avt{-o), { ) -> -o-, avt-, -cesta — Autobahn:, tako še: živin-o-zdravnik — Tierarzt, zob-o-zdravnik — Zanharzt, fotometer — Photometer, bantamkategori-ja — Bantamkategorie, baletmojster — Balletmeister ipd.;
(b)	orodnik; SPo-> Sam Samo: dinam-o-motor ч- motor {z) dinam{-om), { } -> -o-, dinam-, -motor — Dinammotor; parostroj (parni stroj) — polioinilklo-rid (polivinilni klorid) — Polivinilchlorid; elektrodiagnostika (diagnostika z elektriko) — Elektrizitätsdiagnostik. Posebni so orodniški primeri z globinskim skladenjskopodstavnim priredjem: sever-o-vzhod vzhod {ob} seoer{-u\, { } -> -o-, sever-, -vzhod — Nordwest;
(c)	rodilnik s predlogom iz; SPo -> Sam SauiiZ: ananas-e-liker •<— liker {iz} anana.s{-a}, { } -0-, ananas-, -liker — Ananasliqer; akvarelbarvice (akvarelne barvice) — Aquarellfarbe; dralonperilo (dralonsko perilo) — Dralonrväsche, avtokolona (avtomobilska kolona) — Autoschlange;
(č) mestnik; SPo—> Sam Sam-,: avt-o-cisterna cisterna {na} avt(-u), { } -> -o-, avt-, -cisterna — Tankmagen; bitglasba (bitovska glasba) — Beatmusik;
(d)	rodilnik (brezpredložni) ; SPo->Sam Sama: prav-o-branilec -e- branilec prav {-a}, { } -> -0-, prav-, -branilec — Rechtsanmalt; stanodajalec — IVoh-nungsgeber;
(e)	svojilni rodilnik: SPo->Sam Samega): arteri-o-skleroza skleroza ar-terij{-0}, { } —> -0-, arter(j)-, -skleroza — Arteriosclerosa, bronh-o-pnevmonija — Bronho pneumonie.
Tudi pod vplivom angleščine se zloženke iz podredne zveze dveh samostalnikov v slovenščini vedno bolj kopičijo; medponsko obrazih) novejših kalki-
ranih prevodov pa tudi že doma nastalili tvorjenk po prevzetem vzorcu je homonim.no s sklonsko imenovalniško končnico, npr. angor-a-volna, bek-e-pro-jekcija, bantam-e-kategorija, mont-a-strop pa tudi Slovenij-a-vino, Slovenij-a--ceste ipd. Za vse primere tako tvorjenih zloženk lahko rečemo, da imajo v slovenščini sistemske ustreznike v samostalniški besedni zvezi, npr. avtomobilska cesta, zobni zdravnik, angorska volna, montažni strop, bantamska kategorija, ananasov liker.u V tem okviru je mogoče predstaviti vsaj nekaj vzorčnih primerov pomensko različnih desnih prilastkov, ki so v slovenščini podstava različnim pomenskim skupinam vrstnih in deloma tudi svojilnih pridevnikov,17 v nemščini pa določujoči sestavini zloženke. Primeri bodo predstavili strukturno različnost obeh jezikov hkrati pa tudi ustrezno možnost slovenjenja obravnavanih nemških zloženk. Samostalniške nemške zloženke s samo medponskim obrazilom imajo svojo določujočo sestavino prevedljivo v pomenske skupine slovenskih levih (pridevniških) lahko tudi desnih (ne-pridevniških) prilastkov, ki izražajo:
(a)	snovnost; SPo —> Samc,i Sam^: srebrna (žica) (žica) {iz) srebr{-a\, { } -> -en, srebr- — Silberdraht; tako še: zlata, srebrna, bakrena, svinčena ploščica — Gold-, Silber-, Kupfer-, Bleiplättchen, svinčena cev — Bleirohr, srebrna skrinjica — Silberkästchen, zlata skodelica — Goldschale; železen obroč
—	Eisenband; usnjeno delo 'izdelek' — Lederarbeit, slonokoščeno delo 'izdelek'
—	Elfenbeinarbeit; atomska goba — Atompilz, atomsko jedro — Atomkern;
