JESENSKI NAKUPI Gorenjska^* Banka Banka d posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST PARTNERJI KRANJ DOBRIM Kranjska varnostna družba GOSPODARJEM (JOOffHiT od VODOVOD, CENTRALNA, KERAMIKA ISSN 0352 - 6666 - št. 78 - CENA 130 SIT (10 HRK) tei fla- ^° na^ ZaveZnik ' Avstrija bo naslednje leto predsedujoča v Evropski uniji in v J vlogi po zagovarjala vstop Slovenije v Evropsko unijo takoj, ko bodo izpolnjeni de^°/'' ^rez tkanja na druge države kandidatke, je med sredinim obiskom v Sloveniji Jal avstrijski zvezni kancler mag. Viktor Klima. Slovenija se mora vključevati v rppske procese, tudi varnostne, in zato bo poostrila nadzor na mejah s tretjimi fZava.mi> kar bo omogočilo lažje vključevanje v uresničevanje shengenskega sporazuma. dr~tnfr ^a ^° na svo)m mejah začela uvajati, pri tem pa je pripravljena slovenskim v/a/?V zagotoviti čim lažji prehod meje. Avstrijski kancler in slovenski predsednik tu^-€sta Ponovno potrdila zavezanost obeh demokratičnmih držav k varovanju manjšin, snr*-16 e v Sloveniji, ko bodo znanstveniki ugotovili njen dejanski položaj. Na sliki: r'Vem avstrijskega kanclerja. • J.K., slika T. Doki strokovnjaki pregledali obalo in stavbe na Blejskem otoku m otok se je naselila nevarna kletna goba v°da spodjeda obalo otoka, kamnite stopnice so posedene, razpokane in odkrusene, v Puščavi so opazne razpoke, v proštijo pa se je naselila kletna goba, nevarna uničevalka Predmetov iz lesa in celuloze, ki s podgobjem lahko prodre tudi v opeko in v beton. Bled - Ko je blejska občina ljene) obale, dokonča denacio-d°bila poročilo strokovnjakov nalizacijski postopek in lastni-° Razmerah na otoku, je poz- ka zaveže k obnovi stavb, v^'a ministra za kulturo Jožefa Občina sicer ni lastnica oto-kolča, da naj država zagotovi ka, vendar ji kljub temu ni a sanacijo (podržav- vseeno, kaj se z njim dogaja Otok je namreč zaščiten kulturni spomenik in pomemben del blejske in slovenske turistične ponudbe. • CZ. STRAN 5 BGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ■ skladišče Medvode tel.:061/611 -340, 611 -341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 SLA2M ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE J J TEl./fAX:064/8dl'910, «81-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ -prava občine Železniki se je s 1. oktobrom 1997 preselila v nove prostore, lcer v II. nadstropje poslovne hiše na Češnjici 48 (bivši salon pohištva Alples). novi naslov: OBČINA ŽELEZNIKI Češnjica 48, p.p. 2 4228 ŽELEZNIKI nova telefonska številka: 064/600-000 nova faks številka: 064/600-00-20 Kranj, petek, 3. oktobra 1997 Na ladji ali v gorah ne gre brez vrvi in vozlov Bohinjska Bela, 3. oktobra - Tako ugotavlja 32 ameriških marincev, ki jih inštruktorji Gorske šole Slovenske vojske usposabljajo v alpinistiki, gorništvu in taktiki bojevanja v gorah. Gre za tretji obisk take enote iz Amerike v Sloveniji, med katerim bodo gostje doživeli marsikaj novega in zanimivega. Kot je ocenil poveljnik ameriških marincev Robert Tanzola, je urjenje na Gorenjskem koristno tudi za marince, lepote Slovenije pa bi kmalu rad razkazal svoji ženi kot turist. • S. Saje STRAN 6 V kranjskogorski vrtini je termalna voda Kranjska Gora, 3. oktobra - vrtajo dan in noč, dnevno se na kranjskogorski občini Delavci Nafte - Lendave, ki izvrtajo tudi do 30 metrov, že lahko veselijo, da bo so pred mesecem dni začeli V globini 541 metrov je že kmalu pritekla tudi - ter- z vrtanjem raziskovalne "bolj vroče", tudi voda, ki malna voda... vrtine za termalno vodo, so ima kar primerno tempera- v sredo, 2. oktobra, zvrtali turo več kot 25 stopinj (a ne že do 541 metrov. Delavci le "zaradi vrtanja), tako, da STRAN 9 Minister Dragonja odprl 5. Teden obrti in podjetništva na Bledu Priložnost za ogled, oceno in pogovore GLAS v Britofu Jutri med 9. in 11. uro pred mesarijo Arvaj. Bled, 3. oktobra - Včeraj popoldan je minister za gospodarstvo Metod Dragonja odprl Teden obrti in podjetništva, ki ga na Bledu ze peto leto zapored pripravlja Območna obrtna zbornica Radovljica. Tokrat na prireditvi sodeluje 111 razstavljalcev izdelkov in storitev, ter 21 razstavljalcev tovornih vozil in opreme. Izdelki so raznovrstni, največ je kovinarjev, izdelovalcev domače in umetne obrti, veliko pa je tudi trgovcev z inštalacijskim in tehničnim blagom. Tudi letos bodo obrtniki in podjetniki sedmošolcem vseh treh občin Bohinja, Bleda in Radovljice, predstavili obrtniške poklice. Organizatorji napovedujejo obilico spremljevalnih prireditev. • M.A. STRAN 13, 14 ni D A T R I S ANTON D6ZMANI DA1RIS d.0.0. I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 745 230 tel.:064 53 429 S\ od 18.200 DEM od 16.990 DEM ~ od 20.040 DEM *ykjndtee> od 31.096 DEM ^ . Avtohlša Kaposl d.o.o. ^ sorska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358^ Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 POSLOV/MA IM PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVNIKI, OBESKI, SVIMCMIKI in še 5000 drugih daril KO ZA JVOJ Dr V\R D< »BITE VEČ! -§-e-§-e-K-g-e-§»e- OH'KUPOH*.,.. b KRANJSKA KLOBASA <&> navsegorenjskem MEFmfA ¥ srečanju /%imW/%L0 W 12. oktobra 1997 ob 14. uri k v prireditveni dvorani GORENJSKEGA SEJMA ob 50-letnici časopisa (MsmmmzGiJis J! Kupon velja za eno osebo in mora biti OBVEZNO izrezan SKUPAJ Z ODTISNJENIM NAROČNIŠKIM NASLOVOM! PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA __t Avstrijski kancler v Sloveniji Slovenci na meji izjema Kancler Viktor Klima je poudaril, da se na hrbtih manjšine ne sme odvijati populistična politika, ki povzroča nove spore. Ljubljana, 3. oktobra - Med državama ni nobenih dramatičnih problemov, Slovenija mora biti članica Evropske unije in ni nujno, da čaka na sprejem v paketu, ampak naj gre vsaka država v Unijo, ko bo izpolnila pogoje, Slovenija, ki ji gre čestitke za uspehe, mora sodelovati pri evropskih projektih, vključno pri preprečevanju kriminala, je na časnikarski konferenci, skupaj s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, dejal avstrijski zvezni kancler mag. Viktor Klima. Naloga demokracije je varovanje manjšin, tudi nemške v Sloveniji, katere položaj se bo ugotavljal po zaključku dela strokovnjakov. Dr. Janez Drnovšek pa je poudaril pomen dobrega sodelovanja manjšine z lokalnimi oblastmi in tekočega financiranja manjšinskih organizacij, kar se mora, po besedah kanclerja, sprotno reševati, tudi glede radijskih in televizijskih oddaj za Slovence in dvojezičnih vrtcev. • J. Košnjek Zamejci pri dr. Drnovšku Pred obiskom avstrijskega zveznega kanclerja Viktorja Klime v Sloveniji je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek sprejel predstavnike Slovencev na Koroškem. Zamejci so slovenskega premiera seznanili s težavami, ki jih imajo zaradi nekaterih finančnih in zakonskih omejitev, opozorili pa so ga na probleme, ki jih bo na avstrijskih mejah prineslo uresničevanje Shengenskega sporazuma. Klima pisal Pahorju Avstrijski kancler in predsednik Socialdemokratske stranke Avstrije mag. Viktor Klima je v pismu predsedniku Združene liste socialnih demokratov Borutu Pahorju izrazil podporo Sloveniji in stranki pri vključevanju v evropske integracije. Slovenija mora biti bodoča partnerica v razširjeni Evropski uniji, vse ovire pa je treba odpraviti s pogajanji. Klima se je zavzel za sodelovanje med strankama v prid socialdemokratskemu gibanju v Evropi. Združena lista pa je v izjavi pred obiskom Klime v Sloveniji opozorila na zahteve avstrijskih svobodnjakov, da bi morala Slovenija izpolniti nekatere zahteve pred vstopom v Unijo. • J.K. .A. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE POSLANSKA PISARNA POSLANKE DARJE LAVTIŽAR BEBLER URADNE URE: VSAK DRUGI PONEDELJEK V OKTOBRU: V PONEDELJEK, 6.10.1997, OD 14.00 DO 16.00 URE mmmsmMGLAa Pol stoletja neprekinjenega izhajanja časopisa Gorenjski glas bomo v nedeljo, 12. oktobra, točno ob 14. uri, praznovali s srečanjem bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa. Srečanje bomo popestrili z nagradnim žrebanjem, v katerega bomo vključili vse, ki ste sodelovali v različnih Glasovih akcijah. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, takoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od letošnjega junija dalje, vse do zaključno petka, 10. oktobra, velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v posebnem naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju v nedeljo, 12. oktobra! Novega naročnika sem pridobil(-a):................................................................. Moj naslov:.......................................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): • Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi pošljite za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo ■ naročnino za_trimesečje 1998 (ker je za navedeno trimesečje v letu 1998 naročnina moja nagrada, dobim časopis tri mesece brezplačno) Izjava za novega naročnika: naročam mm^. za najmanj eno leto Ime In priimek:..................................... JMGLAS Naslov: Podpis: če naročila ob Izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. 5 sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej še ni bil naročen. Enakovredno se upošteva tudi, če sem nenaročnik le več kot pol leta. V primeru, da naročniška slulba Gorenjskega glasa zgotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, se nagrada ne podeli niti ni molno sodelovanje v zaključnem nagradnem irebanju. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče v nedeljo, 12. oktobra! Brez skrbi - če Vas ne bo zraven, Vaš kupon iz te akcije pridobivanja novih naročnikov bo zanesljivo v bobnu! Proračun in denacionalizacija na izredni seji državnega zbora Cerkvi gozdove, vendar koliko Stališča vladnih strank, Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, glede denacionalizacije so bližja, najdlje pa še naprej pri vračanju gozdov Cerkvi. Razlaščenci so proti vsebinskim spremembam zakona. uspešni. Minister je tudi omeni' možnost sklenitve dogovora med dvema državama: meu Vatikanom in Slovenijo. Največ problemov je Prl uresničitvi 27. člena zakona o denacionalizaciji, ki govori o vračanju premoženja Cerkvi-Ljudska stranka meni, Ljubljana, 3. oktobra - Včeraj so se nadaljevala pogajanja med vladnima strankama, Slovensko ljudsko stranko in Liberalno demokracijo Slovenije, glede dopolnitev zakona o denacionalizaciji, ki je v drugi obravnavi. Obravnava je zelo pomembna. Moratorij na vračanje imetja traja do 20. decembra, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof dr. France Rode pa sta se dogovorila, da bo vračanje premoženja mirovalo do konca oktobra, potem pa naj bi bile stvari rešene. Poslanci morajo torej reči, ali se bo denacionalizacija nadaljevala po starem ali po morebitno spremenjenem zakonu. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ostro nasprotuje vsebinskim spremembam zakona, saj bi bilo to kršenje ustave, ki tudi prepoveduje spreminjanje že sprejetih odločitev (155. člen). Razlaščenci opozarjajo na nedopustno zavlačevanje pri ur-esničevanju zakona o denacionalizaciji, v katerem tudi piše, da morajo biti postopki končani v enem letu. Naj se država vendarle ozavesti in ravno skladno s pravom, pravijo. Na drugi strani je najglasnejša Združena lista socialnih demokratov, ki trdi da vse od zahtevanih 160.000 hektarov kmetijske zemlje ni treba vrniti, ker vse ne bo nihče obdeloval, saj lastnikov sploh ni v Sloveniji. Združena lista ne nasprotuje vračanju nacionaliziranega premoženja, vendar le v primerih, ki so pravno čisti, vsi upravičenci pa morajo biti v enakopravnem položaju. V primeru posebnega dogovora med predsednikom vlade Igor Bavčar, predlagatelj sprememb zakona o denacionalizaciji. in nadškofom pa je bila Cerkev postavljena v privilegiran položaj. Stranka že vsa leta od sprejema zakona opozarja na nepravilnosti, vendar so bile vse vlade gluhe. Nobena ni hotela priznati novih krivic, ki jih prinaša zakon, čeprav se sedaj s predlaganimi spremembami priznava, da z zakonom le ni v redu. V to jabolko bo treba ugrizniti, čeprav je politično zelo občutljivo. Najemniki enakopravnejši Vladni stranki sta zelo blizu dogovora, da morajo' biti na- Dr. Janez Gril, na cerkveni strani odgovoren za gozdove -Sliki G. Sinik strankah. Izvršene naj bi bile v primerih, ko je bil kršen zakon. Slovenska ljudska stranka vztraja, da je treba spoštovati odločitve Ustavnega sodišča (spoštuje jih tudi LDS, vendar vsak gleda nanje po svoje), da se osnovni koncept zakona ne sme spreminjati in da po šestih letih veljavnosti zakona upravičence ne smemo postavljati v neenakopraven položaj. Liberalna demokracija je prepričana, da bi pri vračanju strnjenih kompleksov morali upoštevati, kdo je kmetovalec in kdo ni in da ne bi prizadeli sedanjih uporabnikov teh zemljišč. jemniki v nacionaliziranih stav- bah oziroma poslovnih Kaj bo dobila Cerkev prostorih enakopravne stranke Minister za pravosodje To- v postopkih. Gre za pravico več tisoč ljudi, ki so v te prostore ogromno vlagali, v njih prebivajo ali opravljajo gospodarsko dejavnost. Dogovora še ni maž Marušič, ki vodi vladno komisijo za urejevanje odnosov s Cerkvijo, je povedal, da rešitve za vračanje gozdov na Gorenjskem in v Nazarjih še ni, glede ugotavljanja vrednosti vendar upa, da bodo dogovori, nepremičnin in hipotek, glede tako med vladnima strankama revizij pa je soglasje pri obeh kot med državo in Cerkvijo, da mora Rimskokatoliška Cerkev ostati upravičenec v de-nacionalizacijskem postopki kot je presodilo Ustavno sodišče. Spoštovati je treba dogovor med premierom 'n nadškofom. Stranka želi, oa bi bila dopolnila k zakonu " denacionalizaciji skupna, sprejeta v obeh strankah, j" zato vladna. LDS ima glede j vračanja premoženja Cerkvi , nekoliko drugačne pogled«- j zato se zna zgoditi, da bosta L v državnem zboru glede tega vladni stranki nastopali s svo- t jimi stališči. Rimskokatoliška r Cerkev je optmistična gle"Je» rešitve probleme, pravi df'2 Janez Gril, predsednik po"'P komisije za gozdove. Cerkev n zagovarja sporazumno poraV'p navo, kar omogoča zakon denacionalizaciji. Cerkev naj n bi obdržala gospodarske goz. dove. Varovalne naj bi °° t Cerkve kot denacionalizacij*' $1 kega upravičenca država kup1, j la, gozdove in površine, ki Jf imajo sedaj višinski kmetje i ^ pašne skupnosti, pa n*/ ,L Cerkev podarila. Skupno naj J bi šlo za 28.000 hektarov g0*' „ dov ali 1,8 odstotka vseh g°*j vj dov v Sloveniji, od katerih m V( bi Cerkvi ostala polovica. ^ d« je dejal v sredo dr. C-n j o Vatikan taki odločitvi ne . Pi nasprotoval. Največ naj J< dobil nazaj eden od samos1 nov: okrog 900 hektarov. * ■" Košnjek Dva nova ministra Ljubljana, 3. oktobra - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo sporočil, da za ministra za evropske zadeve predlaga Igorja Bavčarja, ki ima po njegovem izredne vodstvene in organizacijske sposobnosti in bo doma usklajeval aktivnosti pri pripravah Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Slovenska ljudska stranka pa je za ministra za turizem in obrt predlagala Janka Razgorška, uspešnega podjetnika iz Maribora. SLS meni, da bi moral biti sedež tega ministrstva v Mariboru. LDS naj bi imela nad tem predlogom pomisleke, ker kandidat nima ustrezne izobrazbe. Zakon o ekonomskosocialnem svetu Zapostavljanje jih moti boi predsednikom državnega j^jj- Ljubljana, 3. oktobra - Na sredini seji pričakovane razprave o Janezom Podobnikom in - ,.m letošnjem proračunu ni bilo: zara- nim ministrom Mitjo GaspariJ I di poznega sprejemanja in majhnih Pogovarjali naj bi se predvse1^^| možnosti za spremembe in zaradi proračunu za prihodnje leto, ke odsotnosti finančnega ministra Mitje Gasparija, ki se je sicer opravičil. Člani sveta so, nezadovoljni s svojim položajem in vplivom, sklenili, da se bodo v prihodnje sestali tako s premierom dr. Drnovškom, o letošnjem nima več smisla p JL varjati, in o zakonu o ekonorn j socialnem svetu, v katerem rn i biti jasno opredeljen položaj in njegov odnos do vlad parlamenta. • J.K. Slovenska ljudska stranka zavrača očitke Lahko je rušiti, težje je graditi Ljubljana, 3. oktobra - Slovenska ljudska stranka ob pogostem omenjanju glede predsedniških volitev v izjavi za javnost poudarja, da je pravočasno in intenzivno začela z aktivnostmi za izbiro optimalnega skupnega predsedniškega kandidata. Vnaprejšnje diskreditiranje njenega možnega kandidata Janeza Podobnika s strani vodstev Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov je privedlo do odločitve za nepreklicni umik, ob zavračanju in grobih žalitvah Podobnika pa se je stalno poudarjalo, da je mnogo boljših, ki se lahko enakovredno kosajo s sedanjim predsednikom države. Kje so sedaj ti kandidati. Lahko je rušiti, težje je graditi. SLS bo še naprej iskala najboljšo rešitev, ne prevzema pa odgovornosti za sedanje stanje. Predvsem pa bo svojo energijo, znanje in izkušnje usmerjala v reševanje zahtevnih gospodarskih, socialnih in zunanjepolitičnih vprašanj. Tu lahko SLS veliko naredi. • J.K. Na okrajnih sodiščih manjka sodnikov ' Sodniki bodo lahko tudi inlaisj Ljubljana, 3. oktobra - Na slovenskih sodiščih J^ sodnikov še vedno premalo, posebej na okrajnih. Da . na okrajna sodišča prišlo več sodnikov in bi bili zaost.aoru pri obravnavanju zadev manjši, je državnemu zp predlagana sprememba zakona o sodniški službi. Sp membo predlaga skupina poslancev s prvopodpis3 Ferijem Horvatom. Po novem za sodnika okrajen sodišča ne bi veljala več starostna omejitev na 30 d ampak bi bil sodnik lahko mlajši, čas pridobiva ^ strokovnih izkušenj pa bi skrajšali na najmanj dve *e ' jij. pridobivanje strokovnih izkušeni po opravljenem P.ra .rf kem državnem izpitu pa bi bilo po obveznem enoletn delu na sodišču priznano tudi pravniško delo izven so ^ ali delu pri sodišču (strokovni sodelavec). Z vsakole . ocenjevanjem okrajnih sodnikov začetnikov bi prispev hitrejšemu sodniškemu usposabljanju. • J.K. __ yr@M glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec' ^ . ^j/Lm Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana AhačiČ, Helena Jelovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Va" ^ W Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi, Uroš Spehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranj. )(!lloi0 J Fotografija: Gorazd Sinik, Tina Doki I Priprava ia tisk: Mtdia Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, »"f^SuM f. Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem ^ ^/m. ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za (u)in(M • „a rti1*J DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodaj"^/ Naši žičničarji se pred prihajajočo zimo ne morejo pohvaliti z novimi napravami Žičnice ostajajo stare, cene pa so (vseeno) nove *jjjb temu pa je razveseljujoče dejstvo, da so naše žičnice po temeljitih pregledih vendarle varne in da se iz leta v leto Veca dodatna ponudba na smučiščih in v turističnih krajih - Sloves in vedno večja vloga šole smučanja Slovenije ?n°.h;ni> 3. oktobra - Marsikaj ."krati nič ui -> GORENJSKA OD TORKA DO PETKA U rab nič novega, bi lahko Wv- P° tor"loveni Posve ga m so ga pred prihajajočo l,msko turistično sezono prijavili Turistična zveza Slovne in Združenje slovenskih jicničarjev v bohinjskem ho-,e"» Zlatorog. Še enkrat več So okrcali pomoč države, ki na turizem še vedno gleda |80,j s strani, končno pa so se !al»ko pohvalili s sodelovanja med hotelirji, žičničarji, %isti?niw.: J—-J~-' stičnimi društvi, centri za Nmocijo in vsemi ostalimi, J1 bi vendarle radi, da bi se JJ» zimski turizem po uspe-..jj* kmalu približal poletne- Seveda je bilo zadnji septembrski dan največ zanimanja naHienieno~« *---- na n^une8a temu> kaJ Je bil° zimo ni.smučiščih Pred novo PreostPa?!torJenega in kaJ bo v ^aiem mesecu ali dveh še moč h storiti V Gospodarsko interesno združenje slovenskih iič-ničarjev je vključenih 13 slovenskih smučarskih centrov: ATC Kanin iz Bovca, SC Cerkno, Žičnice Vogel Bohinj, ŽTG Kohla, SR -SC Soriška planina, SCT Stari vrh, RT C Kranjska Gora, RTC Krvavec, Žičnice Javornik, RTC Golte Mozirje, Unior Rogla - žičnice, GTC - Kope in Mariborsko Pohorje - SK Branik. 'f^'o denarja in ?/fleJeni lastninski . Jasnr> io ,i_ • » lastninski odnosi isno je, da žičničarji vidijo perspektivo razvoja le v Kladu z razvojem turizma pn fs. žal pa v Sloveniji razvoj Jtoa prave podpore, saj gospodarska politika rešuje le ,^alne probleme, razvoj pa ji '"bar. Po številnih obljubah in ^Sotovilih pred volitvami smo fljjida nam bo vsai nova vlada kaj bolj naklonjena, đendar je turistično gospostvo spet ostalo prepušče-k? samo sebi. Osnovni Jroblem je seveda denar, saj v **Protju z našimi konkurenti s°sednjih državah ne dobiva- le smučarski« vozovnic $o se v primerjavi z «an' v Povprečju povečale za do-hm deset odstotkov. Naj-bažje dnevne vozovnice *a odrasle so po tradiciji *« Krvavcu, v Kranjski Gori in na Voglu, kjer (brez popustov) stanejo 3.500 tolarjev, v ostalih Smučarskih centrih pa so dnevne vozovnice od 1000 do 3.400 tolarjev -odvisno od velikosti smučišča in števila zičniških "oprav Gorenjski smučarji in tudi turisti so letos najtežje pričakovali izgradnjo nove gondolske žičnice na Vogel. Ker pa se je ustavilo pri denarju, pa bodo letos smučarje na Vogel še vedno vozili s staro gondolo. mo subvencij, težko pa je priti tudi do ugodnih kreditov, " je povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Gorazd Bedrač. Če temu dodamo še neurejene lastninske odnose na smučiščih, kjer brez ustrezne sistemske ureditve (določitve odškodnine) v turističnih krajih ostajajo prepuščeni lastni iznajdljivosti, na kar je posebej opozoril bohinjski župan Franc Kramar in zaradi česar letos niso uspeli postaviti že kupljene nove žičnice na Pohorju, je jasno, da je letos na naših smučiščih zelo malo novega. Edini novost bosta morabiti dve krajši vlečnici, pomemben podatek pa je, da so praktično na vseh večjih smučiščih dokončno poskrbeli za dodatno zasneževanje. Prav tako razveseljujoče je, da so pregledi v poletnem času pokazali, da so naše žičnice varne, menda celo bolj kot v tujini. Raj za začetnike, malo možnosti za zahtevne smučarje Kljub temu da se je pravkar končala poletna sezono, ki je bila po besedah predsednika TD Kranjska Gora Vojteha Budineka, izredno uspešna, saj so se k nam končno vrnili tuji gostje, pa turističnim delavcem več skrbi povzroča priprava na zimo: "Slovenski alpski turistični kraji so s svojo ponudbo poleti lahko konkurenčni sosednjim in jim tudi so, žal pa jim ne morejo biti konkurenčni pozimi, saj nima tako bogatega izbora smučišč kot sosedje in tudi naše žič-niške naprave že zdavnaj ne ustrezajo več sodobnim. Temu se sicer v Kranjski Gori skušamo prilagajati z dodatno turistično ponudbo od teka na smučeh, letos urejamo posebno progo za deskarje, do ponudbe jahalnih šol, sani, ...vendar problem investiranja v žičniške naprave ostaja in to odvrača zahtevnejše smučarje," pravi Vojteh Budinek in poudarja, da so velika promocija za Kranjsko Goro tudi mednarodne športne prireditve, predvsem skoki v Planici in tekma svetovnega pokala alpskih smučarjev v Podkorenu. Žal pa je tudi letos termin tega tekmovanja za turizem v Kranjski Gori 97/9« 0 SlA-OSTAU ?* neugoden, saj bo tekmovanje v novoletnem terminu 3. in 4. januarja, ko je v kraj poln tujih turistov in je zato za tekmovalce in spremljevalce težko iskati prazne sobe. Zanimivi za Angleže in Hrvate Čeprav v naši turistični ponudbi marsikaj manjka, imamo tudi prednosti in ena izmed držav Beneluksa, zlasti med ciljnimi skupinami začetnikov. Tako bo tudi prva letošnja večja promocija slovenskega zimskega turizma potekala v okviru nastopa na bližnji svetovni turistični borzi sredi novembra v Londonu. Prav tako se letos pripravljamo na Eromocijsko kampanjo na rvaškem trgu, zlasti v večjih mestih Zagrebu, Reki in Splitu. " je na posvetu žičničarjev poudaril direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan. Napredek le s sodelovanjem Tega, da brez dobrega sodelovanja ni dobre promocije, so se vendarle začela zavedati v večini slovenskih turističnih krajev, ki se med seboj že povezujejo v različna združenja, razveseljivo pa je tudi sodelovanje med Žičničarji in Centrom za promocijo turizma. Tako so letos skupaj naredili analizo vseh slovenskih smučišč, s čimer imamo končno pregled nad vso slo- Pomanjkanje smučarskih prog in stare, počasne žičnice, bodo tudi v novi zimi najbolj jezili smučarje. njih je prav gotovo šola smučanja Slovenije, ki je v zadnjih letin pridobila velik ugled, za kar je tudi že dobila nekaj mednarodnih priznanj. Šole so organizirane po vseh večjih smučarskih središčih, poleg tečajev pa jih odlikuje bogat animacijski program. "Kljub temu da se slovenska smučišča ne morejo primerjati z avstrijskimi, švicarskimi, francoskimi in drugimi, saj so manj zahteva in primerna za manj zahtevne smučarje, pa jih lahko ponudimo na britanskem, skandinavskem in trgih vensko zimsko ponudbo, pripravljajo pa se tudi na izdajo vseslovenske smučarske karte, ki jo bodo letos že lahko poskusno uporabljali tekmovalci in trenerji, drugo leto pa naj bi bila v redni prodaji. V. Stanovnik AMZS Iz kranjske baze AMZS so nam povedali, da so od torka do danes odvlekli 11 vozil gorenjskih voznikov, ki niso bila v voznem stanju, pomoč na cestah pa je vozilom zadostovala 3-krat. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli pred prostore Iskrae-meca, odkoder jih je poklical vratar, ker se je zato, ker je nekdo kuril smeti, zelo kadilo. Gasilci so goreče smeti raje pogasili. V minulih dneh pa so se sprožali tudi alarmi, zaradi katerih so kranjski gasilci hitro reagirali, vendar se je izkazalo, da so bili lažni. Eden izmed njih se ie sprožil v prostorih Kokre na Primskovem, dvakrat pa v stavbi Mestne občine Kranj. Sicer pa so nam kranjski gasilci še povedali, da je v teh dneh pri njih zelo Živahno, saj imajo v okviru sejma Zaščita, ki poteka na prostorih PPC, na obiskih oziroma ogledih gasilce z vse Slovenije. Jeseniški gasilci so na zahtevo JEKO-IN, sektor vodovod prepeljali pitno vodo v Plavške Rovte. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 14 otrok, od tega 8 dečkov in 6 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.100 gramov, najlažja deklica pa 3.100 gramov. Na Jesenicah pa sta se v minulih dneh rodili dve drobceni deklici, ki jima je tehtnica pokazala eni 2.620 in drugi 3.140 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli po posa-meznih oddelkih naslednje Število urgentnih primerov: interni oddelek 47, pediatriia 6, kirurgija 188, ginekologija 12. UR6KA (več kot plesna žola) V Kranju, Skotil Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 Leti športa v turizmu • Ker so raziskave po vsem svetu pokazale, da se vedno več turistov odloča za tako imenovane "aktivne počitmice" je Izvršni odbor Turistične zveze Slovenije sprejele pobudo, da bo leto 1998 leto športa v turizmu. Priprave na to so se že začele, saj bodo turistični programi v naslednjem letu obogateni z različnimi športnimi projekti: od programa ozuveŠčanja turistov - potrošnikov, do programov animacij in dejavnosti. Slogan leta športa v turizmu pa bo: Slovenija -dežela aktivnega oddiha. ^ SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE V četrtek, 9. oktobra 1997, ob 19.00 uri bo v Šmartinskem domu (bivši dom KS) v Stražišču predavanje ge. Aleksandre FORTE, sociologinje in poznavalke pokojninskega sistema, na temo "NOVI POKOJNINSKI SISTEM"; zanimivo za upokojence, predvsem pa za tiste, ki se pripravljate ali odpravljate v pokoj. Odgovarjala bo tudi na vsa vaša vprašanja v zvezi s to problematiko. Vstop bo prost! MESTNI ODBOR SDS KRANJ POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Izteka se letošnji Teden vseživljenjskega učenja Z zaključkom šolanja še ni konec učenja Kranj, 3. oktobra • Teden vseživljenjskega učenja, ki ga v Sloveniji že drugo leto zapored organizira Andragoški center Slovenije, je tudi tokrat spodbujal k drugačnemu razumevanju vloge in pomena učenja. Glavni namen in cilj Tedna vseživljenjskega učenja je spodbujanje ljudi, organizacij in skupnosti ter njihovo ozaveščaje o pomenu in potrebi vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Učenje naj bi se v življenju vsakega posameznika, pa tudi organizacij in skupnosti, nikoli ne prenehalo. Stalno in skozi vsa življenjska obdobja trajajoče aktivno osvajanje znanj, spretnosti in veščin, ie vse bolj nujni pogoj obstanka in razvoja. Zamisel o Tednu učenja odraslije nastala v Veliki Britaniji pred petimi let, lani ga je prvič organizirala tudi Slovenija. Zanimanje za sodelovanje v aktivnostih letošnje prireditve je bilo zelo veliko, saj je v njem sodelovalo kar 131 izvajalcev, ki so pripravili kar 700 različnih prireditev in dejavnosti. M.A. Oblakov kip na Bledu Bled, 3. oktobra - V osrednjem parku na Bledu bodo jutri, v soboto, 4. oktobra, svečano odkrili kip, darilo kiparja Slavka Oblaka. Umetnik se je rodil na Bledu in tam preživel svoje otroštvo, v petdesetih letih pa je odšel v Nemčijo, kjer zdaj živi in ustvarja. • M.A Letošnji tržiški proračun so občinski svetniki zavrnili Kazenska ovadba in tožba proti županu zaradi samovolje Nadzorni odbor je ugotovil, da občinski svet ni sklepal o naložbi v muzej mamutov, denar za ta namen pa ni bil potrjen v letošnjem proračunu. TVžič, 2. oktobra - To je le eden od primerov prekoračitev pooblastil župana in samovoljnega trošenja denarja, je ocenil predsednik nadzornega odbora občine Tržič Tone Kramarič. O skoraj 50 milijonih tolarjev porabljenega denarja ni odločal občinski svet, zato je nadzorni odbor predlagal kazensko prijavo proti županu in vložitev tožbe za povrnitev nezakonito porabljenega denarja. Svetniki so ta predlog potrdili, že prej pa so prav zaradi že končanih investicij brez odobritve sveta zavrnili osnutek letošnjega proračuna. Na osnutek proračuna za leto 1997, ki ga je na mize občinskih svetnikov že drugič postavila tržiška uprava, se je tudi tokrat usula vrsta pripomb. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Šter je opozoril na precejšen razkorak med odobrenimi sredstvi za tržiško kulturo in dejansko prejetim denarjem. Tako naj bi bile te dejavnosti lani prikrajšane za skoraj 4 milijone SIT, letos pa za okrog 4,2 milijona SIT. Ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Tržič Erna Anderle je izrazila nezadovoljstvo, ker bi glede na lansko leto letos dobili več kot 2,6 milijona tolarjev manj denarja. Občina ne namenja denarja za vzdrževanje stavb in opreme, razen tega pa je z nižjo septembrsko dotacijo povzročila celo začasno blokado žiro računa. Po prepričevanju vodij dveh uradov občinske uprave, da gre pri kulturi za nesorazmerno delitev sredstev med profesionalnimi in amaterskimi dejavnostmi, pri otroškem varstvu pa tudi za spremenjen način financiranja glede na manjše število otrok in neza- dostno popolnjenost oddelkov, se je razvila kar precej živahna razprava o obeh dejavnostih tudi med svetniki. Po njej so sklenili, naj se o problemih in njihovem reševanju dogovorijo predstavniki VVZ Tržič, občine in odbora za družbene dejavnosti na skupnem sestanku s strokovnjaki iz ministrstva za šolstvo in šport. Del razprave so namenili tudi ocenam o višini predvidenega proračuna, za katerega sta predvsem predsednik občinskega sveta Peter Smuk in predsednik odbora za gospodarstvo Vinko Perne menila, da bo prek milijardo tolarjev prihodkov zelo težko doseči. Obenem je predsednik Perne predlagal, naj bi v proračunu zagotovili denar za ugodnejše kreditiranje podjetnikov, ki bi odpirali nova delovna mesta. Še daljša razprava je bila o naložbah, ki so že uresničene, a občinski svet o njih sploh ni odločal. Ludvik Perko je omenil tržiško obvoznico in muzej mamutov, opozoril pa je tudi na kršenje statuta občine, ki določa za vsako spremembo pri občinskih nepremičninah odločanje z dvotretjinsko večino članov občinskega sveta. Svetniki niso prisluhnili županovim prošnjam, naj vendarle potrdijo proračun, saj so vse naložbe v korist Tržiča. Z 12 glasovi "proti" in dvema glasovoma "za" je 19 svetnikov odločilo, da osnutek ni primerna osnova za pripravo odloka o proračunu. Tako bo še naprej veljalo financiranje po dvanajstinah lanskega proračuna. Večina navzočih svetnikov je potrdila predlog, naj v proračunu namenijo 1,7 milijona SIT za delo nadzor- nega odbora, odobrila paJj i tudi plačilo 3,58 milijona W r, za sanacijo usada na cesti n Leše iz sredstev rezerv obči" fi Po zavrnitvi proračuna A „ občinski svet razpravljal i«' ^ o ugotovitvah nadzornega oj ^ bora glede naložbe v mamutov. Seja bohinjskega sveta Med plačniki takse tudi uporabniki vaških vodovodo1 'rti' i Bohinjski občinski svet je na seji v sredo sprejel uredbo o obremenjevanju okolja, po kateri bodo občani za odvoz in deponira'J ,r< odpadkov plačevali enako takso kot doslej, za uporabo vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav pa polovico višjo. jjr Ker niti o nakupu n't> 0 prenovi objekta ni sk!epu u občinski svet, denar m jr potrjen s proračunom, ncD' ti mensko pa je bil porabljen* 2. privatno dejavnost, je od<% predlagal kazensko pnJal \\ proti županu Pavlu R»Q m zaradi prekoračitev popbIJl. o< in samovoljnega trošenja sK" |a aj 49,4 milijona tolarjev, o0\ vj nem pa tudi vložitev tožbe povrnitev nezakonito P°raufJ jenega denarja. Za kazen* , prijavo se je izreklo l6',/' tožbo pa 13 od 19 navzoč svetnikov. • Stojan Saje g si i da ot Ki Bohinjska Bistrica - Po novem bodo občinsko takso za obremenjevanje okolja zaračunavali tudi uporabnikom vaških vodovodov, ki so bili doslej izvzeti iz plačevanja. V Bohinju se namreč približno 780 gospodinjstev ali skoraj polovica vseh oskrbuje iz vaških vodovodov, ostali pa iz javnih vodovodov v upravljanju Komunale Radovljica. Takso za obremenjevanje okolja je že ob koncu 1994. leta z uredbo uvedla nekdanja radovljiška občina. Nove ob- MEDICI N/KE HLAČNE NOGAVICE ♦ PRIPOROČAMO PRI STOJEČEM DELU ♦ZA UTRUJENE IN BOLEČE NOGE ♦ V MODNIH BARVAH RAZLIČNE STOPNJE KOMPRESIJE: 40 D EN - 1257,-70 DEN - 1368,-140 DEN - 1709,- P0 NIŽJIH PROMOCIJSKIH CENAH Medi Sun Kidričeva 47 a, 4000 Kranj te/.: 064/226 464 ORTANA d.o.o., Radovljica, Gorenjska c.33 PRENOVA d.o.o.. Bled, Ljubljanska c.3 OTP Tcpina d.o.o., Jesenice, Titova 112 čine so predlani, v času velike "smetarske krize", povišale le takso za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov, medtem ko takse za uporabo vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav niso spreminjale niti je niso usklajevale z rastjo drobnoprodajnih cen (inflacijo). Občinski svet Bohinj je v sredo na predlog župana Franca Kramarja sprejel uredbo, ki bo veljala samo na območju bohinjske občine. Po tej uredbi bodo občani za za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov plačevali enako takso kot doslej, za uporabo vodovodov, kanalizacije in čistilnih naprav pa polovico višjo. Za gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod, so takso povečali s 6,30 na 9,45 tolarja za kubični meter porabljene vode, za ostale uporabnike vodovodov z 12,70 na 19,05 tolarja; gospodinjstva, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz vaš- Župan se je odpovedal petim honorarjem Občinski svet je na seji v sredo sprejel tudi konsolidirano premoženjsko bilanco občine, informacijo o obnovi cerkve Sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici (vrednost naložbe je zaradi dodatnih del narasla za dobro tretjino) in sklepe foruma, ki je junija v Bohinjski Bistrici obravnaval problematiko območij znotraj Triglavskega narodnega parka. Poročilo nadzornega odbora o izvajanju koncesijske pogodbe med občino in turistično zadrugo Bohinj za zagotavljanje obalnega in prometnega reda v lanski poletni sezoni je sicer uvrstil na dnevni red, vendar ga potlej ni obravnaval, ker na sejo ni bilo predsednika (predstavnika) nadzornega odbora. Župan se je odpovedal petim (bruto) honorarjem v skupnem znesku 436.512 tolarjev, občinski svet pa je ta denar na izrecno županovo željo namenil za pokritje stroškov prireditev občinskega praznika. Predsednik občinskega sveta Jože Cvetek je ob tem izjavil, da bo plačal račun za nastop ansambla Encijan. kih vodovodov, pa bodo na leto plačala 1.800 tolarjev takse. Takso za uporabo kanalizacije so gospodinjstvom povečali s 3,10 na 4,65 tolarja za kubični meter in ostalim s 6 na 9 tolarjev, takso za uporabo čistilne naprave pa gospodinjstvom s 4 na 6 tolarjev in ostalim uporabnikom s 5,50 na 8,25 tolarja za kubični meter. Uporabniki vaških vodovodov bodo občinsko ekološko «*J % plačevali mesečno, ?J« slišali na seji, pa b°]^ bržkone že kmalu moj p0 plačevati tudi republiško e> j0 loško takso, ki znaša Z-^jpi tolarja za kubični meter P k abljene vode.. JJH Povprečnemu bohinjsH JJ gospodinjstvu, ki na porabi šestnajst kubičnih h .c" trov vode, se bodo m^r izdatki zaradi povečanja J o činske takse za vodo p°v,ej{ za 50 tolarjev; v primeru, <> priključeno tudi na kaDjj cijo in čistilno napravo, P m za dodatnih 57 tolarjev. J činski proračun bo s Wg stotnim povišanjem tak|ejk/ razširitvijo kroga o\^fh zbral s takso 8,7 mmJ1) tolarjev, kar je približno j milijona tolarjev več koM slej. Občina bo večino denj ] porabila za vzdrževanje | 2 munalnih naprav, delom3 c tudi za naložbe. ,J * C. Zap'0 fc n d S seje sveta mestne občine Kranj Zupanov veto na znižanje najemni« Gre za sklep, s katerim so svetniki za četrtino znižali najemnine za občinske poslovne prostore« Kranj, 3. oktobra - Pregleda vseh dosedanjih sklepov občinskega sveta in njihove (ne)uresničitve, ki naj bi ga v upravi mestne občine pripravili do konca avgusta, svetniki na prvi jesenski seji v sredo popoldne še niso dobili. Pa vendar so tudi tokrat številne njihove pripombe "letele" prav na neuresničevanje sklepov, tudi nekaterih življenjsko pomembnih za občino, kot so, denimo, predlog letošnjega proračuna, vloge občanov in podjetij za reševanje prostorskih zadev, znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in še nekateri drugi. Predsednik sveta Branko Grims je svoje svetnike "potolažil", da v občinski upravi pripravljajo pregled sklepov in njihovega uresničevanja, župan Vitomir Gros pa je pojasnil, da bo predlog proračuna izdelan po 14. oktobru, ko bodo znani kriteriji za njegovo obliko- vanje. Povedal je tudi, da je enega od sklepov zadnje seje sveta, to je znižanje najemnin za občinske poslovne prostore za 25 odstotkov, zadržal. Kranjski svetniki so v sredo sprejeli predlog odloka o priznanjih v mestni občini Kranj, seznanili pa so se tudi s pregledom prilivov in odlikov iz občinske blagajne v prvem letošnjem polletju ter s Eregledom premoženja nekdanje ranjske občine in mestne občine Kranj na dan 31. decembra 1996. Bilanca mestne občine je zgolj približna, ker še ni opravljena delitvena bilanca med petimi občinami. Svetniki so podprli izgradnjo vodovoda Javornik-Pševo-Čepulje ter izdajo promocijskega prospekta za krajevno skupnost Jošt v okviru projekta celostni razvoj podeželja in obnova vasi. Tako za vodovod kot prospekt naj bi polovico denarja prispevala država (°*Jjl drugo polovico pa kranjska K° j oziroma občina. . ke i Zaradi nedosežene dvotretjins* ^ čine glasov sta v sredo padli PrO^v0ri$l občinskih stanovanj in dela 9, e(1c! svetniki pa so izglasovali odkup s .^p kosa zemljišča za razširitev Sk°Jjm ceste v Stražišču, menjalno P°Jfam zavarovalnico Triglav za del zemU DražgoSki ulici, na katerem i pridobili pločnik, kot tudi °dKUiotr dička ob osemletki na Orehku, y^ nega za ureditev parkirišča in od za šolski avtobus. • H. Jelovcan Petek, 3. oktobra 1997 Strokovnjaki pregledali obalo in stavbe na Blejskem otoku Na otok se je naselila nevarna kletna goba (Nadaljevanje s 1. strani) i o/a^n' Faz'°p za s'aDO stanje pod stopnišče. Kamniti zid ob lat * ^e oc'tno neurejeno stopnišču je razpokan in del- »stništvo. Ministrstvo za kul- no že razpada. V nadstropju uro je 1992. leta, še v času, nad restavracijo je v podu 0 ga je vodil dr. Andrej lesna goba, ki se v ugodnih "puder, dalo otok začasno, razmerah lahko zelo hitro : 0 dokončanja denacionali- razvija. Obodni zid na vzhod- ' raC|- postopka, v up- ni in južni strani puščave ie J *v,Janje Rimskokatoliške- tako razpokan, da bi bilo >; a župnijstvu Bled, treba podbetonirati temelje i Publiška vlada pa je potlej in namestiti vezi. Centralna t J* sP'sek kulturnih spomeni- kurjava je na kurilno olje, ki I g v in naravnih znamenitosti, ga na otok še zmeraj preva- ' DolS° Posta,e državna last, žajo v sodovih. To je za jezero 1 le8 Blejskega gradu uvrsti- nedopustno, edina rešitev bi j* Blejski otok. bila kurjava na elektriko. • on t ac'ona''zac'Js'c' post- Poleg tega bi bilo treba J Pek, v katerem nekdanji urediti tudi sanitarije in ka-i . Pravljalec, podjetje Turizem nalizacijo po dnu jezera spel-1 tu.rekreacija Bled, zahteva jati na Mlino. !za '.P^eJNo odškodnino Franc Pelko je poročilo Pol Sena sodstva (okoli predlani še dopolnil z oceno, l992mi»Jona mark), se od da se je stanJe na otoku od i »»»akni. * ne pr^" 1992. leta dalje zelo poslabšajo^. U^mj^ lo. Tokrat je pregledal tudi lastnik ?i-ln v.PrašanJ' ab bo zvonik cerkve in ugotovil, da »laćati v u ni PnPravlJeno na vzhodni strani na višini asati v obnovo otoka. ■ • tete, oddelka za lesarstvo. V prvem nadstropju, kjer so prostori za turistične potrebe, je v sobi na severni strani opazil močno strohnela tla (trohnoba je zajela deske in lege), v sosedni sobi troh-nobo na legah in ugrezanje tal, začetne procese pa tudi na tleh hodnika. Z okularnim pregledom strohnelega lesa in mikroskopiranjem v laboratoriju ie ugotovil, da je povzročiteljica trohnobe kletna goba, ki spada med najnevarnejše razkrojevalke lesa. Do okužbe je verjetno prišlo že pred leti v eni od sob, odtod se je razširila že tudi v druge prostore. Da se okužba ne bi razširila na zidove, pre-dvsdem pa na lesene strope, bi bila potrebna takojšnja in temeljita sanacija, med katero bi okužene dele odstranili, lesene strope pa kemično zaščitili. Kletna goba se zelo pogosto pojavlja na vgrajenem lesu iglavcev m listavcev. Hrani se s celulozo in povzroča troh-nobo, les kockasto razpada, pri tem izgublja mehanske lastnosti (trdnost in nosilnost) in končno razpade v rjav prah. Ugotovitve kažejo, da okuži les, če je dovolj vlažen in če je tudi zračna vlažnost visoka. Z okuženega lesa se skozi stene pod ometom, zlasti pa pod raznimi talnimi in stenskimi oblogami, razširja na vse predmete iz lesa in celuloze. Najpogosteje razkraja lege, lesena tla, podboje vrat, okenske okvirje, lesene strope in pohištvo, okuži tudi vse predmete iz celuloze (knjige, tkanine, tapete, papir, preproge, slike itd.), podgobje pa lahko prodre tudi v opeko ali beton in povzroči njuno razpadanje. C. Zaplotnik i Obalo «1 približno šest metrov od tal manjka ključ vezi, ki so jo pri ŽeuT"\ P0?*3^"11 z zadnji obnovi bržkone pomo-'eZObetonskimi mostički toma odstranili. Posledice se saniznani strokovnjak za kažejo v razpokah. Vez bi PpitClJ° starih stavb Franc bll° treba ponovno "aktiviraj0 z Bleda, sicer tudi atl" in opraviti še nekatera ^easednik občinskega sveta, druga dela: nad zvonovi od-opI-'6 *e Pred petimi leti braniti vse strohnele lesene Lpdal otok in je v poročilo, dele, jih zamenjati z zdravim, £, 8a. je tedaj pripravil za suhim lesom, les pa obžgati in . "Pnijski urad Bled, zapisal, 8a dvakrat prepojiti s poseb-? voda zelo hitro spodjeda "o zaščitno tekočino, stran? °toka- Na vzhodni . ..... *ud ■ Jh na treh mestih v Les v prostiji ze trohni trov k°^'n' osemnajst me- Na Pelkovo željo si je lini ?cala spodkopana v gradbene objekte na otoku bi j^'5 metra. Namesto da ogledal tudi prof. dr. Jože >^avli Sia",rali' so prejšnji Kušar s Fakultete za arhitektiŽtU u Za peš pot naredi- turo. Njegove ugotovitve so lindust °■ ttonske mostic*e z zelo podobne Pelkovim in jih (Povsem °' Za to okolJe je mogoče strniti v sklepno hT\3 nesPrejemljivo ogra- misel, zapisano v poročilu: spodioH osta»a obala je precej "Sanacija obale, stopnišča, *e nn n tn drevesa so se opornega zidu in zgradbe %čn^ ' ostala Pa so puščave je nujna in pre-Wn tnagnjena pr0ti obalL dvsem takojšnja." Otoško dene te stopnice so pose- proštijo, Jcamor se je naselila $ene' razpokane in odkru- kletna goba, je pregledal tudi je Pet ^er voda izpira teren, prof. dr. Franci Pohleven iz korena stopnišča že popustila, Katedre za patologijo in zaš-n,ne drevja segajo tudi čito lesa Biotehniške fakul- V Škofji Loki še ne bo komunalnih taks Škofja Loka, 2. oktobra - Občinski svet občine Škofja Loka je na zadnji seji pretekli teden med drugim obravnaval tudi Odlok o komunalnih taksah s katerim naj bi se urejalo plačevanje uporabe nekaterih javnih površin in za nekatere dejavnosti na teh površinah. Tako je bila z odlokom predvidena taksa za uporabo pločnika m drugih javnih površin za gostinske, trgovske in druge podobne dejavnosti, za prirejanje razstav in zabavnih prireditev na javnih površinah, vključno s prirejanjem sejmov, priložnostih obiskov zabaviščnih parkov, cirkusov ter postavljanje igralnih avtomatov, za uporabo rezerviranih parkirnih površin, za uporabo površin v druge začasne namene ter za oglaševanje in plakatiranje. Kljub temu da je bila priprava odloka vsaj deloma tudi iniciativa svetnikov, saj naj bi tudi na tak način mašili proračunsko luknjo, pa so imeli svetniki na pripravljen predlog vrsto pripomb - ne amandmajev (kot je pri drugi obravnavi potrebno), in glasovanje je pokazalo, da za odlok ni potrebna večina glasov. Predsednik občinskega sveta je ugotovil, da morajo občinske službe pripraviti nov osnutek odloka za prvo obravnavo. Zanimivo je bilo tudi opozorilo predsednika nadzornega sveta Borisa Tomažiča, da bi morala biti ob odloku opredeljena tudi finančna ocena posledic, saj se lahko zgodi, da bi pobiranje stalo več, kot bi zbrali s taksami. • S. Ž. S|ovenija je med prvimi v svetu registrirala glatimer acetat Novo zdravilo proti multipli sklerozi Zdravilo bo konec oktobra dal na trg ljubljanski Lek, v primerjavi z interferonom beta lb nima stranskih učinkov. Kroni in — —-------- o »f «» - //rt.30" sept. - Na našem trgu je tivno zdravilo proti silovitim poslab- izraelsko jjhvaljujoč ljubljanskemu Leku le šanjem bolezni, predstavlja pa nov vilo je bi kiT 2dravi»o proti multipli sklerozi, pristop pri njenem zdravljenju. ^ V u'.je sicer še vedno neozdravljiva Po obiavi prve vesti, da bo Lek dal Slovenije "I i On »,,,,.1, X. „: nrinnlnit. bol ■na mae^en> saj njen vzrok še ni popolno-dncf ozyvL krompir sveže in kislo zelje jabolčni kis REPORTAŽA AVTOSERVIS AMBROŽ LAHOVČE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER AKCIJSKO ZNIŽANJE VOZIL! UNO 1,0 5V 12.490 DEM PUNTO 55S od 14.890 DEM PUNTO 75 SX od 18.260 DEM PUNTO 85 16V SX 19.990 DEM BRAVO 1,4 12V SX 22.460 DEM BRAVA 1,4 12V SX 23.260 DEM MAREA 1,6 16V SX 26.990 DEM MAREA 1,8 16V ELX 29.390 DEM MAREA 1,8 16V V/EEKEND 30.490 DEM ŠKODA FAVORIT 5V 1.93 5750 DEM, FIAT TEMPRA 1,4 IE 1.93, FIAT 1,0 IE 1.94, FORD Mondeo RS 1.95, VW GOLF JXD 1.92 AKCIJA lIMMMrŽ^"^^ MAREA 1,6 ELX BERLINA ABS, AIRBAG, CZ, ES el. pomik ogledal, BRAVA 1,4 SX avtoradio FIAT, kovinska barva L96, 2x AIRBAG, IZREDNO UGODNO! ABS, ESS, SV, ES, CZ, kovinska barva, avtoradio ^ cena: 19.990 DEM prodaja avtomobilov: 064/421-141,servi$ in trgovina: 064/421-021 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 JESENICE Tel.: 064/81-052, fax: 064/863-304 UPRAVNA ENOTA JESENICE OBJAVLJA naslednji prosti delovni mesti: 1. SVETOVALEC I - VODJA REFERATA ZA LOKACIJSKE IN GRADBENE ZADEVE v Oddelku za okolje in prostor Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: • VII. stopnja strokovne izobrazbe - smer arhitektura ali gradbeništvo, • 4 leta delovnih izkušenj • znanje uporabe računalnika • opravljen strokovni izpit Kandidati, ki nimajo opravljenega strokovnega izpita, bodo le-tega lahko opravili v roku enega leta. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Upravna enota Jesenice ponovno objavlja naslednje prosto delovno mesto: 2. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC -ARHIVAR v Oddelku za občo upravo in splošne zadeve Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: • V. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne usmeritve • 1 leto delovnih izkušenj • znanje strojepisja in uporabe računalnika • izpit za arhivarja Kandidati, ki nimajo opravljenega izpita za arhivarja, bodo le-tega lahko opravili v roku enega leta. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: UPRAVNA ENOTA JESENICE, Kadrovska služba, C. m. Tita 78, 4270 JESENICE. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali! O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Ameriški marinci spet na urjenju v gorski enoti Slovenske vojske Na ladji ali v gorah ne gre brez vrvi in vozlov Tako ugotavlja 32 gostov, ki jih inštruktorji Gorske šole Slovenske vojske usposabljajo alpinist i ki in gorništvu ter taktiki bojevanja v gorah. Bohinjska Bela, 1. oktobra Častniki in podčastniki pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske Gorenjske so se v preteklih dveh letih izkazali pri urjenju čeških, madžarskih, francoskih in britanskih vojakov. Tokrat so že tretjič sprejeli ameriške marince, s katerimi v vlogi vadbenca prvič nastopajo tudi pripadniki 10. bataljona za mednarodno sodelovanje SV. Poveljnik Američanov Robert Tanzola je ocenil, da je urjenje na Gorenjskem koristno tudi za marince, lepote Slovenije pa bi rad kmalu razkazal svoji ženi. Spremembe v Slovenski vojski zadnje leto niso vidne navzven, saj niso niti zgradili novih stavb niti spremenili uniform. Zato pa so storili kakovostne premike v organiziranosti in iskanju združljivosti s sistemom NATO, je na torkovem srečanju z novinarji ocenil poveljnik pokrajinskega poveljstva SV Gorenjske brigadir Bojan Šuligoj. Kot je med drugim poudaril, je poleg uspešnega prehoda na enovito usposabljanje pomemben tudi prevzem polne vloge poveljevanja v gorski brigadi, ki ima enoti v Kranju in na Bohinjski Beli. Organizacijske spremembe omogočajo tudi primerljivost s tujimi enotami, zato podpirajo navezovanje mednarodnih stikov. Samo letos so gostili 15 tujih vojaških delegacij, od nastanka Gorske šole SV začetek lanskega leta pa so urili številne vojake iz alpskih in drugih držav. Tokrat že tretjič izvajajo skupno urjenje s pripadniki ameriških marincev v okviru izmenjave Vojska vojski. Trenirani marinci niso vajeni hoje Program urjenja ameriških marincev, ki so prispeli v Slovenijo 26. septembra, je zelo zahteven in raznolik. V prvih dneh so največ pozornosti namenili uporabi alpinistične opreme in tehnik ter orientaciji na hribovitem zemljišču. V drugem delu bo na vrsti usposabljanje v taktiki bojevanja v gorah. Z 32 pripadniki ameriške vojske tokrat prvič sodeluje skupina desetih pripadnikov 10. bataljona za mednarodno sodelovanje Slovenske vojske. "Po seznanitvi gostov s programom smo jih morali najprej opremiti. Ameriški marinci tako nosijo slovenske gorske čevlje, dali pa smo jim tudi drugo opremo. Po kratkem pohodu smo.skupaj odšli na daljši pohod, s katerim smo preizkusili njihovo telesno sicer J a n« Gremo res sami tja gor, sprašujejo inštruktorja udeleženci vaje. pripravljenost. Vsi so dobro trenirani, hoje [ prenašajo najbolje. Nato smo se lotili učenja osnovnih alp1' nističnih tehnik, ki jih preverjamo na plezališču pod Ig''c° na Bohinjski Beli. V nadaljevanju je v načrtu orientacij5' ko-spretnostno tekmovanje \ spustu čez steno, napeljaVl žičnice prek Save ter streljanju. Po četrtkovem obisk" muzeja v Kobaridu se bom0 v petek povzeli prek stene r>3 enega od vrhov nad Vršičern V soboto sta predvidena ogle" Bohinja in Bleda, naslednji dva dneva pa vzpon na w glav. Po zahtevnem spustu * brezno Govic in sotesko Ranice bo na vrsti vojašk" urjenje na dvodnevni vj1'1 usposabljanje pa bomo kon^ H 11. oktobra s tekmo1 plezanju s 30 kilogramov težkim nahrbtnikom, je naste glavne dejavnosti z gosti po? polkovnik Marjan RučigJJ namestnik načelnika Gors* šole Slovenske vojske. Prek navpične stene po vrveh gor in dol Po izkušnjah z lanski obiska ameriških marincev/ častnik Ručigaj povedal, &\ večina izmed njih neukj alpinizmu. Eden od v«*** je bil do prihoda v Slovenj, najvišje dvesto metrov a morjem, trije pa so Pr,.{ videli sneg. Prav zato i razdelijo v skupine, v katea pomagajo tudi bolj izk" rt;t slovenski vojaki. Za vodenj, skupin na torkovi vaj« poskrbeli inštruktorji GoJ\j šole Rafael Kolbl, Top Perše, Boštjan Kostanjse% Rajko Lotrič. Že pred vaj" opremili steno s horizonta vrvno ograjo, na katero se pripel vsak od marincev naših vojakov. V navptf1* svetu so si pomagal1 K napredovanju s priženi^ vrhu stene je vse No, saj je vzpenjanje po steni ob vrvni ograji kar zabavno! Najugodnejša cena kateregakoli Opla vseh časov. avtotehna tehtna odločitev opela 064/224-621 •A J, Skoti; OPEL SERVIS TROBEC, Ljubljana. OSI/1732 535 PRIM< I.E.. Nova Gorica, 065/23-745 • VIKTOR d.o.o., Sežana, 067/31-620 'čak*1.' prečenje soteske po ži&Mjj fiksnih vrvi, nato pa seje ' treba spustiti z vrha dr» stene do vznožja po dinaaj ni vrvi s pomočjo ostra* Sledilo je še urjenje v vzp janju prek stene s potf nožne in prsne prižeme, j "Marinci smo zbrani m iz treh različnih etiotjj vzdrževanje, kontrolo letlj in zveze. Nismo vajeni t V postopkov, zato je urjenj nas velik izziv. Večina je P v steni, sam pa sem v ofi| vini obiskal poletno aV» tično šolo. Vozle in <%■ tehniko moramo obvl* tudi na ladji, zato je tukaj nekoliko lažje. Kon je, da vojak dobi sam^ panje z urjenjem v zahte ših razmerah, kakršne jf SlovensK' vojaki i./ vaših gorah, struktorji in veliko znanja, zato je njimi zanimivo. Vaša o posebno gore in reke, so, lepe. Doma sem nam^ ravninske in močvirnat verne 1»' "--- . V» 1 Karoline. f f _ ^iilj Po uspešni nalogi stisk rok in nasmeh Američana ter Slovenca. bom, če se bom ^H{0^, z ženo kmalu vrnil v » f jo kot turist," je W ameriških Tanzola. veljnik Robert Saje mar1 •s Petek, 3. oktobra 1997 Ko ostanete brez stanovanja V Življenje pod šotorom sredi Kranja Bliža se zima, kranjski brezdomec pa upa, da bo pred hudim mrazom vendarle uspel najti toplo sobo s straniščem. Kranj, 2. oktobra - M.P., celega imena na njegovo *eljo ne bomo objavili, je danes star 61 let. Bil je poročen, živel je v Skorji Loki, nazadnje pa je zaživel * neko Kranjcanko. Ko je leto pred letom dni umrla, je v stanovanju ostal skupaj s sinom pokojne prijateljice. Ta pa ga je, ker ni mogel Plačevati svojega deleža stroškov, enostavno postavil n» cesto. "Hvala bogu, da nisem prodal šotora, sicer bi danes spal pod smreko," je dodal. M.P. je vrsto let delal kot gradbenik. Kot zidar in žele-zokrivec je 21 let delal pri ?kofjelaškem Tehniku, nato Je tri leta pustil v hrastniš-Kem rudniku, kasneje pa delal pri različnih mojstrih, *! Pa ga, kot pravi, povečini niso socialno zavarovali. Zar-adi starosti je nekega dne napočil dan, ko zanj ni bilo v?.c dela. Denar je pošel, z njun pa je pošla tudi strpnost. ^er sinu svoje prijateljice ni m°gel plačati dela svoje stanarine, ga je ta preprosto Postavil pred vrata. "Kljub remu da sem mu kuhal, pral ln tikal in čistil," zmajuje z glavo brezdomec. vsakdo pač rabi zavetje, Sarn pa si ga je poiskal v jnanjšem šotoru, ki ga je imel Se iz časov, ko je taboril na morju. "Mislil sem ga že Prodati, pa ga na srečo, Msem. Danes bi šel lahko $at le še pod smreko. V 'Otoru, ki stoji v neposredni ?'»Žini kranjskega športnega Radiona, si je uredil ležišče, Vanj zvlekel star fotelj ter si Uredil majhno kuhinjo. Če se Majhnemu plinskemu gorilni- ku lahko reče kuhinja. Stranišča nima, za kopalnico pa zadostuje kar lavor vode. "Enostavno ne vem, kaj bo. Zime pač ne morem preživeti zunaj v šotoru, zato si za mrzle dni iščem sobo pri drugih ljudeh. Na dveh koncih sem že skoraj dogovorjen, upam pa, da mi bo nekje vendarle uspelo. Do upokojitve mi manjkata le še dve leti, enostavno pa ne vem, kako jih bom preživel. Dela zame ni, če bi ga našel, bi z veseljem delal. Tako pa se moram zadovoljiti z osemnajstimi tisočaki socialne podpore. Na Planini imam v bloku še vedno radio, pa televizijo, skrinjo, plinsko jeklensko, obleke, pa tudi telefon sem sam plačal. Res ne razumem, zakaj sem ostal brez strehe nad glavo. Res je, da mi je zmanjkalo denarja, po drugi strani pa sem v stanovanju postoril vse, kar je bilo potrebno postoriti. Slaba dva meseca minevata od začetka mojega taborjenja tule, doslej pa so me dvakrat obiskali policisti. Ali me zaprite, ali pa pustite, sem jim rekel. Sedaj me pustijo na miru, saj pravzaporav nimajo kaj storiti. Vsem dam mir, ne delam težav, v kar pa se lahko prepričaš tudi tamle na balinišču," je svojo pripoved končal brezdomec. Na centru za socialno delo v Kranju so nam povedali, da jim je problem poznan, da pa so ga odstopili centru v Škofji Loki, saj naj bi bil dotični v Kranju prijavljen le začasno, še naprej pa je občan Škofje Loke. Zato smo se pozanimali tudi v Škofji Loki. Tam nam je socialna delavka Minka Demšar povedala, da se z njegovim primerom že dlje časa ukvarjajo. Pohvalila je njegovo samoiniciativnost pri reševanju svojega problema. Vseskozi si sam močno prizadeva pri iskanju stanovanja, njegov moto je, da si moraš pomagati predvsem sam, poudarila pa je, da ni eden tistih, ki bi zahteval samo Komu so napoti partizanski 'spomeniki S ključem in ogljem nad spomenik Spomenik ob stari vojaški cesti nad Kovtami je nokga očitno zelo motil, zato se gaje lotil z ožganim krepelcem in ostrim predmetom. Storilec zaenkrat še neznan. Rovte, 2. oktobra - Ta teden me je poklical Franc Gaber, ter mi povedal, da so se nad partizansko spominsko obeležje nad Rov-tami lotili vandali, ter ga porisali in delno okrasili. Tja gor sem se odpravil tudi sam, ter se spotoma oglasil pri Stanetu Bajtu v Rovtih, ki skrbi za tamkajšnja partizanska spomeniška udeležba. Kot sem izvedel spomenik obuja spomin na preboj Škofjeloškega odreda v zadnji okupatorjevi ofenzivi na Loškem v marcu leta 1945. V bojih so sodelovali tudi italijanski partizani divizije Garibaldi, spomenik pa popotnika opozarja tudi na njihov takratni delež v bojih. Borci so pred kakšnim dobrim tednom utrdili temelje spomenika, Stane Bajt pa je kakšen teden kasneje na spomeniku opazil sledi skrunienja. Neznanec je z ogljem zapacal rdečo zvezdo na spomeniku, z ostrim predmetom (najverjetneje kakšnim ključem) pa je na spomenik vpraskal nemški kljukasti križ ter oznake zloglasne SS, lotil pa se je tudi obarvanih črk napisa. Vpraskani križ je resda moč opaziti šele po natančnejšem pregledu spomenika, dejanje neznanca pa si zasluži vse obsodbe, ne glede na to, kakšni razlogi tičijo za dejanjem. Ocena škode še ni znana, pa tudi če bi bila, Zveza borcev verjetno nikoli ne bo vedela, komu naj pošlje račun za odpravljanje poš-kod objestneža. U.Š. pomoč. Kot smo izvedeli, je bil na naslovu, kjer je še vedno prijavljen, samski dom, ki pa so ga preuredili v stanovanja, tam pa zanj ni prostora. Zatočišče so mu na centru ponudili v neki starejši hiši, v kateri sicer prebivajo ljudje s podobnimi težavami kot on, vendar pa je to odklonil, saj mu očitno niti lokacija niti družba ni preveč ustrezala. Sam si želi prebivati v Kranju, kjer je preživel zadnjih nekaj let in kjer ima, kot pravi, večino prijateljev. Menda se bo zanj prostor našel v enem od kranjskih samskih domov. Predlagal je, da bi naročilnico v višini osemnajstih tisočakov, kolikor mu mesečno pripada, ker nima drugih sredstev za preživljane, namenil za stanarino, preostanek, po grobi oceni približno pet tisočakov, pa naj bi še naprej dobival v obliki živilskih bonov. Demšarjeva je poudarila, da pri tem vztraja sam, saj pravi, da bo začetek in konec meseca nekako skrpal tudi s pomočjo priložnostnih del, katera pa že sedaj dokaj redno opravlja. Potrdila nam je tudi, da mu bo v treh letih pripadla starostna pokojnina, takrat pa naj bi se mu življenjski standard vsaj delno izboljšal. Glede na njegov dosedanji optimizem in dobre lastnosti pa si bodo na Centru za socialno delo še naprej močno prizadevali, da bo ponovno zaživel med varnimi, predvsem pa toplimi zidovi. Do takrat pa mu poleg kakšnega prispevka lahko zaželimo v Šerbedžijevem stilu: "Ne daj se U.Špehar ■OorciiJsKa^B Minister Turnšek v kranjski vojašnici Kranj, 2. oktobra - S slovesnostjo v kranjski vojašnici so pripadniki roda radiološke, kemične in biološke obrambe proslavili svojo 5. obletnico obstoja v okviru Slovenske vojske. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za obrambo Tit Turnšek, ki si je v spremstvu sodelavcev najprej ogledal razstavo mineralov, nato pa še tehnična sredstva in opremo za obrambo pred radiološkimi, kemičnimi in biološkimi sredstvi. Ob podelitvi priznanj najzaslužnejšim pripadnikom enote je namestnik načelnika general štaba Iztok Podbregar poudaril velik pomen tega roda vojske za splošno obrambno pripravljenost, posebej pa je izpostavil tudi sodelovanje 30 pnpadnikov na skupnih vojaških vajah v Makedoniji. • M.G. Hvala bogu, da smo prvega! Vrste pred bankami so nam sredi tedna razodevale, da se ie začel nov mesec in da so z njegovim začetkom na banko znova prišle pokojnine. Vrste upokojencev čakajočih na svojo zasluženo pokojnino so bile kot običajno precejšnje, menda pa je bilo natanko v tem času moč slišati dvoje vzdihov. Tisti, nekoliko starejši so si mislili "Hvala bogu, da je že pokojnina," tisti nekoliko mlajši pa so si z olajšanjem mrmrali "hvala banki za bankomate!" U.S. Katera bo miss Hrvaške? Tudi naši sosedje bodo v nedeljo dobili svojo novo mišico, ki jih bo zastopala na svetovnem izboru. Pri naših sosedih so takšna tekmovanja na zelo visoki ravni, kar kasneje dokazujejo tudi uspehi njihovih lepotic. Tudi tokrat polfinale v Umagu je bil prava paša za oči. Katera bo nova miss Hrvaške bomo lahko izvedeli v nedeljo, več o finalu pa si boste lahko prebrali tudi v Gorenjskem glasu. • Nataša Kraljic Mednarodni seminar o reformi lokalne samouprave Škofja Loka, 3. oktobra - Danes in jutri bo v veliki dvorani loškega hotela Transturist potekal mednarodni seminar o reformi lokalne samouprave. Posvet organizirata inštitut Friderich-Ebert-Stiftung in Društvo Ivana Cankarja, udeleženci pa bodo govorili o razdelitvi pristojnosti med občino in državo, o financiranju občin, sodelovanju med občinami in ustanavljanju1 novih, prav tako se bodo spraševali, ali je Župan lahko vodja uprave in občinskega sveta obenem. U.Š. En 'kilski' jurček Včeraj me je poklicala Terezija Josipov iz Zgornjih Bitenj ter me vprašala, kako velik mora biti jurček, da ga pridem slikat. Odgovor je bil velik, težak in zdrav, in ker je vse te stroge pogoje izpolnjeval tudi njen, sem jo obiskal in škljocnil tole fotko. Velikan na sliki je njen letošnji prvi jurček, ob obisku pa je dodala, da je prav z jurji letos bolj slabo. Precej več je šampinjonov, del včerajšnje bere je na mizi. Gospa Tereza in njen mož Aleksander oba zelo rada nabirata gobe, zelo rada jih tudi vlaga, malo manj rada pa jih je. Zanjo je precej večji užitek, ko med listjem najde kakšnega velikega gobana. Na koncu seveda ne smemo pozabiti omeniti še usode gobjega lepotca - svoj konec je dočakal pri včerajšnji večerji skupaj s čebulo, jajci in začimbami. • U.Š. Živahno na Glavnem trgu - Start del Kranja ob sobotnih dopoldnevih postaja vse boli živahen in zanimiv. Minulo soboto so se po trgu sprehajale manekenke v Murinih oblačilih, predah pred ulično predstavo Gledališča čez cesto Kranj pa je izkoristil tudi ljubiteljski slikar in ob radovednih pogledih mirno risal kranjski vodnjak. - Foto: LM. Razstava ob 30-Ietnici kadetnice Tacen - V prostorih Srednje policijske šole je Borut Likar, državni sekretar za javno varnost ministrstva za notranje zadeve v petek odprl razstavo, ki v sliki in besedi prikazuje delo Srednje policijske šole skozi 30 let njene zgodovine. Razstavo je pripravila muzejska svetovalka Biserka Debeljak. Ogledali pa so si jo tudi številni ugledni gostje. Odprta bo do konca meseca oktobra. S svojim obiskom pa so slavje ob otvoritvi popestirli tudi nekateri bivši ravnatelji. • J. Kuhar KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja akad. kipar France Rotar. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V hotelu Creina razstavlja Nejt Slapar. V pizzeriji Marjetka razstavlja Janez Mrak. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled barvni sitotiski akad. slikarja Andreja Jemca. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Mojca Kovač, članica Dolika. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava Secesijska arhitektura v Sloveniji in njen odmev na Gorenjskem. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. V Galeriji Kašča razstavlja slike Evgen Guštin. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled dela nastala v mednarodni likovni delavnici Misel in korenine. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja Jože Vogelnik. V okroglem stolpu Loškega gradu je še do 15. oktobra podaljšana razstava brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Kovačič. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu z naslovom Spomini Simon Šubic -Svetle iz Žirov. V Galeriji Fara razstavlja slike Boleslav Čeru. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled otroški izdelki iz letošnjih počitniških delavnic, do 12. oktobra pa je na ogled tudi slikarska razstava koroškega slikarja Gustava Januša. Janko Kersnik in njegov čas POSVETOVANJE SLAVISTOV Strokovnega posvetovanja slavistov so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki kulturnega in družbenega življenja, med njimi tudi dr. France Bernik, predsednik SAZU. Foto: Gorazd Šinik Kranj - Včeraj so se v kranjskem Kinu Center zbrali slavisti iz vse Slovenije na tridnevnem strokovnem posvetovanju, za katerega so si letos izbrali temo Janko Kersnik in njegov Čas. Tema vsekakor ni izbrana po naključju, pač pa v čast Kersniku, katerega stoletnico smrti smo letos že proslavili. Več kot sto udeležencev je poslušalo referate, ki so jih predstavili: Peter Vodopivec, Jože Pogačnik, Miran Hladnik, Matjaž Kmecl, Matija Stanonik, Viktor Majdič, France Novak, Gregor Kocijan, Marko Jesenšek, Tomaž Sajovic, Miran Štuhec, Alenka Jensterle Doležal, Maja Djukanović, Jožica Škofic in drugi. Za danes, petek, so pripravili tudi dve okrogli mizi: pogovor na temo izbirni predmeti s področja materinščine vodi Miha Mohor, o pravni ureditvi položaja slovenskega jezika pa Janez Dular. Za slaviste sta organizatorja Slavistično društvo Slovenije in Slavistično društvo Kranj pripravila tudi oglede kranjskih kulturnozgodovinskih znamenitosti, ogled predstave Takšni in drugačni v Prešernovem gledališču, za jutri, v soboto, pa tudi tri ekskurzije - v Tavčarjev svet, po gorenjski literarni magistrali in na Brdo pri Lukovici. Ob srečanju so pripravili v stavbi Mestne občine Kranj tudi predstavitev strokovnih publikacij. • L.M. 20. FIAP FOTO FORUM MLADI Jesenice - V Kosovi graščini bodo jutri, v soboto, ob 11. uri odprli razstavo 20. Fiap foto Forum mladih, ki so jo pripravili Fotografsko društvo Jesenice in Fotografska zveza Slovenije. Mladim fotografom bodo podelili medalje FD Jesenice, medalje FIAP in medalje FZS. Na razstavi sodeluje mladih 78 avtorjev iz Slovenije, Češke in Avstrije, ki so poslali 142 fotografij. Žirija v sestavi Kurt Batschinski, Antonio Fabris in Janez Korošin podelila medalje za pet razpisanih tem. Za posebno temo Človek in kovina so bili z medaljami Fotografskega društva Jesenice nagrajeni: zlato - Pavel Nesvadba, Češka, srebro - Gašper Svetlin in bron - Ana Žemva, oba Slovenija. Medalje Fiap za črno belo fotografijo pri prosti temi so prejeli: srebrno - Azra Balič, Andrej Osterman, oba Slovenija in Markus Lauboeck, Avstrija. Bronasto medaljo Fiap so prejeli: Marjana Šmitran, Slovenija, Katrin Matzelberger in Martin Redi, oba Avstrija. Medalje za barvne fotografije na prosto temo pa so prejeli: srebrno - Špela Narad, Slovenija, Angela Lautner in Christian Kolbeck, oba Avstrija. Bronasto medaljo pa prejmejo: Ana Žemva, Suzana Bohinc, obe Slovenija, in Martin Redi, Avstrija. Medalje Fotografske zveze Slovenije za črno belo fotografijo: zlato - Andrej Osterman, Slovenija, srebrno -Martin Lauboeck Avstrija,, bronasto Matjaž Wenzel, Slovenija: barvne fotografije pa - zlata medalja - Ana Žemva, Slovenija, srebrna - Martin Redi, Avstrija, in bronasta Jana Jocif, Slovenija. Dve premieri - komedija za odrasle in musical za mlade 0 "TISTEM" - PO GLEDALIŠKO Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj se nocoj za prvo premiero sezone angleško komedijo Takšni in drugačni že dviga zavesa, druga premiera - predstava za otroke O tem se ne govori pa bo čez dobrih deset d"1 na OŠ Staneta Žagarja. Podrobnosti obeh so predstavili na tiskovni konferenci v Prešernovem gledališču. Gledališče sprememb in to dobrodošlih, je prvi vtis, ki ga Prešernovo gledališče Kranj daje ob začetku nove sezone 1997/98. Predvsem bi kazalo gojiti še naprej take vrste komunikacijo, kot so si jo sedanji in novi gledališki ljudje zastavili in se je predstavila na prvi tiskovni konferenci. To pa ni prva novost, ki se kaže v zvezi s Prešernovim gledališčem; novo je tudi to, da gledališko sezono v razmaku enajst dni začenjata kar dve premieri. Doslej je bilo kaj takega s stalnim gledališkim ansamblom domala nemogoče izpeljati. Posrečena izbira druge premiere z naslovom O tem se ne govori -ta sodi še v del programa, kot si ga je zamislil še prejšnji umetniški vodja Matija Logar, z gostujočo ekipo pa to pač omogoča. Direktor Milan Marinič in Ira Ratej, novi človek Prešernovega gledališča, poslej bo pogodbeno delala kot umetniški vodja gledališča, sta na tiskovno konferenco povabila ustvarjalce obeh oktobrskih premier. Nocojšnjo Takšni in drugačni režira Zvone Šedl-bauer, glavno vlogo pa igra Štefanija Drolc ob Jožefu Ropoši, Matjažu Višnarju, Darji Reichman, Tinetu Omanu in Pavlu Rakovcu. Drama-turginja predstave je Ira Ratej, scena je delo Špele Puc, kostumi Jasminka Ferček. Tema, ki ju načenjata obe premieri, pa je še ena značil- Pred novo premiero - Soustvarjalci komedije Takšni in drugačni zbrani ob režiserju Zvonetu Šedlbauerju. nost na začetku nove sezone kranjskega gledališča. Pogumno je načelo vprašanja, o katerih se (ob koncu dvajsetega stoletja še vedno!) ne pogovarjamo odkrito, sproščeno, pošteno in resnično. Gre seveda za spolnost. V predstavi, ki se premierno predstavlja nocoj, gre za homoseksualnost, na naslednji premieri namenjeni osnovnošolcem, pa gre za spoznavanje spolnosti, za odgovore, ki jih otroci pričakujejo od odraslih. "Avtor Takšnih in drugačnih se loteva vprašanja drugače spolno usmerjenih ljudi drugače, kot smo morda vajeni -predstavlja problem družbenega hinavstva, skratka gre za Šola pantomime v Kranju PANTOMIMA, TO JE VALDES Kranj - Najbrž je vsem znana zgodba o prihodu pantomimika Andresa Valdesa v Ljubljano. Še vedno je edini, kadar nanese beseda na pantomimo, le da je zdaj treba vsekakor omeniti še Jano Kovač, njegovo sodelavko in ženo. Tale pogovor z Andre-som Valdesom je nastal še v Ljubljani, ob sončnem ponedeljkovem dopoldnevu, ko znani pantomimik ne nastopa ali ne poučuje v svojem studiu za pantomimo. Če ga je morda zdaj malce manj videti, še ne pomeni, da kaj manj dela. Skupaj z ženo in sodelavko Jano Kovač imata več programov predstavljanja pantomime na osnovnih šolah širom Slovenije. Toda večina tistih, ki ugotovijo, da jih pantomima zanima bolj kot kaj drugega, ga poiščejo v studiu na Betonovi 5. Pred leti je še poučeval na Baletni šoli in tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo; zdaj ne več, tako da si bodoči igralci nekaj osnovnega znanja, vsekakor pomembnega za svoj igralski poklic zdaj poiščejo, Če tako želijo, v njegovem studiu. "Prihajajo pa tudi drugi. Ne glede na leta. Lepe spomine imam na mladega glasbenika, pianista, s katerim sva ob ukvarjanju s pantomimo ugotovila, da mu to še posebej pomaga ob nastopanju pred občinstvom. Ste vedeli, da imajo nekateri študenti nenehno hudo tremo pred izpiti? Pomagam jim, da se sprostijo in učijo komunicirati z drugimi. Za to kot vemo, ne potrebujemo ravno besed, veliko ali vse se da povedati, izraziti s kretnjami in mimiko." V desetih letih, odkar ima mojster pantomime svoj studio, se je ob njegovem pedagoškem delu te veščine učilo na desetine mladih igralcev, plesalcev in tudi ljudi v drugih poklicih. "Nekateri so bili prav izjemni, veliki talenti. Če bi vztrajali v tem poklicu, bi bili lahko veliko boljši od mene," iskreno priznava pantomimik, ki je v Slovenijo prinesel to umetnost, jo dolga leta gojil in negoval, pa kljub temu ostal edini. Nič ne de, pravi, poučevati druge je bila vedno njegova dolgoletna želja in to počenja že več kot tri desetletja. Odkar pa ima svoj studio, se je prvikrat zgodilo, da je bil povabljen, naj s svojo šolo pantomime poučuje izven Ljubljane. Vsak petek tja do aprila prihodnjega leta bo vodil ure pantomime v centru kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Andres Valdes problem, ki ga tako radi pometamo pod preprogo, o njem lažemo, se sprenevada-mo in podobno," je o predstavi povedal režiser Zvone Šedl-bauer in dodal, da gre le bolj navidez za komedijo, ki se po prvem burlesknem delu, v drugem prevesi v eksistencialno dramo in z razgaljanjem te družbene laži skuša osveščati gledalca. Zaradi zanimivo izbrane ekipe, v kateri so vsi igralci z veliko gledališko izkušnjo in zasnove dela, ki je temeljilo na komorni psihološki drarni, tako režiser kot vsi ustvarjalci nestrpno čakajo na odziv občinstva. Predstava za mladino z naslovom O tem se ne govori ni pripravljena za gledališki oder, zato bo že premierno uprizorjena kar na OŠ Stane Žagar, pa tudi kasneje jo bodo igrali le po šolah. Za kakšno predstavo gre? Po švedski predlogi Mortona Harrieja je več avtorje/ napisalo igro, ki jo je prevedel Samo Strelec in jo tudi režira. Igra za mlade govori o ljubezni, ljubljenju, poželenju, kako pridejo na svet otroci, skratka o vsefli; o čemer je bolj ali man] nerodno govoriti tako staršem, učiteljem, skratka vsem odraslim. Da Pa se o tem vprašanju J>a govoriti tudi z velik0 smeha in osuplj'v.° sproščeno, brez laži >J na način, ko ni nerodno ne spraševalcem n6 vprašanim, se bod? poleg režiserja potrudi'1 še igralci Maša DerganC Vesna Slapar, Kristijan Osta; nek in Uroš Smolej. Kostum' so delo Gordane Gašperin-scena pa Gordane Schmid)< lutko je izdelala Breda Vari Ustvarjalci predstave ne zagO' tavljajo, da bo predstava enaka predstavi, saj bodo v vsako naslednjo vključili tudi najbolj; zanimive odzive mladega občinstva, soustvarjalca te pte' dstave. Ker pa je to predstava *j otroke, tema pa vsaj navidej kočljiva, so jo popestrili veliko glasbe, plesa in nastj1 je pravcati musical, za Wei' ega je kar osemnajst skladb n« pisal Uroš Rakovec. Ml*0.0 občinstvo bo slišalo tudi oseij songov, od tega polovico n besedilo Borisa A. Novak3 Songi bodo izšli tudi na i&* čenki in kaseti. • Lea Me" cinger, Foto: Tina Doki OTROCI SPOZNAVAJO ILUSTRACIJE Radovljica - Da si otroci včasih za vse življenje zapo»J g ilustracije v svojih najljubših knjigah, pač ni kaj ppseD.() novega. To plat otroškega doživljanja književnosti bo ^ poslej v radovljiški knjižnici v sodelovanju z galerijo siv hiša še posebej negovali. V depojih Muzejev Radovljica se že vrsto Ipt^^jf originalne ilustracije otroških knjig. Obiskovalci Ga : Šivčeva hiša jih lahko vidijo le na razstavi približno e *j letno, pa še to ne vseh. Knjižnica Antona T. Linharta le . w predlagala muzeju, naj bi v radovljiško, blejsko in bon J.J knjižnico vsak meseca "posodili" originalno otroško iUis: ufjš Kustosinja Galerije Šivčeva hiša je za ta mesec 'ifiM ilustracijo Marjana Mančka, visela bo v radovljiški *nJ' .s);! nanjo pa otroke in vse druge opozarja "oblaček". * knjižnici bodo ves mesec občudovali ilustracijo Zvonka L knjižnici v Boh. Bistrici pa delo ilustratorke Mojce Cerja^ Likovni svet otroških ilustracij pa bodo najmlajšim Pnsec! še drugače. V okviru stalnih otroških prireditev so ta četrtek, 9. oktobra, zapisali obisk zbirke otroških ilo* uA izbor in razlago bo v galerijskih prostorih pripravila B ^ Boltar. Ta mesec bo otroke razvselila tudi predstavitev sh j,^ Iz dnevnika čebelice Medke avtorja Marjana Mančka- ^ dviden je tudi obisk Čebelarskega muzeja, kjer J1 kustosinja Ida Gnilšak razkazala dom čebelice Medke. Med likovnimi posebnostmi kot opremi knjižnic velja tudi kopije slik, ki jih bo blejsko Zgodovinsko društvo nekaj časa razstavilo v blejski knjižnici. • Lea Mencing Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledali^06 Gledališka Zola CKD - ZKO Hrani* VILINCEK Z LUNE sobota, 4. oktobra 1997, ob 10. url, v Prešernovernjje MESTNA OBČINA KRANJ GOfit HjSKA TFL£WUA Petek, 3. oktobra 1997 oktober, mednarodni dan starejših Ni pomembno le, kako dolgo je življenje V državah EU se je v zadnjih tridesetih letih prebivalstvo, starejše od 60 let, povečalo za skoraj 50 odstotkov - V domovih za ostarele izboljšujejo kvaliteto življenja svojih varovancev. Kranj, 3. oktobra - Generalna skupščina OZN je 1. oktober *a mednarodni dan starejših [Oglasila komaj pred petimi 'eti. Kljub temu so priložene slovesnosti tudi tokrat Pripravili v vseh gorenjskih domovih za ostarele. V Preddvoru so tako svoje varovance razveselili s krajšo Proslavo in slovesnejšim kosi-,0m, na Jesenicah s tradicionalnim skupnim praznovanjem rojstnih dni, v Radovljici pa so se odpravili na izlet. "Tako kot v številnih drugih domovih za ostarele po Slovenji se tudi pri nas trudimo, da bl izboljšali kvaliteto življenja naših varovancev," je povedal direktor doma za ostarele v Preddvoru Peter Stare. "Ze Več let se trudimo v tej smeri, v smislu izboljšave bivalnega standarda in samega utripa žlvljenja v domu." Ena od "Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, stare knjige, stare slike. Toda popolnoma smo pozabili, da so lepi tudi stari ljuaej, "je zapisano na enem od plakatov v jedilnici doma za starejše. Foto: Gorazd Šinik Starejši ljudje postajajo vse številnejši in pomembnejši del celotne populacije. V obdobju od srede 20. stoletja do leta 2025 se bo celotno prebivalstvo sveta povečalo za trikrat, starejši od 60 let za šestkrat in starejši od 80 let za desetkrat. V državah EU se je v zadnjih tridesetih letih prebivalstvo, starejše od 60 let, povečalo skoraj za 50 odstotkov in danes predstavlja petino celotnega prebivalstva. Raziskovalna vrtina v Kranjski Gori V Kranjski Gori zvrtali že 541 metrov Kranjska Gora, 3. oktobra - Kranjskogorska občina se je odločila za najpomembnejšo naložbo ne le v občini, ampak tudi na Gorenjskem: za raziskovalno vrtino za termalno vodo. Pomembni in prvi podatki sploh o geološki sestavi tal. Delavci Nafte - Lendave vrtajo noč in dan... Med starejšim prebivalstvom prevladujejo ženske. Pričakovamo trejanje Življenja je pri ienhskah skoraj za osem let daljše kot pri moških. Toda če ženske živijo dlje, to še ne Pomeni, da je njihovo Uvljenje tudi kvalitet-Rejse. Osrednja evropska ustavnova, ki sprejlja položaj starejših, tako ugotavlja, da predstavljajo start ženske, zlasti vdove, najrevnejšo in najbolj socialno izključeno kategorijo prebivalstva v Evropi V Sloveniji znaša povprečna ženska starostna pokojnina le okoli dve tretjini moške, kar je predvsem posledica koncentriranega zaposlovanja žensk v dejavnostih in panogah z nižjimi dohodki in slabše plačanih delovnih mestih. Raziskava o starejših ženskah v državah EU ugotavlja, da številne ženske preživijo večino življenja v skrbi za druge družinske člane: povprečno 17 let skrbijo za otroke, 18 za ostarejle starše (pogosto tudi za partnerjeve starše) in končno še negujejo in skrbijo za svoje ostarele partnerje. Tudi v Sloveniji je skrb za otroke in starejše pretežno na ženskih ramah, so sporočili z Urada za žensko politiko. številnih prijetnih popestritev je bila tudi priložnostna slovesnost ob dnevu starejših v sredo. Ob tem pa je tamkajšnja socialna delavka Jana Kambič poudarila, da se trudijo, da bi bil pester in zanimiv prav vsak dan njihovih varovancev. "Program delovne terapije je zelo bogat, med drugim v skupinah izdajamo svoj časopis, ukvarjamo se z ročnimi deli, prirejamo piknike in se obiskujemo z varovanci doma upokojencev v Preddvoru. Seveda pa smo zadovoljni, če se dogaja tudi kaj takega, kar je zunaj običajnega programa, tako kot današnja slovesnost, na primer." S praznovanjem dneva starejših so bile zadovoljne tudi varovanke doma dr. Janka Benedika v Radovljici, Micka Bertoncelj, Ivica Strumbelj in Ana Stres. "Krasen dan smo imeli, še vremenu se nismo pustili spraviti v slabo voljo. Sli smo na Brezje, pa potem čez Begunje do Žirovnice in Javornika, prek Poljan na Bled, prav okoli jezera so nas peljali. Presenečenje nas je čakalo v Lipniški dolini, kjer so nam postregli z vročo govejo juho, dunajskim zrezkom in sladico ter celo vinom. Kavo smo dobili že na Brezjah. Zelo lepo je bilo, pridružila se nam je celo gospa direktorica. Pri nas se vedo kaj dogaja, nikoli ni dolgčas, v glavnem smo kar ves čas zaposleni," so še dodale nasmejane gospe, potem pa odhitele v jedilnico, mudilo se je na večerjo. • M.A. 1. oktober, dan starejših v Škofji Loki Darilo za praznik: prostori Občina Škofja Loka je uspela najti nove prostore za delovanje Društva upokojencev, j upokojenci pa predlagajo, da bi ji pomagali pri urejanju kraja. simi?a,.V0^a» 2« oktobra - Prav pričakuje tudi njihovo sodelo- dan .« Je' da se svetovni vanje, zlasti tistih mlajših upo- rašf reišin> W vse bolj pre- kojencev, ki so še "pri močeh", juie V teden s«arejših, nadal- Ker ceniJ° delovanje Društva otrnirV tudi mednarodni teden upokojencev, so se zavedali, žun ' Je men'l Škofjeloški kako Pomenrbno je, da pridobi . Pan na sprejemu /a nre- ustrezne prostore, in jih končno Ravnike dveh Sev upo^ko- tudi v ob'ektu nekdanJe voia§- JencevsV katerihT^™ upo.KO niče tudi našli. Tako so ponov- frjši občaT^fnJ IVT no ustvarjeni vsi pogoji za to, da loka- NajpZ °k™5 Sk0Ma društvo nadaljuje s svojo pestro ^gotovo, daTn n^Se pa Je dejavnostjo, občina pa jim bo prostorsko riS** 1 u8odno tudi v bodoče po svojih močeh društva. resitev za delo stala ob strani. Za primernejši izraz'poseh odnos do starejših je seveda ^ednarodn Pozornosti ob potrebna temu primerna vzgo- 1? bil sredino™, „dne_vu starejših ja, zato je občina pozvala šole, HA«iartiin nctrP7nn Je bil cr«^r ---- UULVU MaicjMii DratSL • ega žuPan Ho*}» bsS fJa S Predstavniki dveh LokeTn Rk°i^ncev iz Škofje se n Selške doline. v katerih društev U{ ■ in Se se nr«,a ""~ v NčtlCIlll občfne p"Jej0 uP<*ojenci te Pri S -i tem Je Poudaril, da uresničevanju nalog občine naj temu namenijo ustrezno pozornost, zelo pa tudi podpirajo prizadevanja škofjeloške Ljudske univerze, ki bo tudi letos pripravila tako imenovane izobraževalne oblike za tretje življenjsko obdobje. Podpirajo tudi zamisel, da naj bi Najprej bomo uredili prostore . Lil* *? lichtenecker, predsenik Društva upokojencev Škofja $tnr% NaSe druŠtvo ima nekaj več kot 2.500 članov, vsi so dZei od 50 let- Pred dvema letoma smo se morali zaradi *ycionaliZacije izseliti iz nekdanjih prostorov v Šolski ulici m ™ Začasno delovali v Domu Zveze borcev, kjer pa smo bili %fcej utesnjeni. Pred tremi dnevi smo dobili nove prostore v gKdanji vojašnici, skupaj 159 kvadratnih metrov, malo Vranico, pisarno, šahovsko sobo, celo svojo kurilnico, in imamo vrsto vsak mesec z?čeli ;lQvnosti: te prostore urejevati. V društvu za izletniško nfnosn: največ zanimanja je za izletniško - VJ^"W. Redimo po dva izleta z avtobusi v različne kra^ S Znla ZjTeistvo> ™ Področju rekreacije delujejo moška ^ ženska l%ll«Ska skupina aktivna je planinska sekcija z izleti predvsem 3°Moške hribe ter prirejamo kolesarske izlete. Močna e šahovska sekcija, deluje pa tudi pevski zbor z 18 dam, vsi 0 »ari več kot 75 tet in nujno potrebujejo pomladitev. .Poleg ureditve ogrevanja je naša prva naloga opremiti Žarnico, da bi tam lahko imeli večje sestanke, prefavjmg g '^»o pa si tudi manjši "bufetek", izključno za naše člane. Zdl. K da bi to postal prijeten družaben prostorNfiMara 2aL° tl,di zunaj stavbe, kjer bi radi lepše uredili okolico m i ^a pripravili tudi svoje balinišče. Seveda pa si, kot vsi i^ejŠi, želimo predvsem čimboljšega zdravja. _ skupaj z Zavodom za zaposlovanje pripravili pripravo na upokojitev, saj je ta korak v življenju marsikaterega pravi šok. Beseda na tem srečanju seveda ni mogla mimo napovedane pokojninske reforme, saj je znana ugotovitev, da država stroškov sedanjih pokojnin dolgo več ne bo zmogla, posebna pozornost pri tem pa bo potrebna socialnim vprašanjem. Ugotovili so tudi, da razpoložljiva mesta v domovih za upokojence vedno bolj zaostajajo za potrebami, saj so postale čakalne dobe neznosno dolge. Prava rešitev je zagotovo gradnja novih domov, pri čemer je seveda prava ideja, da naj bodo domovi čim bliže bivališčem, to pa pomeni, da naj bi se ti domovi gradili tudi v manjših naseljih. Predstavniki Društva upokojencev Selške doline so povedali, da so na občini že sprožili vprašanje gradnje takega doma v Železnikih, saj so jim nekdanjega, sicer Ob koncu avgusta so v Kranjski Gori začeli z montažo vrtalne garniture za termal-no vodo. Na eno najpomembnejših naložb v kranjskogorski občini in na Gorenjskem sploh se je občina dobro in temeljito pripravila: raziskovalno vrtino so sofinancirali občina, občani in kranjskogorsko turistično gospodarstvo, ki si brez termalne vode prihodnosti kranjskogorskega turizma sploh ne more več predstavljati. Vrtina, vredna 83 milijonov Občina se je odločila, da zelo primernega prodali. Občina se tudi zaveda svoje naloge pri podeljevanju koncesij za oskrbo starejših in oslabelih, na pogovoru pa je bila navrže-na tudi ideja, da bi v društvu upokojencev kazalo razmišljati o banki podatkov za izvajanje medsebojne pomoči. Ko je tekla beseda o možnostih vključevanja starejših v izvajanje nalog občine, je bila izrečena ideja, da bi bili lahko mnogi upokojenci dobri "komunalni informatorji", ki bi občino, KS in Turistično društvo, ko hodijo na sprehode, obveščali in opozarjali na potrebne popravke dela in čiščenje. Tudi pri vedno gostejšem prometu na cestah in nemalokrat brezobzirnih voznikih, bi lahko z medsebojno pomočjo in pomočjo najmlajšim, marsikaj prispevali k varnosti na cesti. Skratka, prazničen sprejem in pogovor z upokojenci na občini je bil tudi konstruktiven. Š. Žargi lokale v bližini, pa se nad morebitno prekoračitvijo hrupa v naselju ne pritožujejo. Tudi gostinec, ki ima lokal v neposredni bližini vrtine, odškodnine za morebitni hrup ne bo zahteval. Vsi se skratka v Kranjski Gori zavedajo, kakšna pomembna pridobitev bo termalna voda za kraj. Po zglede niti ni treba daleč: v Cerkno, kjer termalno vodo že imajo ali v sosednji koroški Beljak, kjer je termalna voda in kjer jo turistični delavci tudi z dobičkom izkoriščajo. Zaželeni Občina se je oaiocna, ua , bodo naložbo v raziskovalno geološki podatki vrtino lahko sofinancirali tudi pri vrtini je zaposlenih 12 občani, ki živijo v kranjskogorski občini. Vsem, ki so bili zainteresirani, so predložili finančni načrt in pogodbo, vendar so zneske sofinanciranja omejili: na najmanj 3 tisoč nemških mark in na največ 20 odstotkov vrednosti investicije. Investicija je vredna 83 milijonov tolarjev, najvišji vložek ima občina, je pa veliko manjših družbenikov. Le-te bodo povabili na sestanek in se z njimi dogovorili, kdo želi, da se podatki objavljajo oziroma kateri družbeniki želijo ostati tihi družbeniki raziskovalne vrtine. Marsikaj, kar se ob vrtini dogaja, je namreč razumljivo poslovna skrivnost. O vsem obveščajo le družbenike, ne pa tudi zainteresirane javnosti. Najboljši ponudnik: Nafta Lendava Občina se je med različnimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za vrtino, izbrali najboljšega: Nafto - Lendavo, ki je po mnenju občine edino slovensko podjetje, ki je strokovno usposobljena za vrtanje do dva tisoč in več metrov. Ob tem seveda sodelujejo tudi geologi, kajti prvič sploh se na tem delu Gorenjske vrta tako globoko -najprej predvidevajo do globine 1700 metrov, če pa termalne vode še ne bo, potem bodo vrtino poglobili na 2700 metrov. Taki so bili načrti... Geologi redno, vsak dan jemljejo vzorce in po prvih 500 metrih že ugotavljajo, da je geološka sestava tal taka, kot so bili pričakovali: pretežno skrilavci, trda plast, ki vzbuja pričakovanje, da je za takimi plastmi res termalna voda. Hrup ni prekoračen Občina se je odločila, da se vrtina postavi na zelenico Eoleg hotela Prisank in Garni otela zato, ker je ta zemlja občinska in tako že zaradi lastništva ni bilo težav. Lokacija je ugodna tudi zato, ker bodo v primeru nahajališča termalne vode, to vodo lahko brez prevelikih stroškov speljali do porabnikov - do vseh hotelov, ki imajo bazene. Za gospodarsko izkoriščanje vode se bo ustanovjla tudi gospodarska družba.Občina, ki je nosilka investicije, je takoj, ko so začeli 4. septembra ob 14. uri z vrtanjem, obvestila domačine in podjetja, ki živijo v bližini vrtine, da bodo začeli z vrtanjem in jih prosila za nekoliko potrpežljivosti, če bo prevelik hrup. Za vrtino so se odločili v jesenskih mesecih tudi zato, ker je to čas izven sezone. Hrup so merili in ugotovili, da ni bil presežen, domačini in gostinci, ki imajo svoje delavcev Nafte Lendave, delajo pa 24 ur na dan. Vrtajo noč in dan, v izmenah, delo pa nadzoruje vodja, zaposlen je tudi mehanik. Vrtina je v začetku imela premer 440 milimetrov do 80 metrov globine. Polagajo cev in sproti betonirajo. Vsak dan zvrtajo okoli 40 metrov in seveda redno menjajo svedre. Svedri - specialni šapasti svedri - so potrošni material in se po 150 do 200 urah seveda obrabijo in jih je treba zamenjati. Vrtajo po planu, na občini pa so za vse zainteresirane, ki jih zanima ta največja in najpomembnejša naložba v kranjskogorski občini, na tablo za obvestila za vsak dan zapisali, kako vrtina napreduje. Občina Kranjska Gora, ki je financirala tudi dobrodošlo geološko raziskavo tal v tem delu, geološke podatke hrani zase. So pa zelo zanesljivi, saj jih dnevno geologi trikrat kontrolirajo. Če bo država pripravljena sofinancirati tudi vzporedno geološko raziskavo, potem bo dobila tudi zaželene podatke. Do tedaj pa so podatki last družbenikov, ki so v vrtino sofinancirali. Zdaj do globine 541 metrov Nova kranjskogorska občina, ki se je odločila za turis-tično najpomembnejšo investicijo, saj brez termalne vode danes pač ni zagotovljenega turističnega obiska, se je zelo resno lotila projekta. Zelo prizadevno delo koordinira in vodi diplomirana ekonomistka Darja Radič - tu je nemalo dela tako s financiranjem, usklajevanjem in prihodnjo ustanovitvijo gospodarske drzužbe za izkoriščanje termalne vode v Kranjski Gori. Ko bo pritekla termalna voda, potem ima občina dovolj razlogov za zadovoljstvo, saj so vsem, ki v kraju živijo od turizma zagotovili zanesljivo turistično prihodnost. Domenili se bodo, kakšne objekte naj bi potlej še postavili: Kranjska Gora zunanjega bazena, ki ga ima že vsak manjši turistični kraj na sosednjem Koroškem, enostavno več ne more. Termalna voda je nujni pogoj za turistični obisk - brez nje bo turizem le stagniral ali se omejil na enodnevni obisk "bencinskih" gostov. Po načrtu naj bi vrtali do decembra - v sredo, 2. oktobra, so bili na globini 541 metrov. V sredo, 2. oktobra, pa so prišli tudi do plasti, kjer so našli toplo vodo - voda se seveda segreva tudi za vrtanja in v tej globini jo je tudi pričakovati. Kaže pa, da bo imela Kranjska Gora kmalu obilo razlogov za veselje, kajti termalna voda zanesljivo je... D.Sedcj ENERGETSKO SVETOVANJE varčevanje z energijo Regulacija ogrevalnih sistemov Dobra toplotna zaščita objekta in moderne izvedbe kotlov za centralno ogrevanje ne pomagajo veliko, če potrebne toplotne energije za ogrevanje ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam z ustreznim načinom regulacije. Potrebe po dovedeni toplotni energiji so v prvi meri odvisne od trenutne temperature okolice in naših bivalnih navad. Pravilno izbran sistem regulacije omogoča boljši izkoristek ogrevalnega sistema, vzdrževanje želene temperature v prostorih kljub spremembi zunanje temperature, zniževanje temperature ogrevne vode v sistemu centralnega ogrevanja in izkoriščanje toplotnih virov v ogrevanih prostorih (toplota oseb, aparatov, razsvetljave) in sončne energije, ki se v prostoru pretvori v toplotno. Poraba energije je s kvalitetno regulacijo 15-25 % nižja, kot pri nepopolni ali slabi regulaciji. Znižanje sobne temperature za 1 stopinjo C poceni ogrevanje za cca 6 %. Centralna regulacija ogrevalnega sistema Razlikovati moramo med centralno in lokalno regulacijo. S centralno regulacijo na enem mestu, običajno takoj za kotlom ali pri sodobnih kotlih kar v kotlu reguliramo temperaturo dovodne vode tako, da temperaturo ogrevalne vode v sistemu centralnega ogrevanja prilagodimo trenutnim pogojem. Najbolj značilen element centralne regulacije je tripotni ali štiripotni mešalni ventil, ki ga krmilimo ročno ali elektromotorno. Najbolj netočno in potratno je ročno reguliranje. Drugi korak je regulacija s pomočjo sobnega termostata, le-ta z dvotočkovnim delovanjem (ON - OF) že zanesljiveje vzdržuje sobno temperaturo, velika pomanjkljivost take regulacije so sunkoviti prehodi, ki nastajajo ob vključevanju in izključevanju črpalke, ker le-ta povzroča delovanje ogrevanja z maksimalno temperaturo ali pa je ogrevanje zaprto. Najpopolnejša in hkrati najvarčnejša je zvezna regulacija, ki praviloma deluje oziroma spreminja temperaturo predtoka na podlagi merjenja zunanje temperature in merjenja temperature v bivalnem prostoru. Temperatura grelnih teles (radiatorjev) se spreminja zvezno, brez sunkov, kar ima za posledico izjemno stabilno sobno temperaturo. Osnovnemu sistemu centralne regulacije lahko dodajamo različne dodatne funkcije, ki povečujejo ugodje v prostoru in prispevajo k varčevanju z energijo. Vgradimo lahko stikalno uro z dnevnim ali tedenskim programom, ki vklaplja nočno zniževanje temperature in določa režim obratovanja med vikendom, v posameznih prostorih pa vzdržujemo želeno temperaturo dodatno z elementi lokalne regulacije. V večini sistemov ogrevanja predstavljajo lokalno regulacijo termostatski ventili, ki so vgrajeni na posamezna grelna telesa, ki glede na nastavljeno sobno temperaturo dušijo pretok ogrevne vode skozi ogrevalo. Pri tem zelo dobro izkoriščajo notranje vire toplote, kot so toplota ljudi, aparatov in toploto sončnega sevanja. Pomembno je poudariti, da lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije običajno ni uspešna. O tem, kako izbrati najprimernejši način regulacije, se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro je dobro prepustiti strokovnjaku, ta vam bo glede na vaše želje, potrebe, objekt in način ogrevanja izbral primerne elemente, ki bodo smiselno povezani v regulacijski sistem. Vse, ki želite dobiti strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije, vabimo v energetsko svetovalno pisarno Kranj, ki deluje v Kranju in Tržiču. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KRANJ Slovenski trg 1 Pisarna je odprta ob torkih od 15 do 17. ure, naročila sprejemamo po telefonu 373 161 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KRANJ IZPOSTAVA TRŽIČ Trg svobode 18 Pisarna je odprta ob sredah od 14.30 do 16.30, naročila sprejemamo po telefonu: 53 051. SODOBNA ELEKTRONIKA od 6. do 10.10.1997 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani 44. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, avdio- in videoelektronike, funkcijskih enot in materialov, sestavnih delov, opreme za proizvodnjo, visokih tehnologij in znanja. Na sejem se lahko pripeljete ceneje, s Slovenskimi železnicami. OBČINA JESENICE Občina Jesenice na podlagi 13. člena zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. I. RS, št. 9/92) objavlja JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PREDOBITEV KONCESIJE Javni razpis obsega podelitev ene koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti s sedežem na Jesenicah na območju Plavža v oddaljenosti najmanj 400 m od že obstoječe lekarne. Kandidati morajo predložiti: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom o lekarniški dejavnosti - informacijo o zagotovitvi poslovnih prostorov in opreme Kandidati imajo možnost najema prostorov občine Jesenice, ki bi jih morali preurediti za opravljanje lekarniške dejavnosti na lastne stroške. Kandidati naj pisne prijave z originalnimi ali overjenimi listinami pošljejo na naslov Občina Jesenice, Oddelek za splošne zadeve, gospodarstvo in družbene deajvnosti z oznako "za lekarniško koncesijo - ne odpiraj". Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 10 dni po izdanem soglasju Ministrstva za zdravstvo k izbranemu kandidatu. Občina Jesenice UR&KA (več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 motnost osebnega obiskal d090/41-29 PREROK 090/42-38 UMI' liii* 111 um i ii »M 24 UR — PčggHS.0907505 RDSSTEREO 89.8 96.4 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI BRAVA MAMA 1.6 SX, 2 X AIRBAG, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, SERV0 VOLAN, 24.940 BRAVA (RABUENA 6 MESECEV) 1.4 SX, KOVINSKA BARVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ABS, EL SONČNA STREHA, EL POMIK STEKEL, 2 X AIRBAG, AVTORADIO VISOKE KVALITETE 19.990 UNO PANDA PUNTO PUNTO BRAVO BRAVA MAREA MAREA l.O 1.1 4*4 SSS 8S BLX 1.4 S 1.4 S 1.6 »X 1.6 SX 12.490 17.990 14.S90 19.990 31.490 22.660 27.990 26.900 Prodaja originalnih nadomestnih delov za Flot, Lancia, Alfa romeo, Zastava in Lada. Servis vozil, kleparska in ličarska dela. Pooblaščen; prodajalec vozil Fiat in Lancia Bleiweisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1, telefon.: 064/224-244 Jm 064/223-11* Nič lažjega! Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 samo 69.972 SIT. Poravnate ga lahko v osmih obrokih,brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti p o I 2.4 9 5 SIT. Nakup novega telefonskega aparata je mogoč pri monterju ali v najbližji Teletrgovini Telekoma Slovenije. Nič lažjega Drugi individualni telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupin' 064 samo 69.972 Poravnate ga lahko v osmih obrokih.brez obresti. Prvi telefonski priključek prav tako na 8 obrokov brez obrsti P0 I 2 . 4 9 5 SIT Nakup novega telefonskega aparata je mogoč Prl • * i i v monterju ai' najbližji Teletrgovin' Telekoma Slovenije. Telekom^) Slovenj W PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB JUBILEJNEM SEJMU V KRANJU 25. sejem Zaščita '97 - Protectkion '97 Vsa leta strokovno in ekonomsko naravnan ^Petindvajsetih letih je sejem potrdil pomen in potrebnost edine tovrstne prireditve v naši in med sosednjimi državami v tem delu Evrope. ?ra,»j\ 3. oktobra - Prvi stebri gospodarskega razstavljanja sta bila zanesljivo beograjski jatrosprem, ki je imel predstavništvo v Ljubljani, in Ga-Jtska oprema iz Ljubljane, ^»družil pa se jim je tudi ta-toat močan zastopnik in trgo-v,na Vatrotehna iz Zagreba. Minister za obrambo R ^ovenije gospod Tit Turnšek )e v torek odprl jubilejni 25. jjjem Zaščita '97 - Protection 97 na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju. Na njem se !etos predstavlja 172 razstavljavcev, vse dneve pa so spremljale sejem številne ak »vnosti dru Tako so bili med g»m okrogla miza o preskušanju in certificiranju izdelkov glede požarne v^nosti, posvet o zaščiti voda Pfed nenadnim onesnaženjem, P°svet o požarni varnosti vSfajenih dimnikov in dimno-v°dnih naprav. Sejem bodo *aPdi danes, ko bo na programu tudi državno preverjanje Usposobljenosti ekip prve pojoči civilne zaščite in Rdeče-^J, križa in mednarodno plsko tekmovanje. Jutri pa °°v okviru jubilejnega sejma iščite - Protection tudi med-narodna vaja Kras '97. Sejem je odprl minister za obrambo R Slovenije g. Tit Turnšek, ki sije sejem tudi ogledal. Ob otvoritvi sejma je bilo podeljenih tudi devet zlatih medalj - priznanj za novi izdelek, ki je na tržišču manj kot leto dni. To so: toplotna kamera Arqus-EEV Chelmsford, Anglija; gasilni aparat Gloria F6 - Gloria-Werke, Wadersloh Nemčija; črpalka Ziegler • Ziegler, Giengen Avstrija; nadzemni hidrant NH 80/13000 enodelni ■ Pohorje Mirna, alarmna centrala tip MX 5000 - Teve Varnost Elektronika, d.o.o. Zagorje; naprava za pranje, dezinfekcijo in sušenje kemijsko zaščitne obleke - Osma, Obervellach Avstrija; visokotlačna gasilna naprava Powerjet - Mueller, Ziernberg Nemčija; aktivna megla - Fogtec - Fire Protection Koeln Nemčija in coolbomb Aka Design Begunje. Sejem je že 25 let konkreten odgovor na nevarnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujemo tudi v Sloveniji. Vsa leta je predstavljal dejavnosti na področju zaščite in reševanja, številne tehnične in druge novosti na področju zaščite in reševanja. Bil je pravzaprav barometer usposabljanja, podpore, tehnike in dogajanja na tem področju tako v državi Sloveniji in še prej v Jugoslaviji pa tudi v tem delu Evrope. Ni namreč nepomembno, da je bil ta sejem za goste in razstavljavce in službe tudi iz tujine zgled, kako se lotevati tehnološko in dejavnostno težav in ukrepanj ob naravnih in drugih nesrečah in kako se ob njih tudi zaščititi. Minister za obrambo Tit Turnšek je, ko je sejem odprl, še posebej poudaril, da je sejem v 25 letih potrdil pomen edine tovrstne prireditve v naši državi in med sosednjimi okoliškimi državami. "To je namreč edini tovrstni sejem s tako dolgo tradicijo in več kot petnajstletnim mednarodnim značajem v tem delu Evrope. Sejem zato tudi istočasno mesto, kjer lahko prezentiramo svojo primerljivost s podobnimi sistemi v drugih državah, prav tako pa na njem dobivamo spodbude in izzive pri uvajnaju sistema kakovosti in standardov ISO 9000." Na sejmu so že ob otvoritvi podelili tudi več priznanj. Tako je Gorenjski sejem prejel priz-anje Gasilske opreme Ljubljana, priznanje tovarne gasilnih aparatov Pastor Zagreb, najvišje priznanje Gasilske zveze e Slovenije za razvoj gasilstva in zlati znak RK Slovenije. Poveljnik CZ Slovenije Miran Bogataj je direktorju PPC Gorenjski sejem Francu Ekarju podelil plaketo civilne zaščite za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe, Slavici Bučan, tajnici v PPC Gorenjski sejem, pa srebrni znak civilne zaščite. • A. Žalar, Foto: G. Šinik Torta za jubilanta; 25 svečk je upihnil direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar. Na slovesnosti ob 25-letnici sejma Zaščita -Protection so prvi dan zvečer podelili tudi 51 priznanj posameznikom, institucijam in podjetjem, ki so že od vsega začetka sodelovali pri oblikovanju sejma. Podelili so grafike s simbolom zaščite, reševanja, varovanja akademske slikarke Maje Šubic. Posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje in prizadevanja za razvoj sejma pa so podelili Albertu Piršu, direktorju Gasilske opreme Ljubljana, Miranu Bogataju, poveljniku CZ Slovenije in Bojanu Ušeničniku, direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje. Gorenjski sejem pa je podelil zlate značke civilne zaščite Titu Turnšku, ministru za obrambo; Mirku Bandlju, ministru za notranje zadeve; Ivanu Winklerju, predsedniku Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Bojani Hrovatič, direktorici firme WEBO iz Ljubljane. Ob jubileju se je v Kranju spet predstavil tudi Beograjski sejem ELEKTROTEHNA INTERSET Mednarodna elektro trgovina d.d. MENGEŠ, Trdinov trg 4 v prostorili Melodije Mengeš Telefon: 061/737-051 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Inštitut za obnovljive vire energije na sejmu predstavlja napravo za hkratno proizvodnjo električne in toplotne energije. Razstavljena naprava lahko proizvode z izgorevanjem bioplina, zemeljskega plina ali kurilnega olja 20 kilovatov električne energije in 42 kilovatov toplotne energije hkrati, porabi pa na primer 3,7 kubičnega metra zemeljskega plina na uro. 25-letni jubilej Začetki sejma segajo v leto 1973, ko so pravzaprav z entuziazmom začeli organizirano podjetništvo in manag-ment s tega področja. Z ambicijami, energijo in hotenjem, da bi s tako prireditvijo ustvarili tudi renome kranjske sejemske dejavnosti, so prav gotovo opravili pionirsko delo. Gorenjski sejem je med drugim imel precejšnje stroške, saj je prireditev šele po 10 letih začela pokrivati dejanske stroške. To izvirno pionirsko delo so opravili takrat neutrudni direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn, Rozika Remic in Franc Juhant, trudil pa se je tudi Milan Rozman, v kronologiji pojasnjuje direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar. Prvi stebri gospodarskega razstavljanja so bili zanesljivo beograjski Vatrosprem, Gasilska oprema Ljubljana in Vatrotehna Zagreb. Sejem Zaščita pa seveda ne bi bil tisto, kar je, če ne bi sodelovali amaterski društveni in profesionalni gasilci, Rdeči križ, planinstvo, jamarji ter ostala društva in organizacije za reševanje na vodi, v ujmah in naravnih nesrečah. Kranjska oziroma slovenska prireditev je četrt stoletja vzdržala na isti lokaciji in z isto vsebino. Leto 1991 pa je pomenilo prelomnico. Zaradi 80-odstotnega izpada raz-stavljavlcev je bilo vprašanje, kako zadržati prireditev v novi zasnovi. Za to, da sejem letos praznuje 25. jubilej, ima prav gotovo veliko zaslug celotni kolektiv Gorenjskega sejma in državne institucije v R Sloveniji, ki vsa leta in tudi letos sodeluje v organizaciji sejma. Tako po 25 letih tudi ni več bojazni, ali sejem v prihodnje Da ali Ne. Postal je namreč prireditev, kjer se redno preverjajo dognanja in dosežki, ki so pripomoček in način za reševanje in zaščito, j JUBILEJNI Poveljnik CZ Miran Bogataj je podelil plaketo civilne zaščite za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke direktorju PPC Gorenjski sejem Francu Ekarju, tajnici PPC Gorenjski sejem Slavici Bučan (na sliki) pa srebrni znak CZ. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj. p.o. OBVESTILO V petek, 3. 10. 1997, bo od 7. do 17. ure zaprta cesta na parceli št. 444/24 k.o. Kranj na Savskem otoku od uvoza na parkirišču Gorenjskega sejma do zimskega bazena. Razvoj zaščitno-reševalnih dejavnosti prinaša vrsto novosti Prostovoljci opravijo približno polovico vsega dela Brez gasilcev, gorskih reševalcev, jamarjev, potapljačev in še katere od organizacij si ni moč zamišljati učinkovitega sistema zaščite in reševanja. Kranj, 1. oktobra - Uprava RS za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo je v preteklosti namenila največ pozornosti prilagajanju zakonodaje novim razmeram. Letos so se zgodile pomembne organizacijske spremembe v poklicni sestavi, a približno polovico dela vseeno opravijo prostovoljci, je v pogovoru za Gorenjski glas ocenil direktor uprave Bojan Ušeničnik. Katere spremembe oziroma novosti so najpomembnejše v dograjevanju sistema zaščite in reševanja zadnje leto? "Najprej bi povedal, da ima civilna zaščita v Sloveniji dolgo tradicijo. Tudi po osamos- vojitvi Slovenije nismo začeli iz nič. Najprej je bilo treba spremeniti zakonodajo in jo prilagoditi zahtevam razvitih držav. To smo opravili do leta 1995. V zadnjih letih dograjujemo posamezne dele sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki postopno tudi oživljajo. Na začetku letošnjega leta so začeli po novem delovati centri za obveščanje, kar je velika pridobitev za celo Slovenijo. Ti centri so začeli prevzemati dežurstva, ki so bila prej potrebna v posameznih reševalnih službah. Tak center je tudi na Gorenjskem, v novem gasilskem domu v Kranju, v Sloveniji pa je skupaj 13 FIZIO CENTER TRZIN IZURJENE ROKE ODPRAVLJAJO BOLEČINO Manualna medicina je tudi v Sloveniji vse bolj iskana oblika zdravljenja različnih težav s hrbtenico in gibali. Učinkovito in brez bolečin zdravi vzroke težav in ne le simptomov. Pri manualnem zdravljenju so ključnega pomena izurjene terapevtove roke. Vodja terapevtske skupine v Fizio Centru Trzin je ruski zdravnik dr. Vladimir Borisov, specialist manualne medicine in akupunkute. Uspešnost pri zdravljenju zagotavlja kombinacija različnih tehnik in metod manualne medicine, ki so vse za bolnika neboleče, nenevarne in zelo fiziološke, saj se za zdravljenje izkorišča tudi bolnikovo lastno mišično silo. Bolnik s svojo močjo deluje v nasprotni smeri pritiska, ki ga izvaja zdravnik. Dr. Vladimir Borisov, specialist manualne medicine pravi, da ima težave s hrbtenico 80 odstotkov ljudi starejših od 40 let Ruski specialist se uspešno spopada z zdravljenjem disfunkcije reber, kar povzroča pogosto glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine v vratu in bolečine in mravljinčenje zgornjih okončin, psevdokardialne bolečine, bolečine pri vdihu in izdihu, tudi bolečine v želodcu. Disfunkcija medenice lahko povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu, mravljinčenje spodnjih okončin, za posledico lahko ima pa tudi motnje v krvnem obtoku, ter nekatere ginekološke in urološke bolezni. Pri premaknjenih medeničnih kosteh je pri ženskah možna tudi neplodnost in pri moških impotenca. Posledica disfunckije medenice je tudi skolioza, ki se v začetnih stadijih lahko zdravi z manualo medicino. Pred postopkom zdravljenja se opravi temeljit pregled in pogovor z bolnikom, po potrebi mora bolnik opraviti tudi rentgensko slikanje prizadetega dela, da se izključijo morebitne kontraindikacije za izvajanje manualne terapije. Kontraindikacije so zelo redke, mednje pa sodijo na primer rakasta obolenja, težka osteoporoza, vnetja, nestabilna vretenca in še nekatere druge bolezni. V teh primerih zdravnik predlaga zdravljenje s klasično fizioterapijo. Paciente s težavami s hrbtenico pregledajo v Fizio Centru Trzin FCT brezplačno in svetujejo najustreznejši način zdravljenja. FIZIO CENTER TRZIN tel.:162 1837 I.O.C Trzin, Hrastovec 10 BREZPLAČNI PREGLED PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU MANUALNE MEDICINE Brez bolečin nad bolečine! IZKUŠNJE RUSKIH ZDRAVNIKOV, EIZIOTERAI'EVTOV IN MASERJEV regijskih centrov in en državni center. Območnih centrov nismo ukinili, aktivirali pa bi jih le v primeru izjemno velike nesreče. Pomembna novost je enotna klicna številka 112, ki velja tudi v Evropi. Spremembo so prebivalci dobro sprejeli, še posebno na Gorenjskem. Čeprav so do konca leta v veljavi stare številke za reševalne službe, pride v kranjski center kar več kot 90 odstotkov vseh sporočil o raznih nesrečah. Posebej razveseljivo je, da je vse manj tudi lažnih klicev; ljudje kličejo številko 112, ko res potrebujejo pomoč. V zaključni fazi so tudi priprave za organiziranje, opremljanje in usposabljanje regijskih enot civilne zaščite. Vsaka regija ima organizirane določene enote; za radiološko kemijsko biološko zaščito, za tehnično reševanje, za podporo in podobno. V zadnji letih smo pripravili programe usposabljanja za vso sestavo, od enot in služb civilne zaščite do prostovoljnih enot. V izobraževalnem centru na Igu potekajo razna usposabljanja po sodobnih programih. Kot je znano, je tam tudi poklicna gasilska šola. Pomembna novost je še vzpostavitev avtonomnega sistema radijskih zvez na ozemlju vse države. Ta sistem, za potrebe vseh reševalnih služb, je dobro zaživel tudi na Gorenjskem, čeprav so tukaj geografske značilnosti velika ovira." Izurjeni kadri so gotovo osnova za učinkovitost vsakega sistema. Kdo vse sodeluje v zaščitno-reševalnih dejavnostih? "Delovanje sistema zaščite in reševanja v Sloveniji temelji na delu prostovoljcev, članov raznih organizacij in društev. V naši državi imamo okrog 38 tisoč operativnih gasilcev. Razen njih sodelujejo pri zaščiti in reševanju tudi gorski reševalci, jamarji, potapljači, kinologi, aktivisti Rdečega križa in še drugi. V strukturi vseh sil predstavljajo prostovoljci pri- Bojan Ušeničnik, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje ter predsednik organizacijskega odbora sejma Zaščita '97. bližno polovico. Nekaj prek 40 odstotkov sestavljajo pripadniki enot civilne zaščite v občinah in drugod, le peščica pa je profesionalnih delavcev. Slednji delajo v centrih za obveščanje, nekaj jih je v regijskih upravah za zaščito in reševanje, imamo pa tudi nekaj profesionalnih služb, na primer, 11 poklicnih gasilskih enot." Za Gorenjsko je poleg gasilcev najbolj značilno delovanje gorskih reševalcev. Kakšen je sedanji položaj GRS, oziroma, kako si zamišljate njeno vključenost in sodelovanje v prihodnje? "Gorska reševalna služba ima status javne reševalne službe. Ta status ureja zakonodaja, ki določa tudi financiranje. GRS deluje pri Planinski zvezi Slovenije, ki je njena krovna organizacija. V naši upravi upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, saj planinska organizacija zagotavlja kadre, njihovo usposabljanje in še kaj. Kot sem omenil, so v sistemu varstva pred nesrečami nepogrešljiv del gorski, jamarski in podvodni reševalci, ki skupaj z gasilci, pripadniki civilne zaš- čite in drugimi pri izpolnjevanju nalog sodijo pod pristojnost naše uprave oziroma ministrstva za obrambo. Zavedamo se, da so ravno te organizacije najbolj usposobljen in najučinkovitejši del tega sistema. Žal imajo v zadnjem času ogromno dela, ki ga zelo dobro opravljajo." Kako pomagate tem organizacijam pri financiranju dejav-nosti, opremljanju, izobraževanju in še čem? "Za delovanje gasilstva v Sloveniji gre v celoti okrog 3 milijarde tolarjev na leto. Ta denar se zagotavlja v okviru občinskih proračunov in na državni ravni. Za gorsko in jamarsko reševalno službo so sredstva iz državnega proračuna namenjena izključno za nakup opreme, usposabljanje in neposrednih stroškov delovanja. Za GRS je namenjenih med 50 in 60 milijoni tolarjev letno. Zavedamo se, da je denarja premalo, zato bomo morali v prihodnjih letih povečati delež sredstev za sofinanciranje dejavnosti reševalnih služb. Postaje GRS so s pomočjo ministrstva za obrambo že dobila terenska vozila in sredstva zvez, dobivajo pa tudi najnujnejšo zaščitno in reševalno opremo. Tehnika seveda stalno napreduje, oprema pa se tudi izrablja." Doslej so specializirane organizacije same skrbele za izobraževanje kadrov in njihovo urjenje. Bo v prihodnje kaj drugače: "Samo v finančnem pogledu so predvidene spremembe. Nikakor ne težimo k temu, da bi država prevzela v svoje roke tudi usposabljanje. Le-to je namreč najbolj kvalitetno, če ga izvajajo organizacije same. Seveda je država dolžna zagotavljati najnujnejše pogoje. Izobraževalni center na Igu je namenjen vsem tem organizacijam in ga uporabljajo praktično brezplačno." Naravne nesreče so neizogibne. Nekatere druge nesreče pa bi najbrž lahko zmanjšali s primernejšo vzgo-jo in preventivo? "Preventiva je trenutno najbolj šibka točka v sistemu varstva pred nesrečami. Vendar zanjo ne moremo odgovarjati samo v naši upravi in reševalnih službah, ampak bi moralo končno prevladati pre' pričanje, da je treba z vzgojo za preventivo oziroma samozaščitno ravnanje začeti zelo zgodaj, torej, v šolah. Z raz; merami nismo zadovoljni, saJ je zelo malo vsebin s področja zaščite in reševanja, ki jjl posredujejo osnovnošolcem $ starejšim. Za razne preventivne programe bi morala skrbeti tudi posamezna mini8' trstva in zagotoviti denar. Na primer, v obtoku je vse vet kemikalij in nevarnih snovi, načrtne dejavnosti za seznanjanje ljudi o nevarnostih zaradi teh snovi pa ni." Ena od priložnosti za seZ' nanjanje ljudi z novostmi s« tudi vsakoletni sejmi Zaščita * Kranju. Kaj kot predsednik organizacijskega odbora prire' ditve še posebej priporočate z8 "Ta sejem ni le klasična razstava zaščitno-reševaln« opreme, materialov in tehnologije, ampak je ob njem vrsta aktivnosti, ki so namenjen« ljudem. V četrtek poteka na Brdu pri Kranju posvetovanj« o zaščiti voda pred nenadninj1 onesnaženji. Ker želimo izbojj' sati razmere na tem področji smo povabili tudi tuje str"' kovnjake. Pomembno b° tretje državno preverjanj« znanja ekip prve pomoči }" petek, ko se bo v K^u pomerilo 13 ekip civilne zaščite iz vse Slovenije. Isti dan bo potekalo mednarodno m silsko tekmovanje, za katerega je prijavljenih čez tisoč udel6' žencev. Obe prireditvi atraktivni in zanimivi tudi z prebivalce Gorenjske. Z meO' narodno vajo Kras '97 v okolici Sežane pa želimo to sobo1" predstaviti sodoben načini šenja ob požarih v naravi.", • Stojan Saj« (l> berkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za prijetne jesenske sprehode... moški jesenski model, "ERLE J BERKOFLEX VLOŽKOM topel ženski model "JUDY"-z BERKOFLEX VLOŽKOM Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! ženski jesenski model ^ir,'.w*^»j| z BERKOFLEX VLOZKO^ Kidričeva 47a, Zlato polje, tel.:064 22o^ I S? hi Poc ste; je {H Hov (fejj i % iJorj ale inm omi 11®MOTStii PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB RAZSTAVI NA BLEDU Osnovni namen prireditve je pokazati, kaj zmore domače malo gospodarstvo Prav je, da se dobri izdelki tudi predstavilo Prireditev nima ambicij, da postane sejem - Pomemben poudarek izobraževanj - Država poskrbela le zase. ?H 3. oktobra - "Osnovni gen Tedna obrti in podjetja na Bledu je, da pokaže, J v tem trenutku zmore "a o gospodarstvo in kakšni je- JJ* razvoja. Prav zaradi ga bi moraii razstavljati še za? obrtniki in podjetniki, Sh W vemo> da "delujejo delJ6«"} tržno zanimive iz-Terf "*e ob otvo"Ivi petega BIpU8 °brti in Podjetništva na Oh u vP°«daril predsednik »močne obrtne zbornice «adovljica Frand Ažman lokalCS da Je Prireditev amL. P.Sa značaja in nima Se; 1ClJ> da s spremeni v nreHm; vendar se je treba nom - Vlti sosedom- sokraja-fiih Jn ODiskovalcem iz dru- turisfi?jev; saJ Je Bled kot druo a kraJ zanimiv tud gati 11' ^aša prisotnost obo Predsednik Območne tl»risti7J^v; saj Je mea Ktn obrtne zbornice Radovljica ?aixT raJ zammiv tudi Franci Ažman gdce. Naša prisotnost obo- zat ZUnaJsezonski utrip kraja, takrat, ki je prodaja že v Večin P^v tako pričakujemo ia?a vklJučitev blejskega tur-gn* Nekateri . nam očitajo, tJ>e gremo že sejem. S takimi ^tvarni se ne moremo strin-tirt/>.a.2stavljeni izdelki so le JHiki, včasih je problem ^eUrŽenJuJ. ka,Jti IažJe Je Prori • naredltl kot tržiti in Ažr^atl'" Pravi Predsednik nijj an> >n poudarja, da obrtmi ln. podjetniki morajo dn! avlJati na sejmih. "Pre- dstavli T na sejmih je i,HJatl se Je t J; l2delek tržno :av,jati se je treba takrat, ki zanimiv in ne upadanju. Promocijski stroški so veliki in tu vidim eno od bistvenih nalog zbornice in vseh, ki so odgovorni za razvoj malega gospodarstva." Ob tem je še dodal, da je izobraževanje pomembno vprašanje z dolgoročnimi cilji, saj bo le dobro podkovan kader dorasel hitremu razvoju, "Dualni način izobraževanja je del tega procesa. Začetki so težavni, zatika se pri financiranju, kljub temu da država delno pomaga. Za obrtnika pa je to veliko breme. S preureditvijo izobraževanja bomo dobili tudi mojstre, ki bodo sposobni prenašati znanje na mlajše. Predstavitev obrtniških poklicev bo morda priložnost za tiste, ki kolebajo, kam po osnovni šoli." Franci Ažman ugotavlja, da je država dobro uredila le tiste dele zakonodaje, ki polnijo proračun. "Vlada in poslanci so znali poskrbeti za pravočasen sprejem zakonov in drugih aktov. Davčna zakonodaja in kazni, ki so predvidene za kršilce, je kar dober primer za to. Prav, red mora biti, toda pri finančni (ne) disciplini kaže oblast le malo volje. Je to ščitenje koga, nemoč ali kaj drugega? Temu problemu je bilo posvečeno veliko pozornosti na letošnjem celjskem obrtnem sejmu. Kar nekaj obljub je bilo, ravno tako na dostopnost kreditov in na reševanje prostorske problematike." Obrtna zbornica ima široko razvejano dejavnost, katere osnovni namen je, da pomaga svojim članom. "Nekatere probleme lahko reši, pri drugih je nemočna zaradi zakonske regulative, včasih pa tudi obrtniki ne naredijo tistega, kar bi morali. Vsekakor pa se moram zahvaliti članom, ki žrtvujejo marsikatero pros- to uro in to za vse člane, ki večkrat ne vedo, da nihče nič ne podari, da pa se je treba za na videz še tako enostavno nalogo pošteno namučiti. Za nemotene priprave 5. Tedna obrti in podjetništva so še zlasti zaslužne občine, ki so prispevale znaten del sredstev, ne samo za to prireditev pač pa tudi za kredite pod ugodnejšimi pogoji. Enako velja tudi za sponzorje. Posebej pa bi rad pohvalil razstavljalce in vse, ki pomagajo pri organizaciji te največje prireditve malega gospodarstva v naših treh občinah." Občine potrebujejo obrtne cone "Urejanje prostora je občutljiva tema, ker so odločitve, dobre ali slabe, še dolgo vidne. Postopki se vlečejo in so dragi, ni pa nikogar, ki bi presekal to našo svojevrstno posebnost. Prostor za obrtne cone bodo občine morale najti, podobno tudi za parkirna mesta za tovornjake in avtobuse. V nasprotnem primeru se bodo potencialni graditelji preselili drugam." tdelki in storitve morajo biti kakovostni in poceni Tudi v Bohinju spodbujajo obrt in podjetništvo Tradicionalni teden obrti in podjetništva je priložnost, da pregledamo in ocenimo rezultate na področju gospodarske dejavnosti. Merila, ki določajo uspešnost posameznika, so sicer specifična za posamezno dejavnost, vsem pa mora biti skupno eno: da ima kakovost prednost pred količino," poudarja župan občine Bohinj Franc Kramar. "To je potrebno poudariti zlasti zaradi tega, ker prihajamo v čas, v katerem ima prednostno vlogo konkurenca, ki je pogoj ne le samo za doseganje uspešnih rezultatov, ampak v večini primerov pomeni tudi pogoj za preživetje." Poudaril je še nalogo občin in države, da razvijajo takšno f.ažvoia k • politiko, ki bo na področju ^ransfo ° Pištva in podjetništva delovala stimulativno. 11 ^ožnn?30^3 druz^ene lastnine v zasebno je povezana tudi raterihb vlaganJa kaPitala v nekdanje družbene firme, v ' ljetni?? gotovo.m°č odpreti tudi precej obratovalnic za obrt in |'%n 1°'^''' izkazalo se je da veliki industrijski obrati le ' ^ ravn Vij0\Ena zel° ug°dnih rešitev omenjenega problema I industrii°irv.aSt^an^e manJšin obratovalnic v sklopu velikih n°vih d i obJektov> kJer se ponuja tudi možnost pridobivanja dejavrm •Vnib mest' vse Pa je pogojeno z višino najemnine in LstJ ki naj bi tam zaživela. RCetka amar ugotavlja, da si v občini Bohinj že os vsega Potile PriZadevaJ°' da bi lanko na trgu predstavljali takšne Nomaj.,n Podjetniške možnosti, ki bi dvignile materialno moč hlein,'1!0^ odpirale možnost novega zaposlovanja, promovir-11]'ega lc^^hinja izven občinskih meja in nudile v kraju in zunaj ovostno in cenovno zanimivo ponudbo. Teden obrti in podjetništva stopa v zrela leta Predstavitev na sejmu je častno dejanje "Obrtniki razstavljala in publika so Teden obrti in podjetništva vzeli za svojega. To je ena od aktivnosti, pri kateri sodelujejo vse tri občine, ki so z lokalno samoupravo nastale iz stare Občine Radovljica, ki pa je bila tudi so-organizatorka pri nastaku te prireditve," je povedal župan Občine Radovljica Vladimir Černe. Dejal je tudi, da sejem obrti in podjetništva vedno bolj postaja revija, kjer se predstavljajo obrtniki in podjetniki z novimi izdelki in z njimi kažejo svojo inovativno in ustvarjalno potenco. "Zelo zaželeno bi bilo, da bi se na sejmu predstavili vsi obrtniki in podjetniki, ki delujejo v našem prostoru, kar do sedaj še ni ustaljena praksa. Namen sejma nista samo komercialna predstavitev in trženje, pač pa predstavitev, kaj zmore obrtniški in podjetniški potencial tega prostora. Sodelovanje na sejmu naj postane častno dejanje, s katerim se bodo identificirali poleg razstavljalcev tudi prebivalci naših treh občin, da bomo vsi skupaj krepili prepotrebno samozavest in ponos." Zupan Černe je poudaril tudi dejstvo, da so v Tednu obrti in podjetništva pripravljene tudi razne spremne strokovne in zabavno kulturne prireditve, ki dajejo sejmu še dodatno popularnost in zanimivost. "Danes lahko trdimo, da se prireditev ne ubada z začetniškimi težavami, temveč stopa v zrela leta, da si je pridobila svoj prostor pod soncem in da lahko pričakujemo, da bo Še naprej rasla in pridobivala na pomenu. Župan Občine Radovljica Vladimir Černe I M T 0 ( H r 0 i II T rTTT¥TTA IAboVlJ H A Program prireditev Potem ko je včeraj popoldan minister za gospodarstvo Metod Dragonja slovesno odprl razstavo izdelkov in storitev 5. tedna obrti in podjetništva na Bledu, je bila zvečer še kulturna prireditev z modno revijo domačih modnih oblikovalk in oblikovalcev ter nastop New Swing Quarteta. Prireditve se nadaljujejo tudi danes, pa vse do nedelje, 5. oktobra. petek, 3. oktobra od 8.30 do 12. ure - izobraževalne ure za osnovnošolce s predstavitvijo obrtniških poklicev ob 17. uri - predavanje o davku na dodano vrednost v hotelu Jelovica sobota, 4. oktobra ob 10. uri - odprtje predstavitve tovornih in dostavnih vozil, prikolic in opreme pred hokejsko dvorano z nastopom ansambla Savinja; predstavitev bo do 18. ure ob 11. uri - posvet avtoprevoznikov: Cestni prevozniki na poti v Evropo v hotelu Jelovica ob 15. uri - promenadni koncert Pihalnega orkestra Lesce nedelja, 5. oktobra od 10. do 18. ure - predstavitev tovornih in dostavnih vozil ob 14. uri - promenadni koncert Godbe Gorje ob 15. uri - otroška modna revija s podelitvijo nagrad razstavljalcem ter nastopom pevke Nataše Artiček in kitaristke Mateje Blaznik. RAZSTAVA JE ODPRTA V PETEK OD 8. DO 18.I KI TER V SOBOTO l\ 1VEDEUO OD 9. DO 18.1 KI. VSTOP PROST, PARKIRNINE IVI. • Tik pred zaključkom redakcije sta svojo prisotnost na razstavi ob Tednu obrti in podjetništva sporočila še dva razstavljalca: REV - center A-S, LEXI, d.n.o, Rakovica 2, Zg. Besnica, tel.: 403-198 (rezervni deli za tovorna vozila in prikolice) ter ISKRA instrumenti Otoče, d.o.o., Otoče 2, Podnart, proizvodnja in prodaja merilne in regulacijske opreme, tel.: 731-131 Teden obrti in podjetništva se je vrasel v Bled Bled je zainteresiran za razvoj obrti in malih podjetij "Teden obrti in podjetništva je s svojimi razstavami na Bledu že tradicionalen in ga jemljemo kar za svojega, " pravi župan občine Bled Vinko Gole. "Letos Območna obrtna zbornica Radovljica, ki deluje za potrebe vseh treh občin, to je Radovljice, Bleda in Bohinja, slavi prvo, sicer mlado, a pomembno petletnico organiziranega tedna obrti in podjetništva na Bledu. Občina Bled je tako kot prvi dve leti svojega obstoja tudi letos znatno finančno podprla razvoj podjetništva in obrti, kakor tudi organizacijo tedna, ki naj bi bil letos še posebno pomemben." Župan Gole še poudarja, da so v občini, upoštevajoč dejstvo, da je blejska občina izrazito turistična ter zaradi tega ni pogojev za razvijanje kakšne večje industrijske veje, predvsem iz ekoloških razlogov, posebej zainteresirani za razvoj obrti in manjših podjetij. S tem se namreč Bled ohranja ekološko čist in primeren za nadaljnji razvoj osnovne dejavnosti. "Prav zaradi tega so takšni sejmi za nas še kako pomembni, saj je na njih vidna strokovna in ekonomska moč obrti, predvsem pa njen ustvarjalni duh, ki je za ta razvoj nepogrešljiv," je še dejal župan Vinko Gole, ki je organizatorjem petega tedna obrti in podjetništva na Bledu čestital za uspeh in se jim zahvalil za ustvarjalnost in marljivost pri delu. Vsem razstavljalcem pa se je zahvalil za njihov prispevek na prireditvi ter jim pri razvoju zaželel poslovno uspešno delo. Župan občine Bled Vinko Gole SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV (Bled, 2. do 5. oktober 1997) Zap. št. Priimek in ime Naslov 1. AGREŠ Sabina Radovljica, Cankarjeva 68 2. ALBA STAR d.o.o. Zg. Gorje, Podhom 61 3. ANDOLJŠEK Janez Boh. Bistrica, Polje 11 4 ANDREJAŠ Jože Radovljica, Linhartov trg 2 5. AR d.o.o. Zgornje Gorje, Krnica 23 6. AVTODELI Pečjak Podnart, Češnjica 24 d.o.o. 7. AŽMAN d.o.o. Lesce, Tržaška 1 8. BEKOR d.o.o. Podnart, Poljšica 13 9. BENEDIČIČ Žane Lesce, Alpska 43 10. BIČEK Jože Radovljica, Mošnje 39 11. CONSTANT d.o.o. Bled, Triglavska 41 12. CUMULUS Lesce Lesce, Alpska 72 d.o.o. 13. ČERNE VAN BAKEL Bled, Ul.narodnih herojev 3 Božena 14. DERMOTA Anton Podnart, Češnjica 5 15. DOBAR Janja Radovljica, Cankarjeva 36 16 EL-TEC Mulej d.o.o. Bled, Pot na Lisice 7 17. ELVO INŽENIRING Bled, Kolodvorska 29 d.o.o. 18. ENSO d.o.o. Radovljica, Vrbnje 19 19. ETS PODOBNIK, Lesce, Hraše 22 Anton Podobnik 20. EX LIBRIS d.o.o. Lesce, Alpska 1a 21. FILIPIČ Janez Radovljica, Gradnikova 2 22. FIVER d.o.o. Radovljica, Vrbnje 47 23. GALERIJA MANUS, Radovljica, Kranjska 4a Mojca Graj 24. GLUHAR Jože Bled, Koritno 46 25. GLUŠČIČ Miha Lesce, Alpska 56 26. GOSTILNA Begunje, Begunje 21 RESTAVRACIJA AVSENIK 27. GRIP d.o.o. Zg.Gorje, Zg. Gorje.24 28. HUDOVERNIK Radovljica, Grajska 33 c Marija 29. HUMKO d.o.o. Bled, Sebenje 54 30. ITRIJ d.o.o. Kropa, Kropa 87 a 31. JEKLAR Ivan Boh.Bistrica, Gorjuše 3 32. KAV. Franci Radovljica, Vrbnje 9 Ankerst 33. KEY SERVIS, Franc Radovljica, Kranjska 2 Delavec 34. KING d.o.o. Lesce, Hlebce 13 a 35. KLIMA COMMERCE Bled, Pot na Lisice 8 d.o.o. 36. KOBI, Iztok Burja Zg. Gorje, Spodnje Gorje 145 37. KOBLAR Janez Zg. Gorje, Sp. Gorje 204 38. 39. 40. 41. 42 43. 44. 45 46. 47. 48. 62. 63. 64. 65. 66. 67. Dejavnost optika izdelava in servisiranje letal trgovina in kemična čistilnica gostinstvo - gostilna Lectar razvoj in uvajanje računalniške avtomatizacije trgovina z avtodeli avtoprevozništvo in špedicija peskanje in antikorozijska zaščita izdelava bremenskih vrvi kovinostrugarstvo poslovne storitve in trgovina foto-trgovina frizerstvo kovinostrugarstvo -vezni elementi frizerski salon kovinska predelava elektroinštalaterstvo, plinske in vodovodne inštalacije ogrevalne naprave, plinske inštalacije, toplotne črpalke in izdelovanje bojlerjev elektroinštalaterstvo in servis oljnih gorilcev trgovina na debelo in drobno gostinstvo - Šport penzion Manca trgovina, storitve in zastopstva oblikovanje usnja izdelovanje reklamnih napisov gostinstvo - restavracija Center gostinstvo - Gostilna »Pri Jožovcu« Telefon 064/714-600 0609/631-873 064/723-303 064/715-642 064/725-147 064/731-409 064/718-800 064/731-261 064/752-395 064/738-871 064/741-050 064/266-552 064/741-595 064/731-072 064/714-132 064/741-666 064/742-326 064/715-184 uvoz, proizvodnja in montaža ogrevalnih in hladilnih naprav šivanje športne konfekcije »Mirni« vrtnarska tehnologija, materiali in oprema kemični inženiring, proizvodnja kemičnih izdelkov domača obrt proizvodnja nateznih vijakov, žičnih spon in vijakov izdelovanje ključev in sistemov trgovina prezračevanje, hlajenje, projektiranje kovinska oprema 064/733-960 064/718-796 064/714-120 064/714-123 064/801-241 064/78-683 064/718-076 064/733-402 064/725-560 064/712-135 064/741-145 064736-251 064/721-235 064/715-016 064/715-585 064/710-110 064/742-339 064/725-577 KO-LE-GA d.o.o. KOPLAST, Janez Cengle KOREN Nada KOSELJ Franc KOSELJ Gabrijel KOVINOPLASTIKA URH d.o.o. KRANJC Lilijana KRENNER Mira KRZNARSTVO Korošec Jože KRŽIŠNIK Adam LEA d.o.o. Begunje, Begunje 175 Kamna Gorica, Kamna gorica 3 Bled, C. Svobode 19 Kamna Gorica, Sp. Lipnica 30 Kamna gorica, Sp. Lipnica orodjarstvo 21 Radovljica, Gregorčičeva 27 servis in montaža TV anten - 064/725-654 sistemov kovinska predelava 064/733-722 izdelovanje kopalniških 064/736-495 zaves frizerstvo 064/76-524 umetno kovaštvo 064/714-582 Radovljica, Ljubljanska 19 Radovljica, Triglavska 24 Kamna gorica, Sp.Lipnica 35 a Kropa, Kropa 107 Lesce, Dacarjeva 8 49. LOTRIČ Alojz Boh.Bistrica, Gorjuše 27 50. MAKLER Bled d.o.o. Bled, Ljubljanska 3 51. MEDIUM d.o.o. Radovljica, Kranjska 13 Radovljica 52. MEJAVŠEK Radovljica, Prešernova 4 Bernarda 53. MERKUR Kranj, Lesce, Alpska 34 Poslovalnica Kovina 54. MEZE Janez in Zg. Gorje, Krnica 87 a Nada 55. MEZEG Ivo Bled, Valvazorjeva 2 56. MOHORIČ MOJCA Lesce, Alpska 46 57. MR 2 d.o.o. Lesce, Na Vrtači 3 58 MULEJ Greta Radovljica, Kranjska 2 59. NOVAK Franc Zg. Gorje, Podhom 69 60. ODAR IN ODAR Boh. Bistrica, Jereka 12 d.o.o. 61. PAGON Irena Boh. Bistrica .Prečna 1 predelava kovin in plastičnih mas obšivanje in šivanje izdelkov po naročilu izdelovanje drobnih kovinskih predmetov izdelovanje krznene in usnjene konfekcije iz naravnega in umetnega usnja umetno kovaštvo razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme domača obrt - izdelovanje gorjuških pip prodaja nepremičnin grafična dejavnost frizerstvo 064/714-669 064/714-486 064/712-408 064/710-533 064/714-571 064/736-501 064/718-160 trgovina avtoservis in prodaja avtodelov svetlobni napisi in elektroinstalacije gostinstvo - taverna Sova računalniški inženiring trgovina ROCKY Glider servis, popravilo letal, grajenih iz kompozitnih materialov mizarstvo 064/721-306 064/742-333 064/362-840 064/ 064/718-321 064/725-165 064/77-133 064/718-394 064/712-112 064/712-287 064/725-214 064/724-004 PANIJAN Peter PAVLIC Jože PEKARNA MAGUŠAR Lesce PENZION TRIPIČ PERC Radovljica d.o.o. PETERNELJ Jože Bled, C.gorenjskega odreda 16 Podnart, Ljubno 11 Lesce, Alpska 30 Boh. Bistrica, triglavska 13 Radovljica, Kranjska 15 izdelovanje tekstilnih izdelkov 064/721-502 cvetličarstvo 064/76-775 kovinostrugarstvo peka kruha in peciva gostinstvo pekarski izdelki Begunje, Begunje 19 a elektroinstalacije 064/731-582 064/715-396 064/721-282 064/715-191 064/733-482 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. PETROVIČ Žarko Radovljica, Prešernova 17 POKLUKAR Anton POLAK Janez POTOČNIK Miha PRETNAR Franci PRIMOŽIČ Uroš PRISTAVEC Janez in Marinka PRISTOV Nataša RAKOVEC Niko RAKUŠ Jure, BAM RAMEK d.o.o. Radovljica REJC Jakob RESMAN Slavko REZKAR d.o.o. Radovljica SITRA d.o.o. SLAP Bohinj d.o.o. SPAANS Peter SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA Bled-Radovljica STIPERSKI Nada SUŠNIK Romana in Ljubo ŠIFRER Ana -GRAFIUM ŠLAJMAR Simona ŠVAB-ALBININI Irena TISKARNA MAGENTA, Matevž Žvan TISKARNA ŽBOGAR TISKARSTVO SIGRAF TM - PICK d.o.o. TORKAR Antonija TORKAR Jožef TRG d.o.o. UKO Kropa d.d. UREVC Borut VAHTAR Božo VALJAVEC Milan VAVPOTIČ Gregor. SATV service VIDIC Diana VIDMAR Darinka VITRO Kovačič, Milena Kovačič VO&VO Radovljica d.o.o. VRHOVNIK Janja Zg. Gorje, Poljšica 45b Bled, Koritenska 27 Bled, Prešernova 14 Radovljica, Gradiška 7 Lesce, Begunjska 1 Lesce, Begunjska 10 Radovljica, Žale 1 Bled, Ledina 28 Begunje, Begunje 14 Kropa, Srednja Dobrava 6a Bled, Sebenje 102 Radovljica, Vrbnje 22 Radovljica, Lancovo 10 b Radovljica, Sp. Otok 23 Boh. Bistrica, Triglavska 18 Radovljica, Kranjska 4 Bled, Prešernova 32 Bled, Cankarjeva 4 Boh. Bistrica, Nomenj 48 Radovljica, Gradnikova 97 Radovljica, Staneta Žagarja 32 Radovljica, Gorica 14a izdelovanje turističnih spominkov kovinska galanterija, trgovina izdelovanje čolnov, izposoja in prevoz oseb s čolnom cvetličarstvo graverstvo sitotisk gostinstvo - restavracija Letališče izdelovanje dresov, zastav in sitotisk kamnoseštvo sveča rstvo računalništvo, meritve, krmilja povrtavanje dimnikov in izdelava kovinskih cevi orodjarstvo in trgovina orodjarstvo in kovinska galanterija sitotisk in oblikovanje proizvodnja in storitve cvetličarstvo 064/715-189! 064/725-225! 064/76-322 j 064/741-6j 064/715-2» 064/7l8-5f 064/733-006 064/715-8^ Bled, Grajska 44 Begunje, Begunje 123 Lesce, Begunjska 2 Boh. Bistrica, Triglavska 27 Lesce, Begunjska 23 Zg. Gorje, Podhom 64b Bled, Prešernova 50 Kropa, Kropa 7a Zg. Gorje, Sp. Gorje 218 a Bled, Triglavska 16 Radovljica, Kranjska 2 Radovljica, Sp. Otok 22a Bled, Triglavska 10-Ribno Radovljica, Gradnikova 111 Bled, Savska 70, Ribno Radovljica, Ljubljanska 16 Bled, Selo 33 Lesce, Dežmanova 3 frizerstvo čipkarstvo in predelava plastičnih mas grafična dejavnost krojaštvo in izdelovanje tekstilnih proizvodov šivanje in izdelovanje tekstilnih izdelkov, izdelovanje perila sito in ofset tisk WEITHAUSER Tomo ZAJC Jože ZGODOVINSKO DRUŠTVO BLED 1004 ANKERST FRANC, Lesce, Savska 13, Bled, Kajuhova 28 Bled, Ljubljanska 10 sitotisk in ofsettisk tiskarstvo zastopstvo in trgovina zeliščarstvo »Prežla« kovinostrugarstvo nepremičnine umetna kovaška obrt varjenje in ključavničarstvo strojno ključavničarstvo cvetličarstvo RTV servis- montaža anten umetna obrt izdelovanje otroških oblačil izdelava vitražnih izdelkov trgovina, inženiring izdelovanje drobnih tekstilnih izdelkov - vezenje rezbarjenje izdelava kovinske opreme 064/740-04- 0, O6O9/650-J U O64/734-07; fll 064/731-629 0, . P1 064/742-l4< fc 0| 064/715-06' n! 064/715-74S p( 064/738-J 064/721- ; a, 064/715-8^' p, 064/77-331 R S| 064/796° le O64/721-0* J 064/7104 J 064/713-0^ jih P 064/715-44 pr to i m 064/741-6» tu Pl 064/733-8* gli .Pa 064/719-5* j. 064/72l-7J Iti 064/725-J dQ 064/736-4 0 064/77-17« J 064/71°*' JI 064/78-554 J O64/715-0'" Se, 064/78-611 ra; 0609/61^ pa 064/78-452 t* hobi upokojenega obrtnika tel.: O64/710 PREDSTAVITEV TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL, PRIKOLIC TER OPR^ BLED, 4. IN 5. OKTOBRA 1997 10. AC-INTERCAR d.o.o. AC-ZASTOPSTVA d.o.o. ALPETOUR BANDAG d.o.o. AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. AVTOSERVIS Bled d.o.o. AVTOTEHNA GVTO d.o.o. BOJAN PANČUR Avtoservis CORDIA TRADE d.o.o. INTEGRAL Jesenice d.o.o. LINDE M PA d.o.o. 11. MAKSAMBROŽIČ 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. m 20. 21. MAN gospodarska vozila d.o.o. MBB d.o.o. PREŠA d.o.o. SCANIA d.o.o. SELF d.o.o. VERIGA Lesce VVEBASTO d.o.o AKVIZ, d.o.o.. Ljubljana, Allendejeva 5 Ljubljana, Allendejeva 5 Škofja Loka, Kidričeva 8 Radovljica, Prešenova 21 Bled, Ribenska 6 Ljubljana, Celovška 228 Blejska Dobrava, Blejska Dobrava 1 Kranj, Trojarjeva 2b Jesenice, Titova 67 Ljubljana, Železna ulica 14 Bled, Pungart 2 - Ribno Ljubljana, Celovška 182 Mengeš, Gorenjska 20d Cerklje, Slovenska 51 nova in rabljena gospodarska vozila Mercedes-Benz uvoznik pnevmatik Michelin in druga zastopstva obnavljanje avtoplaščev prodaja in servis vozil Citroen prodaja dostavnih vozil Seat prodaja vozil Iveco in druga zastopstva prodaja in servis vozil Fiat zastopstvo in prodaja vozil Daf prodaja vozil VW in Škoda zastopstvo in prodaja prikolic Schvvarzmuller prodaja in servis vozil Kia 061/188 061/168-20 o, h k p ta Tt bi it 4 064/312- Jj 064/86**' !«ti 064/634-2"* 064/71*9 064/3l2-4^j 061/574-"5! M 064/874- 061/1; A 73-54' ^ 064/741-7" tldj prodaja in zastopstva vozil Man 061/159 9\ proizvodnja nadgradenj na vseh 061/73 ll, 064/422-52 talo 061/12^ tipih tovornih vozil prodaja tovornih in dostavnih vozil Renault Ljubljana, Cesta v Mestni log prodaja tovornih vozil Scania 90 Ljubljana, Koprska 94 generalni zastopnik za Aral Lesce, Alpska 43 proizvodnja verig in vijakov Ljubljana, Celovška 172 grelna - klima tehnika, dvižne strehe p Trbovlje, Kešetova 9, proizvodnja in obnova tel: 0601/26- z§ hladilnih naprav motornih vozil , Prej JANUS TRADE, d.o.o., Kranj, Kolodvorska 3 prodaja, menjava, odkup, tel- " lJ«ob NMT in GSM telefonov KOZAMA, d.o.o., ?°t c4 ,„23-301 k°V 064/75-2" U 061/553-16 Sj) Ljubljana, Jurčkova 103 prodajaln servis tel.: 06l/1.^e i" t0(1a kompresorjev, pripomočkov za mehani avtoličarske delavnice in avtopralnice GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak vOJKA RAVBAR v tržiškem poslovnem klubu .226 Prazne popotne torbe naših državnikov Drugi državniki imajo v popotnih torbah projekte in posojila, naši Še projektov ne dobijo, m sele, da bi banke ponujale posojila. ' seP**" ^ tržiškem poslovnem klubu Vila Bistrica so 84 |,khrat gostili VOJKO RAVBAR, državno sekretarko za J 0JOnomske odnose s tujino v ministrstvu za ekonomske °ol D m razvoJ* Na *em položaju je že zelo dobro, vse od °n7i m^1,osove vlade, kar pomeni, da je zamenjala kar nekja 1 0 !f!'vstrov, nihče pa se ji ni odrekel. Tudi to potrjuje, da je Dot8 P°znavalka ekonomskih odnosov s tujino, pogovor je 142 , .azi|'a, da res pozna tudi najmanjše podrobnosti. Direk-I večkrat prijazno povabila, naj se brez zadrege M na^J° nanjo, če potrebujejo nasvet, pri tem pa poudarila, 745 nn|^°°do resni, ko iščejo poslovne stike po svetu, saj tuji Parne Oce rJ» pričakujejo vsaj odgovor, čeprav negativen. povpraševanje Kitajcev in tujci so nas nato spraševali, ali podjetje sploh še posluje. Ko smo tam iskali odgovor, so nam odvrnili, da referent ne zna tujega jezika in je dopis verjetno vrgel v koš. Pri stikih s svetom bi res pričakovali malo več resnosti, navsezadnje gre tudi za ugled naše države, je dejala Ravbarjeva. .25' ,n^ena Evropske .827 y (Agenda 2000) J nas doživlja ra->31 &e razlage, Vojka ^vbar pravi, da za ?VeniJ° ni bila °đ rl0,Slaba- Ek0-•059 omsko smo uvršče_ rfJto? tr^je d° četft0 Jok0, kar J'e dokaJ * £br°> razen pri tu--01- Jih investicijah, nas- JJ finančnega siste--66 tuiiK -t,soč dolarji J'n investicij na &valca nismo V tržiškem poslovnem klubu so gostili državno sekretarko za ekonomske odnose s tujino Vojko Ravbar, pogovor je vodil direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec. predstaviti, da tujcem povemo, v kaj lahko investirajo. Zdaj gremo na Japonsko in prav tako imamo probleme, predlagajte projekte, pri nas so vam vrata odprta, je dejala Ravbarjeva. Zakon o deviznem poslovanju, ki je v državnem 34 kotijo stalne spremembe •60f dn i ?dost naše države je bila )76 ^lej zadržek, poleg tega je 4* Jtekala privatizacija. Tujci °! i?T vlaeaJo, če ocenijo, da t iJovo{) varen, natančno pa Zi fi° vedeti' kdo je njihov jenner Pri tuJih >nvestlciJah n,°v>ra tudi naša miselnost, saj ,sxje strah razprodaje, toda zboru, predvideva tudi meha- 2 Sfe ne more nič kupiti, če nizem evidentiranja, odprt sis- 54 H° ne proda. Če je kapital tem, omejitve so predvidene le flJi Sni> » lepo dogovorijo, na vojaško obrambnem 0 T, eda Pa so pogajanja trda. osnovnošolskem področju, H Se investicije pripomorejo k drugih "zavor" ni. Sicer pa so 1 >ju, predvsem tehnologije, že uzakqnjene le pri medijih ,3t ?'a*Kko od posojil je tuji Pogodbe pa je treba zelo 5Jrt.ner udeležen tako pri dobro pregledati, lahko jih 52 !!s»h kot pri minusih. Po pregledajo tudi pravniki na *zPadu jugoslovanskega trga ministrstvu in opozorijo pod- l naSa podjetja s tujo udelež- jetja, kje naj zavarujejo svoje J.hitreje našla nove trge, saj interese. Precej čudaških so že •Z3 Ie Potrudil tudi tuji partner, videli, takšne so pač prve i v,fa tuJce je zelo pomembno ponudbe tujcev, nato se je njih ? pravno okolje, motijo treba pogajati. Pri tem vam ,Jže' stalne spremembe, če pa lahko pomagamo z nasveti, je s°. želijo vedeti, v katero obljubila Ravbarjeva. Nič j morem obljubiti, ker ne vem, kje naj bi vzeli odškodnino za iZRubljeno premoženje v državah nekdanje Hosavije. NihTnla interesa, da bi to po^^bar *oral denar nekje oziroma ^komuvz^jtVo^R^ govorila na vprašanje Janeza Bedina, direktorja ™*W ?ew- Izgube oremo flnia na iueu so bile namreč za Peko ^.veft^aS?^ vprašanja ^Ukopomr^ hrvaškem Ludbregu nimamo več kaj ^ ™? Apolitično izigrani, je potožil Bedina. Ravbarjeva je dejala la ie pri konkretnih primerih morda kaj možnosti, saj je tudi zainteresirana za takšno reševanje. r gredo. a Pptrebne, toda ne "Varovalke' ur ' ki imajo "nekaj so °reeom«"" "vaJ° neKaj za C^j^n tujce prestrašijo ena Ve^enaJaVn°st-mora biti ob" saJ bo le tako moč t^TrT °.učinkih tujih inves njimi ^vtdati 1 .Slize -Za makroekonomske strah pred oekor il. Pred kratkim ugoto-otka' 2 ^stm".Je Pn nas 2 do 3 . .-na podjetij s tujih kapi-liu> v njih je 6 odstotkov l,P°slenih, ustvarjajo 15 od-aotkov dobička in 19 odstot-' čl vsega slovenskega uvoza < 20 odstotkov vsega izvoza. Prazno torbo po svetu Podjetja velikokrat prosimo J Projekte, ko smo šli na Ustavitev Cefte v ZDA ldrtw-,za predstavitev težko ''S..11 deset dobrih. Saj 1 tod aJamo poslovnih skrivnosti, nečim se je treba Drugi državniki hkrati ponudijo posojila Zanimivo je bilo vprašanje, v kolikšni meri poslovno izkoriščamo visoke državniške obiske. Ko gredo naši državniki po svetu, imajo v torbah le projekte, še teh pa je malo. Nemški, ameriški in drugi državniki imajo v torbah tudi dolgoročna posojila, na pet do petnajst let. Zato so posli lahko hitro sklenjeni. Naše banke tega še ne prakticirajo, brez dvoma bodo obiski veliko bolj uspešni, ko bodo projekte spremljala posojila. Zdaj se dogaja celo, denimo ob obisku na najvišji ravni na Kitajskem, da so nam v podjetjih dejali, da jih tamkajšnji posli ne zanimajo kaj dosti. Če pa so se že odločila za sodelovanje, kasneje niso niti odgovorila na Slovenija je dobro izkoristila predsedovanje Cefti Slovenija je za svojo promocijo dobro letos dobro izkoristila predsedovanje Cefti, saj na povsem drugačno pozornost - tudi medijev - naleti 65 milijonski trg, ki je v vključitvijo Romunije narastel na 90 milijonskega. Poslovneži se odzivajo povsem drugače kot če jim poveš, da ima Slovenija 2 milijona prebivalcev. Med državami Cefte se je bistveno povečal obseg blagovne menjave, olajšati nameravajo tudi pretok kapitala. Ker carinskih ni več, vse bolj postajajo pomembne drobne ovire. Nasploh se z necarinsko zaščito (izraz ni ustrezen, zato iščejo novega) na ministrstvu trenutno veliko ukvarjajo. Pregledujejo, kako imajo urejeno druge države (varstvo okolja, zaščita potrošnikov, označevanja blaga, sanitarni predpisi itd) in nobenega razloga, da mi ne bi ravnali tako, če bodo seveda zainteresirani, pravi Ravbarjeva. Zakaj ne bi denimo predpisali, da mora biti na blagu slovenski napis, če nam to ustreza, saj tako ravnajo tudi drugi. Primerljivosti seveda ni moč doseči čez noč, vendar se moramo ukvarjati s tem, saj drugi ne bodo poskrbeli na nas. Kmalu sporazum o prosti trgovini z Izraelom, nato še s Turčijo Pri carinski zaščiti pa velja omeniti sekretarkino napoved, da bo Slovenija verjetno še letos podpisala sporazum v prosti trgovini z Izraelom, do konca leta pa naj bi bil usklajen s Turčijo. Decembra pa naj bi bile v Uradnem listu objavljene uredbe o nadaljnem znižanju carin z EU. Težave se pojavljajo pri trgovinskih sporazumih, ki še niso bili obojestransko ratificirani (z EU, Efto in Cefto so bili) in jih zaradi tega ne morejo uradno objaviti. Obveščanje o tristo do štiristo stranih dolgem dokumentu pa je težavno. Zaradi prehodnih razdobij pa se določila iz leta v leto nekoliko spremene, problem bo odpadel leta 2001, ko se bo izteklo najdaljše prehodno razdobje. Decembra bo padla odločitev EU, s katerimi državami se bo glede vključitve pogajala v prvem krogu. Slovenija seveda resno računa na to. Predpris-topna strategija je nared, pogajanja bodo trajala tri do pet let, zelo načelna bodo in natančna, bolje rečeno strokovna. Zahtevala bodo precej znanja, naši strokovnjaki nasvete iščejo pri skandinavskih državah, uporabili pa bodo tudi tehnično pomoč EU. Zelo počasi se stvari urejajo na Balkanu S Hrvaško se bo sredi oktobra začel nov krog pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. Predvideno je, da naj bi s prihodnjim letom za 80 odstotkov industrijskih izdelkov carine odpadle, saj Hrvati niso sprejeli predloga, naj bi padle vse carine. Ker sporazuma še ni, obseg menjave s Hrvaško pada, saj se tokovi usmerjajo v Cefto. Kdaj so sporazum sklenjen, je težko napovedati, saj se ob vshe dobrih namerah stvari politično ali "električno" ustavijo. Pripravljen je tudi sporazum o zaščiti investicij, odprto pa je še vprašanje premoženjskega. Slovenski izvoz v Bosno in Hercegovino znaša 260 milijonov dolarjev, uvoz pa le 15 milijonov dolarjev, saj tam težko kaj ponudijo razen elektrike. V kratkem naj bi podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, pri sporazumu o zaščiti investicij je poseben problem vojna škoda, kmalu bo pripravljen prometni sporazum, ki ohranja dovolilnice. Sporazum o premožejsko pravnih zadevah pa še ni pripravljen. Z Makedonijo je sprejet sporazum o prosti trgovini, Makedonci je zdaj pritožujejo zaradi pozno razdeljenih kmetijskih kvot. Naša stran se izgovarja na pozno oblikovanje vlade, prihodnje leto naj ne bi bilo težav. Z Zvezno republiko Jugoslavijo ni uradnih stikov, zato je informacije o gospodarskem sodelovanju težko dobiti. Gospodarski tokovi sicr že tečejo, vendar država še ne more pomagati. Nekajkrat so se srečali s Črnogorci, ki želijo imeti v Slovenijo informacijsko točko za gospodarsko sodelovanje. • M. Volčjak Namesto Kemične tovarne Podnart odslej Atotech KTP Skupno podjetje naj bi predvsem prodrlo na trge bivše Jugoslavije - Delo bo obdržalo le še 45 zaposlenih Podnart, 2. oktobra - V Kemični Tovarni Podnart so v sredo proslavili ustanovitev skupnega podjetja Atotech KTP, d.d., Kemična tovarna je namreč prešla v večinsko last tujega podjetja Atotech, ki ima sedež v Berlinu. Praznovanja se je poleg vodstva Atotecha ter ostalih gostov udeležil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Podjetje Atotech je Kemično tovarno dokapitaliziralo (v vrednosti 337 milijonov tolarjev) in tako postalo njen večinski, 55-odstotni lastnik. Kot je poudaril izvršni podpredsednik Atotecha Dieter Wekwerth, so se za sodelovanje s Kemično tovarno odločili zato, ker jo poznajo že dolga leta, z njeno pomočjo pa naj bi se pripravili na vstop na trge bivše Jugoslavije. Kemični tovarni Podnart bodo prinesli predvsem povezave v svetu, tehnologijo (Atotech si prizadeva biti tehnološko vodilno podjetje v branži), znanje, pa tudi trge, na katerih Kemična tovarna doslej še ni bila prisotna. Kemična tovarna Podnart pa je v zakon, kot je povezavo poimenoval minister za gospodarstvo Metod Dragonja, prinesla svoje izkušnje, infrastrukturo ter kupce in uveljavljen položaj na trgu. Novo podjetje se bo osredotočilo na štiri glavne dejavnosti, in sicer na proizvodnjo postopkov za galvansko oplemenitenje kovin, postopkov za In kaj prehod v večinsko tujo last pomeni za zaposlene? Kot nam je povedala direktorica Atotech KTP Marijana Reber-nik, so že v samem procesu priprave na povezavo zmanjšali število zaposlenih. Potem ko je bilo pred leti v podjetju zaposlenih 190 delavcev, jih je danes še 54, v prihodnje pa naj bi delo obdržalo le še 45 ljudi. Toda Rebernikova ob tem poudarja, da je precej bolj pomembno dejstvo, da se bo dejavnost v Podnartu nadaljevala. končno obdelavo tiskanih vezij, kemijskih izdelkov za fosfatiranje ter kalilne soli. Glavni cilj novega skupnega podjetja naj bi bil prodor na trge bivše Jugoslavije ter proizvodnja kemikalij za oskrbovanje teh trgov. Minister Dragonja je menil, da ima ta povezava prav vse možnosti za to, da bo uspešna. In kdo je podjetje Atotech? Ustanovljeno je bilo leta 1993, v svetu pa velja za enega največjih izdelovalcev naprav in postopkov za galvansko oplemenitenje kovin ter za končno obdelavo tiskanih vezij. Podjetje, ki letno ustvari 700 milijonov mark prometa, ima 1650 zaposlenih ter tovarne v 31 državah po vsem svetu. • U. P. Popravek V zadnji številki Gorenskega glasa se nam je v članku "Sava letos posluje veliko bolje" vrnila neljuba napaka. Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe je podpisal predsednik sveta delavcev Janko Lončar in ne delavski direktor Maksimiljan Fijačko, kakor smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. Odstopil predsednik uprave Leka Kranj, 2. okt. - Nadzorni svet je na lastno željo in iz osebnih razlogov sprejel odstop predsednika uprave ljubljanskega Leka Vojmira Urlepa. Lekovo sporočilo za javnost je skopo, Vojmir Urlep izjav ne daje, v Leku so zanikali govorice o nesoglasjih med zaposlenimi in upravo, tudi ugibanja o drugih ozadjih, nemara tudi političnih, niso potrjena. Vojmir Urlep opravlja funkcijo predsednika do imenovanja novega, kar naj bi se zgodilo že ta petek. Ljubljanska borza je minuli torek po odstopu predsednika Leka ustavila trgovanje z Lekovimi delnicami, kar je običajno ob takšnih dogodkih, po pridobitvi ustreznih informacija ga je v sredo spet sprostila, vrednost delnic je zjutraj padla za 4 odstotke, ob koncu dneva pa se tečaj ustavil 3,6 odstotka nižje od ponedeljkovega. » MERKUR OGREVAJMO S PLINOM STROKOVNO SVETOVANJE VSAK ČETRTEK od 14. do 17. ure v prodajalni GRADBINKA Žanova 3, Kranj, telefon 064 331-835 V MERKURJU CELOVITA PONUDBA OD PRIKLJUČKA DO ZAKLJUČKA ■ strokovna pomoč ■ projektiranje ■ kreditiranje ■ izvedba in zagon ■ garancija za material in izvedbo Od ponedeljka do petka dobite Informacije od 7. do 15. ure v PE Centralno ogrevanje In plinifikacija, Cesta na Okroglo 7, NAKLO, osebno ali po telefonu 064 488-155. POSLI IN PINANCE UREJA: Marija Volčjak SKB banka tudi po prvih osmih mesecih ohranja mesto druge največje banke SKB banka letos že 1,4 milijarde tolarjev dobička Dobiček je nižji kot lani, a vendarle v skladu z načrti - Letos so poostrili pogoje za odobravanje dolgoročnih posojil prebivalstvu ter kratkoročnih posojil pravnim osebam. Ljubljana, 2. oktobra - Naša druga najveja banka - SKB banka - je v prvih osmih mesecih letos ustvarila 1,4 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je predsednik uprave banke Ivan Nerad na novinarski konferenci v začetku tedna v Ljubljani ocenil za uspešno. Banka je uspela ohraniti 11,4-odstotni tržni delež ter s tem mesto druge največje slovenske banke, in to kljub ne posebej ugodnemu okolju, v katerem letos poslujejo naše banke. Ivan Nerad je poudaril, da so letos zaznali celo vrsto dejavnikov, ki poslovanju banke niso naklonjeni. Med njimi je omenil poslabšanje splošnih gospodarskih razmer v državi, zaradi česar so tudi riziki bank večji, zaostreno konkurenco, zaostajanje deviznih tečajev za domačo inflacijo ter zaostrene kriterije Banke Slovenije za poslovanje bank. Kljub temu pa je SKB banka v letošnjih prvih osmih mesecih dosegla bilančno vsoto 230,2 milijarde tolarjev ter s tem ohranila svoj tržni delež. Banka je bila v tem obdobju posebej uspešna pri zbiranju depozitov, saj je na tem področju tržni delež povečala na 11,6 odstotka. Pri prebivalstvu so naraščala predvsem tolarska vpogledna sredstva, pri pravnih osebah pa vezani depoziti. Povečali so tudi tržni delež posojil, in sicer na 16,5 odstotka konec avgusta (od začetka leta Novi predsednik nadzornega sveta Dosedanjega predsednika nadzornega sveta SKB banke Dimitrija Rupla, ki je odšel za veleposlanika v Washington, je zamenjal generalni direktor Velane Andrej Lasič, razrešili pa so tudi člana nadzornega sveta dr. Glogovška, ki je postal predsednik uprave Nove Kre-dime banke Maribor. Razširili so tudi upravo banke, v njej je mesto dobila Cvetka SelŠek, izvršna direktorica za mednarodno poslovanje. SKB NET po mesecu dni uspešno Ena od letošnjih novosti v SKB banki je tudi začetek delovanja elektronskega internet bančništva. Po mesecu dni delovanje ocenjujejo kot zelo uspešno. Uporabniki so zlasti zadovoljni, ker imajo ves čas dostop do svojih računov v banki in lahko 24 ur na dan, sedem dni v tednu preverjajo stanje, lahko pa opravljajo tudi plačila položnic ter ostale storitve. SKB banka je tudi prva pri nas dobila možnost uporabe tako imenovanega 128-bitnega ključa, ki omogoča bistveno večjo varnost za uporabnike. so posojila nominalno narasla za 13 odstotkov). Kot je poudaril predsednik uprave Nerad, pa so letos poostrili kriterije za odobravanje posojil, zlasti dolgoročnih posojil posameznikom ter kratkoročnih posojil pravnim osebam. Takšna politika pomeni večjo varnost za banko, pogojevale pa so jo tudi ostrejše zahteve centralne banke. SKB banka je konec avgusta imela za 500 milijonov nemških mark deviznih rezerv, kar je bistveno več od predpisanega deviznega minimuma. Banka je bila tudi visoko tolarsko in devizno likvidna ter je bila na medbančnem trgu posojilodajalec denarja. Dobiček banke v višini 1,4 milijarde tolarjev je po zatrjevanju predsednika uprave banke v skladu s planom. Kljub temu pa je to manj kot lani. Kot je pojasnil Nerad, so na to vplivali višji stroški, povezani s slabimi posojili, pa tudi prihodki iz naslova revalorizacije so bili manjši od načrtovanih. Pri slabih posojilih so na zahtevo Banke Slovenije naše banke morale oblikovati dodatne rezerve tudi tam, kjer so posojila zavarovana s hipotekami. Nerad je ta ukrep sicer označil pozitivno, saj prispeva k večji varnosti bančnega sistema (ker so sodišča prenatrpana, do vnovčitve hipoteke pride šele po treh letih). Na novinarski konferenci je vodstvo banke spregovorilo tudi o gibanju tečajev delnic banke. Kot so dejali, še vedno obstaja velika razlika med vrednostjo delnic v Londonu, Frankfurtu in Muench-nu ter vrednostjo na Ljubljanski borzi; po prepričanju vodstva je cena doma močno podcenjena, saj je kar za 80 odstotkov nižja kot v tujini. Zato si bodo v banki prizadevali da bi centralna banka le omogoila arbitražo med domačim in tujimi kapitalskimi trgi, s čimer bi se cene izenačile. SKB banke je konec avgusta imela odprtih 54 poslovalnic po vsej Sloveniji, v vseh enotah banke pa je bilo zaposlenih 1013 ljudi. Konec avgusta je bilo pri SKB banki odprtih 136 tisoč računov prebivalstva ter 12.200 Žiro računov pravnih oseb. Med novimi produkti so predstavniki SKB banke omenili tudi zavarovalniške storitve, saj so se povezali z zavarovalnico Generali. V prihodnjih mesecih bodo tako ponudili strankam tudi zavarovalne storitve, zlasti življenjska zavarovanja, saj so pridobili že vsa dovoljenja za začetek delovanja zavarovalnice Generali SKB. • U. Peternel V Plamenu spet elektrika, v ponedeljek začnejo delati Kropa, 2. oktobra - Kot nam je sporočil predsednik sindikata SKEI v Plamenu Bojan Gašperšič, so podjetju včeraj spet priklopih elektriko, ki jim jo je odklopil Elektro Gorenjske zaradi neplačanih računov. Gašperšič je povedal, da je zdaj račun v višini dveh milijonov tolarjev plačan, zato bodo Plamenovci kljub stavki v ponedeljek spet začeli delati za domačo industrijo. Za to so se odločili, je dejal Gašperšič, da se ne bo še naprej delala škoda. • U. P. V torek je podjetje Vrtač, d.o.o., kot pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen v Preddvoru ob jezeru Črnava ob veselem programu s trio TRI, čarovnikom Gregom in povezovalcem Kondijem Pižornom predstavilo 10 vozil in obširnega Volkswagnovega programa in z njimi tudi omogočilo preizkusne vožnje. Foto: Gorazd Šinik PEUGEOT AVTOHISA KAVCIC UOODtlO: P106 od 1.416.000,00 51T flOl/0: P 506 BREAK Iti PftRTtlER m ZALOGI: P 406 BfifiVf Iti TOVORtlA VOZIIA BOm NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MILJE 45 PRI KRANJU, tel., fax:064/43M42 AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 ®>HYUriDFll SUPER PONUDBA RABLJENIH VOZIL Tel.: 064/411-860 non-stop PRI NAKUPU LANTRE VAM PODARIMO GORSKO KOLO ALI lOOO DEM OMžHtMODEL '97 1500 DIM POPUSTA NOVO MODEL'98 ŽE V PRODAJI S PROMOCIJSKIM POPUSTOM 1000 DEM POPUSTA PRI NAKUPU SONATE, COUPi-ja ALI KOMBIJA [HYUNDAI-jev KREPIT T+5 % | STARO ZA NOVO MERCEDES 300 CE 1.90 30.900 FORD ESCORT 1.88 6.500 CITROEN AX 1.92 7.500 GOLF JGLD S 1.84 3.500 R-19TS 1.83 7.800 R-9GTL 1.89 4.900 HY SONATA 2.0 i. 95 20.100 HYLANTRA 1.92 11.200 HY ACCENT 1.96 16.400 J & O trgovina, d.o.o. Savska c. 14 4000 Kranj zaposli TRGOVCA TEHNIČNE STROKE Pogoji: - končana trgovska šola - dve leti delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok - izpit B kategorije Prošnje pošljite na naslov: J & O trgovina d.o.o., Savska c. 14, 4000 Kranj, najkasneje 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v osmih dneh od poteka prijavnega roka. NOVO NA GORENJSKEM: Odprli smo novo prodajno mesto in regijsko blagajno NA JESENICAH, Titova 18 a Pred časom pa smo odprli novo prodajno mesto V KRANJU, v trgovskem centru Globus HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN UŽARSKE STORITVE V TEM TEDNU 120.000.000 SIT V SKLADU ZA DOBITKE PREDVIDOMA 46.000.000 SIT ZA SEDMICO O MEŠETAR Poostren nadzor nad prometom z gobami V Sloveniji je gobarstvo že po tradiciji zelo razširjen0' ponekod celo prekomerno in prerašča ljubiteljske okvire. P bi preprečili množično (komercialno) nabiranje gob in s W zaščitili naravno bogastvo, bodo okoljska, gozdarska in trS) inšpekcija, nadzorniki parkov in zavarovanih območij, polici in carina v času jesenske gobarske sezone poostrili nadzor na prometom z gobami. Z nadzorom in ukrepanjem naj bi odkfl in preprečili predvsem nelegalno trgovino in nedovoljeni gob iz Slovenije. Za kršitelje so predvidene denarne kazni- sicer najmanj 10.000 tolarjev za posameznika in najmanj 500.000 tolarjev za podjetja. Slovenijo zavezuje k izvajanju 1 spoštovanju uredbe o zavarovanju samoniklih gliv tu mednarodna konvencija o biološko raznovrstnosti. Občina podpira kmetijstvo J Komisija za pospeševanje kmetijstva Mestne občine Kranj J objavila javni razpis za regresiranje osemenjevanja krav in tW| za podporo pitanja mlade pitane govedi (MPG) in telet ter sofinanciranje šolanja na kmetijski šoli v šolskem letu 199//^ Na hribovskem območju bo občina regresirala 50 odstokovce osemenjevanja krav in telic, na nižinskem pa 20 odstotK . Poglejmo še, kolikšna bo podpora za pitanje MPG in telet n 200 kilogramov žive teže! Mlado pitano govedo Tele Hribovsko območje Nižinsko območje 20.000 sit 8.000 sit 10.000 sj 4.000 sit Kmetje lahko uveljavljajo regres na podlagi potrdil osemenitvi oz. o prodaji živali za obdobje od letošnjeg3 aprila do 30. septembra, lahko pa še tudi za čas od lanskeg3 novembra do letošnjega 31. marca. , . :0 Dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj, ki }®> stalno prebivališče v kranjski občini, pa se lahko prijavijo razpis za sofinanciranje šolanja na kmetijski šoli. Občina bo P. izbiri dala prednost dijakom, ki so vpisani v prvi letnik in izvir' iz kmečkih družin. Zadnji rok za oddajo vlog je 31. oktober. Tretji jesenski kmetijski sejem v Komendi Na hipodromu v Komendi bodo danes, v petek, odprli tretji je sen ^ kmetijski sejem, ki bo odprt še jutri, pojutrišnjem in v ponedeljek j dan od 9. do 18. ure). Prireditelj (Konjeniški klub Komenda) je w\ izbral sejemski čas, saj so kmetje koruzo za siliranje večmorfl ^ pospravili in imajo zdaj tudi več časa za druge stvari. Na seJ01^ mogoče videti in kupiti traktorje petnajstih proizvajalcev, traktorske priključke, druge kmetijske stroje in opremo, drobno of in tudi nekaj blaga za široko porabo. Čeprav bo sejem še v Kredvsem kmetijski, pa bodo tri "avtomobilske hiše" iz.bLj; Komende tokrat ponujale tudi avtomobile. Pa še tole: kmetje p na sejmu lahko prodajali tudi rabljeno kmetijsko mehanizacij0- TRENČA trgovina in gostinstvo, dA* --------Savska cesta 34, 4000 KranJ PRODAJAMO v Stražišču pri Kranju, poslovno zgradbo s trgovin« ~ dejavnostjo, vpeljano gostinsko dejavnostjo (dnevni bar/ pisarnami, na parceli v izmeri 770 m2, z urejeno dokurrien cijo, centralnim ogrevanjem, večjim parkirnim prostor Cena po dogovoru. Za podrobnejše informacije ter za dogovor o ogledu, poklic tel. 064/211-029 int. št. 105. IS hIpo LB HIPO, d.o.o. TR 3, Ljubljana JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. POČITNIŠKI APARTMA NA KRVAVCU u . ^0 Apartma je v 1. nadstropju gostinsko apartmajskega kompleksa "Gosrernjj0" planina", ob spodnji postaji sedežnice. Dostop je mogoč z avtomobilom. apartma meri 55,70 m2 in ima pet ležišč. Prostorska razporeditev je mini dnevni prostor, spalni prostor, sanitarije s tušem in skupni balkon. Izhodiščna cena je 60.000 DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti. 2. PISARNIŠKI PROSTORI V STARI POŠTI ^j* Pisarniški prostori so v drugem nadstropju poslovne stavbe v cenr|* oStorov Koroška cesta 2. Tri pisarne, vključno s sorazmernim deloma skupnih p merijo 65,17 m2, so opremljene s pisarniškim pohištvom in takoj vseljive. Izhodiščna cena je 170.000 DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti. 3. HIŠA Z DELAVNICO NA BLEDU . m><* Hiša na Rečiški ulici proti Pokljuki je luksuzno grajena, z opremo po meri. istjjn« atrij, garaže, delavnico za mirno obrt, v mansardi je možno uredlJc8 mZ-apartmaje. Površina parcele je 949, kvadratura hiše 256, delavnice pa i=> Izhodiščna cena je 900.000 DEM, plačjiva v tolarski protivrednosti. Razpisni pogoji: naprosi 1 Nepremičnine pod zaporednimi številkami 1,2 in 3 so bremen proste in >»r načelu VIDENO - KUPLJENO. Na razpisu lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, državljani Slovenije, ki morajo predložiti: - ponujeno ceno - plačilne pogoje «• « osebe) - izpisek iz registra (pravne osebe) ali potrdilo o državljanstvu (fizične o - potrdilo o vplačilu varščine . g 961 Vsak ponudnik mora za resnost ponudbe vplačati varščino v višini v^Jjjjna % izhodiščne cene na žiro račun LB HIPO, d.o.o.: 50100-601-92194. »dvrr^en» uspelim ponudnikom vračunana v kupnino, drugim pa brezobresi sedmih dneh po zaključku zbiranja ponudb. nub^9 ' Odpiranje ponudb bo 17.10.1997 ob 10. uri v prostorih LB HIP0^J|b cen° f$ Ljubljana, Prednost pri ponudbi bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili*Jodb0 *JJ j ali boljše plačilne pogoje. Uspeli ponudniki morajo skleniti prodajno p^y p0Cjpi> dneh po končanem razpisu in poravnati kupnino v 30 dner!. H^ poS m pogodbe.Rok za zbiranje ponudb je 10 dni po objavi. Ponudbe moraju f v zaprti ovojnici na naslov: LB HIPO, d.o.o., Trg republike 3, Ljudij« i "Zbiranje ponudb". Romša^ Dodatne informacije lahko dobite na sedežu podjetja pri g. Maticu n ■ tel. 061/212 212, 176 30 20.____' VREME Vremenoslovci nam za danes obljubljajo izboljšanje vremena s temperaturami do 19 stopinj Celzija. Tudi napoved za soboto in nedeljo je razveseljiva, saj naj bi bilo vreme lepo. LUNINE SPREMEMBE V sredo, L oktobra, je mlaj nastopil ob 18.52, to pa nam po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. GLASBA JE ŽIVLJENJE ^rfar govorimo o melodiji, najprej pomislimo na glasbo. Melodija pa je pomemben dejavnik tudi pri govoru. Naša ^°s\\* v jutrišnji oddaji Glasba je življenje bo slovenska £dtjska in televizijska voditeljica Nataša Bončina Kavec, ki je po poklicu profesorica slovenskega jezika. Maša sicer trdi, da nima posebnega smisla za glasbo, zJa? )e njeno delo z glasbo posredno ves čas povezano. V panjem času je stalna voditeljica koncertov "v živo" Big anda RTV Slovenija, vodi Veseli tobogan, ki praznuje ^desetletnico, televizijsko žrebanje 3x3, otroške oddaje... ostalih voditeljev se razlikuje predvsem po tem, da 08romno dela in da piše tudi pravljice za otroke. Občuduje šasbene pravljice Svetlane Makarovič in včasih tudi sama pomisli, da bi katere izmed njih uglasbila. Nataša je očarana nad pomanjkljivim znanjem slovenskega jezika p0s|"e radijskih moderatorjev po številnih komercialnih tyub temu da se voditelji vsaj v uvodnih songih radi r zastavijo tudi kot pevci, se bo sama temu izognila, saj je vesta dejavnosti, ki jo obvlada. GLASBENA ANEKDOTA v*ani glasbeni vzgojitelj in skladatelj Anton Foerster je imel nJ? 2 mešanim zborom. Pevke so ga malo prej ujezile, ker niso Tat*nko zadele višine tonov. zdaj je mimo okna pripeljal voz in kobila, ki je bila vprežena nh je zarezgetala, da je bilo veselje. Foerster je ves navdušen fočil pokonci. Jf» shšale ton "a", ste slišale? Noh ena ljubljanska dama ga ne zapoje tako čisto!' Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Naj bo vroče, ali hladno, kupica EDINE prilegla se bo. Štefka Kotar, Trbovlje LESTVICA RADIA KRANJ MEGAMILK ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 3.10.1997, ob 18.30 Domača: 1. THE DRINKERS: DESET MAJHNIH JAGROV 3. ^ZMAZEK ŽAN: NA DgJG. STRAN. 4. SOUND ATTACK: LE TEBE šE HOČEM 5. FINAL: VETER SI 6. ALENKA GODEC: KONCA NI 7. KINGSTON: KAJ TI JE LJUBICA 8. BOB: UGASN' ME Tu)a: 1. ELTON JOHN: CANDLE IN THE WIND 97 2. ROLLING STONES: ANYBODY SEEN MY BABT 3. SPICE GIRLS: SPICE UP YOUR LIFE 4. DREAMHOUSE: SHA LA LA 5. WILL SMITH: MAN IN BLACK 6. DR. ALBAN: MR. DJ , 7. NO MERCY: KISS YOU ALL OVER 8. KALLY FAMILY: BECAUSE ITS LOVE MEGAMILK =?adiO 913 F Z1) fTIRKO Kupon številka 47 °OMAČO ŠT.: Tujo ŠT: ^OJ NASLOV: ODLGAT Aligatorju se je strgalo Pa ne tako, kot vi mislite. Čisto drugač. Na kratko. Izšla je najnovejša plošča od Rollingov, vam povem ta je že teden pred izidom grulu na založbi, če lahko vidi ploščo, ko jo je videl, jo je želel pošlatat, kaj pošlatat, poslušat... Veste on je čisto "uhtrgan" na Stonse. Kaj čemo, tak je "gratov". In v ponedeljek je bil v njegovi štacuni uraden izid plošče in človek vam bo zagotovo ponudil tanovo od Stonsov, če boste prašali, ti a imaš kakšno dobro novo cedej-ko. Sigurno. Sto pod sto. Če bi se radi prijavili na koncert The rolling Stones, ki bo nekje v naši bližini drugo leto na poletje oziroma jesen, še amlo počakajte. Tam okrog novega leta se bo že vedelo vse, ali bo nastopil samo v Šenčurju, a bo v kulturnemu domu v Kovorju tudi. Pa še poglejmo, kako ste kaj odgovarjali. Jasno Janez Zmazek Žan mimogrede igra tudi kitaro. Vsi ki ste napisali tako ste pravkar zapadli žrebanju. Tri šter, nagrado dobi Marija Oblak, Stara Oselica 56, 4224 Gorenja vas. Pride dopis, mal počakat seveda, pol pa le hitro v kranj do Aligatorja in... in... TOP 3 1. Bridges To Babylon - The Rolling Stones 2. Rad bi bil s teboj - Vili Resnik 3. Age Of Love - Scooter NOVOSTI Kva čem drugega reči, kot spet The Rolling Stones. Tastari ročke rji imajo spet novo ploščo "Bridges To Babvlon", ki je precej goody, spet so šli na turnejo, spet... bodo počeli, kaj jest vem kaj, skratka, delajo tisto kar najboljš' znajo. Naprej sledi Ronnie Wood - Slide on live, pa Robbin Ford - Tiger walk, Dream Theater - Falhng into Infinitv, uspešnice take in drugačne na cedejih zbira tudi neka nemška založba, izdelkoma se reče Kuschel Ročk 11 in Kuschel Klassik 2, pa še bivše YU vode: na cedejki je izšla prva plošča skupine Maike (Vinkovci) - Razum in bezumlje, Vranac je naslov plošče Zlatnih dukatov, pa še naši: Dva kvinteta... Alpski kvintet - Mi se še ne damo, Slovenski kvintet - Slovenska polka '97 in Vili Peresnik - Rad bi bil s teboj. Še vsotpnice: Walkabouts 9.10 -Festivalna (2450), Prodigv 31.10.- Hala Tivoli (3850). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 272: Glede na to, da je Vili Resnik izdal novo ploščo, o kateri bomo malo več napisali v kratkem, vas sprašujem, kako je ime njegovi hčerkici. Za pomoč, ime je židovsko, tak pa je tudi naslov barvne recije, tabloida, ki izhaja v Kranju... Če v ime dodaš še eno črko pa dobiš madžarsko jed, ki je podobna filani papriki, samo, da ni filana paprika. Rešitve čakam do srede, 8. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tako... grem. Čav. V Vodicah prva obletnica To soboto bodo v Vodicah praznovali prvo leto od otvoritve prenovljene tamkajšnje dvorane. Prosvetno društvo Vodice vas ob tem vabi na predstavitev preteklega in nadaljnega delovanja društva. Da bo bolj živo, bo večer popestrila tudi skupina Zaliv. Zadeva se začne zvečer ob 20. uri, kot rečeno v soboto, 4. oktobra. • I.K. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. □ o □ <=> D®^ MtMkz Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 "Nedeljski klepet ob kavi" V nedeljo, 5. oktobra, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Krani "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. 913 rii STEREO Gostja oddaie bo akademska slikarka Dora Plestenjak iz Škofje Loke. Njena misel: "Dokler imaš veselje v sebi, živiš. Vsak človek bi moral znati biti umetnik, kajti z umetnostjo vsi živimo." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov: m m dobre od 6.10.1997 do 11.10. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. ELTON JOHN - CANDLE IN THE WIND 2. HANSON - VVHERE'S THE LVOE 3. WILL SMITH - MAN IN BLACK 4. PELE - VEDNO. KJER SI TI 5. KINGSTON - MENE LUNANOSI 6. NINA feat. T.C.+SKI - HE'S COMIN' 7. NEVV/VILI RESNIK - EN KORAK NAPREJ 8. NEVV/BACKSTREEET BOYS - AS LONG AS YOU LOVE ME 9. BOYZONE - PICTURE OF YOU 10. JON BON JOVI - QUEEN OF NEW ORLEANS 11. NEVV/THE VERVE - BITTER SVVEET SYMPHONY 12. NEW/FOXY BROWN feat. DRU HILL - BIG BAD MAMA 13. NOTORIOUS B.I.G. - NO MONEY NO PROBLEMS 14. KELLY FAMILY - BECAUSE IT'S LOVE 15. NEVV/SVVU feat. PUFF DADDY - SOMEONE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. DJ ANDY- BASE 2. PLASTIC VOISE - LOS NINOS DEL PAROUE 3. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 4. SPACE FROG -1 FEEL UR PAIN 5. SCOOTER - THE AGE OF LOVE 6. DR. ALBAN - MR. DJ 7. MZ HEKTOR + DADI - DAZ - KALIMERO 8. MR. PRESIDENT- TAKE ME TO THE UMIT 9. AQUA - BARBIE GIRL 10. DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 11. COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 12. PARADISIO - BAILANDO 13. RUN D.M.C. US. JASON LEVINS - IT'S UKE THAT 14. DISCO BLUE - NO MORE, BABY 15. NEW/(ENCORE - LE DISC JOCKEI 16. KATANA - EROT'MANIA '97 17. NEVV/BELLINI - CARNAVAL 18. NEW/GORGEOUS - l'M GORGEOUS 19. NEVV/DJ VISAGE - FORMULA20. SMOKE CITY - MR. GEORGEUS 21. MZ HEKTOR - YUHICA 22. BEAM AND YANOU - ONYUA 23. DUDE - MONEYRUNNER 24. DJ BOBO - SHADOVVS OF THE NIGHT 25. NEW/THREE'N ONE - SOULFREEK 26. STRIKING MAN - DA LOWER YOU GO 27. BROOKLYN BOONCE - TAKE A RIDE 28. GROOVER CULT- THE ULTIMATE 29. NEVV/DJ ENERGY - STEP IN TO THE ARENA '9/ 30. THE PITCHER - DRINK TRZISKI HIT • povratek pozabljenih Lestvica zimzelenih melodij, vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. Ich denk an disch - ROY BLACK 2. Goodbye my love goodbve - DEMIS ROUSOS 3. 30 let - OTO PESTNER 4. Gorka rijeka - TOMISLAV IVČIČ 5. Lola - THE KINKS 6. Love letters in the sand - PAT BOONE 7. Mandolina - STANE MANCINI 8. Poppa Joe - THE SVVEET 9. I like it - GERRY & THE PACEMAKERS 10. Love grows - EDISON UGHTHOUSE 11. VValking after midnight - PATSY CLINE 12. Moja mala - EDVIN FLISER 13. VVaterloo - ABBA 14. Apres toi - VICKY LEANDROS 15. Tequila - THE CHAMPS Oddaja ob na sporedu v ponedeljek, 6. oktobra, ob 17.35. nagrajenca oddaje: Andraž Dvoršek, Medvode in Petra Pohleven, Sleca. Pokrovitelja oddaje: KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVA - Lesece in PIZZERIJA IN SPAGETERIJA LIBRA - Lesce. Sedež oddaje: Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Voditelja oddaje: Vesna & Dušan, ki vas prav lepo pozdravljata. KUPON - pozabljenih Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE RADIO KRANJ, 97,3 SREDA, 8. oktobra od 17. do 18. ure Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo! En lep jesenski pozdrav! Slave iz Lifa ima tisoč načrtov. Prav gotovo bomo v sredo že izvedeli novo ime nove diseoteke. Res smo radovedni. Sicer pa (kot vedno) - veliko dobre glasbe, nagradna vprašanja, nagrade in še kaj - v naši oddaji GREMO V LIFE. Z nami bodo tudi PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč, Jeans club PETRIC iz Kranja in GORENJSKI GLAS - zato bodite z nami tudi vi! KUPON V LIFU BI RAD VIDEL: MOJ NASLOV: Kupone pošljete na: RADIO KRANJ, SLOV. TRG 1, 4000 KRANJ SOBOTA, 4. OKTOBRA 1997 TVS 1 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Radovedni Taček 8.20 Male sive celice, kviz 9.10 Zgodbe iz školjke 3.40 Taborniki in skavti, ponovitev 10.00 Sprehodi v naravo, ponovitev 10.15 17. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, 6. oddaja 10.40 Snežna reka: Saga o MeGregorje- vih, avstralska nadaljevanka 10.30 Hugo, TV igrica 10.30 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.30 Pastirci, slovenski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Pravi biznis 21.15 10 Iet3x3 22.20 Poročila, vreme 22.30 Wycliffe, angleška nanizanka TVS 2 7.30 Vremenska panorama 11.30 Parada plesa, ponovitev 12.30 Revolucija, ameriški film 14.30 Pomp 15.30 Karina in Ari 16.00 Evrogol, posnetek 17.00 Teniški magazin 17.25 Svetovno prvenstvo v malem maratonu, posnetek iz Košic 17.55 Celje: Pokal evropskih prvakov v rokometu, Celje Pivovarna Laško : Red-bersglids 19.30 Karina in Ari, francoska nadaljevanka 20.00 Čudoviti časi, francoski barvni film 21.30 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 22.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke, Nostalgija z beatniki, Prolog -iskanje korenin beata 23.25 V vrtincu 23.55 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.50 Disney predstavlja: Aladin, ameriška risana nanizanka; Račje zgodbe 11.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 12.05 Sobotna matineja: Brihtnež, film .14.00 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 14.25 Mantis, ponovitev ameirške humoristične nanizanka 15.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 16.10 Očka major, ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 17.00 Ta čudna znanost, nanizanka 17.30 Pri zlati opici, ameriška humoristična nanizanka 18.25 Atlantis, glasbena oddaja 19.10 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.00 Sobotni večerni film: Ta neverjetni golf II, ameriški barvni film; Jackie Mason, Chevy Chase, Dan Aykroyd 21.45 Bilo je nekoč v teksasu, ameriški barvni film 23.15 Klic dolžnosti, ponovitev ameriške nanizanke 0.10 Vanessa, erotični film POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Reboot, risana serija 9.00 Mož pajek, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Hrestač, ameriški barvni film 13.30 Cosby, ponovitev 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Obraz tedna 17.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.45 Robocop, ameriška akcijska nanizanka 18.30 Herkul, ameriška nanaizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Howar-dov kot, angleški barvni film; Anthony Hopkins, Emma Thopson 22.30- Odpadnik, 30. del ameriške akcijske nanizanke 23.20 Mož iz Avstralije, ameriški barvni film, 1973; Paul Nevvman 1.30 Playboy special 2.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Videospoti 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop predstavlja 16.00 TV razglednica 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Videoboom 40, mladinska glasbena oddaja 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Krivična obsodba, 1. del ameriškega filma; Donna Mills 21.30 Dokumentarni film 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 9.45 TV koledar 9.55 Poročila 10.00 Ustoličenje nadškofa Josipa Bozaniča, prenos 12.00 Dnevnik 12.20 2,4 otroka, ponovitev 12.55 To trapasto življenje, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 Darovalci možganov, ameirški film 15.00 Risanka 15.10 Življenje za druge, ponovitev 15.50 Na koncu sveta, zadnji del potopisne serije 16.20 Cista resnica 16.50 Poročila 16.55 Masada, ponovitev 17.40 Turbo Limach Show 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Oropani Beverly Hills, ameriški barvni film 22 55 Opazovalnica 22.15 Svet zabave 22.45 Polnočna premiera: OP center, ameriška nadaljevanka "hl. U.I 064/461-369_ KOZMETIČNA NEGA, PEDIKUDA, SOLARU HTV 2 10.25 TV koledar 10.25 Naš mali veliki svet, ponovitev 11.05 Kronika SLUK-a 11.30 Indija, bogovi in ljudje 12.25 Obalna straža 15.25 Acapulco s telesom in dušo, ponovitev 17.15 Stik, ponovitev 17.45 Madson, ponovitev 18.30 Ptovanje skozi Slovaško, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.15 Hrvaška kulturna dediščina 21.45 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 22.30 Božansko steblo na Krku, hrvaški dokumentarni film 22.55 Oprah Show, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.10 Harry in Hendeerrsoonovi 12.30 Kiddy Contest 12.40 Vse je O.K., Corky, Ljubezen na italijanski način13.30 Kiddy Contest 13.35 čudovita leta: Vse najboljše, očka 14.00 Princ z Bel Aira 14.20 Divji bratje s šarmom, ameriška humoristična nanizanka 14.50 Miza za pet, 3/22 del ameriške družinske serije 15.40 Beverly Hills, 90210 15.40 Beverly Hills, 90210 16.25 Melrose Place 17.10 Urgenca, ameriška zdravniška serija, 1994 ?tf="HLB"-18.00 Šport: Nogomet 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 El Chicko, avstrijska TV kriminalka 21.45 Black Rain, ameriška akcijska kriminalka 23.45 Vsi so podkupljivi, ameriški triler 1.10 Maščevanje iz zapora, ameriška kriminalka 2.50 Vse je O.K., Corky, ponovitev 3.35 Melrose Place, ponovitev 3.30 Beverly Hills, ponovitev 4.15 O razbojnikih, kavalirjih in harmoničnih ljudeh, ponovitev italijanske TV melodrame AVSTRIJA 2 6.10Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 9.30 Ne spelji nas v skušnjavo, nempka melodrama 11.00 Sanjska španska poroka, prenos poroke španske princese 14.00 Naš zdravnik je najboljši, nemški film 15.25 Domače zgodbe 16.00 Štajersko tekmovanje v igranju harmonike, prenos iz Gradca 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Klostertaler '97: Open-air 21.45 Čas v sliki 21.55 10 let oddaje Pogledi od strani 22.50 Ivana Trump: Ljubezni se ne da kupiti, ameriška TV melodrama 0.20 Čas v sliki 0.30 Smrtonosno raziskovanje, ameriški triler 2.00 Pogledi od strani 2.05 Modern Times 2.35 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 3.35 Nogomet 5.00 Ivana Trump: Ljubezni se ne da kupiti, ponovitev filma TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Poročila Gorenjske 580, ponovitev 20.25 Glasbeni videospot 20.30 Živali - človekove prijateljice - Ob mednarodnem dnevu živali 20.50 Novi diskont Loka v Škofji Loki 21.00 Kako priti do notranjega miru? 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije lokalnih televizij Slvoenije: Studi AS, Murska Sobota 22.00 Kamera presenečenja:' 95. oddaja: Skok s tandemom za Fani Zupanec 22.20 Kaskader Rok Cvetkov v Kranju 22.35 Glasbeni top stop 22.40 Iz arhiva: šaljivci so med nami 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 160. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.10 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program: Erotični film ... Videostrani LOKA TV 10.00 Napovednik 10.01 Spot tedna 10.05 EPP blok 10.10 Too much -kontaktna, zabavna poučna mladinska oddaja, ponovitev. Iz vsebine: predstavitev skupine ULIXES, TRIM STEZA, MILE & ŠPORT, skupina BABILON in ŽAN LUBLANSKI 11.50 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Aktualno 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Izlet planinskega društva Bled v Grčijo 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant Miha Čufer, ponovitev 20.37 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - KINO ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bo stekel pogorov z Magdaleno. Ob 14:30 se bo začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali Obvestilom ob 16:10 bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od. 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj. Sobotni program bomo končali sprijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravlja Majda, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Matejo Faletič 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme. (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC - novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.10 Krajevna skupnost Koprivnik Gorjuše praznuje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.05 GIM 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.27 Otorški radio 7.35 Vremenska napoved 7.40 Sobotna dežurstva 7.50 Šala dneva 7.55 Danes v dnevniku 8.00 - 11.00 Dobor jutor SLvoenija, dopol-dansek turistična oddaja 8.15, 9.15, 10.15, 11.15 Novice, ceste, vreme 11.30 Zanimivosti, prireditve, sport, kronika 11.40 Kam danes v Ljubljani 11.50 Misel dneva 12.00 Dnevnikov odmev 12.15 Novice 13.05 Dober dan Slvoneija, na slovensih vinskih cestah 13.15 Novice 14.05 Pasji rdio 14.15 Novice 15.15 Novice 15.20 Notranjsko kraški mozaik 16.00 Splca, oddaja z mladimi 17.15 Novice 17.20 Šala dneva 18.15 Novice, ceste 18.30 Zanimivosti, šport 18.45 Vremenskas napoved 18.50 Otroški radio 18.57 Izbranka tedna 19.00 Rick dees - ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni program 24.00 Skriti mikrofon 2.00 anketa 1.00 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija 3.00 Šala dneva R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz. Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, thril. LETALO PREKLETIH ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ akcij. kom. PETI ELEMENT ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PORTRET DAME ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. PRIJATELJICI ob 18. in 20. uri BLED voh. ljub. drama TEORIJA ZAROTE ob 18. in 20.15 uri ŽIRI amer. Mil. POPOLNA OBLAST ob 20. uri NEDELJA, 5. OKTOBRA 1997 TVS 1 8.10 Včeraj, danes, jutri 8.20 Čebelica Maja, ponovitev 8.45 Živ žav 9.35 Med vetrom In vodo, nizozemska nadaljevanka 9.55 Nedeljska maša, prenos; Sveti križ nad Belimi vodami 11.00 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja Tv Koper -Capodistria 12.30 Na vrtu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.35 Agencija, ponovitev 15.15 Kristina, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Na kamnu nov gozd, dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.25 Večerni gost 22.15 Poročila 22.25 Ciklus filmov J. Cassavetesa: Premiera, ameriški barvni film; Gena Rowlands, Ben Gazzara TVS 2 8.00 Euronevvs 11.15 V vrtincu, ponovitev 11.45 Lahkih nog naokrog 12.30 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki, ponovitev 13.30 Karina in Ari, francoska nanizanka 13.55 C. Rossini: La Cener-entola, opera 16.25 Motociklizem za VN Avstralije, posnetek 17.55 PPZ v rokometu: Robit Olimpija : Baekkelagets 19.30 Pacifik Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Odprimo vrata upanju, dobrodelni koncert, prenos iz Cankarjevega doma 21.30 Sedem smrtnih grehov, avstralska nanizanka 22.20 Slovenski magazin 22.55 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 23.20 Šport v nedeljo 0.05 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Super Samuraj, nanizanka 10.50 Disney predstavlja 11.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 12.05 Nedeljska matineja: Ko zapiha severni veter, film 13.50 Bravo, maestro, ponovitev 14.10 Atlantis, ponovitev 15.00 Daktari 15.55 Novo življenje, 2. del avstralske nadaljevanke 16.50 Pot v raj, 2. del ameriške nanizanke 18.30 Kung fu, ameriška nanizanka 19.20 Odklop, ponovitev 20.00 Goli plen, ameriški barvni film 21.40 Črka zakona, 2. del kanadske nanizanke 22.35 Britansko prvenstvo v turnih avtomobilov: Silverstone, ponovitev 23.35 Strašilo in gospa King, ameriška nanizanka 0.25 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 0.55 Videostrani POPTV 7.30 Kje je Wally, risana serija 8.00 Dogodiščine medvedka Ruxpina,. risana serija 8.30 Zvezdne steze, risana serija 9.00 Kasper in prijatelji, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi Superman, risana serija 10.30 Povver Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Herkul, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Argument 12.30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 13.30 Grand Prix magazin, ponovitev 14.00 Fantovščina, ameriški barvni film; Tom Hanks 16.00 Radijska postaja, ameriška humoristična nanizanka 16.30 Otroški zdravnik, nempka nanizanka 17.30 Pasje življenje, ameriški barvni film 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Za konec tedna: 8everly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Športna scena 23.15 Argument, ponovitev 23.45 Kavarna ob meji, kanadski barvni film 1.45 24 ur, ponovitev 2.15 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 11.00 Videospoti in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 16.00 Šolska košarkarska liga 17.00 Šport 17.30 Robin Hood, risanka 18.30 Živali, ponovitev oddaje 18.50 TV proda ja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Dokumentarni film 21.00 TV razglednica, ponovitev oddaje 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop -komercialne predstavitve HTV 1 8.50 TV koledar 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami 15.25 Oprah show 16.10 Pot v Avonleo 17.00 Risanka 17.20 Poročila 17.35 Film po romanih Danielle Steel: Enkrat v življenju, ameriški barvnif ilm; Lindsay VVagner, Barry Bostvick 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvapka spominska knjiga 19.30 TV dnevnik 20.30 Izbor miss Hrvapke, prenos iz Opazije 23.05 Opazovalnica 23.25 Zlati fantje, dokumentarni film 0.20 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Vojaški pohod na Marijo Bistrico, prenos 12.20 Dosjeji X 13.05 OP center 17.05 Varaždinski baročni večeri 18.05 National Geo-graphic 19.00 Popaj 19.30 Dnevnik 20.15 Delovno dekle, ameriški barvni film; Harrison Ford, Melanie Griffith, Sigourney VVeaver, Alec Baldwin 21.50 Družina za umret 22.20 Popolni mož, špansko-argentinsko-češko-angleški film AVSTRIJA 1 6.00 Nonni in Manni 6.25 Otroški program 12.00 Šport: Avtomobilizem: Rally po Indoneziji 12.45 Zadnji prelaz, ameriški vestem 14.05 Duh kapitana Black-bearda, ameriška komična grozljivka 16.15 James Bond: Thunderball, angleški akcijski film 18.00 Srček, oddaja pomaga osamljenim 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kolo sreče, ameriška komedija; Dan Aykroyd, Eddie Murphy, Jamie Lee Curtis 22.05 Šport: Nogomet: 1. avstrijska liga: Sturm Gradec - Austria Lustenau 22.10 Columbo: Piši ali umri, ameriška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Kraj zločina: Dorbodošli v Kolnu, nemška TV kriminalka 1.00 Wyatt Earp - Življenje legende, ponovitev ameriškega vesterna 4.05 Preiskovalec, ponovitev kanadskega trilerja 5.30 Čudovita leta, ponovitev___ AVSTRIJA 2 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Glasbena parada, nempki glasbeni film 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 Glasno odzvanja Radetzky marš, avstrijski film 16.00Parlamentarne volitve v Zgornji Avstriji, 1. rezultati 16.05 Uporniška Viktorija, nempki TV film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje - Poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/ kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Nisi sam - zgodba o Royju Blecku, nempki TV film 21.55 Čas v sliki 22.00 K stvari 23.15 Vizije 23.20 Enostavno klasično: Ples v Ameriki, vrhunci dokumentarne serije 0.15 teden kulture, ponovitev 0.45 Hello Austria, Hello Vienna, magazin 1.10 Pogledi od strani 1.20 Dober dan, Hrvati 1.50 Dober dan, Koroška 2.20 Domovina, tuja domovina 2.50 K stvari 4.04 Šport v nedeljo, ponovitev 5.10 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 9.10 Miha Pavliha - otroška lestvica 9.40 Taborniški festival Kranj 97 10.10 Krila na nebu: Mil Mi - 24 košuta (Produkcija: Marko Malec) 10.50 Glasbeni spot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 580, ponovitev 11.15 Kuharski recepti 11.30 Grad Kamen obuja spomine 11.40 Srednjeveška Škofja Loka 12.00 EPP blok - 3 12.05 Novi diskont Loka v Škofji Loki 12.15 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 160. odddaja 13.30 Z vami smo bili... nasvidenje 13.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ-POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Telovadba 20.15 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.45 EPP blok 20.50 Nedeljski film: Družinska izdaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Zanimivi vaščani se predstavijo ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 19.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Izlet planinskega društva Bled v Grčijo, ponovitev 20.25 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.50 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.<><> Videoboom 40 22.00 Top spot 2Z.W Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna poved 5.50 EPP 6.00 Napovednik P'0' grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija Druga jutranja kronika 7.40 Pregi8U dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napove0 nik programa 8.20 Oziramo se 8.30 H« > ne znam domov 8.50 EPP ^ *~L Nedeljski klepet ob kavi - slikarka V0'* Plestenjak 9.50 EPP 10.00 P'*[6% Gorenjska - Tržič 10.50 EPP 11;". Napovednik programa 11.00 P° % mače na kranjskem radiu 11-S0, ,30 12.00 Brezplačni mali oglasi 1*-j Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetij oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodos" med praznovalci 13.50 EPP 14.00 Jw brodišli med praznovali 14.50 EPP Jj^j Napovednik programa 15.25 EPP Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 1';£ Napovednik programa 17.20 Hitro, o*. leč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagrabi kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večen program - Glasba po izboru Maw Zveršen 20.00 Napovednik prof*"-24.00 Zaključek programa Radia Krani R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sieo« Klepetalica. Ob 12:00 se bomo spreh*^ po Tedenskem mozaiku in preg|e° J vse pomembnejše dogodke, ki so s naši okolici zgodili v preteklem tednu. 10 vas vabimo, da prisluhnete <* 12: deljski duhovni misli. Sledil bo Pp9S& o aktualnem dogajanju v občim |r j, Obvestilom boste lahko prisluhni" u 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnice' zahvale. Sledile bodo glasbene Za prijeten zaključek programa bomo> 14:30 poskrbeli tako, da bomo zavn» Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga iuVaJJ? kronika 7.45 Jutranji telegraf 7.50 WJ" ka OKC Kranj - zadnih 24 ur 8.00 wm vrtiljak 9.30 Dober dan (Romana Pur^ j 9.35 Ceste 11.00 Mali oglasi 12.00 v° voščila 13.00 Nedeljska tema: Mira u%-iz Avstralije 14.00 Voščila 15.30 Dogw in odmevi 16.00 Voščila 16.30 i*^ obrit in podjetništva na Bledu i'^c Gorenjski glas praznuje: Marko vaija M 4 M 18.55 Jutri na Radiu Triglav 1*^ ■Minute za ljubitelje resne glasbe '' e Hokej - Alpska liga - spremlanje u> na Jesenicah 21.30 Zaključek pr°9ra RSORA 8.00 Napoved programa 8.40 Našt^°a dovinski spomin 9.00 Aktualna Q. 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Naro« jK zabavne viže 11.00 Škofjeloški £"na 11.40 Kino 12.00 Nedeljska dun^, misel 12.30 Čestitke 14.00 W°°AoO popoldne 15.30 RA Slovenija . Glasbena zmešnjava 16.30 Hor* .,s. Jože Brus in Bojana Pivk 17.30jN«0 '<,. ko srečanje 19.30 Nočni glasbam v gram RA Šora R RGL Ml* KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 LJUBLJANA: 105,1 MHz , ^ 7.00 Dobro jutro 7.05 Izbranka » di0 7.15 Novice, AMZS 7.27 OtrošKi > ^ 7.35 Vremenska napoved 7.40 kronika 7.50 Šala dneva 7.55 Nf°Tl6 dežurstva 8.00 Izbranka teden^0vice Novice 8.50 Misel dneva 9.15, " 0o 9.30 Kam danes v Ljubljani ' 3o Duhovna misel 10.15 Novice > . Nedeljski gost 11.40 Zanimivosti . kronika... 12.00 Dober tek, oddaja -j in kulinariki 13.00 Dober dan (,i Novice, ceste, vreme 13.30 Zanim' 3o šport, kronika... 14.10 Novice Čestitke in pozdravi 15.15 Novice ^ Sala dneva 15.30 Uganka 1®-h^ijsK3 RGL 16.15 Novice 16.30 N*afr> reportaža 17.15 Novice 17.3" prireditve 18.00 DJ tirne I^JU paj; 19.30 Vremenska napoved 1»-* mere na cestah 19.50 Otroški radio ^ Dvoglavi levji car 21.00 Nočni P' foei RGL 24.00 Skriti mikrofon I-«* s„|<5, dneva 1.45 Ljubezen, erotika, pornografija 3.00 Anketa R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Jj^ 0.0 misel, svetnik dneva 7.30 P°r°f Kmetijska oddaja 8.30 D°P->™edeij5 9.00 Prenos svete maše 10.00 !J"^rf reportaža 11.00 Poročila 12.00 £\ p0l , 12.15 Naši poslušalci čestita*'^tiv dravljajo 15.00 Dopoldanska 'm^rf na oddaja 15.30 Naši poslušalei ^ l8,w in pozdravljajo - nadaljevanje ^« Večerna informativna °da.f'f qlas°J I Radio Vatikan 20.35 Sakralna^ 81.35 Radijski roman 22.00 r stni verske oddaje lokalnih radijski' 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, thrill. LETALO PREKLETIH ob 16.30, 18.45 in STORŽIČ akcij. kom. PETI ELEMENT ob 16., 18.30 in 21. ,U"A,C am^ amer. rnrn ai"~'" ^nrr< tcooi ia 7Anrn-e «k m m in 90. unin*-' , kom PORTRET DAME ob 18. in 20.30 uri DVORANA voh. ljub. drama TEORIJA ZAROTE od ie. in *«■ rr gA amer. kom. PRIJATELJICI ob 18. in 20. uri DOVJE amer. spew.Ji uri IN ROBIN ob 19.30 uri ŽIRI amer. Mil. POPOLNA OBLAST od e»- r. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 17.30 in 20. uri TH* drarna . MOJE V ČRNEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA f^pffO^ RADOVLJICA " LiNHAM gp kROTE ob 18. in 20.15 Odprte strani s L A SOVA P R E A Fotografija: Janez Pelko Glasova preja 1997, osmič, z Janezom Janšo (JJ) Nekdaj na levi, zdaj na desni, zmeraj na svoji strani j6 nf^iaJ mesecev in Glasova preja (GP) bo dopolnila svoje deseto leto. Zadnjič, ko je bil njen gost Janez Janša, se je zgodila že uvainštiridesetič. Pravzaprav je čudno (blago rečeno), da je ta izjemni politik prišel "na vrsto" šele zdaj, saj so se pred njim kot nasi gostje zvrstili številni slovenski in gorenjski politiki, kulturniki in gospodarstveniki. JJ se je držal v svojem značilnem slogu; nič ga ni presenetilo, odgovarjal je premišljeno in odrezavo hkrati. In začuda umerjeno, brez one zajedljivosti, s katero je v zadnjih letih marsikoga dobesedno ogrizel... jj in moja malenkost 2 Janezom Janšo se do te Glasove preje °sebno nisem srečal. Nekoč, proti koncu "procesnega" leta 1988, mislim, da novembra, Setn bil na predstavitvi njegove knjige Na svoji s*rani, ki so jo še svezo prinesli iz tiskarne v knHgarno Mladinske knjige v Nazorjevi ulici, Zraven "frančiškanov". Avtor je bil tam in mije *nJigo podpisal. V njej je zbral najboljše od Vankov, ki jih je v letih pred tem objavljal v različnih revijah in časopisih, zlasti v Mladini. Tudi sicer je bilo tisto leto (1988) v znamenju £ Tako rekoč vsi smo Uveli s "četverico", *hkoli smo bili. Poleti smo šli s prijatelji v Zahodne Julijce in opravili prekrasno prečenje °d Viša do Montaža. Morda kdo poreče: /nedtem ko so našim štirim sodili v ljubljanski nižavi, ste vi uživali na julijskih višavah!" kakorkoli le, tudi iam gori smo bili v mislih z nlirni. Nazaj grede smo se zapeljali na Svete [tiarje. Tam sem kupil italijanski dnevnik La *ePubblica, da bi videl, kaj je novega. Ravno v °ni številki je bila objavljena sodba. Bral in Prevajal sem jo na glas, prijatelji so strme Poslušali. S pozornostjo, ki je pričala, da se a°gaja nekaj izrednega. Domov grede smo se javili pri Trebušniku v Žirovnici. Jedli smo velikanske, čez krožnik štrleče zrezke, rebušnik pa je, kadar ni sedel pod radijskim prejemnikom, poslušajoč novice, ves nasršen v°wk med mizami in glasno razglašal svojo sodbo: "Posrali so ga in še žal jim bo!" l"ko je potem tudi bilo. Tiste, ki so sodili J J so °'' ;e z.8°dovina sama obsodila in morali : zapustiti Slovenijo, ki se je osamosvojila. JJ os h €den °d Protagonistov tega dejanja. Bil je na kSt' °b kateri smo se združevali, v duhu, zborovanjih in še kako. Potem pa je, sam ne Sehr°' V ktih od 1992 do 1994 *in PozneJe os h iz združevalne postal razdruževalna eoa. v svojih mislih in dejanjih je postal tak, od h* mU mi mvdušeno pritrjevali in jih obravali, drugi so jih zavračali in se od Kga odvrnili. Sam se bil bolj med slednjimi o{ med prvimi. Tistega dne, ko so ga v zavnem zboru odstavljali (zoperstavil se J71 Je z imenitnim, po mojem najboljšim tjovorom, s celo razpravo), sem bil v Ljublja-'• Znanec me je povabil, naj grem popoldne še Z pred parlament, protestirat. A nisem šel. er v sebi nisem začutil klica in/ali potrebe, da n °£am iti - klica in potrebe, ki sta me vodila na katera zborovanja v prejšnjih letih, te tistega dne in pozneje še bolj se je kazalo, da sem ravnal "prav". Domov, v *ln- sem se peljal po horjulski dolini, čez entjošt in Smrečje. Skozi kraje, ki ne veljajo ba pretirano "rdeče". Bil je lep dan in ljudje so 111 zunaj, delali so okoli hiš ali na pobočjih. Miha Naglic in Janez Janša med pogovorom ^Ponzorji: Hotel Bellevue Šmarjetna 7?ra» Kron Telekom Kranj, Restavracija ^fstilna Mayr Kranj, Cvetličarna Rosa Razišče, Jernej Frangež Gornja Radona in osebno župana Franc Cebulj (Cerklje) in Pavel Rupar (Tržič). Namesto da bi šli v Ljubljano, izrazit podporo svojemu junaku. Posebni avtobus, ki so ga za ta namen najeli njegovi pristaši v Žireh, je odpeljal skoraj prazen. Kaj se je zgodilo? Odgovor je verjetno ta: stvar, za katero se je JJ zavzemal do takrat, je bila skupna, od "vseh"; tisto, za kar se poteguje od takrat naprej, je "samo" od nekaterih; in njegovo, seveda. Janšev paradoks JJ je bil slej ko prej vedno "na svoji strani". To, da je bila ta najprej precej "leva" in da je zadnja leta vse bolj "desna", pravzaprav ni bistveno. JJ je vedno oster v svojih analizah ter nepredvidljiv in odločen v potezah. Tisti, ki imajo z njim opraviti na politični šahovnici, to najbrž dobro vedo. Tudi po zadnjih državnoz-borskih volitvah, ko sta se mu izneverila "odpadniška" brata Podobnik in je ostal sam Z "odštekanim" Peterletom, ne odneha. Njegove možnosti, da (p)ostane nesporni (čeprav neformalni) prvi mož slovenske opozicije, so zdaj kvečjemu še večje in take lahko ostanejo vse do volitev leta 2000 (ali prej), ko naj bi bila slovenska oblast prvič po letu 1941 spet v konservativnih rokah? Janšev paradoks, njegova presenetljivost, ni v tem, da se odmika vse bolj v desno. To je "logično"; namenja se, kamor ga vodi njegov izredni politični instinkt. "Nelogično" ali vsaj čudno je to, da svoje ravnanje označuje z etiketo socialdemokracije. Če bi se njegova stranka imenovala Slovenski nacionalni demokrati, Slovenski antikomunisti ali kaj podobnega, bi vse štimalo. Tako pa v SDS nacionalni ("domoljubni") moment in antiko-munistični naboj očitno prevladujeta nad sicer nespornimi socialdemokratskimi prvinami. Zato se stranka, ki bi morala po evropskih merilih biti levosredinska, uvršča na skrajno desnico. Kako razložiti to silno in prevladujočo (in nekoliko zapoznelo) antikomunistično obsedenost? Mnoge so neizbrisno prizadeli poboji, ki so jih komunisti zagrešili 1945. Drugi ne morejo pozabiti poznejših krivic, prizadejanih ob raznih nacionalizacijah in z diskrimancijo posameznikov, ki niso bili "naši". In še bi se našlo to in ono. Vse te je treba razumeti in z njimi potrpeti, čeprav so v manjšini (ali ravno zato). Po drugi strani je menda jasno in občutno, da so bila "komunistična" desetletja po 2. svetovni vojni izrazito "socialdemokratska". V njih pač ni prosperirala samo partijska nomenklatura, opomogli so si tudi številni sloji prebivalstva, ki so pred vojno životarili na robu bede. Ti in njihovi potomci se tega zavedajo in to se navsezadnje izraža tudi v njihovi politični izbiri, na volitvah. Generacijam, ki so rasle po vojni in katerim ni šlo slabo, navsezadnje pripadata tudi gost tokratne preje in njegov izpraševalec. Kar nam je manjkalo (kdor je prišel tako daleč, da se je tega sploh zavedel), je bila svoboda pobude in izbire, zlasti v politiki in gospodarstvu, v kulturi jo je bilo vse več. To smo si izborili v času slovenske pomladne petletke, v letih od 1987 do 1991. Delež, ki ga je v tem času prispeval J J, je komaj izmerljiv in neprecenljiv, moj je sila skromen, nemara kar zanemarljiv. A bil sem za in bil sem po svoje zraven! V tem bi se menda še zdaj zedinili. Razhajamo se, ko gledamo še bolj nazaj, v desetletja pred tem. In kdor se ne sporazume o preteklih, se še težje o prihodnjih rečeh. Kako se marsikaj razprede Sicer pa se je treba o vsem, o čemer se ne moremo sporazumeti, vsaj pogovarjati. Tako kots(m)o se minuli petek (26. septembra 1997) in v noči na soboto v parlamentu in sočasno na naši preji. Pobudnik in hkrati "žrtev" obeh debat je bil prav JJ. Sprožil je razpravo o (ne)uspešnosti vlade, opirajoč se na očitno žalostno in nedopustno dejstvo, da še konec septembra država nima proračuna za tekoče leto (v sosednji Avstriji so že spomladi 1997 sprejeli proračun za 1998) in na dejstvo, da nismo bili sprejeti v NATO v prvem krogu - pa bi bili menda lahko. V utemeljenost enega in drugega se ne spuščam, ker se na te reči preslabo spoznam. Priznavam pa nekaj drugega. Najprej dejstvo, da mora imeti vsakdo nekoga nad seboj; če ga imamo vsi drugi (otroci starše, mož ženo, delavec šefa, direktor nadzorni svet ...), zakaj ne bi imela vlada parlamenta ter v njem JJ in njegovih. Od oblasti so nekateri že tako prevzeti, da je čisto prav, če morajo vsake kvatre enkratna zagovor v državni zbor. Sredi te maratonske, bojda 16-urne seje, se je JJ utrgal eni in se zapredel v drugo, Glasovo razpravo. Zapis o tem, kar je povedal, berite na naslednjih dveh straneh. Sam sem prepričan, da mu je večerni skok iz Ljubljane na Smarjetno goro in nazaj čisto dobro del. Meni pa se je dobro zdelo, ko se mi je na lastne oči, ušesa in jezik "razodelo", da ni JJ nikakršni politični monstrum - da se je mogoče z njim prav imenitno pogovarjati. Je pač profesionalec. Nobeno vprašanje ga ne zmede, odgovarja v svojem značilnem slogu, premišljeno in hkrati odrezavo, manj "zajedljivo" kot pred časom, presenetljivo umerjeno. Če bi prisluhnila nekaterim pobudam iz občinstva, bi se preja kaj hitro sprevrgla v "obračun" med "komunisti" in "antikomunisti". Pa se ni. Po mojem smo ljudje predvsem dveh vrst: eni so nagnjeni k ohranjanju tistega, kar že je, drugi bi kar naprej kaj spreminjali; v politiki se prvim reče, da so konservativni, drugim pa liberalni; prvi so bolj domačijsko, drugi svetovljansko nastrojeni. Dobro in prav je tako eno kot drugo, da le ni prežeto z zatohlimi duhovi preteklosti. Pri nas jih žal ne manjka, ne črnih ne rdečih. Smoter politike je tedaj v tem, da jih obvladamo in presežemo, vsak na svoji strani. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar G L A S O v A P R E J A Fotografija: Janez Pelko 42. GLASOVA PREJA s predsednikom Socialdemokratske stranke Slovenije in neformalnim vodjem parlamentarne opozicije JANEZOM JANŠO Upali smo, da so sestanki Marjana Podobnika in dr. Drnovška le igra Vedel sem za sestanke med dr. Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom pred volitvami. Drnovšek se je s Podobnikom sestal vedno, ko je imel v koaliciji težave s Peterletovimi krščanskimi demokrati. S tem je dajal vedeti, da so glede vlade tudi druge alternative. Mi smo to spremljali in upali, da je le igra, vendar je bilo veliko znakov, da temu ni tako, je dejal danes teden na Šmarjetni gori Janez Janša, kije odgovarjal na vprašanja voditelja preje Miha Naglica in številnega občinstva. NAGLIC: Janez Janša prihaja naravnost iz parlamenta in tja se bo nocoj še vrnil. Tam so trije Janezi, ki obvladujejo slovensko politično sceno. Prvi mož zakonodajne oblasti je Janez, prvi mož izvršilne oblasti je Janez in prvi mož opozicije je tudi Janez. Kakšni so vaši vtisi o današnji izredni seji? JANŠA: "Prva od dveh točk na izredni seji, ki jo je zahtevala opozicija, je bila pred eno uro končana. Šlo je za oceno nesprejetja Slovenije v Nato in za poskus izdelave strategije postmadridskega obdobja, da ne bi še enkrat zamudili takšne priložnosti, kot smo jo v Madridu. Razprava o interpelaciji pa se je šele začela. To ni razprava o zamenjavi vlade, kot je bilo mnogokrat napačno predstavljeno v javnosti. Gre za razpravo o delu vlade in o nekaterih strateških vprašanjih, za katere smo podpisniki zahteve za izredno sejo menili, da jih vlada ne rešuje tako, kot bi bilo potrebno za korist države. Glede Nata so bili s kar visokim številom podpore sprejeti vsi naši predlagani sklepi in morda bo država do konca leta le dobila nacionalno strategije, na osnovi katere bomo prihodnjič lahko realneje računali na sprejem v to politično in vojaško zvezo. Glede interpelacije so se predstavniki vlade v glavnem opravičevali zaradi zamude pri proračunu. Dejstvo je, da smo dobili vlado šele februarja, vendar je tudi dejstvo, da bi morala predlog proračuna pripraviti že prejšnja vlada do 1. oktobra lani. To se ni zgodilo, čeprav so ključni ministri vključno s premierom isti. Razlogov za opravičilo ni in Slovenija je edina država v Evropi, ki za tekoče leto še nima proračuna. Če bi bila država normalna, bi morala državna uprava delovati ne glede ali se menja vlada ali ne. Strokovne osnove morajo biti pripravljene, koalicija pa jih mora samo še uskladiti. V Sloveniji imamo žal zelo neenotno koalicijo, ki zelo enostavne stvari usklajuje 4 ali 5 mesecev. Posledica tega je zamuda pri proračunu, zamuda pri reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pri drugih stvareh, ki bi morale biti že pripravljene za sprejem v parlamentu. Spomnimo se neverjetnega pritiska pred ratifikacijo pridružitve-nega sporazuma. Takrat sklenjeni medstrankarski sporazum je določal, da mora biti do konca leta sprejeta zaščitna zakonodaja, nekateri zakoni pa že do ratifikacije sporazuma. Septembra je konec in teh zakonov še ni v parlamentu. Razlogov za interpelacijo je veliko. Vlado bomo skušali prisiliti, da predlog proračuna za prihodnje leto pripravi v zakonitem roku, do 1. oktobra in pri tem upošteva dejanske finančne kazalce. Tu bo vlada spet v veliki zadregi, ker ne ve, koliko davkov je država pobrala lani, saj še nima zaključnega računa, indeksi pa so potegnjeni iz nekih ocen, ki držijo ali ne. Če podjetje ali obrtnik ne predložita predpisane bilance, če vi ne vložite napovedi za odmero dohodnine, ste kaznovani. Za vlado to ne velja." Smo za Nato sploh resno kandidirali NAGLIC: Na nesprejem v Nato so različna gledanja. Dr. Drnovšek pravi, da so Američani z manjšim številom sprejetih držav potolažili Ruse, dr. Mencinger ima nesprejem za nekaj dobrega, saj bomo prihranili nekaj denarja, za vas pa je nesprejetje nekaj slabega. JANŠA: "Še danes je predsednik vlade rekel, da nesprejem ni neuspeh. Dvakrat je to ponovil. Potem smo ga vprašali, ali smo sploh resno kandidirali, če ni neuspeh to, da nekam ne prideš, kamor kandidiraš in kar je tvoj cilj. Iz kuloarjev blizu največje vladne stranke so prišle informacije, da stvari sploh niso bile take, kot so zgledale ob veliki enotnosti parlamentarnih strank pri podpisu sporazuma za vstopanje v Nato. Med poslanci liberalne demokracije mnogi razmišljajo o spremembi te usmeritve. Mogoče bomo tudi to dočakali. Bilo je res čudno, da smo bili edina država, kjer ni bilo nobene stranke proti Natu. Dolgoročno prinaša članstvo v Natu manjše stroške za obrambo. Smisel Nata je zagotavljati višjo stopnjo varnosti v širši povezavi, kjer eden ščiti drugega in vsi plačajo manj. Morda je članstvo dražje na začetku, ko je treba prilagoditi lastne standarde obrambnega sistema Natovim, vendar to za Slovenijo ne bi veljalo, če bi od leta 1994 dalje stalno upoštevali standarde Nata pri nakupu opreme. Za Češko, Madžarsko in posebej Poljsko je članstvo velik strošek, saj morajo zamenjati staro rusko tehniko. Mi je praktično nimamo, deležni smo pomoči v okviru Partnerstva za mir, močnejše države pa pomagajo z opremo in šolanjem. Vprašanje je, kaj bo čez dve leti, saj bo vključevanje Češke, Madžarske in Poljske, katere armada je največja in najbolj zastarelo opremljena, dražje, kot so predvidevali analitiki in bodo za vstop v drugem krogu postavili višje in dražje standarde. Te stvari so bile jasne Že pred Madridom, zato je bilo vztrajanje Slovenije pri članstvu v prvem krogu logično. Kar se Rusov tiče, mislim, da so se Američani, ki so v največji meri odločali, prej kot z Rusi posvetovali z Nemci in z nekaterimi drugimi državami, med katerimi pa zagotovo ni bilo Italijanov, ki so bili naši največji zavezniki, v Natu pa nimajo kakšne posebne specifične teže. V Madridu med zagovorniki sprejema Slovenije ni bilo ključnih članic Nata. Naše lobiranje in poti premiera, zunanjega in obrambnega ministra so bile v veliki meri napačno usmerjene. Mi smo na izredni seji terjali tudi ugotavljanje odgovornosti zunanjega ministra, vendar je ta tri dni po vložitvi interpelacije sam odstopil." Poraz ne mika kandidatov NAGLIC: Zakaj sami ne kandidirate na predsedniških volitvah? Zakaj je dobro, da Janez Podobnik ne kandidira? Ali bodo na sceni samo sedanji predsednik in krjavlji? JANŠA: "Skoraj bi bil razočaran, če mi ne bi postavili tega vprašanja. Iskanje predsedniških kandidatov je postal nacionalni šport. Vsak dan se kdo prijavi ali kliče: Vidim, da imate težave, jaz bi pa lahko kandidiral. Na žalost je jesen pokazala, da ima opozicija v parlamentu Rode, Clinton in Gorenjci "Prvič slišim, da ste Gorenjci glede politike bolj trdi Kar se socialdemokracije tiče ima naša stranka, odkar jo jaz vodim, na Gorenjskem dober odziv. Tudi vaši poslanci so dobri. Težko bi rekel, da bi nekdo zato, ker je z Gorenjskega, v politiki težje uspel. Je pa Gorenjska drugače zanimiva: vedno odkrijejo kakšnega šoferja s kakšnim tovorom. Zadnjič sem na satelitski televiziji videl zemljevid, kjer je bila Gorenjska posebej označena." "Mislim, da bi dr. Franc Rode lahko premagal Kučana, vendar mislim, da ne bo kandidiral." "Clinton je sprejel vse predsednike držav, ki so se udeležili zasedanja generalne skupščine OZN. Če bi Kučana izpustil, bi bila Žalitev za njega in za državo. Mislim, da je prav da ga je sprejel. Mislim pa, da kakšna predvolilna promocija z ameriške strani ni bila mišljena. Vprašanje pa je, kako je bil ta sprejem pri nas predstavljen. Ameriška ukinitev vizumov je priznanje državljanom te države." 