(b)	sestavinskost; SPo->Sammn Samjz: učiteljski (zbor)-(r-(zbor) {iz) uči-
telj{ev}, { } -+-ski, učitelj--Lehrercolegium, pevsko društvo — Sängerbund,
turistična skupina — Turistengruppe;
(c)	izvornost; SPo—> Sam SamiZ (Saniiz —> kra jevne okoliščine): potočna (voda) <r- (voda) {iz) potok{-a}, { }->-rci, potok--Bachrvasser, morska voda
—	Meermasser, pekovski kruh — Bäckerbrot;
(č) namenskost; glede na glagolniškost/neglagolniškost določujočega samostalnika v skladenjski podstavi je mogoče ločiti dve skupini:
(či) neposredna namenskost je vezana na izglagolski samostalnik; SPo -> Sam Samza (izgiag) — prilastek ostaja v mnogih primerih desni (predložni) samostalniški: veselje za nakupovanje — Kauflust, mleko za pitje — Trinkmilch, obleka za kopanje (kopalna obleka) — Badeanzug; slovenske sopomenke so lahko tudi izpeljanke ali kako drugače tvorjene besede, vendar povsod s vsaj pomensko podstavo predložnega (za) tožilnika: strelišče (prostor za streljanje) — Schiessplatz, nagobčnik — Beisskorb, kurišče — Heitzungsofen, plačilni (natakar) — Zahlkellner, rezilnik — Schnittmesser, prepoved za prehitevanje — Überholverbot, vrvica — Bindfaden;
če) posredna namenskost je vezana na nosrlagolski samostalnik; SPo -> Sam Samza(.gia(t) : zračni (filter) <— (filter) {za) zrak{-e}, { )->-ni, zrak- —
16	J. Toporišič. Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika I, SR 19, 54—74, 222—224, v polemik z J. Riglerjem utemeljuje zlo-ženskost (in ne besednozveznost) tipa anansliker prav s strukturno enakostjo tipu brucmajor; Slovar slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana 1970 (pa tudi-vse naslednje knjige) obravnava primere kot besedne zveze s t. i. nesklonljivim prilastkom.
17	Pomenske skupine vrstnih in svojilnih pridevnikov, utemeljene s skladenjsko — pa tudi pomenskopodstavno različnostjo in z različnostjo mest v levem prilastku, so predstavljene v razpravah A. VidoDič-МиІга, Pomenske skupine nekakovos.tnih izpeljanih pridevnikov, SR 29, 19—42, in Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede, SR 26, 253—276.
Luftfilter, diplomsko, doktorsko, izpitno delo — Diplom-, Doktor-, Examenarbeit, otroški vrtec — Kindergarten; talilnik za srebro, baker — Sielber-, Kupfertiegel, tehtnica za zlato — Goldwaage, utež za zlato — Goldgewicht; progovni mojster — Bahnmeister;
(d)	nahajanje, obstajanje; SPo Sam Snmr, /Prisl: sobni {zapor) •<— (zapor)
{»} .sob{-i}, { } —*■ -ni, sob--Zimmerarest, kotni zob (kočnik) — Backenzahn,
pisarniško, poljsko, gozdno delo — Büro-, Feld-, Waldarbeit, trebušna plavut
—	Bauchflosse, kopališčni zdravnik — Badearzt; smrt v zraku — Lufttote; delo zunaj, notri — Aussen-, Innenarbeit;
(e)	spremstvenost; SPo -> Sam Same(.Bia(t): zračni (balon) ■<— (balon) {z) zrak {-om}v katerem je zrak — Luftbalon, atomski ledolomilec — Atomeisbrecher, svinčena voda — Bleirjnsser, bakrova tinktura — Bleitinktur, bakrov vitriol — Kupfervitriol, srebrcv rudnik — Silberbergwerk, briljantni prstan
—	Brillantring, mlečna juha — Milchsuppe;