25 glasov. Pri zadnjih glasovanjih se je to število pojavilo na semaforju vsaj desetkrat. To so poslanci Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke. Vse ostale stranke so pokazale presenetljivo enotnost. Glede kandidatov za predsednika republike se je zadeva strateško spremenila tisti trenutek, ko je Slovenska ljudska stranka stopila v vlado. Tisti trenutek je razpoznavni slovenski politični prostor postal zamegljen in jaz sem takrat izjavil, da je s tem dejanjem najbrž odločen tudi izid predsedniških volitev. Jasno je, da sedanjega predsednika, ki kljub ustavni prepovedi kandidira že tretjič, lahko ogrozi samo nekdo, ki lahko računa na glasove, ki so jih dobile stranke slovenske pomladi na zadnjih državnozborskih volitvah skupaj. To je večina glasov in te je treba zbrati. Ne vem, kako velika propagandna akcija ne more narediti iz kogarkoli predsedniškega kandidata, saj nima niti finančnih niti posebnih medijskih možnosti. Realna možnost je kandidatura nekoga, ki bi bil enotno podprt z volilnim telesom vseh treh pomladnih strank. Zato se je za vsako ceno igralo, da se ena od strank potegne iz pomladne koalicije. Žal je to uspelo in možnosti za uspeh na predsedniških volitvah so se drastično zmanjšale. Če kandidiram sam, bom težko dobil podporo tistih volivcev Slovenske ljudske stranke, ki menijo, da je bil vstop stranke v vlado pravilna odločitev. Če bi kandidiral kdo iz Slovenske ljudske stranke, bi težko dobil podporo volivcev, ki menijo, da ta stranka z vstopom v vlado ni ravnala prav. Lahko se zgodi še manjša volilna udeležba in večina z lanskih parlamentarnih volitev ni možna. Teh dejstev se zavedajo vsi resni potencialni kandidati, s katerimi smo se in se še pogovarjamo. Vsi postavljajo samo en pogoj: enotno podporo vseh strank slovenske pomladi. Kar se Slovenske ljudske stranke tiče, je ta podpora bistveno dlje kot kažejo nekatere javne izjave. Stalno forsirajo kandidata iz svoje stranke. Ko smo jim predlagali, naj oni predlagajo svojega, mi s krščanskimi demokrati pa svojega, v drugem krogu pa bi vsi podprli tistega, ki bi tja prišel, je Janez Podobnik umaknil kandidaturo. Do volitev je relativno malo časa. Formalno so še možnosti za skupnega kandi- data, realno pa zelo malo. Če bi kdo oi potencialnih kandidatov pristal tudi samo s podporo naše stranke in krščanskih demokratov, bomo šli tudi z njim na volitve, čeprav s° možnosti majhne in se tega zavedajo tu°> potencilani kandidati. Nihče noče tvegati B> kandidirati, da bi bil poražen. Če ostane tak0, kot je sedaj, bo sedanji predsednik dobil"5 odstotkov glasov kot pred petnajstimi leti." NAGLIC: Verjetno pa ne 102 odstotka^ Miloševič? JANŠA: "Na to bodo pri izračunu že pazili" Podobnika bi v pomladni vladi dobila več NAGLIC: Ali sta vse skupaj zakuJlS^ brata Podobnik? Kako se je počutil_Jj!0 Janša, ko je zalotil Marjana PodobniJ&J-postelji z dr. Janezom Drnovškom? JANŠA: "Če čisto iskreno povem, sem vedel za sestanke Marjana Podobnika z Janezprn Drnovškom še pred volitvami. Drnovšek seje Podobnikom sestal vedno, ko je imel v koalicij težave s Peterletovimi krščanskimi demokrat1 Koalicijskemu partnerju je dal vedeti, da s tudi druge alternative. Ljudska stranka je'} igro igrala in če bi bila samo igra, bi b1 koristno. Mi smo to spremljali in upali, da J tako. Veliko pa je bilo tudi znakov, da se 1*»* zgodi to, kar se je kasneje tudi zgodn : Pogovori med strankami slovenske Porn :e so bili včasih zelo naporni. Ena stranka J vedno izsiljevala. Najprej so zahtevali mafl°. tarja. Dobili so ga, ker so dobili na vojjtvL največ glasov. Potem so zahtevali predsednic državnega zbora in to pogo'jevali z odhodotf koalicije. Janeza Podobnika smo podpn1 popuščali tudi za druge funkcije v vladi. P°te so prišli z idejo o vladi narodne enotnosti, ^ bj je zdela vsem butasta, pa smo pristali, da ohranili pomladno koalicijo. Ko so pa p°~L sali pogodbo z Liberalno demokracijo, nisi". mogli več kimati. Zgodovina se je ponovila«^ imena strank so nekoliko drugačna, p posledice bodo take, kot jih je doživljala n . druga stranka lani. Analiza volitev v Slove fl od leta 1990 dalje pove, da se slovensko vol" telo bistveno ne spreminja, da enako reag.^ * na na signale in da je nekaj tradiciona vrednot, ki v osnovi odločajo o glasovanju. volitvah. Tudi v prihodnje bodo te značiln° . ostale in kdor jih zanemarja, jo dobi po g'a Tako je bilo tudi s stranko, ki jo sam vc>° j Stvari morajo dozoreti in jih je težko vna"^3( predvidevati. Po bitki si lahko pameten.■ i koalicija lahko vzdrži tudi štiri leta, vendar po moji oceni prihodnje leto velika preizK" ■ nin*: ja. Usodne so lahko velike za proračunu in reformah, predvsem pokojni"j ki, kjer je šibka točka Desus in s pc 1 poslanci zagotavlja vladajoči koaliciji veči . Predstavnik te stranke je v nastopu najP | rekel, da podpira pokojninsko reformo,., naslednjem stavku pa je nadaljeval, pa; proti kakršnimkoli spremembam pokojnins ga sistema. Pokojninske reforme pa spremembe pokojninskega sistema ni. Kc>a ^ ja se bo znašla pred odločitvijo, ali onranjtj v Desusom večino in tvegati krizo ali pa ^ reforme in zgubiti večino. Konec Prin°£nLd leta bodo še lokalne volitve, na katerih ^ Slovenska ljudska stranka velike ambicij '. t jih niti slučajno ne bo uresničila skup Liberalno demokracijo. Jeseni prihodnje .0 se bodo stvari hitreje premikale. Mogoče s . ponudila priložnost za konstruktivno nico z možnostjo pozitivnega izida. Loadi. stranka je v osnovi stranka slovenske p°m $c V mnogih občinah dobro sodelujemo i v pripravljamo na skupni nastop na voli i ^ državni svet. Na državni ravni je dr"£tiv Nekateri mislijo, da je vrhunec vsegaP >• vlado. Ponavadi taka evforija ne traja a« Sponzorji: Hotel Bellevue Šmarjetna Gora, odkar je njegova direktorica Anica Praprotnik-Jekovec, poznajo že številni Slovenci in tudi prek meje. Na skupno življenjsko pot so namreč na Šmarjetni Gori stopila že prenekatera poznana slovenska imena. Poleg direktorice Anice Praprotnik-Jekovec sta s hotelom Bellevue povezani tudi imeni Kron Telekom - podjetje, ki ga vodi Franc Jekovec, AniČin brat in Gostilna Mayr, njen lastnik pa je Janez Jekovec, mlajši brat Anice Praprotnik-Jekovec. Kron Telekom je podjetje, ki se ukvarja s telekomunikacijami in je glavni distributer za Slovenijo, Franc Jekovec pa je že 25 let obrtnik in poslovni partner Iskre. Gostilna Mayr, najstarejša gostilna z najlepšim vrtom v Kranju, pa je danes poznana po Prešernovi sobi in po jedeh po naročilu in kosilih. Glasove prw Andrejih. G L A O V A P R E Fotografija: Janez Pelko A Je Podobnike mogoče razumeti, Vtjvečno ne moreš biti v opoziciji in moraš takrat na oblast? Ljudi, ki so te podpirali in !°°jrali zate, moraš tudi spraviti h koritu. Z ^SSL to ni šlo, zato so izbrali drugo pot. JANŠA: "Vsako stvar lahko razumeš, če jo h°češ, vendar bi bila Slovenska ljudska stranka ^daj tudi vladi, čeprav ne bi šla v to koalicijo. Ce bi Drnovšek v drugem poskusu izvolil zelo pobarvano vlado, bi kmalu padla. Liberalna demokracija bi morala pristati na formulo 4 plus ena ali na predčasne volitve. Ta moja teza dobiva mnogo prikimavanja tudi v Liberalni demokraciji. Slovenska ljudska stranka ni prvič v vladi. Bila je v Demosovi vladi. Marjana Podobnika smo prosili, naj prevzame kakšen vladni resor, pa tega ni hotel. V pomladni koaliciji mi nismo postavljali prestižnih vprašanj. Tolerirali smo marsikaj. Ljudska stranka bi dolgoročno lahko v pomladni vladi uresničila bistveno več in na bistveno bolj moralen način. Čez nekaj časa bo iz nje nastala invalidna stranka,kot se je zgodilo s krščanski- mi demokrati, ki se sedaj postavljajo na noge. Hendikepirana ne bo samo ljudska stranka, ampak z njo vse stranke slovenske pomladi." NAGLIC: Bosta pa zato Janez Janša in njegova stranka še močnejša? JANŠA: "Če bi mi igrali na to karto, bi bili že sedaj močnejši od Slovenske ljudske stranke. Na zadnjih volitvah smo igrali na večino, na zmago strank slovenske pomladi in imeli to geslo kot edini na letakih. S tem smo zavestno tvegali za nekoliko odstotkov boljši Kdaj lustracijski zakon "Lustracijski ukrepi so lahko v enem ali veČ zakonih. V Sloveniji so bili nekateri sPrejeti, vendar se ne uresničujejo. Na Predlog dr. Jožeta Pučnika smo v zakon o sodniški službi zapisali, da tisti sodniki, ki so obsojali ljudi za politična kazniva dejanja in so kršili človekove pravice, ne morejo biti imenovani za sodnika s trajnim mandatom. Razen v dveh primerih drugje to določilo ni bilo upoštevano. To bi moral preverjati sodni svet. Demos je skušal razlastiti bivše družbenopolitične organizacije, vendar zakon v zboru združenega dela ni bil sprejet. Slovenija se prav po nesprejetju lustracijske zakonodaje ločuje od držav, ki so bile v Prvem krogu sprejete v Nato. Poljska je letos s socialistično večino sprejela tak sicer blag Zakon, ki določa, da se morajo imena tistih, Ki so kdaj delali za tajno policijo in kandidirajo, objaviti v uradnem listu. Ljudje tako zvedo, za koga gre. Verjetno bo tudi v Sloveniji treba sprejeti kaj takega, saj so stvari glede arhivov in tajnih služb popolnoma neurejene. Tu je potencialna možnost kršenja Človekovih pravic in na to opozarjajo tudi nekatere evropske institucije. V to jabolko bomo morali ugrizniti, vendar sem prepričan, da sedanja večina takega zakona ne bo sprejela. Samo omemba tega zakona nekater- (Oa16 dvisa samo ^as> amPak ovratnike." \v)d|ovor na vprašanje, zakaj takega zakona ni ^Prejela Demosova vlada, zato pa imamo danes iake težave.) Neresnih preveč, resnih premalo ta So.8$am> da se predsedniškega kandidati- T ,ra dve minuti pred dvanajsto in da je treba kandidata za prihodnje volitve začeti graditi že danes. Vendar je zaman to samo ugotavljati ne da bi videli vzroke. Letos jeoruarja se je vse spremenilo. Če bi ostale stranke slovenske pomladi skupaj v vladi ali opoziciji, bi imeli danes velik problem med aobnmi kandidati izbrati najboljšega. Blok slovenske pomladi se je razbil in to je Problem, ne pa nesposobnost dogovora ali organizacije volilne kampanje. To je treba razlikovati. Socialdemokratska stranka ima Program, ki je nastal pred volitvami v strokovnem svetu in obravnava vse resorje. imamo tudi ustrezne ekipe. Naš program smo v veliki meri posodili tudi Slovenski ljudski s*ranki. Ko je nastajal, smo še sodelovali v Koaliciji. Problem uresničevanja tega progra-ma je v tem, da se večinski volilni rezultat ni tt\fzU v izvršni oblasti." tudgovor na mnenje, da ravnajo stranke ^venske pomladi glede predsedniškega kan-jjmata otročje, da imajo Kučanov štab v rokah Pomembni ljudje in da Slovenija rabi dober J°cialdemokratski program, ki bi preprečil arvenje v kapitalizem.) "Dr. Ljuba Sirca je Liberalna demokracija na zadnjih predsedniških volitvah uporabila Občinstvo je spraševalo za masko, da bi jih legitimiral navzven kot moderno liberalno stranko in jim utrl pot v liberalno internacionalo, kjer je imel dobre zveze in kjer je dr. Drnovšek postal podpredsednik. Oni so vedeli, da bodo kandidirali dr. Sirca, volili pa Kučana. Zato niso obesili nobenega plakata. Edini, ki je mislil, da bo zmagal, je bil dr. Sire sam. Kandidat s podporo dveh strank pomladi lahko računa največ na 40 odstotkov glasov. Zmagati pa ni mogoče brez podpore tistega dela volivcev, ki odobrava sodelovanje Slovenske ljudske stranke v vladi. Ta del volilnega telesa je nekje vmes in je malo zmeden. Naš kandidat bi moral nastopati z opozicijskimi stališči. Karkoli bi rekel zoper vlado, bi rekel tudi zoper Slovensko ljudsko stranko, ki pa je vladna stranka. Težko je najti resnega kandidata, ki bi kandidiral zato, da bi dobil 20 odstotkov. Neresnih je veliko. Vsak dan se kakšen javi. To pa za resno politiko ni. Vendar stvar Še ni zgubljena in ni rečeno, da se ne bi še kaj zgodilo." (Odgovor na vprašanje, zakaj ne kandidirata svoja kandidata samo socialna in krščanska demokracija, in če tragična usoda dr. Ljuba Sirca na zadnjih volitvah ne vpliva na odločitev evidentiranih kandidatov.) Hude in dolge zamere v politiki niso dobre "V politiki kakšne hude in dolge zamere niso dobre. Tu ne gre za osebne stvari. Mi ne zamerimo bratoma Podobnik, da sta taka in kaj sta kdaj rekla. Mi pač menimo, da ni moralno in pošteno, da sta prekršila pogodbo in sporazum, ki smo ga podpisali in dajali hude izjave. Marjan je celo dejal, da ni obljube, ki bi jih premamila. To se je zgodilo in jaz sem jim dejal: dragi moji, ta zgodba, v katero se podajate, ne bo taka, kakršni si vi predstavljate, tudi Peterle je bil enakega mnenja. Vendar ni pomagalo. Če jih bo izkušnja kmalu streznila, bo dobro, če ne, bo slabo za njih, ne za nas." (Odgovor na vprašanje, če bi Podobnika sprejeli nazaj v pomladno trojko.) Pravi socialdemokrati "V Sloveniji glede socialdemokracije ni razdvojenosti. Prava in prva socialdemokra-cija smo mi, čeprav se več strank izdaja za socialdemokratske. Kdo je demokrat, je pred leti v Novi reviji zelo precizno napisal Drago Jančar: vsak demokrat je po definiciji antifašist in antikomunist. Vsak demokrat mora biti proti totalitarizmu. V Evropi je to znano in glede tega ni nobene polemike. Ko je leta 1989 nastala naša stranka, je takratni predsednik CK Milan Kučan rekel, da socialdemokracija ni resna zadeva in da je preživeta. Takrat so še prisegali na socializem po meri človeka. Zloraba socialdemokracije se je dogajala v mnogih tranzicijskih državah, razen Češke in Slovenije, kjer sta socialdemokratski močni in izvirni. Vsaka stranka ima nekaj socialdemokratskih prvin. Tudi v programu Združene liste, ki je na zadnjih volitvah pogorela, jih najdemo, vendar papir vse prenese. Bistveno je, kaj delaš in kakšno socialno bazo imaš. Ko je v tranziciji še megla, lahko vsak maha z vsako zastavo, ko pa se megla dvigne, se stvari postavljajo na pravo mesto. Ko je bil za predsednika Združene liste izvoljen Borut Pahor, smo vedeli, da je nagajanja Združene liste s socialno demokracijo konec. On se je vedno predstavljal za liberalca v Združeni listi. Vlogo osrednjega stebra kontinuitete je prevzela Liberalna demokracija, Združena lista pa je le manjši satelit. Glasovanje LDS in Združene liste je usklajeno, Pahor pa je prikladen in lep most, preko katerega bo prišlo dq zlitja teh strank v močno stranko. Radikalci v Združeni listi na to ne bodo pristali. Zanje je Zmago Jelinčič že na teh volitvah nastavil velike mreže." (Odgovor na vprašanje o razdvojenosti socialne demokracije na Slovenskem) Kučan in tretji mandat "Štirideset odstotkov, ki bi jih dobil morebitni Kučanov protikandidat, ni dovolj za drugi krog. Moral bi kandidirati še eden, da bi pobral vsaj 10 odstotkov. Od teh, ki najavljajo kandiodaturo sedaj, ne bo nihče dobil več od dveh ali treh odstotkov. V soočenjih na televiziji, ki trajajo pet minut, ni mogoče ničesar povedati. Če bi bila soočanja taka kakršna poznajo v Združenih državah Amerike, ko je več soočanj kandidatov na različne teme, bi jaz kandidiral samo zaradi tega. Tega v Sloveniji na teh volitvah ne boste doživeli. Kandidati niso v enakopravnem položaju v primerjavi z nekom, ki lahko, če hoče, dve uri nastopa na televiziji in si izbere novinarja, ki ga bo spraševal. Sicer pa se v normalnih državah ne bi zgodilo, da bi nekdo kandidiral že tretjič. Glede zakonitosti sta dve tolmačenji in oboje zagovarjajo pravniki. Tisti, ki menijo, da tokratna kandidatura sedanjega predsednika ni sporna, trdijo, da prvi mandat ni bil končan in da so funkcijo predsednika do sprejema nove ustave opravljali člani predsedstva. Drugi, ki berejo ustavo tako, kot je napisana, pa trdijo, da je predsedstvo s predsednikom od sprejema ustave leta 1991 dalje v funkciji predsednika države. Zadevo lahko da v presojo ustavnemu sodišču protikandidat, ki ima pravni interes. Zadeva je delikatna, saj imajo tudi ustavni sodniki različna mnenja. Vprašanje je, ali bi se odločali pravočasno. V primerih naših referendumov so nam dali štirikrat prav, vendar vedno kakšen dan prepozno." (Odgovor na vprašanje, ali je Kučanova tretja kandidatura ustavno sporna.) izid naše stranke. Lahko bi gledali samo nase in imeli vse druge stranke za konkurenco. Pred očmi smo imeli dejstvo, da za resne spremembe potrebujemo vsaj 51 odstotkov. To je bila takratna in je še današnja zakonitost. Se naprej bomo delali na uniji tistih strank slovenske pomladi, za zdaj sta to dve, ki bo imela relativno večino. To bomo naredili, s Slovensko ljudsko stranko ali brez nje." Medijsko presenečenje NAGLIC: Pomladne stranke je volila polovica Slovencev, pa nimamo niti enega dobrega konzervativnega dnevnika. Ali bi lahko kaj takšnega nastalo iz vaše Demokracije? JANŠA: "Očitno je takšno trditev nevarno izreči. Nekaj takega sem rekel dopoldne v parlamentu, pa me je poslanec Moge iz Liberalne demokracije obtožil, da blatim državo. Dejstvo je, da polovica volilnega telesa v Sloveniji nima dnevnega časopisa. Demokracija ni moja, mi je pa na srečo blizu. Demokracija je tednik, za katerega izhajanje je nekaj ljudi, nekateri so tudi člani naše stranke, dalo svoje prihranke. Vendar na tej osnovi ni mogoče narediti dnevnika. Da bi lahko Demokracija postala dnevnik, bi se moralo število naročnikov dvigniti na 20.000 in od nekod dobiti 5 do 10 milijonov mark kapitala, ki pa ga ni, s posojili pa je tvegano začeti. Slaba izkušnja s Slovencem odvrača tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj vložiti. Ta vizija se pa, sicer stežka, le prebija. V medijski prostor prihaja presenečenje, ki ga bo morda v kratkem popestrilo ali vsaj delno uravnotežilo. Ker je to presenečenje, ga ne bom opisoval." NAGLIC: Dr. Bučar je ob peti obletnici samostojnosti Slovenije za Gorenjski glas med drugim povedal, da se bosta v prihodnje v Sloveniji oblikovala dva bloka: konzervativni in liberalni. Vi pa ste ob stoletnici socialne demokracije na Slovenskem dejali, da bo v prihodnjih letih socialna demokracija najmočnejša stranka. JANŠA: "V Premikih sem zapisal, da se bo to zgodilo čez nekaj mandatov. Leta 1992 sem tudi zapisal, da se bodo Demokrati verjetno priključili liberalni demokraciji. Čez dve leti se je to zgodilo. Napovedal sem tudi težave Zelenih. Izrazil sem upanje, da bo prišlo vsaj do zbližanja slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke. To se žal ni zgodilo ine je stvar še slabša kot takrat. Sicer pa se slovensko politično telo, kar je značilno za vse tranzicijske države, počasi spreminja. Menjati se morajo generacije, šolski sistem in podobno. Na Slovenskem pa dva bloka obstajata od leta 1990 dalje, ko je demokracija dovoljena: imamo tabor starih in novih strank. Znotraj obeh taborov so razlike in gredo lahko povezave tudi prek meja, vendar v temeljnih vrednostnih opredelitvah ta dva bloka obstajata. V naslednjem mandatu iz dveh blokov ne bo dveh strank. Število strank se bo zmanjševalo, vendar je hitrost odvisna od volilnega sistema." Predstavil se je tudi Kvartet Gallus, ki deluje že od 1985. leta, sestavljajo pa ga Stanko Praprotnik - trobenta (mož direktorice hotela Bellevue Smarjetna Gora Anice Praprotnik - op. p.), Peter Jevšnikar - trobenta, Jože Kocjančič • rog, Matej Kraiter - pozavna. Kvartet redno nastopa po domovini in tujini in predstavlja glasbo vseh stilnih obdobij, od renesanse do sodobnosti. Sm°n'or Je"»»/ Frangež iz Gomie Radaone ie poznan po penini, narejeni po stari francoski metodi. Že tretje leto dobiva zlate medalje. Zasluge za blagovno znamko pa ima Jernejev oče Štefan, kije bil dolgoletni direktor Radgonskih Goric, "W0 obema vojnama pa tehnoloa pri Bouvierjuv Radgoni Na preji Jerneja sicer ni bilo. Razlog: oče in mama sta praznovala prav tisti dan zlato poroko. Zato iskrene čestitke tudi njima: zdravja in sreče ob zlatem jubileju z zlato penino. Cvetličarno Rosa iz Stražišča dobro poznajo domačini in tudi v prenekaterem kraju v Sloveniji Skrbi za cvetje v hotelu na Šmarje ' rjetni Gori, pogosti pasov njej tudi pari, ko s poroko stopajo na skupno življenjsko pot. "Cvetličarna Rosa je poznana že nekaj let, leto dni pa ima Marinka Kumer svoj lokal na Delavski cesti v Stražišču. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar GORENJSKA IN SVET in obratno Najlepši pes na svetu bo ... Dobili smo Kraljico Slovenije in jutri bo v Baden Badnu poskušala ponoviti uspeh najlepše gorenjske srednješolke in lanskoletne Kraljice Renate Bohinc, ki je bila šesta na svetu. Dobili smo Miss Slovenije, ki bo na Sejšelih skušala zamenjati Grkinjo Irene Skliva na prestolu najlepše Zemljanke. A to še ni vse: Najlepši obraz, Najlepša gospa, Macho Slovenije itd. - so le nekatera iz poplave lepotnih tekmovanj na sončni strani Alp. V Baslu v Švici bodo kinologinje in kinologi iz skoraj sto držav izbirali "Najlepšega psa na svetu", uradni naziv prireditve je: "Supreme World Champion of Champions". Najbolj popularen slovenski pes, Artur iz Murgel, ne bo nastopit. " GORENJSKE TA KRATKE' Šola na Orehku bo "the best" Pred malce več kot mesecem dni, natanko dva dni pred začetkom šolskega leta, so na Orehku slovesno odprli novo osnovno šolo. Vodstvo šole se je spomnilo tudi na Gorenjski glas in naroČilo edini gorenjski časopis s polstoletno tradicijo rednega izhajanja. Ampak prejšnji teden so nas poklicali iz OŠ Orehek in povedali, da naj časopisa ne pošiljamo več, ker ga nihče nima Časa brati ter zato vsak torek in petek obleti v zbornici na mizi. Pravzaprav nas zelo veseli, da so zaposleni v novi osemletki na Orehku tako zagrizeni in predani delu, da niti časopisa (in skodelice kave) nimajo časa vzeti v roke. Kajti ob takšni predanosti do pedagoškega dela se utegne Osnovna šola Orehek kaj kmalu prebiti na sam vrh uspešnosti. Bržčas bogokletni pa so pomisleki o tem, da je v časopisu vsakič objavljeno veliko podatkov, ki bi utegnili še kako koristiti pedagogom pri delu ali učencem pri pouku ter učenju; da informacij pač nikoli ni dovolj, še posebej v šoli; in da bi morda časopis zelo prav prišel v kakšnem razredu, če je ie v zbornici odveč. SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE Otvoritev otroške trgovine ARIEL v KRANJU je danes, v petek, 3. 10. 1997, ob 10. uri, v pritličju hotela Creina, Koroška cesta 5, Kranj Ob otvoritvi akcijske cene, 20 % popust in druga presenečenja. VABLJENI! Danny, Kanal A in mmmMMGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek In četrtek ob treh popoldan:vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON OKTOBER 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:_____ Ime, priimek, naslov:_ Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Oktobra izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1997 Manca Urbane in Jožko Kavalar MANCA URBANC Pet let bo že, odkar na Gorenjskem redno, vsak mesec, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/ GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. Oktobra, do vključno petka, 31. oktobra -čeprav je 31. oktober praznik, bo trajal izbor GORENJKE/ GORENJCA za mesec SEPTEMBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut J0ZK0 KAVARALAR čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIV K ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjskogors-ko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel Na jubilejnem, petem Mihaelovem sejmu v Mengšu, je Mizarstvo Pevc iz Trzina predstavilo najcenejšo možnost sedenja: leseno pručko "Made in Slovenia" iz masivnega lesa za neverjetnih 850.- tolarjev! To ni kakšna majčkena pručkica, temveč prava pručka primernih dimenzij "za vsako r...". Pručke in druge izvirne izdelke iz lesa pri Prevčevih izdelujejo seveda sami in jih tržijo s sloganom "Nov veter v lesu". Še ena gorenjska fotografija in še ena nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z ene od gorenjskih turistično etnografskih prireditev tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri je pisalo v Gorenjskem glasu. Če nas pogumna pastirica "baca", ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: reklamne majice Gorenjskega glasa s karikaturo Iztoka Sitarja! Za sodelovanje v nagradni igri obstajata dva pogoja: treba bo povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 7. oktobra 1997, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klia 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odziovnik na isti številki. Po zadnjem krogu septembrskega glasovanja za GORE' NJKO/GORENJCA MESECA AVGUSTA je končni izid: MATEJI BAJT ste namenili skupaj 498 glasov - 45 v prvem, 86 v drugem, 133 v tretjem in kar 234 v zadnji glasovalnem tednu; JOŽETU BURNIKU ste v štirih septembrski tednih dali skupaj 559 Vaših glasov - 32 v prvem,125 v drugem, 148 v tretjem in 254 v četrtem glasovalnem krogu! Končni izid je res zelo tesen - 559 •' 498 - inpo Vašem izboru je JOŽE BURNIK izbrani' GORENJCA MESECA AVGUSTA 1997. Zdaj, na koncu glasovanja, lahko povemo, da je Jože avgusta praznovoj petdeseti rojstni dan. Tako MATEJI BAJT kot JOŽETU BURNIKU bomo spominske velike majolke, pripravljen* posebej za GORENJKE/GORENJCE MSECA, izrod" takrat, ko bomo - tako kot doslej - naredili "letni obračun naših akcij popularnosti. GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Ker je 31. oktober praznik, je zadnji dan za pošiljanje glasov po pošti četrtek, 30. oktober! Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORENJKO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1997 sta predlagana: 17 MANCA URBANC, študentka iz Lesc, lani "Prvi glas Gorenjske" po mnenju strokovne žirije; ze drugo študijsko leto je Manca s pomočjo občine Radovljice in Rotarv cluba Bled začasno London-čanka; zadnjo septembrsko nedeljo je v sodelovanju Radiom Triglav priprav"" odmevno prireditev Zve#> na Bledu, namenjeno m'8' dim glasbenim talentom 21 JOŽKO KAVALAR, SgJ carski tekač iz Rateč, dolg*1' letni član državne tekasK reprezentance in inštrukt0 smučarskega teka v Slovefl•* ki vojski; v enem same1" dnevu, natančneje v 22 ura in 56 sekundah, mu je usp* neverjeten podvig "Jo^ Kavalar proti štirim vrn°* vom" - povzpel se je ,n Mangart, Jalovec, Skrla"^ in Triglav, pri čemer je pr magal skupaj dobrih metrov višinske razlike, P!"' kolesaril in prehodil 83 Ril metrov. j Po zadnjem septembrske^ glasovalnem krogu smo žrebom spet razdelili ^eS nagrad. Vrednostne bone P tisoč tolarjev prejmejo: 1. Bojana Mengeš, Sobce* 17a, Lesce; 2. Silva Terop^ Deteljica 4, Tržič; 3. A<* Maver, Zg. Desnica 71' Besnica; 4. Cecilija kelvBJJ Bašelj 1, Preddvor in 5. Pe'e Kolman, Zgoša 8, Begunj^ Glasove reklamne majice V pošti pošiljamo naslednji V' terici izžrebanih: 1« . Glavendekič, St. Žagarja * Radovljica; 2. Roža J*r»jJ Titova 2, Jesenice; 3. J° 4 Zelko, Praše 46, Mavčiče, Mojca Gergar, Na Kresu4 Železniki in 5. Metka M*» deljc, Zabreznica 61, žiro ca JJ Rezultati zaključka akcije IŠČEMO NAJBOLJ 0DŠTEKAN0 F0TK0 POLETJA W s pomočjo Gorenjskega glasa, Radia Tržič in glavnega pokrovitelja FOTO CEBRON, Trg svobode 24, Trz* (tel. 064 50 295) so znani: 1. nagrado (fotoaparat) prejme: Špela Svečnik, Deteljica 3, Tržič 2. nagrado (okvir za fotografijo) dobi: Janez Jan, Sp. Gorje 213, Zg. Gorje ^ 3. nagrado (fotoalbum) prejme: Marija Meglic, Slap 24» * ^ Najboljšim trem iskreno čestitamo, prav tako pa tudi še ^fK^i sodelujočim, ki bodo pri FOTO ČEBRON prejeli tolaži^ nagrade; vsi nagrajenci pa ste tudi že dobili obvestila in v navodila o prevzemu nagrad. Sicer pa velja, da vsi ^^jjl^toK akciji lahko dobite, če to le želite, svoje fotografije nazaj. ~~tA0\ pot pod noge - pri FOTO ČEBRON vas že pričakujejo, prav i^j pa boste presenečeni nad novo, svežo podobo njihove ^ trgovine. Še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli, da se je a zaključila tako uspešno in nasvidenje v FOTO CEBRON. Tokrat objavljamo tretje na- FOTO grajeno fotografijo Marije Meglic, njen komentar k podvodnim užitkom: "Uf, kako paše!" PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 1997 TVS 1 8 ?S yremenska Panorama "•10 Včeraj, danes, jutri ••15 Videoring 10 inZm.8nki' ameriška nanizanka «•10 Ciklus filmov Cassavatesa: Pre-KS- ameriški film 2- 30 Utrip Z-45 Zrcalo tedna 3- 00 Poročila u Huao- TV 'Srica, ponovitev L)udje in zemlja PmL i Večerni gost: Marija Ahačič -Sftpfc ponovitev ttS Hober dan. Koroška $•25 TV prodaja "?0 Obzornik i- 0 Otroški progr; "•10 Radovedni Ta spremo!iniia si Pridržuje pravico do Ji mem°e programa. KANALA Mačke^, Prodaia in videostrani 9.30 Srečni ^ac;9roma' risana serija 9.55 Vabi čaei ^Ponovitev 10.20 Dobri časi, 11,15 rv, u-5? Drzni in lePi- ponovitev PfOdaifTio5nSnOW' DOn°vitev 12.00 TV $vii« 3,30 TV Prodaja 14.00 Novo feU'^ MupP6t 'Show' "tkovna čas 5,30 Alf| nanizanka 15.55 Srečni PonA. ?anizanka 16-20 Rajska obala 16.50 Drzni in lepi, ponovitev nt»tja laSctl S£°™: Nepojasnjena izgi- 18 3818405 Družinske vezi, nadaljevanka 19 0od U nske zadeve, nanizanka Dobri 7'nc 2 Bel Aira- nanizanka 19.30 20,oQ casi/ s|abi časi, nadaljevanka film kYonj po slavi- ameriški barvni trakta ln Bacon 22.05 Sam svoj nanizanunanizanka 22.35 Nujni primeri, Zanka n3«23,35 Fawlty Tovvers, nani-nyievo Lovec, nanizanka 0.50 Dan-Prodaja Zvezde- Ponovitev 1.50 TV POPTV ?r^ram nI kAu^0, s|ovenija, jutranji i°^0 SanLMDMTV' Tele 59 in TV Robin n0p shon ♦ ,arbara' Ponovitev 10.50 Uni0r. ie nani!,viziiska Prodaja 11.00 S'k- Ponovi^'33'3 1200 Otroški zdrav-.°P kviz non nemške nanizanke 13.00 13.45 ŠpoP^nna0v'tev 13.30 Športni krog °*h očnjak 3i H°?na' Ponovitev 15.00 ]5-30 Umor J/del.kanadske nanizanke Zanka 16.3o'e"aP|sala. ameriška nani-oadalievanka iS4?. Barbara, ameriška ka 18.30 Ohain hum°ristična nanizan-"anizanke igo3«8 7.del ameriške Poslal. yreme 19-3° 24 ur l0Vrainikorn J°a xedna: V postelji s ^berts^VS6:'^ barvni »"m; Julia "*n*ka nar^,n>fte^lvka Lea Sommer, »rikom .'""'zanka 22.30 F/X - m™™ = Tški mož 1? nan,zanka 23.30 Tek-V?Hnizanka 0 30 94' ameriška akciJska Vldeostrani ur' P°novitev 1.00 TV3 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Nausikaja, hrvaški film 22.05 Hrvapka Casablanca, dokumentarna oddaja 22.40 Opazovalnica 23.15 Filmska noč s Pobesnelim Maxom: Pobesneli Max, avstralski barni film; Mel Gibson 0.45 Poročila gram 17"je" nVJOVOani Taček: Košarka nartli Pouka je konec, nizozemska dnkTievanka 17-40 Mejniki, nemška 8-00 Po Sloveniji 9 in* d-"90- TV '9rica io 12 Rlsanka 20 os Pnevnik' vreme 88 d0 et contra 21'on H0"10 »uristicus, oddaja o turizmu 2? m 2smi dan 22 45 2dmevL vreme zanka sonova ulica, ameriška nani- 23-05 Kika, španski film tS 0smi dan 1,25 Videoring TVS 2 sčnm ronews 11-30 Na potep po oddaJe iz arhiva otroškega in PriS*"8" Programa 12.30 Zoom, ^novitev 13.50 Humanistka 14.20 *2a1 .v nedeljo, ponovitev 15.05 17. trov S1.6 tamburaških skupin in orkes-arn6rijL0VeniJe 15-3ft Lažji od zraka, 0b?n dokumentarna serija 16.20 aran^)a duna 16-50 Sedem smrtnih ina |°v^avstralska nanizanka 17.40 Kar-LovbL ' 'rancoska nadaljevanka 18.05 cerjt , an9ieška nanizanka 19.00 Re-nov zdravo življenje 19.30 Simpsoo-nl a'nam?,nška nanizanka 20.00 Banan snen?9 ka nadaljevanka 20.55 Kri na menta, v°lna v Rusii'' ameriška doku-RonSa seriJ'a 21 50 PomP 22-50 Brane mSklzza odra °-20 Recept za zdravo Tv^Ponovitev 8-00 TV If^eospotfi^3'3 815 TV shop 11.00 SWiSjft5fe 12,45 TV prodaja ♦ ar,ka 18 50 ^3/° Salty- otroška nadalje-199« I7 Prodaia 19.00 Videos-2bSodba ? h !Sanke 20-00 Krivična ,Skr|vnosii ida'ameriškega filma 21.30 >ke 22 an-n,del avstralske nadalje-Predstavlja Pr0daja 23-°° TV sh°P gajba RTS in ,doa TV ^ici, 1 9d°?a'n1i Program Ljubljana 19.30 Soristi^6' 20-00 Paralelni svet, 1. del *Panska S! JlanJzank« 21.30 Nogomet: Palici V'99 23-°0 M.A.S.H., 1. del 23.30 pijana el 030 Regionalni program HTV 2 14.15 TV koledar 14.20 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 15.15 Na dolžnost: Policaj za odstrel, ponovitev ameriškega filma 16.45 Program za otroke 17.30 Acapulco s telesom in dušo 17.55 Pazi, steklo!, dokumentarna oddaja 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Poročila 21.10 Poljska po zmagi, dokumentarni film 22.00 Na prvi strani, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Clive James, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.05 Duk kapitana Blackbearda, ponovitev ameriške komične grozljivke 11.50 Otroški program 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.40 Knight Rider 16.25 Šport: Tenis, turnir ATP 19.00 Caroline v velemestu 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Na tuj račun, ameriška komedija; Danny de Vitto, Gregorv Peck 21.50 Teleclubing 22.05 Ne brez mojega otroka, ameriška TV drama 23.35 Čas v sliki 23.40 šport: Tenis, turnir ATP, pregled današnjih dvobojev na Dunaju 0.10 Black Rein, ponovitev ameriške komedije 3.55 Maščevanje iz zapora, ponovitev ameirpke kriminalke 5.40 Mini čas v sliki 5.45 Vroči nasveti Franka Zanderja 5.50 Barbar, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš zdravnik je najboljši, ponovitev nemške komedije 10.35 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejo-kom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Belo-modre zgodbe: Vrnitev 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošla, Avstrija 4.50Lipova ulica 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 581 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.59 Danes na videostraneh 20.02 EPP blok - 2 20.10 Novi 'diskont Loka v Škofji Loki 20.20 Ameriški vojaki v slovenskih gorah 20.30 Uspešni nastopi plesalcev iz Tržiča (vodi: Nenad Antonič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 581 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (vodi: Filip Kocjančič; v živo pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 581 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Telovadba 20.25 Dediščina sončnih bogov, dokumentarni film 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.25 Madagaskar, 2. del... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Mini 5 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani pravljic 19.30 Potovanja, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniš ki nasveti 21.50 Glasbeni mix 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na poved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro grama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik progra ma 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema Predstavljamo vam 9.50 EPP 10.20 Mednarodni dan otroka 10.40 Zaposlo vanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski pris pevek 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 20.00 Drugačne pogled megalitske kulture gostja Fani Okič 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posve čeno zanimivostim iz fonoteke. Nadalje vali bomo z zanimivostmi o tem in onem Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične do godke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC obvestila, osmrtnice 12.45 Športni po nedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrt niče 16.30 Domače novice 17.00 Popoldne z Darinko Ogrin 18.00 Tednik - župan občine Kranjska Gora odgovarja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Nas jutranji program 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melo dije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.10 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program FlA Sora R RGL 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vremenska napoved 7.50 Skriti mikrofon 7.55 Danes v dnevniku 8.00 Izbranka tedna 8.15 Novice 8.23 Slovenske novice 8.30 Jutro je tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Sport na RGL 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnevnikov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 14.00 Pasje novice 14.15 Novice 14.50 Skriti mikrofon 15.00 RGL obvešča -komentira, informativna oddaja 15.25 Misle dneva 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 Novice 16.23 Spoznajmo se 16.30 Modni bla, bla 17.30 Avtomobilizem 18.35 Gorenjski glas 18.40 Zanimivosti, ceste 18.50 Vremenska napoved 18.50 Otroški radio 18.57 Izbranka tedna 19.00 D. J. Dekky 20.00 Glasba 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL 24.00 Skriti mikrofon 1.00 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.30 Včeraj, danes, jutri 9.35 Videoring 10.05 Lovejov, ponovitev angleške nanizanke 10.55 Čudoviti časi, ponovitev francoskega barvnega filma 12.30 Na kamnu nov gozd, dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Lingo, TV igrica, ponovitev 13.40 Po domače, ponovitev 14.40 Pro et contra 15.35 Homo turisticus, ponovitev 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.20 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Tito, dokumentarni film 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, Vreme 22.40 Kir Royal, nemška nanizanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio City, ponovitev 0.55 Videoring 1.25 Videostrani TVS 2 KANALA 7.00 Video strani 9.30 Mačke z groma, risana serija 9.55 Srečni časi, ponovitev 10.20 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Oprah Show, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.30 Atlantis, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Nujni primeri 15.00 Mup-pet Show, lutkovna serija 15.30 Alf, nanizanka 15.50 Srečni časi, nanizanka 16.15 Rajska obala 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Oprah Show: V gosteh pri pisateljici Mavi Angelov 18.05 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Odklop, 19. del slovenske dokumentarne serije 20.45 'MacGyver, nanizanka 21.35 Psi faktor, nanizanka 22.25 Babilon 5, nanizanka 23.10 Fawlty Tovvers, nanizanka 23.50 Mali bogovi, nanizanka 0.40 Avto-vizija, oddaja o avtomobilizmu 1.10 TV prodaja 1.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: M MTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Umor, je napisala, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 F/X - umori s trikom, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Glavni kuhar, angleška humoristična nanizanka 14.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Mati nima časa. ameriški barvni film; An Archer 21.45 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Santa Barbara 14.50 Poročila 14.55 Izobraževalni program 16.05 Poročila 16.15 Krivda 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Sveti Leopold Mandič v Afriki, dokumentarni film 21.00 TV parlament 22.35 Opazovalnica 23.10 Filmska noč s Pobesnelim Maxom: Cestni bojevnik, avstralski barvni film; Mel Gibson 9.00 Euronevvs 11.30 Sobotna noč 13.30 Pomagajmo si, oddaja Tv Koper -Capodistria 14.05 Recept za zdravo življenje 14.30 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.55 Osmi dan 15.30 Kri na snegu - Vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 16.25 Slovenski magazin 16.55 Banan ni, angleška nadaljevanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.10 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 19.00 Volja najde pot 19.30 Karina in Ari, francoska nadaljevanka 19.55 Evropski pokal v košarki: Celje Pivovarna Laško - Fenerbache, prenos iz Laškega 21.35 Trend, oddaja o modi 22.20 Noč angela, slovenski igrano dokumentarni dilm 23.10 Dekliško sramežljiv, angleški čb nemi film TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 2 LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Telovadba 20.25 Iz produkcije TV Ptuj 20.55 EPP blok 21.00 Videoboom 40, glasbena lestvica 21.55 Nedeljski film: Družinska izdaja, ponovitev Videostrani TV ŽELEZNIKI IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Nočne video strani HTV 2 14.55 TV koledar 15.05 Geronimo, ponovitev ameriškega filma 16.45 Klovn, 1. del 17.20 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.45 Okič, dokumentarna oddaja 18.15 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.15 poročila 21.25 Črno-belo v barvah: Velikan, ameriški film; Elizabeth Taylor, Ročk Hudson AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 10.20 Ne brez mojega otroka, ponovitev ameriške drame 11.50 Otroški program 14.50 Dravnica dr. Quinn 15.40 Knight Rider 16.25 šport: Tenis, turnir ATP, prenos dvobojev 2. dne z Dunaja 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Danielle Steel: Odločitev za življenje, ameriška TV melodrama 21.40 Selfman 21.45 Teksaški mož postave, ameriška akcijska serija 22.35 Molly in Gina, ameriška kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 šport: Tenis, turnir ATP, pregled današnjih dvobojev na Dunaju 0.40 Beli somrak, ameriški pustolovski film 2.05 Absurdni umor, nempka TV kriminalka 3.30 Edina igra v mestu, ameriška komedija 5.30 Caroline v velemestu, ponovitev RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 50-letnica Gorenjskega glasa - gost v studiu Marko Valjavec 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.15 Varujmo zdravje - gost. doc. dr. Andrej Vogler 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Akozelja 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Nisi sam - zgodba o Royju Blacku, ponovitev nempkega filma 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan c Schiejokom, talk show 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Selfman 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Manu: voda zelenega pekla 21.05 Življenjski prostori / Sanje 21.10 tema, tedenski magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.05 O uporabnosti stvari, 6. del dokumentarne serije 23.05 Rdeči oktober: prihod vlaka, ruski kratki film 23.15 Jevgenij Chaldej, fotografski spomin ZSSfl, avstrijsko-belgijski-dokumentarni film 0.10 The singing trophy, novozelandski kratki film 0.20 Mozartiana 1.05 Pogledi od strani 1.40 Čas v sliki 2.10 Vsak dan s Schiejokom 3.10 Dobrodošla Avstrija, ponovitev 5.00 Sam svoj mojster 5.25 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 582 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok -2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 90. let mlekarstva v Sloveniji 21.10 Poročila Gorenjske 582 21.25 EPP blok - 3 21.30 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 22.10 Big band na gradu Kieselstein 23.00 Poročila Gorenjske 582 23.45 Z vami smo bili... nasvidenje 23.45 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani Prvi del programa bo v znamenju zanimivega pogovora s predsednikom Zveze invalidskih organizacij Slovenije. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo In komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz Radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivim pogovorom s starimi Tržičani v oddaji S'm Tržlčan. In ob 18:00 bo tu redna torkova oddaja Špornti obzornik. Še prej pa bomo izpopolnejvali znanje nemškega jezik v 5. lekciji nadaljevalnega tečaja Deutsche VVelle. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkat 5.45 vreme in temperature po Slovenji ob petih 6.00 Razmere na cestah 6.15 Bio vreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 8.45 Minute za Green-peace 9.00 Minute za Amnestv International 10.00 Gibljive slike - Kjno Radovljica 11.00 Drug z drugim: Boris Suštaršič 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Teden otroka: dr. Zoran Pavlovič 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogedki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.00 Tednik občine Bohinj 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila, Braco Koren 21.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noć ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 0.00 Crna kronika 8.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Škotja Loka 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL TV ŠIŠKA HTV1 ^0 KI on oar 7i55 Poročila 8-°0 Dobro §ram 12^Pr°rocila 10-05 Otroški pro-r*ra I3in Bnevnik 12-M Santa Bar-P/avice" Kardinal vere, ljubezni in ^'sanka rP^mentarna oddaja 14.00 5?9ram \V£ P,orocila 14-20 Otroški L*WlTmu P°ročila 16-15 Krivda' reče 11"22 Hrvapka danes 17.55 Kolo '«•40 Obnova Hrvaške 19.10 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tedna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, thrill. LETALO PREKLETIH ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ akcij. kom. PETI ELEMENT ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. rom akcij kom TEORIJA ZAROTE ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film POPOLNA OBLAST ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama PORTRET DAME ob 19. uri TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 11.00 Videospoti in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Videokolaž 17.30 Šolska košarkarska liga 18.30 Salty, 7. del otroške nadaljevanke 18.50 TV prodaja 19.00 Videospoti 19.30 Risanke 20.00 Vera in čas 21.00 Šport - mednarodni športni dogodki 21.30 Skrivnosti, avstralska nadaljevanka 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop - komercialne predstavitve VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Domači glasbeniki 20.00 Kros -Šolsko prevenstov za učence 5. - 8. razreda ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Mini 5, ponovitev 20.55 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 7.50 Anketa 7.58 Dnevnikov odmev 8.00 Izbranka tedna 8.15 Novice 8.23 Slvovenske novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.00 Spoznajmo se 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.20 Uganka -izlet RGL 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Halo piza 12.30 Zanimivosti, šport, kronika 12.50 dnevnikov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Borza znanja, finance, gospodarstvo... 14.00 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Iz borznega sveta 14.50 anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Iz svetovnih glasbenih lestvic 15.50 črna kronika 16.00 Jabolko, oddaja o računalništvu 17.00 Novice nove Ljubljanske banke 17.15 Novice 17.20 Misel dneva 18.15 Novice 18.45 Vremenska napoved 18.50 Otroški radio 18.57 Izbranka tedna 19.00 D J Dekky 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočna glasba RGL 24.00 Anketa 1.00 Misel dneva 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE GAJBA TV SISKA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 gasilci, ponovitev 16.00 Mulci, ponovitev 16.30 Nogomet: španska liga, ponovitev 18.00 Detektiva in pol, 1. del 18.30 Regionalni program Ljubljana 19.30 Mulci, 2. del 20.00 Severna obzorja, 1. in 2. del ameriške nanizanke 22.00 Detektivka in pol, ponovitev 22.30 M.A.S.H., 2. del 23.00 gaislci, 2. del 0.00 Regionalni program TV Ljubljana ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro CENTER amer. akcij, thrill. LETALO PREKLETIH ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ akcij. kom. PETI ELEMENT ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama GEORGIA ob 20. ABRAKADABRA - VSE PO 350 TOLARJEV! Umetnost čaranja ni le čarovnikova lastnost. Čarati znamo tudi drugi. Čarovnijo nad čarovnijami emo izvedli v trgovini ABPAKADA-BRA na Gregorčičevi 3 v Kranju in na Glavnem trgu 24, prav tako v Kranju. Odprto imamo veak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 3. do 12. uro. Čaramo tudi v ostalih trgovinah drugod po Gorenjskem in ostali Sloveniji kot npr. na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, Novem mestu in Izoli. Trgovine ABRAKADABRA so specializirane za ceno, saj je ta za vse artikle enotna in celo smešno nizka - 350 tolarjev! Pri AKCIJAH si lahko za 350 tolarjev izberete celo dva različna artikla. Poleg tega pa v trgovinah Abrakadabra pripravljamo posebne ponudbe drugega blaga, ki sicer ni po 350 5IT, je pa ravno tako po zelo ugodnih cenah, npr. ure, torbice,... Pri nas je poleg male - tudi VELEPRODAJA! Obiščite nas in čarajte z nami!!! Nagrade današnja sponzorja: 1. nagrada: izbor 15 artiklov po želji 2. nagrada: Izbor 10 artiklov po želji 3. nagrada: izbor 5 artiklov po želji Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 15-oktobra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik V avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 1 2 3 4 5 6 7 17 18 " v ' H? 11 12 13 14 15 16 21 22 23 24 25 26 27 28 29 3 31 32 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Škofja Loka, 1. okt. - Trgovske podjetje Loka iz Škofje Loke je v prostorih Gorenjske predilnice na Trati odprla diskont, lahko •"ecemo, da je to prvi pravi živilski diskont v Škofji Loki. Potrošniki so ga zato toliko bolj veseli, saj bodo lahko pri večjih nakupih prihranili marsikateri tolar. Cene so namreč nižje za 15 odstotkov, pri nakupu nad 10 tisoč tolarjev in plačilu z gotovino (velja seveda tudi za čeke) pa dajo 3-odstotni popust. Ker nekatere artikle ponujajo posamično, saj niso ustrezno embalir-?ni, so najmanjši mozm nakup omejili na 3 tisoč tolarjev. Loka je diskont uredila na 350 površinskih metrih, v sosednjem prostoru pa je na 85 površinskih metrih uredila diskont Jate, Kjer so cene piščančjega mesa prav tako precej nižje, saj ima Jata trenutno v vseh svojih diskontih akcijsko prodajo. Trgovsko Podjetje Loka ima 28 prodajaln in blagovne centre v Železnikih, Medvodah in na Vrhniki. M.V. Foto: T. Doki Agencija vzela dovoljenje Dividi Kranj, 1. okt. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je 22. septembra družbi za upravljanje DZU Divida Ljubljana vzela dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov Kompas 1 in Kompas 2, ker ju je vodstvo Divide odškodovalo za 27,1 m«lijona tolarjev. Agencija se je za odvzem odločila, ko je zbrala podatke, po katerih gre za najhujšo možno kršitev. Pojasnjujejo, da je direktor Divide Igor Lah lansko pomlad z verižnimi posli s 5 tisoč delnicami Mercatorja pridobil 47,7 milijona tolarjev čistega dobička, namesto da bi deloval v korist privatizacijskih skladov. f tem denarjem naj bi poravnal del dolga do Divide, od katere je konec leta 1995 kupil približno 30 tisoč delnic v vrednosti 150 jfliljonov tolarjev in tako postal njen največji, kar 75-odstotni Ustnik. V teh poslih je še ena oseba (imena niso povedali) Pridobila 32,5 milijona tolarjev dobička. Gre za prvi tako strog ukrep agencije proti eni izmed 23 upravljalk privatizacijskih skladov. Divida je bila med njimi na devetem mestu. V Dividi pravijo, da za takšno ukrepanje agencije ni nobenega razloga in zoper njeno odločbo se bodo Verjetno pritožili na vrhovno sodišče. V pričakovanju festivala Zlati boben '97 Daleč največja udeležba doslej Ljubljana - Prihodnji teden bo od torka, 7. oktobra, do petka 10. oktobra, v Portorožu potekal letošnji mednarodni oglaševalski festival Zlati Boben. Za tekmovalni del ie prijavljenih že več kot 900 del. Organizatorji obljubljajo pester spremljevalni program, v Portorož pa bodo prišli tudi nekateri oglaševalski zvezdniki z zahoda. Tri nove nagrade, prvič tudi Internet. Na letošnjem Zlatem Bobnu, ki bo kljub temu, da avditorij še vedno ni pokrit, da organizatorje pesti prostorksa stiska..., še v Portorožu tokrat pričakujejo daleč največjo udeležbo doslej. Ne glede na to, da rok za prijave še velja, se je doslej že prijavilo za petino več oseb kot lani, za polovico več je Hrvatov in Čehov, za tretjino Poljakov, prvič se v večjem številu pojavljajo gostje iz Bosne in Hercegovine, Jugoslovani pa bodo na festivalu sploh prvič. Agencije in naročniki iz Nove Evrope so prijavili 900 del, bistveno več del kot lani pa so poslali Madžari, Hrvati, Rusi in Slovaki. Poleg že uveljavljenih nagrad za najboljše tiskane, radijske in televizijske oglase, bodo letos podelili tudi tri nove: zlato in srebrno miško za najboljše komercialne strani na internetu, zlato marjetico pa bodo podelili najboljšemu oglasu namenjenemu poslovnemu občinstvu. Vsebinsko zelo bogat program bo v torek zaznamoval Internet, drugi dan bo namenjen medorganizacijskim komunikacijam, v četrtek bodo sledila predavanja in razprave o učinkovitosti oglaševanja, zadnji dan pa bo največ govora o trendih v televizijskem oglaševanju. Med oglaševalskimi zvezdniki na festivalu pričakujejo britance Richarda Mversa, Grahama Hintona in Gerrva Farrella. pred zaključno prireditvijo, ki bo v petek, pa se bodo v Portorožu zbrali tudi člani mednarodne grupacije za televizijsko oglaševanje. • Igor K. Septembra inflacija 0,9-odstotna Kranj, 1. okt. • Zavod za statistiko je sporočil, da je bila septembra inflacija 0,9-odstotna, v primerjavi z lanskim septembrom pa 10,1-odstotna. Inflacija je potemtakem že dvoštevilčna, v primerjavi z lanskim decembrom pa je 8-odstotna. Septembra so se najbolj podražili: bencin za 3,9 odstotka, tobačni izdelki za 3,2 odstotka in obrtne storitve za 3,2 odstotka. Najbolj pa so se pocenili: sveže sadje za 6,1 odstotka in sveže vrtnine za 2,1 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so bile septembra višje za 0,6 odstotka, najbolj so se podražile alkoholne pijače za 2,7 odstotka in gostinske storitve za 2,3 odstotka. V primerjavi z lanskim septembrom so se življenjske potrebščine podražile za 9,2 odstotka, v primeravi z lanskim decembrom pa so bile dražje za 6,8 odstotka. Ob koncu septembra je potemtakem inflacija že dvoštevilčna in vprašanje je, kaj se bo zgodilo do konca leta. Še trije meseci so, lani je bila v zadnjih treh mesecih inflacija 2,1-odstotna. KOLIKO JE VREDEN TOLAR n KRANJ, 2. 10.1997 NNOIMVntODAJNI INAKUPNI/PRODAINI NAKUFM/reODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,15 94,80 13,35 13,47 9,58 9,75 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora 881 039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 94,10 94,80 13,10 13,60 9,40 9,90 EROS{Stari Mayr), Kranj 94,35 94,70 13,30 13,45 9,50 9,70 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 95,00 13,06 13,50 9,21 10,11 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 94,20 94,50 13,35 13,42 9,62 9,72 HKSVigred Medvode 94,00 94,80 13,00 13,40 9,40 9,70 HIDA-tržnica Ljubljana 94,45 94,60 13,38 13,42 9,63 9,68 HRAM ROŽICE Mengeš 94,40 94,70 13,38 13,45 9,60 9,70 IURIKA Jesenice 94,20 94,70 13,35 13,45 9,60 9,77 INVEST Škofja Loka 94,30 94,60 13,33 13,44 9,60 9,75 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 94,10 94,80 13,31 13,45 9,60 9,80 LEMA Kranj 94,20 94,60 13,35 13,45 9,60 9,75 LJUDSKA BANKA d.d.. g 94,25 94,65 13,32 13,51 9,51 9,71 MIKELStražisce 94,30 94,70 13,35 13,45 9,62 9,75 NEPOS(Šk. Loka, Trata) 94,30 94,60 13,37 13,43 9,62 9,70 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk Loka 94,41 94,91 13,42 13,62 9,63 9,93 P6S d d. (na vseh poŠtah) 92,00 94,50 11,40 13,40 8,60 9,75 PRIMUS Medvode 94,35 94,70 13,30 13,45 9,50 9,70 ROBSON Mengeš 94,30 94,65 13,39 13,49 9,65 9,75 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,20 94,60 13,35 13,42 9,60 9,72 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,10 94,85 13,32 13,47 9,52 9,68 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,80 • 13,06 • 9,21 • SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 94,65 13,34 13,45 9,60 9,78 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 94,95 13,15 13,48 9,35 10,12 ŠUM Kranj 311 -339 TALON ^.postaja. Trata, ŠttLoka, Zg. Brtnjt 94,40 94,60 /3,35 13,42 9,65 9,75 TENTOURS Domžale 94,30 95,00 13,30 13,55 9,60 9,90 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 94,47 94,70 13,42 13,45 9,65 9,70 UBKŠkLoka 94,20 94,75 13,37 13,48 9,64 9,78 VVILFAN JESBCEsupenrarket UNION •62-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič 53-316 pomnim nČAJ 94,14 94,72 13,23 13,46 9,51 9,78 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA HFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 POMAGAJ SVOJI ČEBELICI! V Vsafeo jutro, ko posvetijo prvi sončni larki. se mala čebelica odpravi na delo. Uta od cvela do cveta in marljivo nabira sladki rumeni med. Ona ie ve zakaj. Veš tudi ti? Mladi prilatel). ti kdaj ostane kakšen tolar! Prav gotovo. Ne zapravi ga! Kar v 'čebelico" z njim in skupaj bosta hitro nabrala kupček bogastva. V Gorenjski banki pa te bomo ob vsakem obisku, ko boš praznil "čebelico", še posebej nagradili VARCUI - ZMAGUI Gorenjska y Banka Banka j posluhom • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov Gorenjska borzno posredniška družba rf.j/upijanje s finančnim premoženjem Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386064 211-889 * izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (29. del) KAKŠNE SO ODKUPNE CENE DELNIC, KI NE KOTIRAJO NA BORZI? V zadnjem času lahko opazimo velike razlike v odkupnih cenah za posamezne delnice, ki ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Ime podjetja/razred delnice cena delnice Aerodom Ljubljana G Aerodrom Ljubljana, serija B Color B Color G Emona obala B Gorenjski sejem Etol Celje B Fructal B Fructal G Gorenje G Grand hotel Union B Grand hotel Union C Hoteli Palače G Kompas hoteli Kranjska Gora B Intertrade ITS G Kolinsak C Krka B Luka Koper B špecerija Bled G M banka N Petrol B Pivovarna Laško B Pivovarna Laško G Pivovarna Union B Pivovarna Union G Sava B Sava G Helios serija B Istrabenz B Termo Škofja Loka B Loka B TELEKOM MERKUR C 1.500,00 SIT 1.000,00 SIT 2.000,00 SIT 3.600,00 SIT 1.850,00 SIT 850,00 SIT 12.000,00 SIT 1.000,00 SIT 1.650,00 SIT 1.100,00 SIT 1.000,00 SIT 1.500,00 SIT 1.200,00 SIT 1.200,00 SIT 650,00 SIT 1.400,00 SIT 18.000,00 SIT 1.650,00 SIT 1.650,00 SIT 12.500,00 SIT 18.000,00 SIT 3.600,00 SIT 3.600,00 SIT 22.000,00 SIT 32.000,00 SIT 5.300,00 SIT 6.600,00 SIT 20.000,00 SIT 2.350,00 SIT 1.500,00 SIT 600,00 SIT 5.500 SIT 7.560 SIT Odkupne cene za delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID) t. j. skladov so od 70 SIT do 250 SIT za posamezno delnico. Odvisno od ponudbe in povpraševanja. Za nekatere manjše sklade lahko iztržite tudi do 350,00 SIT. Odkupne cene se dnevno spreminjajo in zato se, preden se odločite za prodajo, dobro pozanimajte za pogoje (stroške, rok nakazila kupnine, odkupno ceno) prodaje. Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Razpad Jugoslavije in razdelitev avtohtonih pasjih pasem Zaplet s slovenskim planinskim goničem Ljubljana - Mednarodna kinološka zveza je po razpadu Jugoslavije priznala Sloveniji dve avtohtoni pasmi, in sicer kraškega ovčarja ter nekdanjega jugoslovanskega, potlej pa slovenskega planinskega goniča, vprašanje dodelitve ostalih treh pasem, to je resastega in kratkodlakega istrskega goniča ter posavskega goniča, pa je ostalo odprto. Do zapleta je prišlo, ko je komisija za standarde pri Mednarodni kinološki zvezi nepričakovano sklenila, da znova odpre vprašanje o upravičenosti dodelitve pasme slovenski planinski gonič Sloveniji. Zveza je na predlog komisije ob koncu lanskega leta sprejela moratorij, s katerim bi po letu 2001 slovenski planinski gonič lahko pripadel tudi Srbiji. Kinološka zveza Slovenije je že pred časom naslovila na mednarodno zvezo protestno pismo, v katerem izraža začudenje, zakaj se komisija za standarde pri svoji odločitvi ni prej posvetovala z ostalimi članicami niti ne s Slovenijo, ki ji je bila pasma formalno že dodeljena. S problemom je seznanila tudi podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, iz njegovega kabineta pa je potlej tud prišla informacija o zapletu. V njej med drugim piše. da je razširjenost in priljubljenost pasme pomemben kriterij za presojo, ali je slovenski planinski gonič res slovenska avtohtona pasma. To je bil tudi razlog, da so že pred časom ustanovili sklad Vidre Dreveniške, ki po zaslugi prizadevnega rejca Toneta Hočevarja razpolaga z večjim številom mladičev te pasme. Vsem, ki bi radi podprli prizadevanja Kinološke zveze Slovenije, jih je sklad pripravljen podariti. • CZ. V Baslu bodo izbirali najlepšega psa na svetu Gorenjska psa na svetovnem izboru prvakov Ljubljana - Slovenski ljubitelji psov se bodo ta mesec udeležili dveh velikih kinoloških prireditev. Danes se je na Danskem začelo drugo svetovno prvenstvo v agilitvju, na katerem sodeluje pet psov in njihovih vodnikov iz Slovenije: Tjaša Gregorič z belgijskima ovčarjema, Katra Obštetar z nemško ovčarko, Mirja Lapanja z ameriškim staffordshirskim terierjem in Silvija Trkman s samojedom. Slovenska ekipa je lani med dvesto tekmovalci dosegla izjemen uspeh (sedmo, dvanajsto, 30. in 34. mesto), tudi letos je ekipa dobro pripravljena in računa na uspešen nastop. Le dober teden kasneje, 11. oktobra, se bo v švicarskem Baslu začela najimenitnejša prireditev med pasjimi razstavami na svetu - izbor najlepšega psa na svetu oz. izbor svetovnega prvaka prvakov. Med devetimi psi, ki bodo na tem tekmovanju zastopali Slovenijo, sta tudi dva z Gorenjske: nemški ovčar Ch. Leeds izpod Šmarne Gore, last Une Fojkar iz Škofje Loke, ter lanski svetovni in evropski prvak, cirneco deli' Etna Ch. Ordone Seta del Oro, last Aleša Mencingerja iz Kranja. Med 33 sodniki iz vsega sveta bo pse v prvi pasemski skupini ocenjevala tudi sodnica iz Slovenije, Marija Kavčič iz Žabnice. • CZ. Društvo za permakulturo Slovenije Uporaba radistezije v sadjarstvu Suša - Društvo za permakulturo Slovenije vabi jutri, v soboto, na kmetijo Par Gvvolešnk v Sušo nad Hotavljami na praktični prikaz uporabe radiestezije v sadjarstvu in v samozdravljenju (izbira primerne prehrane). Začetek bo ob 10. uri. Danilo Ogrin bo najprej teoretično predstavil način dela z nihalom in drugimi radiestezijskimi pripomočki ter Kirilianovo fotografiranje, ki pokaže, kakšno energijo imajo različno vzgojene rastline in sadeži. Po kosilu bodo v načrtovanem sadovnjaku z meritvami ugotavljali, katera mesta bi bila najprimernejša za rast jablan, hrušk, sliv in drugega sadnega drevja, nazadnje pa bo še malica. Za člane društva je cena celodnevne delavnice 1.000 tolarjev, za ostale pa 1.500. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba prej prijaviti. • CZ. Predavanje Kisanje zelja in repe Selca - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in aktiv kmečkih žena Poljane vabita v ponedeljek, 6. oktobra, ob 16. uri v zadružni dom v Selcih na predavanje o kisanju zelja in repe. Predaval bo prof. dr. Janez Hribar iz Biotehniške fakultete v Ljubljane. Udeležence bo opozoril na najpogostejše napake in jim povedal, na kaj morajo paziti pri rezanju, soljenju, obtežitvi in zorenju. • C.Z. KGZSAVAzoo Rožna dolina 50, 4248 Lesce sadovnjak RES JE, te L:064/738-135 V sadovnjaku Resje pri Podvinu smo pričeli s prodajo jabolk za ozimnico. Prodaja poteka vsak dan, tudi ob sobotak in nedeljak od 8. do 17. ure. Cene so ugodne! Desetina slovenskih kmetij bi lahko ekološko kmetovala Najprej priporočila, potlej še zakon in nadzor Čeprav se na trgu že pojavljajo kmetijski pridelki in izdelki s komercialnimi oznakami "bio hrana, okolju prijazno, ekološko pridelano" in podobno, pri nas vsaj formalno še ne moremo govoriti o ekološkem kmetovanju in pridelkih, ki so pridelani na tak način. Slovenija namreč na tem področju precej zaostaja za kmetijsko razvitimi evropskimi državami, še zlasti za sosednjo Avstrijo, ki se laho pohvali z najboljšimi rezultati. Šele letos je dobila pripor-očila za ekološko kmetovanje, nima pa še zakonodaje, ki bi urejala pridelavo, predelavo in prodajo, nadzor ter uveljavljanje zaščitnih in blagovnih znamk. Kot je na nedavni predstavitvi knjižice Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji dejal mag. Miran Naglic, nekdaj svetovalec za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, zdaj pa pomočnik direktorja republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, je v Sloveniji le 3 do 5 odstokov kmetij, ki bi že zdaj preživele na evropskem trgu, približno deset odstotkov kmetij bi se z državno podporo lahko v kratkem usposobilo za konkurenčni boj, vse ostale bodo morale dohodek iskati v raznovrstnosti in kakovosti ponudbe kmetijskih pridelkov, v dodatnih in dopolnilnih dejavnostih ter tudi zunaj kmetijstva. Za pridobivanje dohodka na kmetijah je več možnosti (predelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, kmečki turizem, prodaja na domu, servisne Priporočila usklajena z evropskimi predpisi Priporočila za ekološko kmetovanje ne vsebujejo tehnoloških navodil za posamezne načine In oblike ekološke pridelave rastlin, reje Hvali in predelave hrane (te bodo morala pripraviti in sprejeti posamezna združenja), ampak le enotna, minimalna izhodišča za ekološko kmetovanje pri nas. So nadgradnja smernic Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo IFOAM, vsklajena so s predpisi Evropske zveze in predstavljajo osnovo za zakonsko ureditev. Urejajo področje rastlinske pridelave, živinoreje, posebnih kultur (pridelovanje zelenjave in zdravilnih zelišč, sadjarstvo in vinogradniŠvo, gojenje gob, poganjkov in kalčkov), kompostiranje, skladiščenje, predelavo, označevanje in trženje ter nadzor. Preusmerjanje traja praviloma dve leti Pogoj, da je kmetija priznana za ekološko kmetovanje, je (po navedbah v priporočilih) preusmeritev celotne kmetije. Preusmerjanje praviloma traja dve leti, na področju živinoreje do treh let, v posebno težavnih razmerah pa lahko do šest let. Pridelovalec pridobi pravico do uporabe zaščitnega znaka "iz nadzorovanega ekološkega kmetijstva" šele s sklenitvijo pisne pogodbe z nadzorno organizacijo. Zaradi zaščite pridelovalca in porabnika hrane poteka trženje pridelkov iz ekološke pridelave v zaprti embalaži, označeni z zaščitnim znakom. Kmetija mora o vseh stopnjah pridelave, predelave, skladiščenja in trženja voditi zapise. Nadzor je najmanj enkrat na leto in je praviloma nenajavljen. dejavnosti itd), ena od njih je tudi ekološko kmetovanje, v katerega bi se po oceni kmetijskih strokovnjakov ob ustrezni državni podpori lahko usmerilo približno deset odstotkov slovenskih kmetij. V sosednji Avstriji, kjer ekološko kmetovanje zaradi raz-širjenosi že niveč "tržna niša", se je v tovrstno kmetovanje doslej vključilo sedem odstotkov kmetij s skupno sedmimi odstotki vse obdelovalne zemlje, v Švici imajo pet odstotkov takih kmetij, na Švedskem 3,3 odstotka, v Nemčiji dober odstotek, v Italiji le malo več... Večina še kmetuje okolju prijazno V Sloveniji so za ekološko kmetovanje dobre možnosti. "V območjih, kjer naravne razmere dopuščajo uporabo sodobnih tehnoloških postopkov, se je pridelava intenzivirala, ponekod do take mere, da se pojavljajo težave v sami pridelavi (pomanjkanje humusa, zapleveljenost, ostanki fitofarmacevtskih sredstev...), opazni pa so tudi škodljivi vplivi na okolje. Tam, kjer so razmere manj ugodne (takih območij je v Sloveniji po veljavni klasifikaciji 75,5 odstotka), so ostali pridelovalni načini večinoma tradicionalni in okolju prijazni: poljski kolobar je še vedno dokaj širok, vsebnost humusa v tleh se ne zmanjšuje, uporabljajo se domača, organska gnojila, poraba mineralnih gnojil na enoto površine je majhna, uporaba zaščitnih sredstev za varstvo rastlin pa je zelo omejena," ugotavlja mag. Miran Naglic. Državne spodbude za ekološko kmetovanje Kaj vse je še treba storiti, da bo Slovenija dobila sistem ekološkega kmetovanja, ki bo primerljiv s sistemom v kmetijsko razvitih državah? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čakata predvsem dve nalogi: prvič - pripraviti mora zakonske predpise, ki bodo urejali ekološko kmetovanje, nadzor in uveljavljanje blagovnih in zaščitnih znamk za ekološko pridelano hrano; in drugič - zagotoviti mora denar za spodbujanje razvoja tovrstnega kmetovanja. Kot smo slišali na nedavni predstavitvi knjižice oz. priporočil, bo ministrstvo že do konca letošnjega leta ali v prvih mesecih prihodnjega leta pripravilo predlog uredbe, ki bo urejala to področje. Denarne spodbude za ekološko kmetovanje so predvidene že v predlogu letošnjega državnega proračuna, prav tako pa tudi v predlogu za prihodnje leto. Dokler ne bo predpisa za to področje in registriranih pridelovalcev ekološke hrane, bo ministrstvo lahko namenjalo denar le raznim združenjem pridelovalcem ekološke (bio) hrane in za izobraŽevanje, ne pa tudi kmetijam-Ob zakonski regulativi bo treba poskrbeti tudi za boljše sodelovanje med zagovorniki različnih oblik so-naravne pridelave hrane, za dobro organiziranost pridelovalcev, za zadostne količine ekološko pridelane hrane in za trženje, za zaščitne in blagovne znamke, za enotno promocijo in za obveščanje porabnikov, kakšne so prednosti ekološkega kmetovanja in tako pridelane hrane. • C. Zaplotnik Študija o razvoju kmetijstva in gozdarstva Kmetijstvo naj izkoristi blejske prednosti Bled - Blejski občinski svet je na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo že pred dvema letoma sklenil, da naj skupina strokovnjakov z različnih področij pripravi strategijo razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini. Skupina, ki so jo sestavljali predsednik Jože Skumavec ter članiMojca Medja, Jana Špec, Majda Loncnar, Miro Kapus, Sašo Horvat, Jože Zabret in Vlado Zemljak, je s pomočjo Še nekaterih strokovnjakov svojo nalogo že opravila in pripravila zajeten dokument (52 strani), ki ga je včeraj obravnaval tudi občinski svet. Strategija analizira razmere na področju kmetijstva in gozdarstva, dopolnilnih in ostalih dodatnih dejavnosti na kmetijah, nabave kmetijskega reprodukcijskega materiala in organiziranosti, možnosti trženja kmetijskih in gozdnih pridelkov in izdelkov, prinaša pa tudi razvojne usmeritve in glavne cilje ob- činske kmetijske politike. Avtorji študije prinaša blejska usmerjenost v turizem "j menijo, da bi dokument lahko postal z njo povezana potreba po ohranit osnova za vsakoletno načrtovanje občinskih ukrepov pospeševanja razvoja kmetijstva in gozdarstva in za kandidiranje pri razpisih za državni denar. V zaključek študije so med drugim zapisali, da naj kmetijstvo in gozdarstvo v boju za preživetje izkoristita prednosti, ki jih obdelanega in urejenega podeželja. K. posameznik ne more uspeti v 1110 konkurenci, naj vlogo "nosilca" km tijske in gozdarske dejavnosti, razV?L dopolnilnih dejavnosti in managersK nalog prevzame Kmetijsko gozdars zadruga Bled. • C.Z. Na Kočevskem v Državno tekmovanje v striženju ovc tov in državnega prvaka pa bo ob Štirij1 popoldne. Tekmovalci bodo razdeljen1 v dve skupini: ročno striženje (tri ovc / in striženje z električnimi škarjami (pe ovc). Prireditelji bodo za pokušino } Stari Breg - Revija Drobnica bo v sodelovanju z družino Vesne Brelih pripravila v nedeljo, 12. oktobra, v naselju Stari Breg na Kočevskem drugo državno tekmovanje v striženju ovc. Tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne, razglasitev rezulta- prodajo ponudili tudi nekaj ovčerejs. kih izdelkov. • CZ. ^>:0) I/a UREJA: Vilma Stanovnik Košarkarji Loka kave bodo jutri ob 20. uri prvič v novi ligaški sezoni nastopili pred domačimi navijači DOMA SI NAPAK NE SMEMO PRIVOŠČITI Tako v uvodu v novo sezono pravi trener košarkarjev Loka kave Igor Dolenc, ki so si za letošnji cilj zastavili uvrstitev v elitno slovensko košarkarsko ligo Škofj a Loka, 3. oktobra - Ljubitelji košarke v Škofji Loki že nestrpno čakajo novo sezono. Medtem ko se je v domači dvorani minulo soboto z zmago že uspešno predstavila domača ženska vrsta košarkaric Odeje Marmorja, pa je precej ugibanj, kako bo letos šlo moški ekipi Loka kave. Ta si namreč po lanski uspešni sezoni, ko se ji je na koncu le za las izmuznila uvrstitev v LA ligo, letos želi uvrstitve med slovensko košarkarsko elito. O tem, kako to doseči, pa smo se pogovarjali s trenerjem Igorjem Dolencem. Sezona se je prejšnji teden začela. Kako ste se letos Ločani Pripravili nanjo? "S pripravami smo začeli 4. avgusta. Največ smo jih opravili s tekanjem ob Selški Sori, precej Pa smo trenirali tudi na igrišču za osnovno šolo Peter Kavčič. Trenirali smo dobro in precej, tako da računam, da smo res zelo dobro pripravljeni." Prvič v letošnji sezoni se bodo na domačem igrišču predstavili tudi košarkarji Radovljice. V soboto so na gostovanju premagali mlado ekipo Union Olimpije, jutri ob 19. uri pa v dvorani Gimnazije na Jesenicah gostijo Radensko. Košarkarji Triglava jutri gostujejo pri Cometu v Slovenskih Konjicah. Košarkarice Odeje Marmorja danes igrajo v Mariboru. V ekipi je tudi nekaj sprememb? "Izgubili smo tujca Darka Vuksaniča, ki je odšel v Sežano, kjer sedaj že uspešno igra. V ekipo je namesto njega iz Krškega prišel Željko Bošnjak, ki mislim, da se je v moštvo dobro vključil in da bo lahko več kot uspešno zamenjal Vuksaniča. "Okrepili" smo se tudi z Gianpaolo Zoretom, ki je prišel iz Ilirije. Ravno za njega pa lahko rečem, da je to igralec, ki nam je v lanski sezoni najbolj "manjkal". On je namreč pravi strelec iz razdalje. Poleg novincev smo veseli povratka lani vojaka Marka Karničarja, ki nam bo ogromno pomenil na mestu organizatorja igre. Tako lahko glede novosti v ekipi sklenem, da smo s prestopnim rokom sila zadovoljni in smo dejansko v ekipo dobili igralce, kot smo jih želeli. " Lani je največje breme ekipe Loka kave nosil izkušeni Dušan V novi sezoni bodo za ekipo Loka kave nastopali: (v prvi vrsti od leve proti desni) Igor Staniša, Marko Karničar, Brane Savič, Iris Dumenčič, Mare Megušar, Gianpaolo Zore (v drugi vrsti) trener Igor Dolenc, Peter Ceranja, Željko Bošnjak, Franci Šubic, Boštjan Lesjak in Dušan Mitič. BOKS Pri škofjeloškem košarkarskem klubu so se odločili, da bodo ljubiteljem košarke ponudili skupno celoletno vstopnico za vse tekme košarkaric Odeje Marmorja, ki igrajo v l.SKL in košarkarjev Loka kave, ki igrajo v l.B S K L. Cena je 4 tisoč tolarjev, kupiti pa jih je že moč v bifeju športne dvorane Poden (tudi pred jutrišnjo tekmo, ki se bo začela ob 20. uri) ali se pozanimati o nakupu po telefonu 622-460. Novost na vseh košarkarskih tekmah v dvorani Poden bodo tudi nastopi plesne skupine, ki jo vodi Saša Tomat. teH r'? zlata rokavica in srebrna medalja -Minuli konec bok Se Je v Novem Sadu končal močan mednarodni svetovni uvrif*arSk'turnir "Vojvodinska zlata rokavica". Na turnirju, ki je nas» v A kategorijo amaterske svetovne boksarske zveze, je Pred°f -tUc^ m'ao-i Kranjčan Mario Živkovič in slovenski boks Besa • V naJlepš' luči. Klonil je šele v finalu proti Jugoslovanu najboi°Vlču po točkah 7:4- K,Jub temu si je zaslužil naziv medalj6 ,zPopolnjenega v boksarski tehniki in poleg srebrne usDešn Pfejel tudi zlato rokavico. V ponedeljek zvečer so plpa člana kranjskega Boksarskega kluba Maria Živkoviča, Cavič trenerja Braneta Kuslakoviča in trenerja Dušana Mitič. Kako bo letos? "Mislim, da je s prihodom novih igralcev Dušan vsaj delno razbremenjen, bo pa seveda še vedno nosilec igre - vendar ne bo več "obremenjen" vseh 40 minut igre. Odlično se je izkazal že na prvi tekmi minulo soboto v Kranju, ki jo je odigral res rutinirano, z veliko točkami, nekaj skoki in je bil prav gotovo eden najboljših na tekmi." Je prva zmaga v letošnjem prvenstvu, ki ste jo v soboto dosegli proti Triglavu v Kranju, za vašo ekipo pomembna? "Naša tekma, pa tudi rezultati ostalih tekem v naši ligi so pokazali, da bo liga kvalitetna, močna in da slabih nasprotnikov ne bo. Smo pa sila zadovoljni, da smo se iz Kranja vrnili z zelo pomembno zmago, z zmago proti konkurentu za eno od prvih štirih mest v l.B ligi. Vseeno pa trdim, da na tej tekmi še nismo prikazali vsega, kar znamo in da bomo že jutri proti Hrastniku zaigrali bolje in ekipo, ki se bo prav tako borila za vrh, tudi premagali. Ekipa Hrastnika je sicer novi l.B ligaš, vendar okrepljena s Stevico Čekom, Mitjem Starovasnikom in Alojzijem Šiškom, prav gotovo tudi starta na vrh. Vseeno pa mislim, da si mi v domači dvorni "spodrsljajev" ne smemo privoščiti." Že lani ste bili zelo blizu uvrstitve v l.A ligo. Najbrž je letos to vaš cilj? "Lansko sezono smo si po prvem delu tekmovanja želeli mesto med prvimi štirimi, na prvo ligo pa še nismo mislili. Razvoj dogodkov je kasneje pokazal, da bi nam z malo več sreče to tudi uspelo. Na vsak način pa mislim, da bi v tej elitni ligi lahko letos tudi uspešno nastopali, saj je prva liga letos za moj okus precej slabša kot lani. Mislim, da je vsaj nekaj ekip v l.B ligi, ki bi se več kot enakovredno lahko kosale z l.A ligaši. Seveda smo si letos zastavili uvrstitev v l.A ligo." • V.Stanovnik ov. • V. StannwiPre2ea v Kranju in mu zaželeli še veliko uspeh "ovnik., foto: G. Šinik HITROSTNO KOLANJE jolerski klub asa naklo Najuspešnejši Laboiah ?kt°bra - V soboto, 27. septembra, se je v Kranju na '°laniu t' •n^a'° 'eto*nje državno prvenstvo v hitrostnem [*\trJ. ' . Je m'° razdeljeno na pet tekem po vsej Sloveniji. Tekm umovanje je potekalo ločeno na kratki in dolgi progi. Največ naslovov državnega prvaka je osvojil gorenjski klub AM iz Naklega in sicer deset. Hkrati je klub ASA Naklo dosegel 2* l mesto v točkovanju za najuspešnejši klub v sezoni 1997, Pred ŠD Piran in Roller klubom iz Murske Sobote. Državni prvaki So Postali: .Prvi koraki - dekleta: Gradišar Nastja (ASA Naklo) na kratki m J°lgi progi, fantje: Struna Aljaž (ŠD Piran) na kratki in dolgi Pjogi. Začetnice: Bogdan Manuela (ŠD Dokonča - GM šport) na *ratk, in dolgi progi. Začetniki: Struna Andraž (ŠD Piran i na ^atki in dolgi progi. Mlajše deklice: Cvetko Lucija (Murska jobota) na kratki in dolgi progi. Mlajši dečki: Plahuta Timotej (SD f»r?n) na kratki in dolgi progi. Starejše deklice: Lagoja Bernarda £K Pirueta) na kratki progi, Koren Tanja (ŠD Deijonca- GM K0r na dolgi progi. Starejši dečki: Letica Jernej (SD Piran) na *atki in dolgi progi. Kadetinje: Šantavec Jasna (Murska Sobota) Ja kratki in dolgi progi. Kadeti: Vinšek Jaka ASA Naklo na l »tki in dolgi progi. Mladinke: Oblak Tjaša (ASA Naklo na gatki in dogli progi. Mladinci: Ferlic Janez (ASA Naklo) na Satkl progi, Davo? Šijanec (Murska Sobota) na dolgi prog. Ranice: Žibert Katja (ASA Naklo) na kratki »d°loprogi. "S Aleksander (ASA Naklo) na kratki progi, Miha Rehberger ViU Piran) na dolgi progi. • A. Gros VABILA, PRIREDITVE Gorski tek na Javornik - Športno društvo Lom bo to nedeljo, 5. oktobra, z začetkom ob 10.30 uri, organizator 10. gorskega teka na Javornik. Start bo pri domačiji Pavšelj, proga pa je dolga 10 km. Kros na Hotavljah - Športno društvo Marmor Hotavlje bo v nedeljo, 5. oktobra, pripravilo 4. kros Hotavlje 97. Start bo ob 10. uri pred zadružnim domom na Hotavljah, prijave pa sprejemajo na dan tekmovanja do 9.40 ure. • V.S. /. državno prvenstvo za deklice in dečke v golfu -Na novem jezerskem igrišču za golf na Bledu bo danes, z začetkom ob 13. uri, tekmovanje najmlajših v golfu. Organizatorji, Golf klub Bled, pričakujejo okoli 30 otrok iz vseh slovenskih klubov. • V.S. Najmlajši športni plezalci za državne naslove -Športno plezalni odsek Tržič bo jutri, 4. oktobra, prireditelj tekmovanja za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije. Tekmovanje bo v telovadnici OŠ Bistrica B, start za cicibane in cicibanke bo ob 10. uri, za mlajše dečke in deklice pa ob 12. uri. Teniški turnir za pokal Ostermans - Na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru bo jutri, z začetkom ob 9. uri VI. letošnji rekreativni turnir za pokal Ostermans Champagne CUP 97. Turnir poteka v kategoriji moški posamezno, prijave pa sprejemajo še danes po telefonu 451-080. • V.S. Bobekov maraton - Jutri, s startom ob 12. uri pred srednjo elektro in strojno šolo v Kranju, se bo začel 8. Bobekov (Prešernov tekaški) maraton. Dodatne informacije 0609 629 374. Odbojkarski spored - Jutri se začenjajo tekmovanja tudi v odbojkarski drugi in tretjih ligah. Odbojkarji Astec Triglava se bodo ob 15.30 uri v ŠD Planina pomerili z IGM Kočevje, odbojkarji Bleda II pa gostujejo v Črnučah. Pri ženskah se bo Šenčur že danes ob 20. uri v OŠ Naklo pomeril z ekipo Bell Rogoza. V 3.DOL igrajo doma v moški konkurenci Gostilna Jarm Kropa : Bohinj (OS Lipnica ob 18. uri), v ženski konkurenci pa Mehanizmi Kropa : Bohinj (OŠ Lipnica ob 16. uri). • B.M. Ekipno žensko državno prvenstvo - ŠD Tomo Zupan iz Kranja bo od 6. do 12. oktobra organizator ekipnega državnega prvenstva za igralke. • A.D. i Nogometni spored - V 2. slovenski nogometni ligi ekipa Triglava TELE TV v nedeljo gostuje pri Železničarju v Mariboru. V SNL - zahod Naklo Triglav jutri ob 15.30 uri gosti Litijo, v Mengšu pa bov nedeljo ob 15.30 uri srečanje med Komendo Hramgor in Casinom Bled. V l.SKL igralci Triglav Megamilka jutri ob 13.15 uri gostijo Svobodo, mladinci pa bodo z Ljubljančani igrali ob 15.30 uri. • V.S. H O K E J LE BLEJCI IZTRŽILI TOČKO Bled, Jesenice, 3. oktobra - Minuli torek so hokejisti v Alpski ligi odigrali 5. krog. Jeseničani so izgubili na gostovanju, Olimpija Hertz je bila poražena doma, Blejci pa so po borbeni igri v domači dvorani vendarle iztržili remi. Ekipa Bleda se je pred okoli 500 gledalci tokrat pomerila z dunajsko ekipo VViener EV. Srečanje je bilo zanimivo in izenačeno, čeprav so imeli domačini zlasti ob koncu nekaj več od igre, izkazal pa se je tudi vratar Luka Simšič. Končni rezultat je bil 2:2 (0:2, 1:0, 1:0). Oba gola za Bled je dosegel Marjan Gorenc. Danes ob 19. uri Blejci gostijo EC KAC. Hokejisti Acronija Jesenic so v torek gostovali v Gradcu in po vodstu z golom Rahmatulina na koncu izgubili 5:3 (1:1, 1:0, 3:2). Za železarje sta zadela še enkrat Rahmatulin in Guerard. Danes Jeseničani gostujejo pri WEV, v nedeljo ob 19. uri pa doma gostijo KAC. Ekipa Olimpije Hertz je doma gostila Feldkirch in izgubila 2:4 (1:1, 0:2, 1:1). Za Ljubljančane sta zadela Jure Vnuk in Žagar. Danes Olimpija gostuje pri VSV v Beljaku. • V.S. BALINANJE VEHAR K ZMAGI DAL LE "KAPLJO" Trata pri Škofji Loki, 3. oktobra - Minuli konec tedna so balinarji v super ligi začeli z igranjem končnice letošnjega državnega prvenstva. Vodilna po rednem delu, ekipa Trate, je na domačem igrišču premagala Skalo Evroservis z rezultatom 17:7. Tračanom pa sprva ni kazalo najbolje, zlasti pa je bil nerazpoložen njihov glavni adut, reprezentant Uroš Vehar. K sreči je šlo bolje ostalim članom ekipe, zlasti Damjanu Sofronievskemu, ki je zaigral res odlično. Tako so Tračani v parvi tekmi plav offa, kljub temu da je Vehar k zmagi ekipe prispeval le dve točki, zanesljivo slavili. Ker igrajo na dve zmagi, bo druga tekma jutri v Sežani, morebitna tretja za uvrstitev v finale pa v nedeljo ponovno v Škofji Loki. "Težko je napovedovati rezultate, na vsak način pa se bomo potrudili že v novi dvorani v Sežani, kjer bomo nastopili prvič, če bo potrebno, pa bomo pač v nedeljo še enkrat igrali doma," je po sredini tekmi povedal eden najizkušenejših v domačem moštvu Bojan Bercič. Tračani na jutrišnjo tekmo skupaj z navijači potujejo ob 13. uri, tekma pa se začne ob 15. uri. Morebitna nedeljska tekma na Trati bo ob 10. uri. • V. Stanovnik ROKOMET LOČANI BREZ POKROVITELJA Škofja Loka, 3. oktobra - Jutri se nova sezona začenja tudi za rokometne l.B ligaše. V tej ligi že četrto leto zapored nastopajo tudi škofjeloški rokometaši. ki pa so pred novo sezono ostali brez pokrovitelja, podjetja Šešir, ki ni izpolnjeval obveznosti iz pogodbe. Kljub temu da bodo nosili ime mesta Škofje Loke, pa he pomeni, daje občina eden od pokroviteljev, kar je primer pri nekaterih drugih ekipah. Toliko težav, kot so jih imeli škofjeloški rokometaši pred to sezono, že dolgo ne pomnijo. Ostaja pa svetla točka, to so doma vzgojeni igralci, med njimi tudi mladi reprezentantje. Nosilci igre bodo tako letos brata Miha in Grega Keše, Boštjan Frelih, Bojan Jakac, Aleš Vidic in najstarejši, a nepogrešljivi Aleš Dolinar. Iz ljubljanskega Slovana se je v ekipo vrnil tudi Matej Galof. Ločani so tako res mladi, vendar pred sezono ne mečejo puške v koruzo in želji ponoviti rezulate iz zadnjih let. K tem naj bi jim pomagal tudi novi trener, nekdaj odlični igralec iz Ribnice Peter Karpov. Dosedanji trener Srdan Praljak bo namreč prevzel obe mlajši kategoriji igralcev. • D.Rupar KEGLJANJE KRANJČANKE ZANESLJIVE Ljubljana, 3. oktobra - Kegljavke kranjskega Triglava so odigrale prekinjeno tekmo s Kamnikom, ki je bila prekinjena zaradi okvare kegljišča pri rezultatu 0:4 za Triglavanke. Tudi v nadaljevanju Kranjčanke niso imele težav, igrale so Ie toliko, kolikor jim je bilo potrebno za zanesljivo visoko zmago 8:0 v kegljih pa 2355:2406. To je tretja zaporedna zmaga Triglavank Triglav : Fleischman 430, Glivar 378, Jerala 408, Belcijan 399, Bunič 392, Mravljak 399. • N. Antonič SIJAJEN ZAČETEK DRUGE EKIPE TRIGLAVA Kranj - Kot zmagovalci gorenjske lige v sezoni 1996/97, so se kegljavci druge ekipe kranjskega Triglava v 3. državni ligi -zahod zelo dobro znašli. Kljub odhodu Braneta Markiča v Tržič so Triglavani z novo okrepitvijo Jankom Karunom po 2. krogu še vedno brez poraza. V 1. krogu so na domačem terenu s 5:3 (5015:4984) premagali bivšega drugoligaša Mehano Izolo, v drugem krogu pa pravtako na svojem kegljišču Pivko visoko s 7:1 (5119 : 4992). Pri Triglavanih so blesteli: brata Dežman, B. Žvanut, V. Šimnovec in J. Karun. Z dvema zmagama so med desetimi ekipami na lestvici trenutno tretji. • Gorazd Kavčič Velike izgube vrhunskih uspehov Marfco Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Jezerska zgodba F*eter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO Afera, ki je na začetku jeseni povročila povišanje temperature na kulturnem področju, je seveda tista, povezana z imenom slavnega mariborskega režiserja Tomaža Pandurja, ki so ga kriminalisti ovadili zaradi suma, da si je neupravičeno prisvojil 36 milijonov tolarjev. Gre za denar, ki so ga avstrijski koproducenti (konkretno festival Štajerska jesen iz Gradca) namenili njegovi predstavi Ruska misija. Novica je bila vroča, tako kot je bilo od nekdaj vroče vse, česar se je lotil Pandur, brez dvoma v zadnjih letih v svetu najodmevnejši slovenski gledališki režiser. Njegove predstave so ime Slovenije ponesle v svet. Zaradi Divine Comedie se je recimo celo v daljni Venezueli leta 1995 vnela prava medijska vojna med tamkajšnjima osrednjima časopisoma El Unicersal in El Nacional, saj je prvi o njej pisal, da gre za kič, primerljiv s prireditvijo Miss Venezuele, drugi pa je Pandurja in predstavo koval v nebo kot vrhunski umetniški dogodek. Še letos, dve leti po nastopu tega spektakla na mednarodnem gledališkem festivalu v Caracasu, je njegova direktorica v intervjuju za El Nacional že na samem začetku kot enega svojih največjih uspehov omenila ravno to, da ji je uspelo v Caracas pripeljati Divino Comedio, predstavo, ki v glavnem ni potovala. Celo Avstrijci so iz Salzburga raje z letalom pripeljali publiko v Maribor, kot da bi tja selili zapleteno scenografijo. Tomaž Pandur je v svojih zlatih časih prišel na naslovno stran nemškega Spiegla, njegovo gledališče so kot najpomembnejši kulturni dogodek v Sloveniji izpostavljali v Newsweeku, podobnih stvari pa je bilo še in še. Režiser se je na ovadbo kmalu odzval z intervjuji, v katerih pa je pojasnil, da so z odprtjem zasebnega računa v Avstriji v bistvu izpolnjevali pogodbo do Avstrijcev in reševali predstavo Ruska misija. Gledališče v Mariboru je imelo tedaj že blokiran račun, zato je jasno, da bi vsako nakazilo denarja najprej šlo za plačilo elektrike, telefona in vseh drugih obveznosti, za samo predstavo pa bi ga na koncu zmanjkalo. "Primer Pandur" je dovolj nazoren primer razmer v slovenski kulturi v času tranzicije, ko recimo na dlani ponujenih uspehov še ni mogoče izkoristiti za vsesplošno reklamo. Pandur je, kot vsak velik umetnik, moč svoje slave najlažje razbral ravno iz višine honorarjev, toda časi, v katerih je ustvarjal, so še bili takšni, da je bila slava nezaželena, zato tudi njegovih uspehov po veljavnih pravilih ni bilo mogoče legalno plačevati. Pri tem pa ne gre le za odnos države do vrhunskih umetnikov, ampak tudi za to, da recimo teh ljudi ne morejo podpirati niti uspešni gospodarstveniki, saj zaenkrat za vlaganje v kulturo še niso deležni ustreznih olajšav. Ena najuspešnejših brazilskih plesnih skupin Grupo Corpo recimo na vseh svojih publikacijah nosi znak naftne družbe Shell, njihovega generalnega sponzorja, s katerim jih veže dolgoročna pogodba. Pri nas pa na tem področju še vedno vlada stihija, bolj odvisna od dobre volje, kot premišljene gospodarske politike. Tomaž Pandur bo s svojimi sodelavci seveda moral poiskati ustrezne račune, s katerimi bo dokazal, ali je denar res porabil za predstavo, pri tem, da je končni račun že zdaj viden vsem - predstavo so res uprizorili na festivalu v Gradcu in kasneje z njo še odprli novo mariborsko dvorano. Dejstvo je namreč, da velik del slovenskih gospodarskih izgubarjev vrhunskih izdelkov, zaradi katerih so zabredli v dolgove, žal ne more pokazati. "Zakaj ne zapišete ničesar o Jezerskem? O tistih petdesetih letih, ko so ob meji pobijali ljudi, ki so jo hoteli prečkati? O šestih pobitih Madžarih... Tisti, ki so pobijali še živijo. Na Jezerskem. Ljudje jih poznajo. To so tisti, ki so podrli postavljen mlaj, ki so ga Jezerjani postavili v čast svojih slavnih alpinistov. Da bi ostal do prihoda, so postavili novega. Morali so postaviti stražo, da je obstal..." Ne vem, kako točno sem ujel besede dr. Tomaža Hribernika na zadnji Glasovi preji. Upam, da vsaj vsebino, vsaj smer razmišljanja, ki je govorilo o tem, kako morajo biti zločini kaznovani, kako mora vsak narod razčistiti s svojo preteklostjo, da lahko živi v sedanjosti. Mora! Že samo zato, da ne bi še kdaj prišlo komu na misel, da lahko ostane zločin nekaznovan! Drugače se tivi v temi ene same resnice, ki v posmeh življenju govori o tem, kako moramo pozabiti na preteklost, kako da smo vsi krivi... Nismo! Nismo "vsi krivi" za pomore, ki so se dogajali med dvema stranema v času revolucije, terorja in okoriščanja z izigravanjem ljudi med uporom proti okupatorju. Manj pomembno ko, t kdo in koliko ima prav, je, da ne sprejemamo kolektivne krivde. Preživeli smo čas srednjega veka, ki je govoril, da namen posvečuje sredstva. Nismo "vsi krivi" za to, da so se imeli nekateri pred vojno in drugi po njej za nekakšne nadljudi, za tiste, ki bodo drugim povedali in ukazovali, kako naj živijo. Nismo krivi za povojne izvensodne pomore, za montirane politične procese, za moralne diskvalifikacije in likvidacije... Nismo "vsi krivi", če je mnogo teh dogodkov še vedno zavito v skrivnostnost tabujev. Ne nismo "vsi krivi", drži pa, da je s časom vedno več krivcev. Niso namreč krivi samo tisti, ki so zločine povzročili ali pa jih omogočali. Mar ne postajajo krivi tudi tisti, ki onemogočajo Čiste račune naše preteklosti? Te dni so v Nemčiji zopet sodili ljudem zaradi tega, ker niso preprečili ubijanja tistih, ki so poskušali pobegniti čez berlinski zid. V civiliziranem svetu ni kriv samo tisti, ki je po ukazu pritisnil na sprožilec, bolj je tisti, 189 ki je tako ukazal ali pa bi moral po službeni dolžnosti to preprečiti. Tako razmišljajo v Evropi, tam, kjer se čudimo, da ne razumejo naše naivne (samo)propagandne zgodbe o uspehu. Na žalost pri nas drži tista Petanova, da parole najbolje odmevajo v praznih glavah... Ob tem se oživlja "jezerska zgodba". Verjetno ne bom govoril o tisti, na katero je opozarjal dr. Hribernik. Ne bom pisal o tistih pobitih ljudeh, ki so jih pobili čuvarji jugoslovanskih meja ob varovanju naše čistosti pred "zunanjim sovražnikom". Zunanjega sovražnika ni več, nekateri ohranjajo za svojo reklamno politično rabo samo še notranjega. O "jezerski zgodbi" so mi pripovedovali gorski reševalci. Iz gorskih kotanj pod strmimi stenami v okolici Jezerskega so dolgo leta odnašali trupla čudnih ponesrečencev. Nekatera so bila obuta v mestne čevlje, druga so bila tudi brez njih. Vsi ti "ponesrečenci" so imeli veliko skupnega. Tudi po nekaj let je minilo, preden so jih našli. Bili so brez dokumentov, s praznimi nahrbtniki. Nekako tako so izgledali, kot bi se ji pripetila nesreča, potem, ko so šli po kosilu na sprehod po polju okoli svojega doma. Bili so brez vsega in nikoli ni nihče poizvedoval z njimi. Pravijo, da so bili tujci, ki so plačali vodičem, da bodo prišli čez mejo. Posebno nenavadno je bilo, da so odhajali vsi čez mejo brez denarja... Ni stvar gorskih reševalcev, da bi raziskovali podrobnosti. O teh "nesrečah" se ni pisalo. Razumljivo. To se je dogajalo, ko še nismo imeli "raziskovalnih novinarjev", ki jim na policijskih tiskovnih konferencah (posameznikom, ki imajo prave zveze pa zaupno med štirimi očmi), razlagajo o njihovih "odkritjih". Gorski reševalci so samo odstranjevali trupla ponesrečencev iz globeli... V Nemčiji sodijo ljudem, ki bi po službeni dolžnosti morali onemogočati pobijanje. Takšni so civilizacijski zakoni kulturnega demokratičnega sveta. Tako ni v Bosni, Srbiji, Romuniji in Sloveniji, naprimer. Zato to ni samo jezerska, niti samo slovenska zgodba. Ana USODE Piše: Milena Miklavčič Spoštovani gospod župan jeseniške občine! Že nekaj časa se pripravljam, da vam napišem nekaj vrstic le o dveh jeseniških problemih. Gre za dve popolnoma različni obliki prometa, a vendar sta tipični za Jesenice. Najprej gre za mirujoči promet, za parkiranje gre, ali še bolj natančno, gre za parkirna mesta za invalide. V našem mestu je samo nekaj rezerviranih parkirnih mest za invalide. Skoraj bi jih lahko naštel na prste obeh rok. Še največ jih je prav pred oknom vašega urada. Imajo pa eno veliko hibo, na teh mestih redkokdaj more parkirati svoje vozilo invalid, pa čeprav ima po vseh predpisih označeno vozilo. Parkira se tam kar vsevprek, največkrat iz teh vozil poskočijo mladi, vedno pa zdravi in čili vozniki, ki so hvaležni discipliniranim voznikom, da jim pustijo ta mesta na voljo. Celo pred Merkurjem sta dva parkirna prostora za invalide. Tam je pa problematika za malenkost drugačna. Res je, da sta vedno zasedena, seveda ne z invalidskimi nalepkami opremljenimi vozili, sta pa tako skrit, da za njih ve le malokdo. Pred drugimi javnimi objekti in uradi pa nisem videl parkirnih prostorov za invalide. Z njimi se ne morejo pohvaliti na policijski postaji, niti se s tako rezervacijo za svoje invalidne stranke ne more pobahati zavarovalnica Triglav. O glavni poŠti raje molčim, tako tudi o železniški postaji. Ni jih tudi ob farni cerkvi. Tudi banke niso poskrbele za dobro svojih invalidnih strank. Pred dnevi so odprli lepo urejen trgovski center pri Čufarju, zarisali so parkirne prostore in jih zaznamovali z veliko črko R, kar pomeni, da so za nekoga rezervirani, niso se pa spomnili invalidov, ki so prav tako njihove stalne stranke. Tisto eno edino označeno parkirno mesto tam blizu, je pa skrito za kioskom za časopise in na njem se šopiri reklama za sladoled. Verjetno invalidi prihajajo tudi v jeseniško bolnišnico, pa za njih ni poskrbljeno. Naj mi oprostijo, če sem v zmoti, vendar nikjer ni nobenega obvestila, kam naj invalid postavi svoje vozilo. Nisem se podal v središče mesta, da bi tam pogledal, kako je urejeno za voznike invalide. Ker pa gre za Jesenice, je zelo verjetno, da je tudi tam prav taka slika, kakor je zgoraj opisano. Moram še povedati, da je samo horizontalna oznaka (na tleh) premalo. Povsod manjkajo tudi table, ki na daleč povedo, za kaj gre. Vidite, gospod župan, mesto Jesenice se prav mačehovsko obnaša do svojih invalidnih someščanov. Nekdo prav gotovo ne opravlja svojega dela tako, kakor bi bilo prav. Ne vem, kdo je to, vi pa prav gotovo odgovorno osebo poznate. Ali vas smem vprašati, do kdaj bo tako? Samo nekaj bi vam povedal iz mojih izkušenj. Na Jesenicah sem dobil invalidsko nalepko, ki jo povsod p° Evropi spoštujejo. V Avstriji, Švici in Italiji lahko brez težav najdem rezervirano parkirno mesto. Če je zasedeno, je tam vozilo označeno z invalidsko nalepko. Bog ne daj, da je to nekdo drug. Policija skrbno bedi nad disciplino voznikov in pogosto zahteva ustrezne dokumente. Pri naših sosedin je že kar v navadi, da voznik zraven nalepke priloži P°d steklo še dokument, ki mu dovoljuje takšno parkiranje-Prav užitek je pogledati nemškega ali italijansekga policista, kako se dela važnega, ko prebira v slovenščini napisal dokument izdan na Jeseničan, vendar ga upošteva. , Saj nisem zloben, le vprašal bi rad, kakšne probleme ajo pri tem naši policist1-Koliko nediscipliniranih voznikov so na Jesenicah kaznO' vali v zadnjem letu dni? Še nekaj besed o "dirja)0' čem " prometu. Omejil se bom samo na Tavčarjevo ulic0' kjer se velikokrat izživljaj0 v hitrosti vozniki avtomobili in mopedov. Čeprav je hitr°sl vožnje omejena, gre verjetno za voznike, ki imajo ze'° ozko vidno polje in teh zna' kov ne vidijo. Stopite )ltn vendar na prste in jih prizem1' jite na cesto z ležečimi polic*' ji. Sedaj boste rekli, da je ta kaj takega potreben projekt m Nadaljevanje na 29. t^r Ana je obiskovala prvi razred, ko se je njena mama spet spomnila nanjo. Niso pomagale nobene prošnje, niti grožnje, niti odpor otroka. Z menoj mora, pa pika, je trmoglavila in vlekla Ano čez prag, kajti ta se ji je krčevito upirala. Babica je bila brez moči. Usedli sta se na vlak in pred njima je bila dolga pot proti Ljubljani. "Vso vožnjo sem razmišljala, kako bi se ji izmuznila in zbežala nazaj k babici," reče Ana s trpkim glasom. "Bili sva si tujki, ničesar si nisva imeli povedati. Pa še bala sem se je. In potem se je izkazalo, da ne zaman. Medtem je začela živeti z novim moškim. Prebivala sta v na pol razpadli baraki zraven železniške proge. Še danes imam v nosu postan duh po hrani, umazaniji in odvrženih steklenicah. Povsod jih je bilo polno. Njenega novega moža sem se bala takoj, ko sem ga zagledala. Ime mu je bilo Janez. Niti z mano niti s sestro ni bil prav nič prijazen. Ko sem zaslišala otroka, ki je na vse pretega kričal, sem zaslutila, zakaj je prišla pome.. Rabila sta varstvo za malega..." V Ljubljani je potem Ana začela obiskovati osnovno šolo - prvi razred. Veliko je manjkala, kar je bilo povsem razumljivo. Mama jo je pripeljala iz Prekmurja zato, da bo imela od nje kaj koristi. "Mlajša sestra se je nekoč igrala na podstrešju. Ponesreči ji je spodrsnilo in je padla na tla. Še danes ne vem, kako je mogla biti mama tako kruta, toda v bolnišnico je ni Šla nikoli obiskat. Revše je ležalo tam tedne in tedne, ne da bi se kdo zmenil zanjo." Zadaj, za barako, v kateri so Živeli, je bila še ena, v kateri so imeli zaprte pse. Ti so stalno lajali in grozeče renčali, če se jm je Ana preveč približala. Bila je zelo slabo oblečena, stalno lačna, saj ni bilo nikogar, ki bi ji skuhal kaj toplega. Vse dneve je pazila bratca in se nagonsko izogibala Janezu. Bala se ga je. Kajti takrat, ko sta bila sama, so se njegove oči tako nenavadno sprehajale po njej, da jo je vso zmrazilo. "No, nekaj časa pa smo pred njim le imeli mir. Zaprli so ga, ker je kradel motorje. Zdi se mi, da se je vsem malo oddahnilo. Bil je tak surovež-Enkrat me je brez vzroka prijel za glavo in me klofutah Na mamo se je spravil neštetokrat. Bila sta stalno pijana in prepiri, ki so se končali s pretepom, so bili med njima nekaj običajnega. Toda enkrat je bilo še huje kot ponavadi: prijel je steklenico in jo mami razbil na glavi. Bila je vsa krvava. Mali bratec je bil v stajici, ki sta jo na srečo porinila pod mizo in kričal na vse grlo. Sedela sem v kotu, nemočna in vsa tresoča od strahu." Na srečo je bil v bližini samski dom. Ana se je velikokrat zatekla h kuharicam, ki so jo nahranile ali pa ji namenile samo kakšno toplo besedo. Stara je bila komaj devet let, toda njenih izkušenj je bilo že toliko, kot bi jih imela petdeset. "Vse dneve sem razmišljala le eno: kako bi ubežala mami. Toda nikogar ni bilo, ki bi mi pomagal, ki bi mu lahko zaupala. Če se danes spomnim na tista leta, me je še zmeraj groza. Bila sem drobna, podhranjena, plašna in prestrašena. Vedela pa sem, da za tako dolgo pot rabim nekaj denarja. Na skrivaj sem začela raziskovati, kje ga mama hrani. Ni ga bilo. Prav, bom pa druge prosila, sem sklenila. Šla sem po ljubljanskih ulicah in prva gospa, ki sem ji rekla za denar, me je prijela za roko in me odvlekla na policijo. Otepala sem se njene roke, toda nič ni pomagalo. Jokala sem in ji govorila, da rabim denar za pot k babici, toda niti poslušala me ni. Najhuje je bilo potem, ko sem ostala sama s policajem. Stisnil me je med kolena in me vso pretipal. Njegove roke so potovale po meni, največ tam, kjer ne bi smela. Bila sem vsa objokana in nemočna, toda nič mu ni bilo mar. Čez čas so me odpeljali v dom v Jarše. Tam so me spraševali, zakaj sem zbežala od doma. Bila sem čisto tiho. Niti besede nisem rekla. Odrasli so mi naredili že preveč hudega in nikomur več nisem zaupala. Poklicali so mamo, da je prišla pome. Dali so mi le še nekaj dobrih nasvetov, ki pa so se slišali kot grožnje. Mama je bila besna name. Vso pot so padali udarci in grde besede. Ti bom že pokazala, je kričala name." Toda po dveh dneh - dež je padal ves dan - je Ana izmaknila nekaj denarja in šla na železniško postajo. Bilo ga je komaj za vlak. Imela je srečo, da je naletela na prijazno sopotnico, ki ji je posodila denar še za avtobus. Ana ji je vneto zatrjevala, da ji ga bo vrnila takoj, ko pride na cilj. Celo leto je potem preživela pri babici. Bilo ji je zelo lepo, saj se ji ni bilo potrebno nikogar bati. Obiskovala je tudi pouk in kaj hitro nadoknadila zamujeno. Saj je bister deklic, jo je učiteljica pohvalila babici. Vsak večer se je stisnila k njej, da ji je pripovedovala zgodbe. Dobro sta se razumeli. Toda ni minilo leto, ko se je na vratih spet prikazala njena mama. Ana se ji je skrila, toda nič ni pomagalo. Do nje je imela vse pravice-Odvlekla jo je s seboj v Ljubljano. "Tokrat so bile razmere še hujše. Oba sta še bolj pila in še bolj sta se pretepela. Z bratcem sva ležala na edini postelji, ki je bila v baraki in velikokrat se je zgodilo, da je očim na naju vrgel, mamo in jo pretepal. Ležala sva spodaj in niti pisniti si nisva upala. Sestra se še zmeraj ni opomogla od tistega padca in so jo bile ob takih prizorih same oči. Pa še mlajša je bila od mene-Spet nisem hodila v šolo. Nista me pustila, ker je bilo doma preveč dela." Bilo je za prvi november. Mama je odšla v Prekmurje, na grob, Ana pa je ostala sama z Janezom. "Ukazal mi je, naj se vležem k njemu. Tega sem se zelo ustrašila, mogoče tudi zato, ker sern ga prvič slišala, da je bil prijazen. Tresla sem se m razmišljala, kam naj zbežim. Toda vedela sern, da je vrata dobro zapahnil, tako kot vsak večer-Najprej me je začel božat narahlo, potem pa vse močneje. Po celem telesu so romale njegove roKe-Ko me je začelo boleti, sem zakričala. Dal rni) roko na usta in zarenčal, naj utihnem. Joj, ka* me je peklo! Jokala sem, da bolj nsiem m°%lef Izgini stran, je zasikal in me porinil s postelje, K ni mogel poslušati mojega joka. "Ana tega m v mogla zdržal Pisala je babici, kaj se ji je zgo' Babica je zelo hitro ukrepala. Toda, na Ž"™0 L; prišli samo po Anino sestro, njo pa so Še zmer i pustili mami in njenemu očimu na milost nemilost... (se nadaljuje) Nadaljevanje z 28. strani nešteta dovoljenja. Naj bo tudi tako, le naredite nekaj, da se to realizira. Otroci, pešci in disciplinirani vozniki vam bodo hvaležni, prav posebno Pa vam zaploskali stanovalci °b cesti, ko bodo ob večerni lahko mirno spali pri odprtih oknih. Jesenice pa bodo s tem stopile ob bok številnim mestom in vasem po Evropi, kjer k na tak način ie poskrbljeno za dobrobit in varnost prebivalcev. Prisrčen pozdrav! Jesenice, 29. septembra 1997 Vaš meščan Matevž Šuštar Obvestilo ld javnost V zadnjem času se je v zvezi s sponzoriranjem Gla-sfive preje, ki je bila na Šmarjetni gori nad Kranjem s predsednikom SDS Janezov* Janšo, iz strani LDS Pojavilo več krivičnih obtožb na najin račun. Javnost želiva obvestiti, da sva k sponzorst-Vu pristopila iz lastnih sredstev, sredstva pa je prispeval .J* odbor SDS Tržič. Da je denar namenjen iz občinskih Proračunov, je povsem zlonamerno in je samo še dodaten napad na naju s strani goriške LDS. Take laži obsojava in želiva, da si avtorji za svojo promocijo izberejo pametnejše poteze. Pavel Rupar, Franc Cebulj Spoštovani fr Horvatič! Žal mi je, da s svojimi ^argumentiranimi napadi ne Ponehate. Očitno vam nobe-n<* spodletela manipulacija na , Joj račun ne zaleže in začuden sem, da se iz vsega nič ne naučite. Morda pa se niti nočete in vam je laž in °btožba brez dokazil na moj r#un edina stvar, ki ste jo Podedovali od svojih prevodnikov iz vrst komunistov. Lahko bi se prepričali &ede sponzoriranja prireditve Glasove preje, v kateri Je sodeloval moj predsednik, nQvsezadnje tudi pri meni, saj s° vam vrata vedno prijazno odprta. Prepričan sem, da bi z Usnico dosegli drugačen vtis Pri ljudeh, tako vi kot vaša LDS. Seveda pa morate biti Pri izjavah bolj previden, manj zlonameren, predvsem Pa manj senzacionalen, kar Je lastnost tudi vaših sodelavcev. Zato, ker mi ponovno želite Povzročiti škodo, zahtevam °d vas javno opravičilo in preklic navedbe v vseh median, v katerih ste svoje neresnične trditve objavljali. Pavel Rupar, župan občine Tržič Izjava za javnost: Demokracija Po Prezljevo Pozicija v občinske svete Radovljica (SDS - SKD -LS) si predstavlja delovanje občinskega sveta kot v časih enopartijskega sistema. Kot a°kaz oblastniške samovolje Uvajamo, kako radovljiška Pozicija ravna s predlogom Joieta Dežmana in Marka ^mrekarja, ki sta ga pod naslovom Kultura prostora 'J prostor kulture v občini Radovljica (prostorsko-pro-Srarnska izhodišča) kot člana Ton /wfceSfl sveta 7- februarja iyo6 poslala na občinski svet s Predlogom, da naj bo gradivo 'Znodišče za razpravo o pros-l?rski politiki v občini Radovljica. . Po številnih vprašanjih in lntervencijah je predsednik °j°Činskega sveta g. Zvone Vezelj 18. novembra 1996 Ptsno sporočil, da je gradivo Predal Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja ter odboru za kulturo, šport in društvene dejavnosti. Jože Dežman je na 23. seji občinskega sveta predlagal, da naj omenjeno gradivo svet obravnava na svoji 25. seji. V zapisniku sveta piše: "Po končani razpravi je predsednik občinskega sveta poudaril, da so pobude, ki sta jih predlagala svetnika (ob g. Dežmanu je razpravljal o programu še g. Stušek) sprejete in bodo upoštevane pri programu dela občinskega sveta". Gradiva g. predsednik seveda ni uvrstil na 25. sejo sveta. 