(f)	sredstvo; SPo -> Sam Samocziçiag): ročno (delo) <- (delo) {z} rok{-ami), { } -> -ni, rok- — Handarbeit, duhovno delo — Geistesarbeit, avtomobilska vožnja — Autofahren, kopelno zdravljenje — Badekur; zastrupitev z bakrom
—	Kupfervergiftung, udarec s palico — Stockschlag;
(g)	pretvorbo vezave; SPo—> Sam Sama: kopalec zlata (■— kopati zlato) — Goldgräber, kovač zlata, bakra (zlatar, Љакгаг«) — Gold-, Kupferschmied, vlivalec svinca (vlivati svinec) — Bleigiesser, zidanje hiše (zidati hišo) — Hausbau, presaditev kože (presaditi kožo) — Hautüberpflanzung, ljudsko štetje (šteti ljudi) — Volkszählung;
(h)	pretvorba S-strukture — v bistvu gre za enega izmed svojilnorodilni-škili pomenov; Sam Sam.2(KiaK): otroško (delo) •<— (delo) (od) otrok{-0), { ), -> -ški, otrok- — Kinderarbeit, gospodinjsko, vajeniško delo — Hausfrau-, Lehrlingsarbeit, otroško kričanje — Kindergeschrei, materina ljubezen — Mutterliebe, delavsko vprašanje — Arbeiterfrage, ribji lov — Fischfang; viseča svetilka (Svetilka visi) — Hangelampe, sledeči čas (Čas sledi) — Folgezeit, »svetleči črvič« 'kresnica' — Glühwürmchen, pogonsko kolo (Kolo poganja)
—	Laufrad; tako tudi: sejalec — Säemann, sesalec — Säugetier, opravljivec — Lästermau;
(i)	svojilnost predvsem v pomenu sestavinskosti: SPo-»-Sam Sanded): človeška glava — Menschenkopf, lisičji rep — Fuchsschwanz, slonov rilec — Elefantenrüssel, konjska dlaka — Pferdehaar, kravja koža — Kuhhaut;
(j) podobnost; pomen izhaja iz primerjave s snovnostjo ali svojilnostjo: zlati lasje (kot zlati) — Goldhaar, bakren nos — Kupfernase, zlati, srebrni fazan — Gold-, Silberfasan, srebrni galeb — Silbermöve; herkulovo delo — Herkulesarbeit, sizifovo delo — Sisijvharbeit, hudičeva ženska — Teufelsweib.
2.1.2.2 Čeprav nemščina nima, kot je bilo že rečeno, pridevniških zloženk iz sainostalniške zveze z vrstnim pridevnikom v skladenjski podstavi, namesto njih ima pač sainostalniške zloženke (Strassenverkehr : cestni promet), je število tudi pridevniških zloženk obsežno in strukturno raznoliko. Za razliko od slovenščine tvori nemščina pridevniške zloženke npr.:
(a) iz zveze kakovostnih pridevnikov z desnim dopolnilom v skladenjski podstavi; ti pridevniki SO'med drugim:
(ai) lastnosti, npr. barvni, stanjski: vreden branja — lesenwert, lačen življenja — lebenshungrig, slab glede tiska — druckschwach; rdeč kot opeka/
/opečnato rdeč — ziegelrot, zelen kot smaragd!smaragdno zelen — smaragdgrün, moder kot admiral/admiralsko moder — admiralblau;
(a2) posledični stanjski (glede na glagolsko dejanje): bled od strahu — schreckenbleich, rdeč od jeze — zorngerötet, bolan za gripo — grippenkrank, bolan od vročinejvročičen — fieberkrank, poln peska — sandvoll-, razgaljenega vratu, kolen — holsfrei, kniefrei;
(аз) deležniški (tvorjeni iz glagola): poslikan z roko/ročno — handgemalt, pokrit z umazanijo/umazan —■ schmutzbedeckt, podložen s krznom — pelzgefüttert; držeč vodo — wasserdicht, * grozeč nevarnost / nevaren — gefahrdrohend;
(b) iz zveze glagolskega pridevnika s prislovom: težko dihajoč — schwachatmend, blizu ležeč — naheliegend, bogato obdarjen — reichbegabt, lahko bolan — leichtkrank, temno obarvan — dunkelgefärbt, daleč ležeč — fernliegend.