10. junija 1997 je bila sklicana seja odbora za urejanje prostora in varstvo okolja občinskega sveta Radovljica, na kateri so obravnavali tudi omenjeno besedilo g. Dežmana in g. Smrekarja. Sprejet je bil sklep: "Odbor predlaga uvrstitev obravnave "kulture prostora" na naslednjo sejo občinskega sveta". 28. seja občinskega sveta je sklicana in seveda gradivo Kultura prostora in prostor kulture v občini Radovljica še vedno ni uvrščeno na dnevni red. Ali je ob takem ravnanju g. Zvoneta Prezlja, predsednika občinskega sveta Radovljice, še možno govoriti o demokraciji v občinskem sevtu občine Radovljica? Predsednik OO LDS Jože Dežman Zakaj tujke Spoštovano uredništvo, skoraj redno prebiram Gorenjski glas, posebej pa sem pozoren na strokovno izrazje v vaših športnih poročilih, ker se pač s tem poklicno ukvarjam. Tokrat (petek, 19. sept.) me spet niste razveselili. Pišete o snowboardu in borderjih, čeprav so se ob pomoči in podpori pristojnih strokovnjakov slovenistov že dobro uveljavili slovenski izrazi des-kanje, deskarji, snežna deska, deskanje na snegu itn. Navedene domače izraze podpirajo tudi športni strokovnjaki, ki se zavzemajo za domače strokovno športno izrazje. Uradni naziv mednarodne organizacije še ne pomeni, da si morajo tudi slovenski klubi in zveze nadevati tuje izraze. Če bi bilo tako, bi na Slovenskem imeli tudi basket-ball klube, football klube, Swimming zvezo Slovenije in podobno. Na srečo je nekaj ponosa še ostalo. O dolgoročnih posledicah potujčevanja slovenskega jezika ne bom pisal, ker bi urednikom slovenskih medijev morale biti dobro znane. Sprašujem, ali se tudi vaš cenjeni časopis pridružuje splošni anglosaški histeriji, ki ni drugega, kot izraz snobizma, mentalne majhnosti ter narodnostne in jezikovne neo-zaveščenosti. Zakaj se pridružuj e t e klubom in organizacijam, ki iz gornjih razlogov zaničujejo svoj ma-terni jezik in si nadevajo domnevno "nobel" tuje izraze? Ali ni poslanstvo slovenskega časopisa, da se ogradi od potujčevanja mater-nega jezika? Pa ne samo ogradi, ampak tudi kaj koristnega stori v tej smeri. Športni strokovnjaki, ki se zavzemamo za domačo strokovno izrazje, ne moremo biti učinkoviti, če nam mediji, ki imajo veliko moč, sproti izničujejo prizadevanja. Očitno gre tudi za uredniško površnost oziroma nena-čelnost. Velikokrat ste že pisali o deskanju in deskar-jih, zakaj nenadoma tuji izrazi? Razumem, da pisec prispevka, ki je najbrž iz vrst "bordarjev", ne more iz svoje kože, zato pa je tu še urednik s svojim znanjem (?), jezikovnim čutom (?) in načelno uredniško politiko (?). Mimogrede, v omenjenem prispevku tudi sicer niste dosledni: enkrat uporabljate tujko, drugič pa slovenski izraz. Torejje poznate domače izraze, ampak vam niso dovolj imenitni!? In kaj naj rečem o kraejev-ni(!) prireditvi, ki se imenuje (iTomas Sport 2 Air & Water Kranj >97"? Bedho! Silvo Kristan Življenje v vasi Baca pri Podbrdu septembra 1997 Drugega dne v začetku letošnje jeseni se nas je 9 varovancev iz Doma upokojencev Petrovo Brdo ter delovni terapevt g. Milan odpravilo na ogled vasi Bača, ki je visoko v hribih (peš v eno smer je približno 4,5 km) ob okoli 9.15 in smo se vrnili nazaj ob 14.15. Torej smo se sprehodili dobrih 9 km v obe smeri in vmes malo počivali. V Bačo smo se odpravili od DU po stari poti proti Podbrdu (1 km); to pot pa je zgradil še pokojni cesar Franc Jožef, preden so zgradili bohinjsko železnico. Pot je sedaj bolje urejena, proti Bači pa iz te smeri lahko pridete ali se pripeljete z avtomobilom (3,5 km peš) po lepi makadamski cesti. Hodili smo in hodili, preden smo zagledali vrh "Travnik" pod Črno prstjo. Dolina je čudovita in lepa, kot nalašč vabljiva ta turiste in kmečki turizem. Pri prihodu v vas Bača nas je sprva presunila stara gorska hiša in vsa podrtija, katere nihče ne odstrani..., toda naprej v vasi pri hiši št. 10 in 11 smo na šli lepo urejene doma-lije in daleč naokrog so vidne lepe, obnovljene hiše z belo fasado in lepimi rožami na oknih in balkonih. V bližini smo videli tudi lepo obnovljeno cerkvico sv. Lenarta (obnovljena je bila leta 1966) ter z lepo urejenim pokopališčem, z lepimi rožami in nagrobnimi kamni v marmorju. Maše so tukaj samo ob večjih praznikih: velika noč, veliki šmaren (15. 8.) in ob božiču. Vonjave lepo urejenih vrtov tudi pred domačijami - astre in druge planinske rože, dajejo opojen gorski duh po planinah, celo jabolka in orehi imajo svojevrsten duh... Pri domačiji hiše št. 11 (recimo jim po gorenjsko "pri mežnarju") sta bila doma dva gospodarja - oče in brat - drugi pa so bili na delu v dolini in se bodo vrnili domov proti koncu tedna. Trave imajo nakošene dovolj za vso zimo in tudi drv je dosti. Rekli so mi, da čez teden dobro delajo, potem pa molijo... S kosilnicam ne opravijo dosti, v glavnem vse pokosijo ročno. Rekli so mi tudi, da bodo kmalu začeli pripravljati koline: če bodo dobro prodali, pa bo priteklo tudi dobro vino iz Vipave in drugih vinogradov. Vas Bača je lepo elektrificirana. Imajo pa staro gorsko vlečnico, katere najbrž ne uporabljajo, saj je že zarjavela. Hitrejši prevoz materiala za obnovo hiš je verjetno v avtomobili in prikolicami. Vas je potrebna, da zaživi v kmečkem turizmu! Mlade roke pa bi tudi rajši ostajale doma, če bi kmečki turizem zaživel, toda pristojne občine in organi bi morali kaj več storiti za zadevno reklamo. Kmetje pa - povabite Vaše občinske veljake na dobre koline in se z njimi pogovorite. Alojzij Vovk, DU Petrovo Brdo, Podbrdo Turistično društvo Kranjska Gora in Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora vabita izdelovalce domače in umetne obrti, da sodelujejo na KRANJSKOGORSKEM SEMNJU v nedeljo, 12. oktobra 1997, od 10. do 18. ure na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori Pisne prijave s predstavitvijo izdelka sprejemajo na Društvu podeželskih žensk občine Kranjska Gora, Savska cesta 1 v Mojstrani, tel. fax 064/891-184 do torka, 7. 10. 1997, do 12. ure. Organizator bo prijavljene o sprejetju in dodelitvi stojnic oziroma o morebitni odklonitvi obvestil v pisni obliki do četrtka, 9. 10. 1997. OKRAJNO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. STROKOVNEGA SODELAVCA za polni delovni čas Pogoji: visokošolska izobrazba pravne smeri pravniški državni izpit 2 leti delovnih izkušenj 2. STROJEPISKE ZAPISNIKARICE za polovični delovni čas Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe, smer upravni tehnik, eno leto delovnih izkušenj in hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih. Izbrana kandidata bosta sprejeta v delovno razmerje za določen čas, za nadomeščanje. S kandidatkami za strojepisko zapisnikarico bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Okrajno sodišče v Škofji Loki, Šolska ulica 4, Urad prestojnice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. T TEMA DOLENJSKA C. 258 ^MJgUMktJil 1291 ŠKOFLJICA Največji distributer LAMINATNIH TALNIH OBLOG, STENSKIH IN STROPNIH OBLOG, ter GOTOVIH PARKETOV, TEMA profesional, d.o.o., Dolenjska cesta 258,1291 Ljubljana Škofljica, vabi na brezplačno strokovno šolanje o pravilnem polaganju. Šolanje vključuje strokovni in praktični prikaz, ter predstavitev izdelkov, kot tudi prikaz uporabe profesionalnega orodja, ki ga bo možno po zaključku tudi odkupiti. Zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom nudimo dodatno izobraževanje v tujini in možnost skupnega nastopanja na trgu, zastopanja pri naših strankah in pomoč pri opremljanju večjih objektov z našimi proizvodi. Udeležba na šolanju je lahko za manjše podjetnike izhodišče za širitev njihove dejavnosti. Pisne prijave s svojimi podatki pošljtie na naš naslov, dodatne informacije pa dobite po tel. 0609 636 142, Milan Finec. „ 'TEnllrM engmeering, d.o.o. Bleivveisova 6, p.p. 85, 4000 Kranj Takoj zaposlimo OBLIKOVALCA KOVIN - ORODJARJA ali STRUGARJA Pisne prijave z dokazili o strokovnosti bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: BIO-TEHNA engineering, d.o.o., Bleivveisova 6, pp 85, 4000 Kranj. /ŠKRAT E L Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj VABILO K SODELOVANJU V podjetju ISKRATEL načrtujemo za naše in Siemensove kupce razširitev servisnih storitev na najsodobnejših telekomunikacijskih in računalniških sistemih. K sodelovanju vabimo sodelavce elektro in računalniške usmeritve za sledeča dela: - TEHNIČNA ASISTENCA KUPCEM (za opremo EWSD, SI2000, ISDN, SDH, GSM, ATM, TMN, IN) Za izvajanje del omogočamo šolanje od 12 do 18 mesecev v podjetju ISKRATEL in v tujini. - PROJEKTNI VODJA SERVISNE DEJAVNOSTI ZA GSM Pričakujemo izkušnje iz organizacije dela in poznavanje radijsko antenske opreme. Omogočamo dodatno šolanje. - PROJEKTNI VODJA SERVISNE DEJAVNOSTI ZA SDH Pričakujemo izkušnje iz organizacije dela in poznavanje prenosnih omrežij. Omogočamo dodatno šolanje. Nudimo dinamično delo in stimulativno nagrajevanje v skladu z rezultati. Od kandidatov pričakujemo znanje angleškega ali ruskega jezika ter višjo ali visoko izobrazbo elektro ali računalniške stroke. Pričakujemo tudi samostojnost in komunikativnost v odnosih s kupcem. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska c. 24a, 4000 Kranj. Dodatne informacije dobite pri gospodu Vitjanu Kovačiču po tel. številki 064/273-185. Skrivnostna smrt Romana R. z Rodin Umrl zaradi udarcev? Kranj - V sredo okrog pol devetih zvečer je v jeseniški bolnišnici umrl 37-letni Roman R. z Rodin, oče štirih otrok, od katerih je najmlajšemu komaj pet mesecev. Prijatelji so ga poznali kot mirnega, dobrega človeka, zato je njegova nenadna smrt oziroma povod zanjo toliko boli presenetljiv. Na podlagi govoric, da naj bi Roman R. umrl zaradi udarcev agresivneža, smo želeli zvedeti resnico v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj. Načelnik Boštjan Sladic je včeraj dopoldne povedal, da je zjutraj zvedel za smrt, da naj bi šlo za domnevni pretep, vendar zadevo še preiskujejo in bo več znanega do ponedeljkove tiskovne konference. Na "terenu" smo potem uspeli zvedeti, da se je tragični dogodek, ki se je končal s smrtjo, pripetil prejšnji torek v Murkini trgovini Lipice v Lescah. Roman R. naj bi z avtom zavijal proti trgovini in menda izsilil V. L. Ta naj bi prišel za njim v trgovino, ko je Roman že plačal račun. Prodajalke so slišale prepir, neki moški pa je zatem zagledal Romana R. ležati v mlaki krvi. Poklicali so policiste in zdravnika, sprva nihče niti pomislil ni, da gre za tako nevarne poškodbe. Roman R. je imel namreč počeno lobanjo in trikratno možgansko krvavitev, nam je zaupala ena od družinskih prijateljic, rešitve zanj ni bilo. Sogovorniki so nam zaupali tudi ime moškega, ki naj bi ga pretepel. Spoznal naj bi se na karate, menda pa omenjeni napad ni bil njegov prvi te vrste. Žal se je ta za Romana m njegovo družino tragično končal. Toliko neuradno, kai nam bodo uradno zaupali na ponedeljkovi novinarski konferenci UNZ Kranj, pa bomo zapisali v torkovem časopisu. • H. J. NESREĆE Ovinka ni zvozil Bohinj • V soboto ob pol sedmih zvečer se je v prometni nesreči zunaj Lepenc zelo hudo ranil 36-letni Igor R. z Boh. Češnjice. Igor R. je s 1000-kubično vamaho vozil od Nomnja proti Bohinjski Bistrici. Pred Lepencami je prehitel osebni avto Danijela V, zatem pa zapeljal v desni ostri nepregledni ovinek. Da bi ga lahko zvozil, je zaviral, vendar ga je zaneslo na nasprotno stran. Takrat pa je nasproti z osebnim avtom peugeot 306 pripeljal 71-letni Nedeljko P. iz Ljubljane. Umikal se je v desno, kljub temu sta vozili silovito čelno trčili. Kako silovito, pove podatek, da je avto odbilo 4,3 metra nazaj. Motorista je po izjavi Danijela V. vrglo pet metrov v zrak, ga prevračalo, nakar je s hrbtom padel na zadnji del avta. V jeseniški bolnišnici se še bori za Življenje. Sopotnica huje ranjena Posavec - V nedeljo ob enajstih dopoldne 22-letni Danijel J. iz Mošenj na Posavcu ni uspel zvoziti ostrega desnega ovinka. S tovornim avtom Z 35 je z desnimi kolesi najprej zapeljal na bankino, od tam na travnik, trčil v manjše drevo, travnati nasip in nazadnje še čelno v betonsko strugo hudournika. Huje ranjena je sopotnica, 43-letna Sonja Z. iz Mošenj, policisti pa so za voznika odredili odvzem krvi. Trk kolesarjev na čirškem klancu Kranj - V nedeljo ob 16.15 se je v trku v drugega kolesarja huje ranila 75-letna Stanislava K. iz Kranja. S kolesom je vozila po makadamski poti od C. 1. maja proti čirškemu klancu. Pred odsekom za mlekarsko šolo je zapeljala prek ceste, ko je od šole proti klancu pripeljal neznani kolesar. Ženska ga je zaradi grmovja očitno spregledala. Stanislava K. se je zaletela v njegovo zadnje kolo, padla in se huje ranila. Neznani kolesar ji je pomagal, ko se je mimo z avtom pripeljal Stanislavin znanec, pa je odšel naprej. Policisti kolesarja prosijo, naj se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče oglasi na kranjski postaji oziroma pokliče 113. • H. Jelovčan Med nedeljskim skupinskim nadzorom prometa po gorenjski magistralki so cestne patrulje s pomočjo sodelavcev iz policijskega helikopterja med 16. in 20. uro spet zalotile precej voznikov, ki so kršili prometna pravila. 37 voznikov je denarne kazni (s polovičnim popustom) plačalo takoj, eden je obljubil, da bo plačal s položnico, enega so opozorili, šest pa jih bo zaradi hujših kršitev moralo k sodnikom za prekrške. Poostren nadzor prometa na magistralki bo tudi danes popoldne med tretjo in šesto uro. Vlom v Vrbnjah Neznanec je lastnika stanovanjske hiše prikrajšal za skupaj 3,5 milijona tolarjev. V nedeljo med tretjo in sedmo uro popoldne je neznanec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo v Vrbnjah. Vzel je več zlatih predmetov (ogrlice, prstane, uhane), žensko usnjeno torbico s 50 tisoč tolarji, nekaj devizami, magno kartico, petnajstimi čekovnimi blanketi, našel pa je tudi 14.000 nemških mark. Policisti za neznancem še poizvedujejo. S SODIŠČA Rupar proti "obrekovalcu" Kuhlju Torkovemu drugemu dnevu glavne obravnave v zasebni tožbi Pavla Ruparja proti Jožetu Kuhlju naj bi čez dober mesec sledilo nadaljevanje z zaslišanjem prič. Kranj, 3. oktobra - To je druga, po vsebini sorodna, tožba Pavla Ruparja proti Jožetu Kuhlju. Postopek v prvi, v kateri je Rupar kot zasebni tožnik nastopil v vlogi tržiškega župana, je senat okrožnega sodišča v Kranju 19. avgusta zaradi pomanjkljivosti ustavil. Župan je zaradi kaznivih dejanj obrekovanja in opravljanja tožil Kuhlja, avtorja pisanja v Gorenjskem glasu "Tržiškega župana oblast je slast in..." Drugo Ruparjevo zasebno tožbo proti Jožetu Kuhlju je okrožno sodišče v Kranju sprejelo. Glavna obravnava je bila prvič 8. julija, potem ko poravnava ni uspela, drugič pa v torek, 30. septembra. Tudi tokrat sta prišla tako Rupar kot Kuhelj, končalo pa se je že po dveh urah. Tržiški župan Pavel Rupar s pooblaščencem, odvetnikom Vasilijem Novakom, nasmejan prihaja s sodišča. Foto: T. Doki Sodni senat bo nadaljeval dla Kuhljeva pisna izjava, prihodnji mesec z zaslišan- prebrana na radiu Tržič. Kujem prič. helj, sicer svetnik v tržiškem Tržiškega župana Pavla občinskem svetu, po politični Ruparja je v tožbo spodbo- funkciji pa podpredsednik ljudske stranke v Tržiču in njej tiskovni predstavnik, je dejal, da je izjavo napisa), odbor stranke pa jo je verifi; ciral. Z njo župana Ruparja ni imel namena blatiti, pač pa le obelodaniti nepravilnosti, ki naj bi jih počel. Pri tem se je naslonil na podatke iz občinskega proračuna, zaključnega računa, poročila nadzornega odbora pa tudi na izjave nekaterih ljudi iz Tržiča. V izjavi je Kuhelj med drugim navedel previsoko izplačani plači župana Ruparja in tajnika Mikoliča z neupravičenim dodatkot na uspešnost, menil nepravilnosti pri najemanju kreditov in potrdilih zanje, zlorabe mag* na kartice, dela, ki naj bi j"1 tržiški župan dajal sorodnikom in podobne "grehe". H. J* Pred tednom prometne varnosti Otroci pogosteje žrtve kot povzročitelji Prihodnji teden bo mednarodni teden otroka, s katerim sovpada tudi teden prometne varnosti, ko se bodo otroci v šolah pogovarjali predvsem o varnih poteh v šole. Kranj, 3. oktobra - Med evropskimi državami je za otroke v prometu najbolj varna Švedska, kjer umre povprečno 1,8 otroka na 100.000 otrok, sledi Velika Britanija z 2,5 mrtvima. Slovensko povprečje je bilo lani 2,9 mrtva otroka, v prvem polletju letos pa kar štirje otroci. Kot ugotavlja policijska statistika, so otroci v prometu pogosteje žrtve kot povzročitelji. Ce pa nesrečo ze povzroče, je praviloma razlog nevednost. O varnosti otrok v prometu se običajno največ govori ob začetku šolskega leta, odgovornost zanjo pa se iz leta v leto bolj prenaša zgolj na policijo. V njej so letos z aktivnostmi, ki so dosegle vrh v prvih septembrskih dneh, začeli že maja. Tedaj so policisti pregledovali prometno signalizacijo pred šolami in v njihovi okolici ter o pomanjkljivostih obveščali vzdrževalce cest. V sodelovanju s šolami so pregledovali tudi varne poti v šole in pripravljali nove načrte. Od 1. do 12. septembra pa so bili policisti predvsem na terenu, v bližini šol, kjer so bdeli nad otroki in vozniki. V vsej državi so tiste dni na strpno, počasnejšo vožnjo opozorili 5634 voznikov (na Gorenjskem 94), zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov so napisali predloge sodnikom za prekrške za 3661 voznikov (na Gorenjskem 92), denarno kaznovali 10.676 (654) voznikov in izdali 3388 plačilnih nalogov (na Gorenjskem nobenega, ker so vsi kaznovani plačali takoj). V prid otrokom sta od 1. do 12. septembra v Sloveniji delala 802 policista, na Gorenjskem 69, ki so opravili skupaj 23.054 delovnih ur, na Gorenjskem 2100. Kot je povedal inšpektor za promet v UNZ Kranj Simon Vindiš, število ugotovljenih kršitev v prvih dneh novega šolskega leta pada, še vedno pa jih je preveč. Policistom so v skrbi za čim večjo varnost otrok v prometu pomagali predvsem člani zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, dragocena pa je bila tudi pomoč medijev, zlasti lokalnih. V Mariboru, denimo, so se vključili tudi prostovoljci - starši otrok. V obravnavanih prvih dneh novega šolskega leta je bilo v Sloveniji 28 prometnih nesreč z udeležbo otrok. Otroci so povzročili sedemnajst nesreč, v enajstih pa so bili žrtve. Devet otrok je bilo huje, devetnajst lažje ranjenih, od teh jih je trinajst doletela nesreča na poti v šolo ali domov. Na Gorenjskem v tem času ni bila niti ena prometna nesreča z udeležbo otrok. Teden prometne varnosti, ki sovpada s tednom otroka, je spet priložnost, da poleg policije tudi druge institucije, zlasti sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, šole, občine store kar največ za odpravo prometnih pasti; ki se jim otroci bolj ali manj uspešno ogibajo. Otroci bodo tudi prihodnji teden opozarjali nanje; žal spet večinoma na iste kot lani in že predlani... H. J. Izginil še en avtoprevoznik Televizijsko vest, da domači pogrešajo 32-letneg* Hermana Strela iz Žirov, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci potrdil tudi načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic. Povedal je, da so svojci njegovo izginotje prijavili 30. avgusta. Po njegovih podatkih naj bi bila prikolica tovornjaka, z gradbenim materialom namenjenega v Ukrajino, pri Blatnem jezeru, 120 kilometrov po Budimpešte, o mercedesovem tovornjaku in vozniku Strelu pa ni sledu. Boštjan Sladic je dejal, da Strel ni vozil za istega prevoznika kot Tine Paulič iz Kranja, ki so ga lani dobili umorjenegai v Ukrajini. Lastnik firme je Strelovo izginotje prijavil tudi na Madžarskem. • H. J. i; m in Poletni kviz "Trava" z margarino Kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil so kranjskogorski policisti ovadili 29-letnega domačina A. K. 30. avgusta so na parkirišču ob izteku smučišča v Podkorenu pregledali osebni avto Z 101, v katerem sta bila A. K. in A. M. Pod prednjim desnim sedežem so našli škatlo od margarine s kremasto snovjo. Ugotovili so, da je A. K. že prej pripravil škatlo, margarini primešal "travo", namaz pa je očitno teknil obema. Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki POLETNI PROMETNI KVIZ. Objavljamo tudi nagrajence septembrskega žrebanja in jim hkrati čestitamo. Ob tem bi obvestili vse, ki sodelujejo v naši akciji, da pri opravljanju izpita lahko koristite le eno nagrado, seveda pa imate možnost le-to podariti nekomu, če ste slučajno večkrat izžrebani. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo. V avto šoli QUEEN nudimo tudi 6-urni tečaj za vse, ki že imate vozniški izpit, pa bi radi osvežili svoje znanje in se seznanili z varno vožnjo. NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ 5^ KUPON MMlMcJJ^MGLAS št. 78 IME IN PRIIMEK:_- raratiuiiHUUiiMa D D D H H D H D I H H a D D H a H H D D D H a H i i a i H a n NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠT: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: V primeru če utripa rdeča opozorilna luč, ne smemo prečkati železniške proge. Vprašanje: Ali se pnevmatike, ki imajo 3 milimetre profila in oznako M+S štejejo za zimske ? NAGRAJENCI: 1. NAGRADA KSENJA KOŠIR, Finžgarjevo naselje 21, GOZD MARTULJEK, 2. NAGRADA DANICA ERŽEN, P-tfjT zanska 47, ŠKOFJA LOKA, 3. NAGRADA BOŠTJAN POVSt, Herbersteinova 5, LJUBLJANA ti liliDlilllilililillHIlIlliliLlIlIiHlillllOllIiliBB Če nas je že na prejšnjem izletu na Tromejo sonce rado imelo, nas je tokrat imelo še rajši Sobotni izlet na Tromejo je bil res lepo doživetje, saj smo uživali v prelepem razgledu, Pa tudi dobre volje ni manjkalo. Poleg harmonikarjev Dejana Raja in Bojana Jeriča so *wni k dobrem počutju pripomogli Pivovarna Union in Mesarija Arvaj ter Skofčev šnops, j1 tokrat pa so nas prijazno sprejeli v bifeju marketa Emona Merkur v Kranjski Gori. a udoben transport so poskrbeli v Integralu Tržič in na žičnici na tromejo. • A. Mali NA OBISKU PRI PRIJAZNIH DOLENJCIH Gasilska slika udeležencev izleta v sončnem dnevu smo zapustili našo Gorenjsko se odpeljali v objem mjazni dolenjski pokraji- sk h dan izleta s0 za nas Vodi?VSamo priJazni fantJe: Jož t aŽ' sPreten šofer b]ae z pšenic, člani ansam- H'Cdsedn W m t x Gr,,-; U1K ID Ivancna 80. itaelf * 7Ukovnik' kot "grof" tJ ZVeCer Pa še Muljavi Vrhovec- Na °bnovil JirT Spet mal° naših i llterarno znanje o ld!!n Pisateljih. našU S6je 4- 3- 1844 rodil w/npovednik JosiP jeni ioVfdaj leP° obnovl-dvoril l6t Stari hišL Na V nnl!?U-i8raJ° tU Že Več Iet ni j ? mesecih domači-2 Jurčičeva dela. Morda si drugo leto ogledamo katero tudi Glasovci. Čisto nekaj posebnega pa je bil obisk izvira dolenjske lepotice - Krke. Le-ta meri od izvira do izliva 111 km. Njen izvir je v Kraški jami, imenovani tudi ementaler in je bila odkrita leta 1927. Posebnost tega skrivnostnega izvira pa je tudi bela človeška ribica, ki lahko doživi starost tudi sto let. Na malico nas je potem že malo utrujene sprejelo gostišče Podržaj in naši trije vrli glasbeniki so nas hitro spravili v veselo razpoloženje. Sledil je še kratek postanek v vasi Krka, kjer ima svojo kajak šolo olimpijec Borut Javornik. V tihožitju Predsednik Turističnega društva Ivančna Gorica Avgust Likovnik lepe pokrajine in mirne Krke si tu kar zaželiš prebiti kakšen dan dopusta. V tem predelu je tudi trofejni revir za postrvi, ki jih Borutova žena zna tudi odlično speči. In končno smo se popoldan ustavili na Grofiji. Dobra hrana in še boljši domači cviček sta razpoloženje ob glasbi ansambla in humorju gospe Pepce podaljšala prav pozno v noč. Tudi tokrat pokrovitelja: Člani ansambla Boh pomagej ARVAJ PIVOVARNA UNION ^prijatelje! Na podlagi 18. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. I. RS, št. 24/ 97) objavljamo JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca brez omejitev za izvajanje zimske službe v sezoni 1997/98 1. Naročnik: Javno komunalno podjetje JEKO-IN, d.o.o., C. m. Tita 51, 4270 Jesenice 2. Predmet razpisa: izbor izvajalcev za izvajanje zimske službe na območju občine Jesenice v sezoni 1997/98 3. Razpisno dokumentacijo, opise del in razpisne pogoje ponudniki dobijo na Sektorju Komunala, Spodnji Plavž 6, Jesenice - pri ga. Mojci Miko ali ga. Mojci Kobentar in sicer vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Na željo interesentov bomo razpisno dokumentacijo poslali po pošti. 4. Naročnik bo izvajanje zimske službe v sezoni 1997/98 oddajal ponudnikom po posameznih območjih občine Jesenice in sicer glede na zmogljivosti mehanizacije in glede na predloge posameznih ponudnikov. 5. Orientacijska vrednost del, ki jih naročnik oddaja drugim izvajalcem je 10.000.000,00 SIT. 6. Roki za izvajanje zimske siužbe so v času od 15. novembra 1997 do 15. marca 1998. 7. Merila za izbor najugodnejših ponudnikov so razvidna iz razpisne dokumetnacije in obsegajo ocenjevanje ponudbene cene in plačilne pogoje, zmogljivosti mehanizacije in reference posameznih ponudnikov. 8. Oddaja in sprejem ponudbe: Ponudbe morajo prispeti v roku 10 dni od objave v uradnem listu RS do 12. ure na naslov JEKO-IN, d.o.o., Sektro Komunala, Spodnji Plavž 6, Jesenice. Če je 10. dan od objave sobota ali nedelja, je rok za oddajo prvi naslednji delovni dan do 12. ure na istem naslovu. Priporočene pošiljke, ki bodo pravočasno oddane in bodo prispele po navedenem terminu, se štejejo kot prepozne. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni ovojnici z oznako "ne odpiraj ponudba - zimska služba." Prepozne ponudbe in ponudbe, ki ne bodo v celoti izpolnjevale zahtev iz razpisne dokumentacije, bo komisija zavrnila kot neveljavne. 9. Odpiranje ponudb bo na dan oddaje ponudb ob 13. uri v sejni sobi uprave podjetja JEKO-IN, d.o.o., C. m. Tita 49, Jesenice. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. Na Glasovih izletih je prijetno Alpe Adria, Veliki Klek, Kartuzija Žice * Če ste prejšnji teden morda spregledati najavo: po Italiji do nakupovalnega centra ALPE ADRIA rajiamo prihodnjo soboto,! 1. oktobra. Veliko Gore/ijk in Gorenjcev redno kupuje pri Bernardiju in v drugih trgovinah kompleksa Alpe Adria, kjer so letos odprli tudi velik Intersparov markel. Vsi, ki jim pot do Vidma ni daleč, trdijo, da še zmeraj in vse bolj velja: v Italiji se marsikatere stvari še splača kupovati! Glasov izlet v ta del Italije prihodnjo soboto, 11. oktobra, bomo tokrat še popestrili in se zapeljali do EuroMercaforja, nekaj kilometrov od Alpe Adrie oz- Vidma. Do tja nas bo z najudobnejšim turističnim avtobusom peljal ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, avtobus bo prevozil relacijo Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-Jesenice-Mojstrana-Kranjska Gora-Rateče, zvečer okrog 20. ure na povratku iz Alpe Adrie pa v obratni smeri, s postanki na vseh običajnih avtobusnih postajališčih, da za udeleience ne bo predaleč do doma. Voinje je skupaj okrog 400 km, zato sam izlet ni preveč naporen, časa za nakupe pa bo tudi (upamo) dovolj. Poskrbeli bomo za dobro popotnico. Prispevek k stroškom: 1.800 tolarjev (samo za naročnike Gorenjskega glasa in druiinske člane!); za ostale 2.500 SIT. * Jesenski Glasov izlet na najvišjo avstrijsko goro bo v torek, 21. oktobra, zadnjič letos, z avtobusom na Veliki Klek. Najmodernejši Mercedesov avtobus z odličnim voznikom bo tudi tokrat iz podjetja Alpetour Potovalna agencija, ddL Kranj, izlet bosta vodila Renata Frakcij in Franc Senk, avtobus pa bo peljal tako, da bo rajla primerna za večino Gorenjk in Gorenjcev, ki se boste mesec dni po začetku koledarske jeseni odločili za gorski vzpon po Alpski cesti na dobrih 2500 metrov višine do ledenika Pastirica: odhod zgodaj zjutraj iz Škofje Loke-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-Jesenice-KaravanŠki predor; povrate k pozno zvečer v obratni smeri, voinje je skupaj dobrih 500 km, višinske razlike krepkih 2000 metrov! Pprispevek za naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane znaša samo 3.800 tolarjev, za nenaroč-nike 4.800 SIT. Na Veliki Klek z Alpetourjem PA Kranj in Gorenjskim glasom zadnjič letos v torek, 21. oktobra! V Žicah v bližini Slovenskih Konjic je Žička kartuzija in tja bomo zadnjo oktobrsko soboto, 25. oktobra, pripravili Glasov celodnevni izlet. Po ogledu kartuzije bo pokušina gurmanske specialitete "Pohorski lonec", volnja v Zreče in preizkus učinkov zreške zdravilne termalne vode, ki je na voljo v treh različnih temperaturah v štirih bazenih. Po napornem izletu in kopanju se bo v hotelu Dobrava prilegla domača večerja, za lep zaključek dneva pa še veseli večer. Imeniten jesenski oktobrski izlet torej, ki ga bomo zjutraj začeli v Tržiču - avtobus podjetja INTEGRAL Tržič, da., bo peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Skofja Loka-Vodice-Mengeš, ter v obratni smeri zvečer. Za osnovnošolce in dijake je prispevek k stroškom izleta le 2.500 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa 3.500 SIT, za nenaročnike pa 4.500 tolarjev. * Informacije in prijave za navedene tri Glasove izlete: po telefonu 064/223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 .(tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARVAJ PIVOVARNA UNION Jciprijafcfje! PETROL Na Primskovem v Kranju prodamo komunalno opremljeno zemljišče pare. št. 1140 - pot v izmeri 50 m2, pare. št. 227/6 - travnik 4 v izmeri 1074 m2, parc.št. 227/8 - zelenica v izmeri 623 rr»2, parc.št. 228/5- stavbišče v Izmeri 102 m2 in dvorišče v cca Izmeri 117 rr»2, vse vpisane pri vi. št. 929, k.o. Primskovo, Kranj. Lokacija je primerna za graditev poslovnega objekta in se nahaja ob krišišču ceste Staneta Žagarja in Jelenčeve ulice. Informacije so na voljo po telefonu 061 /1714 855 vsak delavnik od 8. do 13. ure. Ogled je možen po predhodnem dogovoru. Ponudniki naj ponudbe pošljejo do vključno 13.10.1997 na naslov: PETROL d.d. OE Sistem In cene Dunajska 50 1527 LJUBLJANA Ponujeno bo prodano najugodnejšemu ponudniku, po načelu videno - kupljeno. Davek na promet nepremičnin in vse druge stroške, povezane s prenosom lastništva, plača kupec. Prodajalec si pridržuje pravico odstopiti od ponudbe. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na VOZNIK - VPI5 V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 1 O, Kranj, tel.i 36-20-20 VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije • BAB KRANJ - tel.: 22-55-22 • B A B RADOVLJICA - tel.: 71 4-960 • B & B JESENICE - tel.: 86-33-00 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ ^yjKvTi0 VALNI Madžarska Lenti -11., 16., 18.10., Palmanova 29.10., Madžarske toplice 7 dni od IZLETI 1810 do 241Q ( Trst 281Q ( Rozmari( te). 064/715-249, Šenčur: 411-887 AVTO ŠOLA ING. HUMAR Med številnimi kandidati, ki so pri nas uspešno opravili vozniški izpit je tudi PRIMOŽ PETERKA. Vabimo Vas, da se mu pridružite. Tečaji • A , * I I A * i CPP potekajo vsak teden ob ponedeljkih ob 9. uri dopoldan in, ob iGlM O I I "V V 3 18. uri popoldan. TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ VILJEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Tudi v oktobru vozimo vsako soboto in nedeljo v Gardaland. Cena ugodna! Naročila od 18. do 23. ure. GSM: 041/670-673 Lenti 16.10., 18.10.,spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 16.10., nakupi Italija 23.10. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VILJEM TURIST relaciJa za izlete na Madžarsk°. s & večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. d 5 t Sd? Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Nakupi Palmanova vsako sredo. Prijave: vsak dan hdi od 18i do 23< ur8( 451.542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA Tel.: 061 /831 -425 BODOČE MAMICE V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila IN DOJENČKI! Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju AMD Cerklje tel.: 064/421-380 AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC. 731-050 Organizira TEČAJ CPP z začetkom v petek, 10.10., ob 18. uri v učilnici društva. Lenti 4.10., Gardaland 12.10. DOMUS Vljudno vabi na ogled svetovalno informativne razstave PODSTREŠNO STANOVANJE, Slovenska cesta 17, Ljubljana ki 00 v razstavnem prostoru DOMUS-a med 29. septembrom in 4. oktobrom. Integral Tržič Avtobusni izlet v Rim 16. 10. 1997, počitnice in izleti -Pokličite tel. 53-280 HOKO KOMBI PREVOZI tel.: 53-876 in 57-757 REKREACIJSKO DRSANJE Munchen OKTOBERFEST, nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob. Celovec pon. in pet., Trbiž in Trst po dogovoru. Bled: vsako soboto in nedeljo od 18.00 do 19.30, vstopnina 300 SIT za otroke do 10 let, 600 SIT za odrasle, če je na sporedu hokejska tekma, rekreacijsko drsanje odpade. INTEGRAL Jesenice tel: 862-600 ADI SMOLAR v Mengšu Sprejemamo naročila za vsa vozila iz programa ŠKODA. V zalogi: Felicia LX, Octavia 1.6,1.8,1.9 TDI. V petek, 3. oktobra, bo ob 20. uri v kulturnem domu nastopil Adi Smolar. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu. ELEKTROINSTALACIJEE\eMto\ns\a\ac\\e, adaptacije, strelovodne naprave - izvajamo z vašim URBANC! ali našim materialom. Tel.: 064/461-623, mobitel.: 0609/620-007. DAMA, d.o.0., N. Tesla 1 Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Inf. vsak delavnik 4000 KRANJ, tel.: 330-888 od 9. do 12. ure po tel.: 330-888 AVTOŠOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Vožnja tel t 624-921 ŠK LOKA na vozi,lh P0L0,0PEL ASTRA- Prek0 cele9a dneva- N0V0"N0V0 ' ' - tečaji in vožnja za kategorije C, D, E. Inf. po tel.: 620-211 25 % popust SLIKANJE NA STEKLO in SLIKANJE NA SVILO Delavnice sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, Freising, tel: 654 220 TERMOTECNICA - TRBIŽ u9°dne cene za oljne gorilnike Lamborghini, Bentone, Climax, Elco od 35.000 SIT tel 0039-428-2586 brez pd>; ol'ne fllt 23 cisterno Intermes, Kramer od 6.500 SIT; digit. progr. Via Vitt. Veneto 100 termostate Intellitherm, Danfoss od_ 10.500 SiT; kotlovne regulacije Sertron 10.000 (100 m od trga levo) SIT; term. radiat ventile Oventrop 3.000 SIT. 1RISH PUB O' KALAN'S Vas vabi iutri- v soboto, 4. 10., ob 20. uri na večer IRSKE FOLK \t Inonrin M Kmnl GLASBE s skupino RAB. trio. Vstop prost! Odprto: pon. - petek 6.30 - m cagarja 10, n.ranj 24 sobQta g . ^ nede|ja 1g 24 Dobjmo ge y puBu Te|. j&ffl KAM PO OTROŠKI VOZIČEK? VŠTORKUONA TAVČARJEVI 16 v Kranju tel.: 064/211-050 BISTRO VOLČJI HRIB Helena Cotetj s.p. Gradnikova 91, Radovljica Do zaključka leta Vam nudimo - modele proizvajalcev CAM, INGLESINA, EVENFLO - ob nakupu članstvo v klubu "Zame skrbi ŠTORKLJA" (popust - 10 %, možnost plačila na več čekov) + darilo zavitek planic Pampers - žrebanje kupcev do 31.12. za nagrade (stojica, hojca,...) - prodaja vozičkov na zalogi in po katalogu (dobava dva dni) - dostavimo tudi na dom Tople malice vsak dan. Kosila in večerja za zaključene družbe ob sobotah in nedeljah. Tel.: 064/710-053 EURO ŠOLA LJUBLJANA tel: 061/1326-026 in 061/1327-265 Danes, 3. 10., preizkusite svoje znanje tujih jezikov ob pisnem testiranju, ugotovite, kako lahko še uspešnejše komunicirate v poslovnem življenju in sodelujte v delavnici izraznega plesa. GLEAM ART na Bledu Jutri, 4. 10., ples - Stratus (ročk - funk) Kranj, od 20. do 01. ure Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija nocoj, 3. 10., ob 19.30 uri PREMIERA za IZVEN sobota, 4. 10., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto ponedeljek, 6. 10., ob 19. uri za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto torek, 7. 10., ob 19.30 uri za abonma RDEČI, IZVEN in konto O. VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST, komedija sobota, 11. 10., ob 19.30 uri za IZVEN in konto Koledar za mesec OKTOBER je bil objavljen v Gorenjskem glasu 30. septembra! GLASOV KAŽIPOT M A.T. Koncerti )t Zbor Mihail Glinka v Tržiču Tržič - V okviru jesenske turneje zbora Mihail Glinka iz St. Petersburga bo v ponedeljek, 6. oktobra, z začetkom ob 20. uri koncert v tržiški župnijski cerkvi. Prodaja vstopnic: TD Tržič in uro pred koncertom. V torek, 7. oktobra, bo koncert prav tako ob 20. uri v ljubljanski stolnici, zanj pa lahko vstopnice dobite pri blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Vera je ljubezen Ljubljana - Pater Krizolog Martin Cimerman in Cankarjev dom vabita na donatorski koncert za obnovo verskega in kulturnega središča Slovencev v New Yorku, ki bo v soboto, 11. oktobra, ob 19.30 uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Na prireditvi bodo nastopili priznani slovenski umetniki, ki so že uživali gostoljubje slovenskega središča. Vstopnice lahko kupite v informacijskem centru Cankarjevega doma do 8. oktobra. Prireditve Pesmi Janeza Sagadina Kranj - V Modri dvorani gradu Khiselstein, Tomšičeva 44, bo danes, v petek, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Janeza Sagadina z naslovom Biotopi Kranja. Pesmi bosta recitirala Jože Jerič in Vlasta Velkovrh, spremljal ju bo kitarski duo Mateja Blaznik in Boštjan Soklič. Prireditev bo uvedel pozdravni nagovor kranjskega župana Vitomira Gro-sa. Nove pesmi Neže Maurer Škofja Loka - V kapeli Puštalske-ga gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili novo pesniško zbirko Neže Maurer z naslovom Metulj na snegu. V litetarnem večeru sodelujejo: Marija Lebar, Milan Štefe, Dušan Cater, Denis Kokalj, Marko Črtalič. Blaznikov večer Škofja Loka • Muzejsko društvo bo Blaznikov večer v torek, 7. oktobra, ob 18. uri v okroglem stolpu na Loškega gradu posvetilo Brižinskim spomenikom. Uvodne besede bo imel literarni zgodovinar Jože Faganel, o razstavi, ki se prav zdaj zaključuje, pa bodo govorili njeni oblikovalci. Srečanje 50-letnikov Tržič - Jutri, v soboto, 4. oktobra, bo v Domu pod Storžičem 15. tradicionalno srečanje 50-letnikov. Začetek uradnega dela bo ob 16. uri, nato se bo program nadaljeval z zabavo ob plesu in glasbi. Za vse, ki nimajo lastega prevoza, so organizatorji pripravili posebne organizirane prevoze izpred avtobusne postaje v Tržiču v dopoldanskem času ter povratke v poznih nočnih urah proti Tržiču. Ura pravljic Škofja Loka - Na Trati pri Škofji Loki bo v knjižnici v torek, 7. oktobra, ob 16. uri ura pravljic, isti dan bo ura pravljic tudi v škofjeloški knjižnici, in sicer ob 17. uri. Predstavitev pesniške zbirke Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo v torek, 7. oktobra, ob 19. uri predstavili knjigo Metabio-logija avtorja Arturja Šterna, magistra temeljnih medicinskih ved s področja biokemije. Z avtorjem se bo pogovarjala Diana Zajec, odlomke iz knjige bo bral Anatol Štern. Odkritje kipa Bled - Jutri, v soboto, bo ob 15. uri v osrednjem parku na Bledu odkritje kipa kiparja g. Slavka Oblaka. Torkovi večeri Radovljica - V Knjižnici Linharta se v torek, 7. oktobra. 19.30 s predavanjem Afrika južnei oj ekvatorja začenjajo jesenski torkov večeri. Kekec in Mojca * Železniki - Dramski krožek ® Železniki bo jutri, v soboto, ob 16-u" v kulturnem domu Železniki upriz°n mladinsko igro Kekec in Mojca. Razstave Mladi fotografi Jesenice - V Kosovi graščini bodo jutri, v soboto, ob 11. uri odpr« mednarodno fotografsko razstavo 20. FIAP foto Forum mladi. NJ razstavi bodo najboljšim fotografom podelili priznanja. V kulturnem Pr0' gramu bodo nastopili učenci Glas' bene šole Jesenice. Razstava bo & ogled v Kosovi graščini in na OS Ton" Cufar do 30. oktobra. Fotografije Rafaela Podobni*« Škofja Loka - V Knjižnici Iva* Tavčarja bo v ponedeljek, 6. oktobra, bb 19. uri odprtje razstave fotofl^ Rafaela Podobnika. Naslov razfj je Osojna Primorska. Hkrati boj" predstavili tudi knjižno novost Obru* niče. Izleti Gledališče It Lutkovna matineja Jesenice - V nedeljo, 5. oktobra, ob 10. uri bo v kulturnem domu na Hrušici v okviru lutkovne matineja na sporedu igrica Jane Milčinski Piščanec Čivko. V Zdravilišče Radenci ' Kranj - V sredo, 8. oktobj organizira Društvo upokojeno Kranj zadnji kopalni izlet - v ^ dence. Odhod avtobusa bo ob & uri izpred Kina Center. Zaradi oW tivnih vzrokov kopalni izlet v ten Portorož odpade! Pohod na Veliko planino J Žirovnica - Pohodno-planinSpj. sekcija Društva upokojencev Zir°» J ca vabi na planinski pohod na vei planino. Pohod bo v torek, 7. o* bra, z odhodom posebnega avtou sa ob 6.15 uri z vseh avtobu*' postaj od Brega do Rodin. Zrne { nezahtevne hoje bo 5 ur. rni^ sprejema Vilma Mežek, tel.: 80J' Praznik v KS Koprivnik-Gorjuše Napovedana prireditev Naj, Naj, Naj s KS in Gorenjskim glasom je preložena na konec novembra ali začetek decembra in bomo o njej še pisali. Koprivnik-Gorjuše, 3. oktobra - Drevi ob 19. uri bo v dvorani gasilskega doma na Koprivniku kulturni večer posvečen spominu Valentina Vodnika. Nastopili bodo znani slovenski kulturniki, mešani pevski zbor Kopriv-nik-Jereka, recitatorji, mladi glasbeniki ter citraši. Proslavljanje Vodnikovih dnevov se bo nadaljevalo jutri (sobota), ko bo dopoldne v gasilskem domu na Koprivniku svečana seja sveta krajevne skupnosti, popoldne pa bo pri gasilskem domu košarkarski turnir. Napovedana Naj, Naj, Naj prireditev s krajevno skunpostjo in Gorenjskim glasom pa je preložena na konec novembra oziroma december in bomo o njej še posebej podrobno pisali. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo na Koprivniku najprej nastop gasilcev s Koprivnika in Gorjuš, ob 11. uri bo nogometna tekma med moštvoma Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas, ob 14. uri pa bo v cerkvi sv. Križa na Koprivniku zahvalna in spominska maša za Valentina Vodnika. Od 9. do 16. ure pa bo v nedeljo na Koprivniku tudi vaški sejem. • A. Ž. Čudežna odkritja . a£f Kranj - Humanitarna oigan«« Adra, Njegoševa 15, Ljubljana\*m nizira od danes, petka, 3., do\tvrn i 5. oktobra, vsak večer ob J^J| Gimnaziji Kranj predavanjazoa' diapozitivi o čudežnih °dKr!Javrf svetopisemskih deželah. a bo prof. mag. Drago Obrau arheolog. Obvestila Reiki Bled-Tečaj REIKI 10. in 11. oktobra, tečaj k*^ REIKI prve stopnje pa Jf. JJprf Informacije in prijave: Karun (e, mojstrica Manja - Marija Ho■ 061/140-65-65 od ponedeu četrtka od 7. do 22. ure. ^kozinctibuM Tel.it.: 064/46h ;, 3. oktobra 1997 Drage Gorenjke, spoštovani Gorenjci, cenjene bralke in I bralci Gorenjskega glasa! ! Z NAJVEČJIMI ČRKAMI na vašem koledarju že piše: ^ prihodnjo nedeljo, 12. oktobra, TOČNO ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma ^ praznično vsegorenjsko srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa ! ©©IMMMGLAS Marsikaj se bo dogajalo: * nastopi znanih ansamblov in glasbenikov: ALPSKI KVINTET, STRMINA, IGOR IN ZLATI ZVOKI, BLEGOŠ, KAMNIŠKI KOLEDNIKI, MENGEŠKA GODBA, MELOS, ročk skupina MARONI in drugi, ALFI NIPIČ, državni prvak v igranju na diatonično harmoniko DEJAN RAJ, harmonikar MATJAŽ KOKALJ ter citrarki TANJA & KATJA KOKALJ; pogovori z zanimivimi gosti H slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik države j If 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger W naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad: glavna nagrada OSEBNI j AVTOMOBIL ŠKODA FELICIA; pooblaščeni zastopnik za prodajo avtomobilov ŠKODA v Sloveniji je AVTOIMPEX, d.o.o. Ljubljana - v gorenjski regiji sta pooblaščena prodajalca SERVIS STE RIS Kranj in INTEGRAL Jesenice, d.d., (s prodajnima salonoma na Jesenicah in v Radovljici); avtomobilska tovarna ŠKODA je članica Koncema VW " glasba za ples; priložnostne zabavne igre; poseben program za mlajše bralke j in bralce, pa tudi za otroke, ki še ne znajo brati; zaključek akcije "Iščemo | najbolj prijaznega poštnega delavca"; in še kaj zanimivega Neverjetno, ampak listo zares: nobene vstopnine in nobene parkirnine ne bo! zlobneži, ki so pod vplivom neutemeljenih predsodkov o gorenjski škrtosti in ki | ne poznajo dobrosrčnosti Gorenjk in Gorenjcev, bi nejeverno rekli: "Saj ni res, | da je na Gorenjskem to sploh možno!" - ampak bo, prav zares: brezplačno: j KRANJSKA KLOBASA iz MESARIJE ARVAJ - najokusnejša, najboljša, zgrajena na različnih sejmih, tudi na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu; Najboljše PIVO, ali SOLA, ali naravna voda ZALA iz PIVOVARNE UNION; ,n najboljše VINO iz vinske kleti AGROIND VIPAVA 1894 za vsakogar, ki si Je za nedeljo, 12. oktobra , pravočasno rezerviral udeležbo in bo prinesel s seboj naročniški kupon iz Gorenjskega glasa /na katerem mora biti odtisnjen naročniški naslov/. Posebno presenečenje nam pripravljajo naši prijatelji iz Kmetijske zadruge Vipava PE Mlekarna Vipava: najboljši VIPAVSKI SIR a prvi strani je danes objavljen zadnji, Arvajev kupon, za slastno kranjsko llivi Z gorčico Tnorr|y iz Kolinske. Dva kupona za pijačo PIVOVARNE UvNION, d.d., Ljubljana in kupon za vino iz AGROIND A VIPAVA 1894 so bili 2e 0DJavIjeni in upamo, da ste jih izrezali skupaj z naslovom, shranili za 12. oktobra in mu dodali še današnjega. Glasovem prazničnem nedeljskem srečanju bo pripravljene dovolj pijače in Jedače tudi za obiskovalke in obiskovalce prireditve, ki ne boste imeli s seboj naročniških kuponov. zaradi izjemno velikega interesa za praznično srečanje 12. oktobra je bila nujna rezervacija mize in sedežev na tribuni v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma - vse razpoložljive mize in prostor na tribuni so že rezervirani. Slovenski pregovor pač pravi "Kdor prvi pride, prvi melje", časa za pravočasno rezervacijo miz in sedežev na tribuni žal ni več. Torej: REZERVACIJ za mize in za tribuno NE SPREJEMAMO VEČ. atum, ki ga ne spreglejte, če ste pravočasno rezervirali Vašo mizo ali sedež na tribuni: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, TOČNO ob 14. uri, v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma f- S.: Čez teden dni, prihodnji petek, 10. oktobra, izide posebna slavnostna številka Gorenjskega glasa v zelo močno povečanem obsegu na 152 straneh -^sopis, kakršen lahko izide enkrat samkrat v petdesetih letih! Ne zaradi števila 152 časopisnih strani, temveč zaradi izjemne vsebine, ki jo pripravljamo skupaj 1 Gorenjskim muzejem, uspešnimi gorenjskimi gospodarskimi družbami in večino gorenjskih občin! Q|g$ GLAS 6 Cfm/ste ?OjREfOSK( COis Gorenjski glas se srečuje z _ Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor:Helena Kramar Odlična Helenina ročna dela Dovje, 3. oktobra - Helena Kramar z Dovjega je ena naših najbolj zvestih naročnic iz Zgornjesavske doline. Gorenjski glas je pri hiši že petdeset let. Članica likovne sekcije DOLIK na Jesenicah... V Zgornjesavski dolini je med našimi zvestimi in dolgoletnimi naročniki in bralci tudi Helena Kramar z Dovjega. Heleni Kramar je Gorenjski glas všeč in ga redno prebira. "Že moja mama, Nežka Pez-dirnik je bila zvesta naročnica Gorenjskega glasa že vse od tedaj, ko je začel izhajati. časopis je torej pri hiši že petdeset let. Mama je zelo rada brala in časopis je komaj čakala. Prebrala ga je od prve strani do zadnje..." Helena Kramar je upokojenka jeseniške Železarne, kjer je na saldakontu delala 36 let. leta 1985 se je upokojila in zdaj je dvanajst let upokojenka, ima dva sina in hčerko in tri vnuke. Helena ima kot upokojenka veliko dela: doma je malo živine in nekaj kmetije. Z možem živi na Dovjem, kjer so živeli njeni stari starši in kamor se je preselila z Belce, ima doma statve Vaša pošta Vaš časopis - domač časopis Pisala nam je Francka Gros z Bičkove 12 iz Kranja in nam sporočila, da se zato, ker se oglašajo tudi drugi naši bralci, oglaša tudi sama. Takole pravi: "Tudi v našo hišo prihaja Gorenjski glas že več kot štirideset let. Nanj so bili naročeni starši, zdaj pa moja družina. Vsi ga z veseljem prebiramo. Čeprav pride v našo hišo še kakšen drug časopis, se meni zdi Gorenjski glas najbolj domač časopis. Vsa naša družina vam iskreno čestita ob lepem delovnem jubileju in želi le tako naprej." Za čestitke se najlepše zahvaljujemo. Piačam ga vnaprej Oglasila se nam je tudi Marija L iz Bohinja in napisala, da je na naš časopis zanesljivo naročena že od vsega začetka. Nanj se je takoj po vojni naročil njen oče, ko pa je umrl, je začel časopis prihajati na njeno ime. Redno ga plačuje - ob novem letu ga plača za vse leto naprej in ji potem ni treba več skrbeti. Rada bere predvsem usode, ki jih piše življenje, kriminal in vse drugo. Poleg Železarja še Gorenjski glas Naš bralec Janez Z. z Jesenic, ki je naročen na Gorenjca že dolga leta, takole pravi: "Na Jesenicah je takoj po vojni izhajal Jeseniški Kovinar, nato pa Železar. Železarja so prejemali vsi Jeseničani, ki so bili zaposleni v jeseniški železarni. Pri nas doma pa smo se že takoj po vojni naročili tudi na Gorenjski glas. Gorenjski glas je prinašal novice z vse Gorenjske, medtem ko se je Železar omejil le na jeseniško in radovljiško občino. Gorenjskega glasa zaradi Železarja nismo nikoli odpovedali. Ostali smo zvesti naročniki, vedno smo ga radi prebirali - sam še posebej rad preberem vse, kar je v zvezi s krajem, kjer prebivam. Čestitam vam in vam želim še veliko delovnih uspehov." Janezu in vsem drugim, ki ste nam ta teden pisali, se zahvaljujemo za čestitke in obljubljamo, da bomo tako dobri tudi v prihodnje ostali. Prijazna Helena kar noče in noče povedati, s čim se ukvarja tedaj, ko je prosta. Šele po vztrajnem poizvedovanju zvemo, da se ukvarja z ročnimi deli. Kar onemimo, ko nam pokaže izvrstne kvačkane prte, pa makrameje pa pletene jopice in preproge. Helena je dolgoletna članica jeseniškega DOLIKa in skupaj z ostalimi ženskami članica odseka za ročna dela. Ženske so v preteklosti veliko razstavljale in pokazale, kakšne mojstrice so. Med njimi je mojstrica nad mojstricami prav Helena Kramar z Dovjega, ki je vedno pripravljena mlajšim tudi pomagati in jih naučiti ročnih del. "Predla sem že pri šestih letih," se spominja Helena. "Tako sem bila navdušena nad ročnimi deli, da me je morala mama s silo poditi stran. Spominjam se, kako so nam nekoč v šli naročili, da moramo doma splesti konček jopice Sama sem naslednji dan v šolo prinesla kar tri vzorce, tako, da me je učiteljica pokarala: "Saj sem vam rekla, da morate sami plesti in da vam doma ne sme nihče pomagati." Učiteljica enostavno ni verjela, da sem sama pletla in da je bilo to vedno moje največje ve selje." Imenitnih prtov in drugih ročnih del Helena ne prodaja, kajti ročno delo je ročno delo in vsekakor nima cene. Še vedno pa se vsak teden napoti v DOLIK, kjer se srečuje z ostalimi čiani, ženskami, ki še vedno vztrajajo pri ročnih delih in učijo tudi mlajše, če imajo interes. • D.S. dmt M 9 (te mM po kt ki mtm ■ M h j#" W 0 * .... . , ■,. J.....L „„.n*«;ikih (mili Dvajsetič objavljamo izid irebanja naročniških številk, tokrat le enkrat v DESETEM, zadnjem KROGU letošnjih jubilejnih naročniških irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Doslej smo izirebali ie devetdeset naročnic in naročnikov - tako, da smo z računalniškim Irebom izbrali 90 petmestnih naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. Vsako deseterico izžrebanih številk smo doslej objavili po dvakrat, zato je bilo objav v tej rubriki doslej le osemnajst Danes objavljamo deseto deseterico izžrebanih. V irebu upoštevamo številke iz letošnje naročniške datoteke, v desetem krogu so izžrebane naročniške številke: 11485; 14610; 19350; 34606; 51301; 55296; 56309; 60311; 61397 in 62658. Pojasnilo k načinu in rezultatom desetega tedenskega naročniškega žrebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! će številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izžrebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno želi, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas ■ zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk iz DESETEGA KROGA NAROČNIŠKEGA ŽREBANJA, se po tele/onu (aH pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, vsak dan med 7.00 In 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (izbira termina; itd). Deseti krog Irebanj za deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah je zadnji v desetih tednih. To nagradno igro smo za letos zaključili. Vendar še v tem mesecu bomo pripravili novo podobno žrebanje, v katerem bomo upoštevali izključno naročnice in naročnike Gorenjskega glasa. MALI OGLASI ISKRA PRINS • SERVIS • TRGOVINA • INŽENIRING PARTIZANSKA 7 (SMER PREŠERNOV GAJ, EKONOMSKA ŠOLA) KRANJ Tel. (064) 360-020 PON-PET 8.00-16.00 SOBOTA 8.30-12.30 TV, RADIO, VIDEO, BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI, EL ROČNO ORODJE, TELEFONIJA, ALARMI, VARILNA TEHNIKA MALI OGLASI m 223-444 ° Prodam nov KNAKAR. 