2.2 Ze nepopolna kontrastivna razčlenitev slovenskih in nemških zloženk je dokazala temeljne besedotvorne razločke, ki izvirajo iz dejstva, da je zlaganje v nemščini med najpogostejšimi besedotvornimi postopki, saj pokrivajo nemške zloženke velik del slovenskili izpeljank, pa tudi besednih zvez. Zato je za nemške zloženke značilna:
(a)	velika skladenjskopodstavna razgibanost, saj zajemajo nemške zloženke npr.
(ai) skladenjske podstave slovenskih vrstnili in svojilnih pridevnikov pa tudi desnih samostalniških prilastkov: Milchsuppe — mlečna juha, Goldgräber — kopač zlata, Stocksclag — udarec s palico, Kinderschrei — otroško kričanje ipd.,
(a^) slovenske kakovostne pridevnike z desnimi dopolnili, npr. grippenkrank — bolan za gripo, ali zveze glagolskih pridevnikov in prislovov, npr. rotgafärbt — rdeče pobarvan,
(аз) različne besedne vrste in njihove oblike, npr. Ese nszeit — čas, ko se jé, Innenarbeit — delo notri, Altmeister — stari mojster,
(b)	raznovrstna distribucija korenskih morfemov, npr. pogosta razvrstitev glagolskega korena levo od samostalniškega, npr. Hängelampe — viseča svetilka, Laufrad — pogonsko kolo ipd.
(c)	možnost večštevilčnosti korenskih morfemov tudi pri podrednih zloženkah, seveda na različnih tvorbenih stopnjah, npr. Braunkohlenbrikett, Briefkastenleerung, Fussbodenbelag, Hausfriedensbruch, Fernsehdokumentation ipd. — lastnost, ki temeljno loči slovensko besedišče od nemškega, slovenski način mišljenja od nemškega.
SUMMARY
1 The present analysis of compounds adheres to the syntactic theory of word formation: it sees word formation as a part of syntax; the unit that determines this "word-formational syntax" is a transformational variant of a derived word, and is termed syntactic base (SB).
1.1 There are four structural types of syntactic bases in Slovene, depending on which of the syntactic-base components is transformed into an affix:
SB (a) [х./1хг, Xl Pron//Vp, x.» Ст//Е,. [ ] Suff//F,tlff: jezd-ec *- |tisti, ki] jezdi|-0|, II -* -ec, jezd-; gnezd-i-ti [biti d| gnezd[-u\, [ ] -i-ti, gnezd--, pod-brad-ek \tisti, ki je] {pod} brad{-o), | 1 -ek, { } pod-, -brad--, knjig-o-trž-ec I tisti, ki] trguje [-0] {s} knjig{-ami}, { > -o-, | j -ec, knjig-, -trg--, (b) xi{/}x2, x, -> —Pron// —Yp (usually N,), x2 —C J/ —E„ (usually N_,), { } -*■ Finterf: zelez-o-beton beton {z} želez{-om), { } -o-, želez-, -beton-, (c) |xg/|x. — modificational type, x2 may also be to the right, | ] -»• Fsuff//Fpret: rok-i-ca -s- [maj/ma] rok[-a], | ] -> -ica, rok-; iz-vleči vleči [iz], [ }'оеп -> iz-, -vleči;
(d) x, { + } xj { + } x, { + } ..., { } Interf//F;nter[: poljedelsk-o-živinorejski poljedelski {-i in} živinorejski, { } -> -o-, poljedelsk-, -živinorejski. (Pron = pronoun, V p = verbal primitive, Ca = attributive clause, E„ = sentence element, Suff = suffix, FBu[f = suffixal formant, N = noun, Fintorf = interfixai formant, Fpref = préfixai formant, Interf = interfix, [ ], { } = transformability into affix, / = subordination, // = or.)
1.2 Only type (a), therefore also no other compounds but those whose formant is composed of an interfix and a suffix, discriminates word-formational meaning (as long as this meaning is defined syntactically: as the transformation of the semantic base — proposition — of the sentence). For instance, deverbative compounds distinguish six word-formational meanings, for which six components of the semantic base of the sentence are relevant: actant 1 (whereby the subgender "± animate" can also be taken into account), actants 2 and 6, circumstants of time and place, and the predicate: Actant 1 [tisti, ki]alrim'/_allim -* Agent (lirib-o-laz-ec/vetr-o-loD-0) ; Actant 4
i to. kar| Result {um-o-tvor-e) ; Actant 6 [to, s čimer) Instrument (debl-o-■mer-0) ; CircumstantplaC(, ->- |tamm f kjer] Place (kamn-o-lom-в) ; Cireumstanttim„ -> [tedajm/(^n, ko[ Time (list-o-pad-0).
1.2.1	From the Slovene-German contrastive point of view, interfix-suffix compounds are divisible into three groups:
(1)	In both languages, the attributive clause in the syntactic base contains an autosemantic verb forming one of the sentential relationships: government, predication, or adjunction. The verbal morpheme is usually the one on the right: pism-o-nos-(j)a : Brief-O-trag-er. The difference between the two languages is limited to the autosemantic words in the syntactic base which are transformable into word-base.
(2)	In both languages, the attributive clause in the syntactic base contains a construction with a genitive of quality, wherein the noun always denotes a component of an organism, while the adjective is a qualitative adjective: the Slovene compounds are adjectives (denoting a quality of a part of organism), the German ones are nouns (denoting a person with respect to the quality): clolg-o-las-0 tak, ki... : Lang-0--haar-0 *- tisti, ki...
(3)	In Slovene, the syntactic base contains a classitving or possessive adjective that premodifies a noun — such a compound is an adjective: cestnoprometni — cestni promet. It seems that German lacks this sort of compounds, probably because it cannot derive (desubstantival) classifying adjectives: in German, the substantival postmodifier is the base of the first part of substantival compounds, while adjectival compounds are derived from the former by suffixation and are therefore of the second degree: Staatswirtschaft — staatswirischaftlich : državno gospodarstvo — dr-žavnogospodarski.
1.2.2	Findings about subordinate — especially substantival — compounds with only an interfix, are linked to the group of compounds discussed above. From seman-
tically different (substantival) postmodifiers in the syntactic base, Slovene derives different semantic groups of relational adjectives; in German, such postmodifiers become the determining component of compounds. This German pattern, however, has been adopted also in Slovene (roughly since the second half of the 19th century): such Slovene compounds — sometimes mere loan translations —• always have a phrasal synonym (at least a potential one) with a pre- or postmodifier: ananasliker — ananasov liker : Ananaslikör.
1.2.3 The differences between Slovene and German compounding are essentially due to the fact that in German compounding is a very frequent manner of word formation, covering a great deal of Slovene suffixal derivatives, word phrases, etc. Thus, the syntactic bases of German compounds show a greater diversity: they include the syntactic base of, e.g., Slovene relution adjectives as well as postmodifying nouns and clauses (see examples above), Slovene qualitative adjectives postmodified by complements, Slovene adverbs, etc.: rdeč ocl jeze — zornerrötet, rdeče pobarvan — rotgefärbt, delu zunaj — Außenarbeit. German compounds also demonstrate a more diversified distribution of root morphemes, e. g., the verbal morpheme often stands to the left of the substantival one: Bratpfanne, Trinkmilch, etc. The characteristic which fundamentally distinguished German from Slovene, however, is the limitless number of root morphemes in German subordinate compounds of different degrees, e. g. Wortbildungstruktur.