22648 r51-458 Prodam prevozni bazen za mleko 100 ali 150 I in bikca sim. 3 tedne. 061/824-104 22851 APARATI STROJI KMETOVALCI, rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, original stekla za kabine Zetor, akumulatorje vseh vrst in moči, nudi ugodno AGROIZBIRA ČIRČE, 0064/324- 802_20814 Prodam elek. štedilnik in PRALNI STROJ. Vse za 6000 SIT. «225-733 22713 Ugodno prodamo trajnožarečo PEČ na trda goriva. «491-452 22803 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo s črpalko in eksplozivno posodo. «330-616 22804 Prodam nov bencinski AGREGAT moči 2,5 KW. «312-578 22824 Poceni prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ. «323-373 po 16. uri Prodam ETA2NO PEČ za centralno ogrevanje EMO. «421-075 22844 ZAMRZOVALNO OMARO 220 z garancijo, nerabljeno 25 % ceneje. «221-872 22830 Zaradi selitve prodam RAZTEGLJIV DVOSED, PRALNI STROJ, AVTOR-ADIO in HLADILNIK. «222-90822640 Prodam dobro ohranjen elek. ležeči bojler 80 I, 2000 W Gorenje. 0622- 795 22949 Prodam rabljen HLADILNIK z zamrzovalnikom. Ugodno. O 323-275 Prodam DVOJNA VRATA, nova, furnirana, 35% ceneje, fi> 323-470 Prodam Fogelnot samohodno kosilnico generalno obnovljeno ali zamenjam za kosilnico v okvari. «431-247 22934 Prodam nov aparat z ekološkim čiščenjem Junior. «718-664 22940 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO Candy staro eno letno, nerabljeno, ugodno. Krmelj, Virje 40, Tržič 23065 Prodam STROJ za ribanje zelja in repe, dvoredni sadilec sadik in plastične kadi 1000 I in 750 I. «491-420, zvečer 22858 Za 30 000 SIT prodam popolnoma novo TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. «326-270_22883 Prodam LOKATERMOVO PEČ Planica. «876-136, zvečer 22873 KOVINSKI SILOS za žito 6 m visok, premera 2,5 m, prodam. Kropivnik, Zg. Brnik 7, «422-894 22962 ŽETEV KORUZE za zrnje. Štular, Strahinj, Tel.: 471-221 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Pljmn.i Krvavec Tinjjn Kum Ajdovščina 104.? 01,2 1CK.9 91.2 UBSKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah I Vpisuje začetnike in I j dobre plesalce ^064/415-000 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4()00 Kranj, Slovenija let..064 22 11 03, 22 11 39,/ax:064 211 790 ¥ELWE+^0IR[JE enkratno doživetje ISCHIA dotom odhoda: 25. oktober 1997 ORVIETO (najlepša gorska katedrala v Italiji); MPEJI (najlepši evropski arheološki kompleks) C/\PRI (mondenost in parfumi) TERMaLHI BAZENI 36 C+FAH60 V HOTELU < 36 km peščenih plaž ob Tirenskem morju (ZU <-) I CENA: 399 DEM Posebna ugodnost za bralce Gorenjskega glasa. Plačljivo na več čekov. Po simbolični ceni prodam barvni TV, potreben manjšega popravila. «311-369 (okoli 15. ure) 22911 Prodam mali HLADILNIK, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0332- 138 22917 Letenceia. Golnik, M. it: 064/461-369 OBLIKOVANJE "TOJEM 6 CIMnOVO KDEMO DEPILACUA UČENJE ZA SLOVESNE miOŽNOSD Poceni prodam deske za šolanje in plohe za oder. «327-06 7 22857 Prodam suhe borove PLOHE in deske. Zalog 80, Cerklje «421-026 22877 Prodam kostanjeva DRVA. Trstenik 49; Golnik «460-031 22920 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni! Možnost montaže in plačila na obroke. «725-319 po 20. uri 22935 Prodam suhe hrastove PLOHE. «401-451 popoldan 22953 OKNO JELOVICA 60x60 2 kom., prodam. «66-463 23008 Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. «641-103 23020 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, čelni NAKLADALEC Riko Ribnica za traktor Deutz 48, škropilnico Hme-zad, siloreznico Epple 800, sortirnik krompirja. «241-829 22878 Prodam HOOVVER TURBO in WOR-VERK. «715-775, zvečer 23029 Prodam leseni STOLPNI SILOS (okrogli) in travno silažo v balah ter kletko za 60 KOKOŠI. «51-04723061 Prodam TEHTNICO 100 kg. 0431- 333 23064 TRGOVINA DOM: 4?09 7AP»NICA NAKUP STREŠNIKA BRAMAC tel.:311-545f 312-266 ODLIČNA DOMAČA JABOLKA SIPS - naravi prijazna pridelava MARKUTA - Cadovlje 3, Trstenik, tei. 460-048 NOV TELEVIZOR ekran 55 cm, stereo, v garanciji, prodam za 54000 SIT «323-663 22968 Prodam KULTIVATOR z ježem. Tenetiše 29, «461-326 23005 OFFSET TISKARSKI STROJ Diamant 714 in polavtomat (50x70), oba dobro ohranjena, prodam. «311-955 23021 Prodam kombinirano poravnalko skobelni stroj šir. 30 cm., dol. 160 cm. «312-205 23022 Ugodno prodam nerabljen KUP-PERSBUSCH. «731-489 23079 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. «325-880, zvečer 23094 GR. MATERIAL BOJLERJE - cisterne iz nerjaveče pločevine za centralno oz. solarij, prodam. Garancija 5 let. «806-069, 0609/635-262 21665 SUHE PRIZME 80 in deske za ostrešje paralelne žagane, prodam. «221-872 22794 NOVO etažno PEČ kuppersbusch in zapornico za parkiriščne prostore ali dvorišča. «063/701-160 22801 Prodam SUHE DESKE 20,25,50 mm in opaž. 0730-051 22816 Prodam ladijski pod - masiven, 40 m2 in novo sedežno garnituro iz blaga. «312-406 228ie SKODLE "šinkelne" prodam. 0718- 340 22819 Prodam LES hruške debeli na 2,5 in 5 cm. «421-075 22843 Prodam deske, plohe in ostrešje. «431-333 23063 Ugodno prodam TRAMĆKE za grust, po meri, nudim lasten prevoz. «324-484 23067 Prodam 6 valjno kritino SALONITKO, novo, cena 800 SIT/kos, količina 140 kosov, barvana (rjava). «622-508 23075 Prodam 260 kosov BETONSKE OPEKE. «461-079 23083 IZOBRAŽEVANJE Zelo uspešno in poceni instruiram matematiko in angleščino za OŠ in SŠ. Pridem na dom. «326-19922527 Iščem inštruktorja za pianino iz okolice Škofje Loke in prodam VRTNO KOSILNICO. «633-74222826 Instruiram matematiko za srednje šole in fakultete. «332-613 22953 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. «311-908 23009 IZGUBLJENO Dne 24. septembra 1997 sem izgubil KOLO od vrtavkastega zgrabljalnika na Letališču Brnik preko travniko na izhod št. 5 do Vogel. Poštenega najditelja prosim, da pokliče 0491-306 proti nagradi 22883 KUPIM Lepo in kvalitetno STREŠNO OPEKO dobite pri Zupanu v Trbojah, tel.:064-491-002 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 51. letu starosti nepričakovano zapustil sodelavec IVAN STOJKO delavec v barvarni Pokopan bo v Štrigovi na Hrvaškem. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Delavci Gorenjske predilnice Škofja Loka V Škofji Loki, dne 2. 10. 1997 Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, m 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. 0641-412 21486 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bukve, češnje, oreha, javor, jablane, slive, jelše. Najmanjša količina 10 m3. Lahko mešani sortiment. Plačilo smreka 15 dni, listovci do 21 dni. Pri količinah nad 40 m3 plačilo v 10 dneh. 0063/37-388. 063/32-662, 064/85-468 21800 d.o.o., Poljščica Poljščica 6, 4244 Podnart tel. :064/731 615 Odkupujemo smrekovo, bukovo, jesenovo, javorovo, češnjevo hlodovino in celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Plačilo takoj oz. 15 dan po prevzemu. Kupim TEPKE za žganjekuho. 0731-302 21876 Kupim dvižna GARAŽNA VRATA ali menjam za dvokrilna. 0891-029 22656 Kupim drobni KROMPIR in TROSILEC za gnoj. 0061/375-168 22926 Odkupujemo CELULOZNI LES smreke, cena 3000-3500 SIT, plačilo 8 dni. 0 324-484, 0609/652-061 23066 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX7S 97.900 SIT mtjA KRANJ d"« U telefon tradej » o n ° ?ene so brc/ prometnega davka 3 a. »■ LOKALI V Tržiču prodamo nov POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT 650 m2 površine, velikost parcele 1300 m2, lokacija objekta je ob cesti. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 ,9727 Oddamo v Kranju na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr, Cerklje oddamo 47 m2 poslovnega prostora (trgovina, servis, agencije...), opreme ni, tel. in CK; KRANJ oddamo 40 m2 v 1. nads., dva prostora, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 19724 Prodamo v Tržiču poslovno stanovanjski objekt površine 650 m2, parcela 1300 m2, cena 720.000 DEM, na Jezerskem večji gostinski objekt, parcela 3900 m2, na Jesenicah meščansko hišo, parcela 5100 m2, v okolici KRANJA turistično gostinski objekt, dokumenti v fazi pridobivanja, parcela 1 ha . K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 19728 ODDAMO KRANJ 165 m2 poslovnega prostora za trgovino s skladiščem. K 3 KERN, 0221-353, 222-566, fax 221-785 20303 m mm TRGOVINA ^^AiC Z GLASBILI *fffi^2/ 'klaviature K0RG. R0LAND 'kitare FENDER'mikrofoni SHURE 'ojačevalci MARSHALL •ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarnami. K 3 KERN, 221-353. 222-566, in fax 221-785_20304 PRODAMO Lesce poslovni objekt s prostori v pritličju, nadstropju in mansardi, skupne površine 2040 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20824 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nad. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 skladišča in 60 m2 primernih za pisarne, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21145 ODDAMO CENTER 80 m2 v atriju primernih gostinsko ali trgovsko dejavnost, Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21146 Kranj okolica, ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino ali delavnico, skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & comp. 226-503 22112 Kranj okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardi, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & Comp, 226-503 22113 PRODAMO v centru KRANJA poslovno hišo primerno za gostinstvo, cena 360.000 DEM, prodamo lokal na Planini, 33 m2 v pritličju, cena z opremo = 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, 221-785 22135 V najem oddam vpeljan gostinski lokal v Kranju. Ponudbe pod Šifra: BAR 22806 V centru Domžal oddam opremljen LOKAL 33 m2 za neživilsko dejavnost. 0061/722-505, 061/710-087 KRANJ-OKOLICA oddamo posip«* prostor- trgovino 110m2 s C-K-JJ lastnim parkiriščem. STANING W 242 754 KRANJ-CENTER oddamo poslovi prostore - trgovino 50m2 v I. na°' STANING 064 242 754 V centru Kranja prodamo zg°rn^ etažo hiše in poslovni prostor pritličju, v skupni izmeri 150 m-možnostjo trgovske dejavnosti, Pre vzem in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali 643-493 V Kranju na Planini prodamo pofj0^ prostor 34 m2, z vsemi priključki, pritličju, cena po dogovoru. efM AGENT Kranj (064) 223-485 ali (M™ 643-493 Na HUJAH oddamo poslovne pros tore za storitveno dejavnost, 3*o m2, najemnina 12 DEM/m2. Svc NEPREMIČNINE, 330-112.^___^. Klanec pri Komendi, ODDAMO Prodam belo otroško POSTELJ'^ 058-191 2 HOTEMAŽE 3a, 4205 PredoV* vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu Vsak petek ples ob živi glasb« Sprejemamo tudi zaključene družbe Odprto vsak dan od 9. do 23. uj Rezervacije po tel. 064/431-*7 NAJDENO_____; 26.9. sem našla pri 9"?a^ Podbrezjah na cesti MOŠKA p LA. Kdor jih pogreša na) P0^ 0730-710 Otoče Is OBVESTILA "*""njif- NOVAK Primož, Leše 47, ' ^ Izjavljam, da nisem P'8^'* % " Lidije Novak Tenetiše 17. »oi' 4g, Lidije Czernv, Prerodovičeva^ Ljubljana! --■—Tšot0' IZPOSOJA pikniške opreme a, do 50 oseb, mize, stoli, °r0gr*' naprava za točenje piva, eie*- ^ gat...0064/312-578 SHIATSU MASAŽA KIROPRAKTIKA AKUPUNKTURA VRHUNSKI STROKOVNJAK S KITAJSKE DR. Ll ISSLgi VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI USPEŠNO REŠUJE VASE ic*^ - težave s hrbtenico - poškodbe mehkega tkiva (mišice, vezi) - nevroza, depresija, nespečnost - prebavne motnje, glavobol, migrena a«&-000 &° Dom starejših občanov Preddvor, Potoče 2, tel.: 4oo- ^ 14.30 in 458-00457 dopoldan, sobota od 8.00 do iza^-^ 3. oktobra 1997 SHEN QI® I LJUBLJANA - SAMO ŠE TO SOBOTO 4.10. ob 13h V KINO ŠIŠKA SHEN QI® ZA NAPREDNE LJUDI #" AIPING WANG KOLESA Prodam lepo ohranjeno fantovsko alkalno kolo na 11 prestav. ©641- ffl 22948 Prodam cestno KOLO Compagniolla '6 prestav, avtom, menjalnik, nobene g^are, kot nov, fil 401-290 22978 Prodam MOTOR KAVVASAKI 650 'ENGAI. Q471-442, Matej 23090 OSTALO KAŠČO za žito razstavljivo 3x 1 m3 Prodam. ©061/823-110 22852 Prodam KOTEL za žganjekuho 80 I. • 876-136 22870 Novoletna in silvestrska darila za Podjetnike in hotele dobite na ©461 - <34 22930 Poceni prodam ameriški biljard. ® 622-075 22931 0lie S. Slana "AKT s šopki", 50x60, 2$55dno Prodam. ©061/13-26-348 POTREBUJEM PREVOZ za 5 m URV. ©228-199 23034 VEDEŽEVANJE 090-43-47 PRIDELKI Nudim prešanje sadja in prodajo Mošta. ©411-808 __22165 .Prodam ZELJE VARAŽDINSKO, j^ninj 61/A, Naklo_22^ Prodam MAČEHE cena 50 SIT. J 715-06 2 22872 Beli jedilni KROMPIR prodam. Stare, fctinec 6, Preddvor 22884 Prodan NEŠKROPLJENA JABOLKA «aiaVrSt' Mežan' Za9°riška 13, Bled Prodam HLEVSKI GNOJ. Frelih )f^ez, Žabnica 74_22897 .^odno prodam cvetoče MAČEHE, LONČNE KRIZANTEME, RESO. Cu-^rnTarvBašelj 40 ©451-532 22914 Prodam ZELJE V GLAVAH. ©422- °'1 22923 v Prodam hlevski GNOJ. Luže 4, V|SOko 22967 Prodam varaždinsko ZEUE v gla-1^0310-268, Žabnica 57 22972 Prodam SADIKE za živo mejo "gušter. Q 718-265 22987 Prodam CVETOČE MAČEHE. ^85-500 23010 Prodam sj|ažno K0RUZ0) ,ank0 j0 2Mfan'ern 'n pripeljem. ©312-393 POSESTI hii!?daiTI0: Žirovnica stanovanjsko OOO nc?arcel° 1200 m2- cena 390 hi«! 7 •, ■ Jesenice poslovno stan. IZ? (vila) in 5000 m2, Kranj nad- iropno hišo do 3. gr. faze, parcela SSSL."12' cena 300.000 DEM, hi4r> v mestnem jedru starejšo 7^ 150.000 DEM. K 3 KERN, ^353, 222-566, fax 221-785 19710 km«*damo v bližini Kamnika staro hiša 0 hišo na ParcGli 1800 m2-oin-^oji ob glavni cesti, cena 2P°-°00 DEM. K3 KERN, 221-353, '«-566, fax 221-785 19712 NAJEM: oddamo polovico HIŠE v oitnjah, Britofu, Kranju, v Kranju oddamo 2 ss za 500 DEM mes. K3 ©221-353, 222-566 in !^*j21-785_ 19730 SS*"« STRAHINJ visokopritlično, A~teno stanovanjsko HIŠO, cena J50 000 DEM, STRAŠIČE nadstrop-"o Ppdkleteno hišo s prizidkom 5cn "j parcela 599 m2, cena van' ,° DEM- Krani starejša stano-9«%S hiša, parcela 590 m2, cena ^i&.OOO DEM. K 3 KERN, 221-353, ««-566, fax 221-785 19888 BLED v mirnem, zelenem okolju prodamo starejšo hišo z garažo in vrtom, BLED dvostanovanjsko hišo na manjši parceli z gostinskim lokalom, KRANJ ČIRČE novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21138 PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na parceli 800 m2 hišo s 100 m2 bivalne površine, 130.000 DEM, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO LJUBNO pri Podbrezjah nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, BLED hišo z vrtom na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21141 KRANJ Primskovo 2500 m2 ob cesti za poslovno stanovanjsko gradnjo, ZG.DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 65 DEM/m2, lok. dok. PREBAČEVO manjšo zazidljivo parcelo na robu naselja, GOLNIK 959 m2 v hribu, elek. , voda, tel., ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21142 PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21143 VIKENDE PRODAMO: Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21144 «*■► Agent-Kron/ Glavni trg 16, Kranj teL06V225'485; 0609/643*49$ NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21140 KRANJ- DRULOVKA prodamo končno vrstno hišo 165m2 stan. površine, kvalitetna izdelava, savna, C.K. TEL. CATV, za 280 000 DEM. STANING 064 242 754 BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200m2 stan. površine na parceli 700m2 za 120 000 DEM. STANING 064 242 754 KRANJ Struževo prodamo starejšo visoko pritlično hišo 120m2, na parceli 800m2 za 130 000DEM. STANING 064 242 754 V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Naklem prodamo zazidljivo parcelo 500 m2 s hišo v tretji gr. fazi, možnost prevzema maja 1998, cena 160.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V bližini Kranja prodajamo zazidljivo parcelo 690 m2 z nadomestno gradnjo, vsi priključki, možnost prevzema takoj, cena 125.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 PIA nepremičnine, podnjžnlca Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski lm7,tel.:064/623-117, 064/622-318 V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob §lavni cesti. Cena 360.000 DEM. VET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav. ©421-498 17387 TRIO BON-BON s pevko nudi odlično glasbo za vse priložnosti. ©50-303,632-170 21932 Prijetno glasbo za manjše družbe -doma ali v lokalu nudi DUO. ©327- 588 23080 POZNANSTVA Dekleta in žene - agencija STIK vas pričakuje. Spoznajte nove prijatelje. Pokličite na ©090/43-01, 156 SIT/ min ali nam pišite na naslov STIK S.P., P.P. 4210, 1001 Ljubljana 20392 Kdor išče življenjskega sopotnika, ga najde v AFRODITI. ©324-258, ki obenem vabi na PLES v soboto, 4.10. v Transturist Škofja Loka, v nedeljo 19.10. na Mednarodno srečanje s plesom v Portorož, 7.11. pa na VESELO MARTINOVANJE! 22970 SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽI\ 00.232.80912 DIVJI ZGODBE 00.232.80907 Samo za odrasle Mednarodna tarif )ČE flttk iBE VHff J ll NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO prnmRt 7 nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ-LJUBLJANA ali Kranj-Bled kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-088 21147 PARCELE PRODAMO ZG. BITNJE sončno parcelo ob cesti, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22088 Kranj - prodamo visokoprtilično hišo, CK na olje, vzdrževano, parcela 750 m2 220.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 22106 Takoj kupimo zazidljivo parcelo do 2.000 m2 z urejeno dokumentacijo in sicer v Kranju ali bližnji okolici. Plačilo v gotovini. Direktne ponudbe (brez posrednikov ali agencij) posredovati na tel. številki: 0609/622-586 ali 041/622-586. TRG BLED NEPREMIČNINE Z VAMI PRI NAKUPU IN PRODAJI «•76-076, BLED, PREŠERNOVA 50 MFNIALNICA FOTOKOPIRALE PONUDBA TEDNA NA KADIU TRIG FM, VSAKO NEPfcUO OB UM vas vabi od torka do petka od 7. do 23. ure sobota - nedelja od 8. do 23. ure S3, ponedeljek zaprto 4000 Kranj Tei 004/223 558 Nad sotočjem RurovSčice in Kokre PRODAMO: v bližini KRANJA prodamo starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 580 m2, cena 165.000 DEM, K3 KERN © 221-353, 222-566, fax 221-785 22279 PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica za znane kupce kupimo več manjših gradbenih parcel in večje kmetijsko zemljišče - travnik, gozd. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 22331 RETNJE pri Tržiču visokopritlično hišo z delavnico in garažo, 700 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00- 0609/650-123_22335 V Šenčurju vzamemo v najem ali odkup STANOVANJSKO HIŠO oz. gradbeno parcelo, lahko tudi hišo v začetni gradbeni fazi. Šifra: ŠENČUR 33 22676 Bled z okolico - Zasip, kupimo manjšo hišo ali vikend, lahko nedograjen. 0 865-020 22694 V Kranju prodamo spodnjo etažo hiše cca. 60 m2 s pripadajočim zemljiščem, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kamni Gorici prodamo stanovanjsko hišo na 400 m2 zemljišča, cela podkletena, CK, vseljivo po dogovoru, cena 135.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Petrola, Save in ostalih podjetij. ©310-537 21351 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:06ii/211-847 AO.EJ1CUA ZA PROMET Z MEPREMIČMIMAMI ?« Pnrtisanska uL 6. 4890 TRŽIČ tJsfax: 60-508, mobitel (XiQ9/6l6-9tM MAKUDt BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, Ljubljanska cesla 5, teL-064/742-555,742-554, 742-555 Kranj okolica prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na večji parceli, možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp. 226-503 22107 BITNJE prodamo zazidljivo parcelo, 655 m2, in gozd nad Jesenicami, 8,5 ha. MIKE & Comp, 226-503 22111 Prodamo v bližini Kranj staro hišo z gospodarskim poslopjem, parcel 1300 m2, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785, 222- 566 22133 Prodamo manjšo kmetijo s parcelo 9300 m2 v bližini Škofje Loke, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 22136 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjig. MIKE & Comp. 064- 226- 503 23025 KRANJ HRASTJE prodamo visokopritlično hišo 66 m2 stanovanjke površine, možnost izdelave man-sarde, 600 m2 parcele, za 170.000 DEM. POSING, 224-210_23036 NA GORENJSKEM KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVOH PARCEL ZA ZNANE KUPCE Z GOTOVINO. POSING, 227- 202 23053 Prodamo zazidljivo parcelo 2760 m2 z gradbenim dovoljenjem iz škofje Loke proti Poljanski dolini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, 222-566, fax 221-785_23069 PRODAMO več parcel v okolici Begunj, cena 55 DEM/m2. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 23070 V Lescah PRODAMO visokopritlično stanovanjsko hišo, 300 m2 stanovanjske površine, parcela 785 m2, nadstandardno, cena 520.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NAJVEČ NUDIMO ZA DELNICE Colorja, Save, Aerodroma, Droge, Petrola, Krke, Istrabenza, obeh pivo-varen, ter delnice pooblaščenih investicijskih družb. Nudimo takojšnje plačilo. GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA. 0 361- 300_22745 Gotovina za delnice: Merkurja, Save, Gorenje, Telekoma, Interevrope, Pro banke. 00609/651-646 22812 DELNICE: Color, Sava, Telekom, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo tudi na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 22825 ZASTOPNIKE z lastnim podjetjem vabimo k donosni sodelavi, brez rizika. ©062/611-346 22841 ODKUP DELNIC: Telekoma, Save, Detrola, Uniona in ostalih. ©310-537 RAZNO PRODAM Prodam ročni VILIČAR, posodo za mleko 50 I in dva. ©471-128 22719 Prodam cca 12 m suhih BUKOVIH DRV. ©58-77 3 22784 Prodam bukova in mešana DRVA. Razžagam in dostavim. Po 20. uri ©061/627-789 22828 Prodam bukova DRVA, listnat uležan hlevski gnoj in smrekove plohe. 0461-691 22849 4 Prodam kuppersbusch, železni cirk-ular, pralni stroj, sedežno garnituro in akvarij. 0241-086 22861 Prodam suha bukova DRVA in JUGO KORAL 55, I. 8/88. 0423-015 22876 Prodam novo trajnožarečo PEČ, barvni TV SAMSUNG (biovision), ž. kostim št. 38. 0312-192 22885 SEDLO Vestem, novo, prodam. 0725-713 22910 Prodam suha BUKOVA in SEMENSKI KROMPIR Calingford, beli. 0421- 587 22912 Prodam ARMATURNE MREŽE 6 x 4,2 in VHODNA VRATA Lip. 0741- 295 22927 Prodam SUHA BUKOVA DRVA 5 m3 in dve termoakumulacijski peči 3 KW, poceni. 0310-729 22932 Prodam suha hrastova DRVA. 0431-451 22986 BUKOVA DRVA prodam in dostavim. 0460-010 23007 Prodam suha hrastova DRVA ter smrekove, hrastove in orehove PLOHE. 0682-745_23023 BUKOVA DRVA prodam. ©66-317 Prodam nov HRASTOV SOD 100 I in ĆEBER za zelje. Olševek 3, ©431- 655 23071 STAN. OPREMA Prodam NOVO POMIVALNO KORITO. ©50-506, po 16. uri Mateja Za simbolično odkupnino oddamo mladinsko SOBO (belo-zelena). ©731-176 22809 Prodam ŠTEDILNIK iz nerjaveče pločevine za centralno ogrevanje in kuhinjsko okroglo mizo, novo. ©632-271 22835 KRANJ- Stražišče prodamo novejšo 1 nad. hišo s 180m2 stan. površine, lahko dvo družinska, na parceli 600m2 s C.K.in TEL.za 350 000 DEM. STANING 064 242 754 PODKOREN prodamo zazidljivo parcelo 2000m2 z lokacijskim dovoljenjem, 200m od smučišča po 50 DEM/ m2. STANING 064 242 754 V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ZAČETO GRADNJO. STANING 064 242 754 KUPIMO NA BRNIKIH ALI V VODICAH ZAZIDLJIVO PARCELO ZA ZNANEGA KUPCA. STANING 064 242 754 Komenda vas vabi na veliki JESENSKI KMETIJSKI SEJEM na Hipodromu v KOMENDI od 3.10. do 6. 10. Razstavljala: Kmetijska mehanizacija Rogelj Trboje, Euroglobtrade Globočnik Voklo, Zupan trade Ločica, Gorenc SP Brnik, Agroprogres Ljubljana, Cosmos Ljubljana, Sija Ljubljana, Agroservis Novo mesto, Agros Ribnica, Rotometal Domžale, Kozina Kranj, lnterexport Ljubljana, Agroavto Kranj, Kovaštvo MuŠič Mengeš. Klas trgovina Koble, Mavek, d.o.o., Kranj, Agro Radgona, d.o.o., Apače, RM International, d.d., Ribnica, Thermo Dvnamic Kranj, Romax Kranj, Marin Jože Andrej ključavničarstvo Komenda, Ravnikar Komenda, Kolenc Anton Zalog, Senk, s.p., Hotemaže, JJ Trnovec Polhov Gradec, ILLI, d.o.o., Tlake, Kmetijski center Lan, Avman Marija, Vrtnarstvo Gašperlin Moste, Košček, d.o.o., Osolnlk Ribnica bodo razstavljali najsodobnejše traktorje, kmetijske stroje, male stnojčke za vrtičkarje, semena, sadike in vrtnice. Na sejmu bodo razstavljeni tudi avtomobili: Renault (Preša Cerklje), Audi In VW (Debevc Mengeš), Fiat (Ambrož Lahovče) UGODNI KREDITI! Sejem bo odprt vsak dan od 9.00 do 18. ure. Na sejmu je možna tudi menjava STARO ZA NOVO. Pripeljite lahko tudi RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA PRODAJO. V soboto, 4- 10, vas bo zabaval ansambel Litijski odmevi, v nedeljo pa Duo Sonja in Jože. GOSTINSKA PONUDBA! Vstopnine ni! Vljudno vabljeni v Komendo! Organizator sejma: Konjeniški klub Komenda Organizirano brezplačno parkiranje! L OPTIKA Bfeiwetsova 18, JCranj (nasproti porodnišnice) teO 225-600 JEa tepli pogled u 5uet i Odprto:od 8. do 18. ure; sobota od 8. do 12. un in RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA vsak četrtek od 15.30 do 17. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV IN OČAL HITRA IZDELAVA! Ugodno prodam 3,6 m dobro ohranjene KUHINJE Lipa. «411-489 22869 ŠPORT Poceni prodam novi BALDAHIN za manjšo prikolico in večji gumi ČOLN. 0063/701-160 22800 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061/813-553 3425 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 0*4/411-005 060O/6S3-780 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 21599 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p. izvaja vse vrste elektroinstalacij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. 0311-530 22405 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 74ea TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON 'servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). 0222-004 17574 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ 0 in fax 332-260 17774 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). 0 0609/643-925 16188 SNEGOLOVILCE izdelujemo za vse vrste streh tudi barvne. 0324-468 22660 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. 0 621-443, po 18. uri. 22715 Kovinske ZAŠČITNE in OKRASNE MREŽE ter vse vrste STOPNIC! 0806-026 22734 SPLOŠNO VODOVODNO INSTALA-TERSTVO: MANJŠA POPRAVILA, ZAMAKANJE, OBNOVA KOPALNIC TER NOVOGRADNJE, VAM NAREDIMO IZKUŠENI MOJSTRI ZA SOLIDNO CENO. MATERIAL BREZ DAVKA, KILOMETRINE NE ZARAČUNAVAMO. 051-469 NON STOP (OSEBNO DO 8. URE IN PO 20. URI) 22753 Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo kvalitetno in poceni. Oder imamo svoj. 0325-594 22753 Iščemo zidarska dela, delamo , poceni in kvalitetno. 0224-730 22775 Krpanje, drobna popravila perila (šivi) vstavljanje novih zadrg, popravila oblačil opravljam doma ali pridem k vam. 0064/860-316 22815 STltOJHO IZDELOVANJE oslrihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 POZOR! Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, ki so primerne za vse vrste kurjave. Prodajamo tud! cevi brez montaž. Te!.: 041/671-519 »VEDEŽEVANJE 090 44 09 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INE:Tel.:08l/811-579 *Mob.:0609/619-615 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 19874 Rolete, žaluzije, rolo, lamelne, plise zavese, komarnike, serene, markize, okna ter harmonika vrata! Naročila na 0211-418 ali 714-519_20941 ' BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj 0211-534, 041/626-643 - UGODNO IZVAJA GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OBMETAVANJE NOTRANJIH OMETOV, KOMPRESOR._21192 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. 0422-19321335 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE, VENTILI, PRALNI STROJ, ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravilo, montaža. O 325-815_21550 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 POMLADNI VE1EK 090 43 Ol POC/OVORI-ST1KI-POKLIĆI KA) PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje 3 MBA d.o.o. tel.:(064)861-062 fax:(064)861-054 mobitel:0609 643-293 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 STROJNI TLAKI ■ ****** m i STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 19873 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. 0324- 45 7 22971 Asfaltiranje in tlakovanje dvorič, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. 0061/813-642 in 061/817-624, 041/680-751 22974 ASTROLOGIJA, VEDEŽEVANJE na domu. 0064/323-919 22978 TV ANTENE, montaža, servis, dograditev (POP, A, TV 3). 0712-481 22982 Polagam kermiko ugodno in kvali-tetno. 0241-596 PO 19. URI 23011 Vodim poslovne knjige malim podjetjem in samostojnim podjetnikom ter TIPKAM diplomske in seminarske naloge. 0741-394 23076 Popravilo in izdelava nadomestnih delov za kmetijske in druge stroje. 0328-014 22838 POLAGANJE KERAMIKE, marmorja, granita in adaptacije kopalnic. 0O61/627-356sr 22860 SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev, takoj. 0 332-350, 325-917 22371 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave s stekleno volno - ugodne cene! 0246-509 22919 REJC,s.p., polaganje keramike, prenove kopalnic, hitro in kvalitetno. 0324-984 22966 MIŠO s.p. Kranj tel,: 064/326-612 mob.: 0609/641-034 NUDI: • MONTAŽO IN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH In STROPNIH OBLOG • SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN in VRAT • BRUŠENJE IN LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV • POLAGANJE LAMIN AT PARKETOV Nudimo vam PEDIKURO NA DOMU. medicinska sestra kozmetičarka tel.: 064/738-446 CTANj" STRIHJ STROJNI ESTRIHI tel.: 064/330 142 Prodamo ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) 1ss 41 m2 v 2. nad. ,cena 74000 DEM, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 19702 Prodamo v Kranju 2 ss 546 m2 v 1. nads. Planina I, cena 86500 DEM, 2 ss 56 m2 Šorlijeva, cena 97000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19703 Nujno PRODAMO enosobno stanovanje v alpskem bloku V LESCAH, 38 m2. za 68.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Frankovem naselju PRODAMO dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju, 68 m2, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo v Kamniku garsonjero 29 m2, cena 30.000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. V ŽIROVNICI garsonjera 34 m2 v 2. nadstropju, cena 56.000 DEM, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19709 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21133 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV., cena po dogovoru, KRANJ Zlato polje, 1 ss, pritličje, 45,5 m2, CK, tel., 1700 DEM/m2, KRANJ Planina II 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje 2 ss/IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+ 27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina li ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Šorlijevo nas. 3SS, 70 m2/ IX, 119.000 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2/V, 1600 DEM/m2, KRANJ Struževo 2 ss v hiši z garažo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21135 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVL-JICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21136 Izdelava UMETNEGA KAMNA. 0242-733 23078 BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA-1400 SIT/m2 skupaj z lakom Sinteko. 0872-517, zvečer 23087 U STANOVANJA Prodamo v Kranju 2 ss 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno, 72 m2, s 40 m2 podstrehe. Mike & comp. 226-503_22101 LESCE 1,5 sobno, 37 m2, prodamo in 3 ss 80 m2. Mike & Comp, 226-503 22102 JESENICE zelo ugodno prodamo 2ss, 47 m2, takoj vseljivo, obnovljeno. Mike & comp.226-503 22105 PRODAMO: v KRANJU - 2 ss 60 m2 v 4. nadstropju, na Planini, cena 95.000 DEM, 2 ss + 2 K 73,80 m2 v 3. nads. pri sodišču v Kranju, cena 99000 DEM; K 3 KERN, 0 221-353, 222-566, fax 221-785_22277 ŠENČUR 3 ss mansardno v hiši, 80 m2, 2 balkona, tel., CK., 500 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22334 Prodamo Kranj v mestnem jedru prodmao 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena 1570 DEM/M2, 2 ss 48 m2 na Zlatem polju, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax221785 22736 Prodam večje stanovanje z garažo v Kranju. 0461-103, po 20. uri 22805 Kranj - prodam 1 ss s kabinetom z vsemi priključki. 0224-546 22817 Prodam 2 s stanovanje v Radovljici, na Gradnikovi, IV. nadst. cena po dogovoru. 0714-707 22834 Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 m2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 80 M2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, za 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Oddam SOBO s soupoarbo kuhinje in kopalnice. Pokličite zvečer na 0326-270 22862 Prodam 2 ss, Planina 1, 3. nad., vseljivo takoj. 0330-521 ali 325-118 22886 KRANJ - PLANINA III prodam 2,5 ss v izmeri 75 m2 po 1800 DEM/m2 na 6 obrokov. 00609/647-423 22896 Pod ugodnimi pogoji oddam v najem GARSONJERO v bližini Kranja. Šifra: GARSONJERA 22908 V Šorlijevem naselju prodamo 2 ss STANOVANJE. Vseljivo takoj. 0226- 79 7 22925 ODDAMO -KRANJ - Planina I 1 ss opremljeno, telefon, CK, CTV, 550 DEM mesečno, trimesečno predplačilo, KRANJ Planina I 50 m2, opremljeno, 500 DEM/mesečno, zaželjeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22964 Železniki - novo 2 ss 75 m2, ugodno prodamo. MIKE & Comp. 226-503 23026 KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje 65 m2 komfortno, takoj vseljivo za 95000 DEM. POSING, 222-076 23037 (UE^lR W NOVO! ter064/24 21 21 GSfTO^^ WJ^ KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG BREZVRVIČNI TEL.. SGH-200 A^6 9o CENTRALE,GSM TEL., \e^°r\Q* MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, \ e\^OPiL„-TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>A OKI Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM, 2 ss 57 m2 na Kebetovi, cena 91000 DEM, Kranj 3 ss 85,50 m2 Planina, cena 124.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_19700 Prodamo v Kranju ( Koroška cesta) 3 ss 86.8 m2 v 1. nads., cena 1200 DEM/m2, v Kranju 3 ss 83 m2, v VI. nadstr., cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19704 Prodamo KRANJ 1,5 ss 47 m2 v I. nads., cena 66.000 DEM, 4 ss 92 m2 v 1. nad, cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, Planina, cena 96000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, \e TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR NAJAMEMO 2 ss ali 3 ss za mirno tričlansko družino za 2 leti, NAJAMEMO KRANJ garsonjero ali enosobno stanovanje za poslovneža, NAJAMEMO KRANJ okolica manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21137 V RADOVLJICI prodamo garsonjero, 27 m2, v tretjem nadstropju, cena 2.000 DEM/m2, enosobno stanovanje, 37 m2, za 62.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM ter 2.5S stanovanje, 61 m2. za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STANOVANJA PRODAMO LESCE 1 ss, 39 m2/lll, tel., CTV, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 22089 PRODAMO: ZLATO POLJE - 1,5ss. -40 m2, CK, 2 ss 61,50 m2 in 3 s.s. -70 m2, v Šorlijevi - 3 s.s., 72 m2, 2 ss, 55 m2, ter 1 ss 41 m2. Mike & Comp, 226-503 22097 Prodamo Planina pritlično, atrijsko 2,5 ss, 85 m2, 3 ss 79 m2, 2 ss, 64 m2, V. nad. Mike & comp. , 226-503 AVJO-avdio-alafmmobitel-SVSJEM Stružnikova 19 4208 ŠENČUR Tel, Fax: 064/411 016 mobitel pooblaščen servis za prodajo in montažo GSM: ® CONNECTING PEOPLE MOTOROLA KRANJ Planina II prodamo 3 ss z atrijem 80 m2, 150 m2 atrija komfortno, delno opremljeno za 140.000 DEM. POSING, 222-076_23038 ŠKOFJA LOKA prodmao 2 ss 56 m2, I. nadstr. komfortno takoj vseljivo za 93000 DEM. POSING, 222-076 23039 23042 Kranj Šorlijevo nas. prodamo 2 ss 51,30 m2, 2. nadstr. komfortno za 85000 DEM. POSING, 224-210 23043 Kranj Šorlijevo nas. prodamo 2 ss obnovljeno 54 m2, takoj vseljivo, komfortno za 105.000 DEM. POS-ING, 224-210_23044 Kranj Planina l prodamo enosobno stanovanje 44 m2 komfortno za 76000 DEM. POSING, 222-076 23045 Škofja Ika Frank. nas. prodamo 1,5 ss 40 m2 komfortno, nadstrešek za avto za 79000 DEM. POSING, 222- 076 23046 Železniki na Kresu prodamo 1 ss 37 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 50.000 DEM. POSING, 222-076 23047 KRANJ Planina I prodamo GARSONJERO 29 m2, komfortno, balkon za 60.000 DEM. POSING, 224-210 23048 Kranj Vodovodni stolp prodamo 3,5 ss 82 m2, 1/2 nadstr. takoj vseljivo za 110.000 DEM. POSING, 222-076 23049 Kranj Planina I prodamo 4 ss 2+2 90 m2, komfortno za 140.000 DEM. POSING 222-076 23050 GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO - GOTOVINA. POSING, 227-202 23051 KRANJ Planina I prodamo 2 ss 63,50 m2 takoj vslejivo, komfortno za 89.500 DEM. POSING, 224-210 23040 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss obnovljeno stanovanje 40 m2, pri"-za 67000 DEM. POSING, 224-210 23041 _ Kranj Drulovka prodamo 3 ss 64 m2, etažna, CK, komfortno, takoj vseljivo za 111.000 DEM. POSING, 224-210, NA GORENJSKEM IŠČEMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ALI DVOJČEK ZA ZNANEGA KUPCA l GOTOVINO. POSING, 227-202 9» BLED prodamo 1,5 ss novejše 50 m2, balkon, komfortno. POSING, 863-150 23054 JESENICE prodamo 1 ss 33 ml komfortno za 36.000 DEM. POSIN&, 863-150 23055 JESENICE PLAVŽ prodamo 1 ss 36 m2, balkon, komfortno za 4200U DEM. POSING, 863-150 2^ RADOVLJICA prodamo GARSONJERO 33 m2, komfortno (Cankarjeva ul.) za 42000 DEM. .POSING, 863- 150 2305? RADOVLJICA vila bloki prodamo 2,5 ss, nižje nadstr. komfortno. POSIN«. 863-150 23068 LESCE prodamo enosobno stanovanje 39 m2, balkon, komfortno, ugodno. POSING, 863-150 23059 LESCE oddamo dvosobno stanovanje 53 m2 neopremljeno za 50U DEM/mes. POSING, 863-150 «^ Za ugodno najemnino ali pomoč starejši osebi iščemo stanovanje-Šifra: MLADA DRUŽINA 23084 ZLATO POLJE prodamo 3-sobno stanovanje 68,6m2 s C.K. in TEL. g 110 000DEM . STANING 064 242 <^ KRANJ prodamo 2-sobno stanovanje 55m2 z galerijo v obnovljenem bio*" > CK. in TEL. STANING 064 242 75^ LESCE alpski bloki prodamo 1-s°b"° stanovanje 39 m2 s C.K.in TEL. * 65.000 DEM. STANING 064 242 754 KUPIMO PLANINA I 2,5 ALI J' SOBNO STANOVANJE ZA ZNANC GA KUPCA. STANING 064 242 7&*| Na Partizanski cesti v Škofji U>KJ PRODAMO trisobno stanovanje Šestem nadstropju, 75 m2, CK, balkon, vzdrževano, za yejrQ. DEM. SVET NEPREMIČNINE- 3JU 112. --T_T^g50 V Kranju prodamo garsonjero **<^ m2 v tretjem nadstropju, v ^ okolici, z vsemi priključki, >L0 vzdrževano, brez balkona, vse" po dogovoru, cena 55.000 OEpSkfŠl AGENT Kranj (064) 223-485 aH'™ 643-493 ^^^^ V Radovljici v centru prodamo " garsonjero 26,36 m2, cena ^ 56.000 DEM. AGENT Kranj Kur 223-485 ali (0609) 643-493 __^- V Kranju, prodamo enosobno stano vanje 44,30 m2, v enajstem stropju, z vsemi priključki, vs w^ takoj, cena po dogovoru. £.,,43-Kranj (064) 223-485 ali (0609) ° 493 Na Golniku prodamo enosobno> novanje 42,10 m2 visoko P.rll"$|-vseljivo po dogovoru z vsemi P jučki, cena 70.000 DEM. A^c' Kranj (064) 223-485 ali (0609) ° 493 V Kranju prodamo enosobno stano vanje 36 m2, v prvem nadsiruft. vsemi p riki- 485 ali (0609) 643-493 ZASTOPSTVO IN PROD VIDEO-AUDIO-HI* GSM zmes*0* PRI NAS JE OEtm^^4 VEDNO VEČ izposoja soNv vtPeo^^Ž CANKARJEVA 5, m.:064/222^2 V Lescah prodamo enosobno stanovanje 38,80 m2, tretje nadstropje v alpskem bloku, CK, telefon vključen v ceno, KTV, cena 68.000 DEM. V Kranju prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2 v pritličju, z vsemi Priključki, vseljivo po dogovoru, cena 67.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Drulovki prodamo dvosobno stanovanje 64,30 m2, v 1. nadstropij z vsemi priključki, takoj vseljivo, cena 110.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 ^eč dvosobnih stanovanj na različnih °kacijah v okolici Kranju in Škofje Loke prodamo, različnih kvadratur, z vsemi priključki, cene po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 v Kranju, Zoisova ul. prodamo dvosobno stanovanje 51 m2, v drugem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo P° dogovoru cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609)643-493 * Kranju prodamo dvosobno stanovanje 65 m, v šestem nadstropju in *5 m2 visoko pritličje, cena po aogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 K Kranju na Planini 3 prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom '6.10 m2, v 3. nadstropju z vsemi P^ključki, cena 125.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609)643-493 v Kranju prodamo lepo dvosobno stanovanje 65 m2, v 1. nadstropju, Popolnoma obnovljena, z vsemi Priključki, vseljivo takoj, cena J05.000 DEM. AGENT Kranj (064) «3-485 ali (0609) 643-493 * Kranju prodamo trisobno stanovanje 97 m2, v pritličju z pripadajočim prijem, z vsemi priključki, cena po 2°9ovoru. AGENT Kranj (064) 223-,85 ali (0609) 643-493 nepremičnine 064 22 33 00 Na Zlatem polju v Kranju PRODAMO obnovljeno trisobno pritlično stanovanje, 70 m2, s CK, cena 120.000 DEM in starejše trisobno stanovanje, 63 m2, za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosobnih stanovanj, za 75.000 do 80.000 DEM, več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 94.000 do 120.000 DEM in več tri in štirisobnih stanovanj, od 125.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, cena 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. d.o.o. ^ tel.fax064 52 233 * Koroška cesta 5 4290 Tržič _ V Železnikih PRODAMO opremljeno enosobno stanovanje, 37 m2, 3. nadstropje, sončna lega, cena 50.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2. nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje, 51 m2, za 82.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2. za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na Gosposvetski cesti v Kranju imamo naprodaj več trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Nepremičnine Staning Kranj 064-242 754 RADOVLJICA - Prodamo v starem mestnem jedru osem stanovanjsko-hišo, stara, dvonadstropna, klasično ogrevanje na frekventni lokaciji. Cena : 498.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/ fax:064- 715 00 Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Cankarjevo naselje: Prodamo dvosobno stanovanje 57 m2. III. nad., novejše, vsi priključki. Cena : 85.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 BLED - Dobe - Prodamo večjo stanovanjsko hišo 400m2 + 60m2 balkonov, 1200m2 parcele na mirnem, idiličnem kraju. Hiša je primerna za tuje poslovne partnerje, predstavništva, počitniško dejavnost ali gostinstvo. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790_ RADOVLJICA - Staro mestno jedro: Prodamo staro dvostanovanjsko hišo 300m2, dva vhoda, klasično ogrevanje, potrebna prenove. Cena : 90.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 ~1/ I NEPREMIČNINE t/ * I Ljubljana, Tacenska 95 %uš*ml tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo parcelo 650 m2 5. Prodamo Pirniče montažno hišo, 166 m2 stanovanjske površine 6. Prodamo Škofja Loka -mansardno stanovanje, 90 m2 1- Prodamo vikend na parceli 910 m2, bližina smučišča Cerkno 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9- Prodamo Podlubnik garsonjero 16,45 m2 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo Vodice - novejšo dvostanovanjsko hišo 12. Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2 13. Prodamo - Hotavlje - vikend na parceli 1400 m2 14. Prodamo Podlubnik 2 sobno stanovanje s kabinetom 15. Prodamo Mestni trg Šk. Loka 2 ss mansardno 16. Prodamo Frankovo naselje -manjše 2 sobno stanovanje 17. Prodamo - Sr. Brdo nad Hotavljami - brunarico, 18 m2 18. Prodamo Podlubnik končno, vrstno, dvostanovanjsko hišo 19. Kupimo na Partizanski - 2 sobno stanovanje do III. nadstropja 20. Prodamo - Laniše nad Sovodn-jem, starejšo hišo na parceli 1320 m2 21. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo i lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo PIA KRANJ S 312-622 1. Najamemo 1SS ali 2SS za družini -Planina; NUJNO 2. Prodamo 5SS v centru Kranja - 2. nadstr., adaptirano, v pritličju dva poslovna prostora; UGODNO! 3. Prodamo več garsonjer - Planina; (55.000 - 65.000 DEM) 4. Prodamo več 1 sobnih stanovanj v Kranju 5. Prodamo 2SS na Drulovki (64 m2), tel., CK, 111.000 DEM 6. Prodamo 2SS (55 m2), atrijsko, ob reki Savi, 90.000 DEM 7. Prodamo 2 sobno stanovanje (56 m2), Šorl. nas., 95.000 DEM 8. Prodamo 3SS (69 m2), Zlato polje, cena 107.000 DEM 9. Oddamo več različnih posl. prostorov v okolici Kranja 10. Prodamo 3 sobno stanovanje (62,5 m2); Zlato Polje, cena 105.000 DEM 11. Kupimo 2 sobno stanovanje Radovljica, (Cankarjeva ul.) 12. Kupimo hišo v IV. gr. fazi, za znanega kupca 13. Prodamo 4SS (92 m2), Planina (obročno odplačevanje) 14. Prodamo več st. hiš v okolici Kranja 15. Kupimo poslovno stan. hišo v Naklem 16. Prodamo zazidljivo parcleo (3260 m2), Radovljica 17. Prodamo vikend z vinogradom -Bizeljsko; 26.000 DEM 18. Kupimo več stanovanjskih hiš cenovnega razreda do 150.000 DEM 19. Kupimo zazidljive parcele v okolici Kranja 20. Najamemo hišo od Kranja do Mengša; NUJNO PIA JESENICE a 863-145 1. V Lescah prodamo 1 sobno stanovanje, 39 m2 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel., 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. Kranjska Gora - prodamo 3 ss v bloku, 75.000 m2 za 210.000 DEM 6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Na Pristavi prodamo vikend, 80 m2, parcela 700 m.2, cena 60.000 DEM 9. Bled - 2,5 ss - 70 m2 v hiši prodamo za 65.000 DEM 10. Na Jesenicah oddamo v najem posl. prostor 14 m2, primeren za pisarne 11. Jesenice - center, 3 ss, 74 m2, balkon, cena 70.000 DEM 12. Javornik - prodamo 4 ss v hiši, 100 m2 + parcela, za 80.000 DEM 13. Radovljica - prodamo 2 ss v bloku, 61 m2, plačilo na obroke 14. Jesenice - dvostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,250.000 DEM 15 Moste - Žirovnica, dvostanovanjska hiša, 300 m2,1260 m2 parcele, hiša je lepo vzdrževana 16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše. 17. Bled - Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. 18. Moste - Žirovnica zaz. parcela 1048 m2, možnost razparceliranja, cena 68 DEM/m2 19. Jesenice - prodamo garsonjero, 35,13 m2, CK, telefon, cena 40.700 DEM 20.1 SS v Radovljici, 37 m2, cena 62.000 DEM 1 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Visoka šola za management Dodiplomski študijski program MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja) 3. letnik izrednega študija, ki bo potekal v Škofji Loki. Vpis: 6.11.1997 Vpisni pogoj: diploma višje šole (po programu, sprejetem pred 1.1.1994) Prijave sprejemamo do 30.10.1997. Informacije: 064/656 137 ali 066/21 020 03 RADOVLJICA - Gradnikovo naselje: Prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, IV. nad., CK, KTV, telefon. Cena : 83.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 KERN d.o.o, NEPREMIČNINE tel.:221-353 Maistrov trg 12 fax:2222?^8656 4000 Kranj KRANJ - ŠKOFJA LOKA - TRŽIČ-BOHINJ - PREDVOR - GOLNIK -JESENICE - KRANJSKA GORA -RETEČE - POLJANSKA DOLINA -za naše stranke kupimo več različnih stanovanj, gozdnih parcel, kmetijskih zemljišč, vikend - parcel, vikendov, kmetij primernih za vzrejo konj, hiš različnih cenovnih razredov, gradbena zemljišča ter objektov za nadomestno gradnjo. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609 - 653 - 790 BLED - alpski bloki - Prodamo trisobno stanovanje 75m, pritličje, vsi priključki, staro 12 let, kletni prostor, garažni boks. Cena : 149.500 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790_ BLED - Oddamo poslovne prostore (več pisarn za različne dejavnosti) na izredno frekventni lokaciji. Cena najema po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 BLED: Prodamo starejše tri sobno stanovanje 85 m2 potrebno popolne obnove I. nadstropje. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 LESCE - alpski bloki: Prodamo več izredno lepih stanovanj razucnin velikosti . primernih za vikend ali za stanovanje. Cene od 65.000 do 150.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 BEGUNJE NA GORENJSKEM-Pro-damo izredno lepo dvosobno stanovanje, 60m2 I. nadstropje, vsi priključki, staro 10 let. Čena : 99.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 KRANJSKA GORA: Prodamo hotel v centru z vso potrebno dokumentacijo in pripadajočim zemljiščem v obratovanju primeren za počitniško oz. turistično dejavnost. Cena: 3.950.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 KRANJSKA GORA: Prodamo trisobno stanovanje.61,55 m2, center, CK, KTV, brez telefona primerno za vikend ali stanovanje. Cena: 139.000 DEM ali po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 JESENICE: Prodamo 1/2 stanovanjske hiše, 57 m2, pritličje, garaža drvarnica, malo vrta, center. Cena: 60.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715 009 Mobitel: 0609-653-790 JESENICE - Tomšičeva ulica: Prodamo poslovno-stanovanjske prostore, pritličje, 153 m2, urejeno dvorišče in parkirišče ter dovoz, na lepem kraju. Cena: 188.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715009 Mobitel: 0609-653-790' RADOVLJICA . Kamna Gorica; prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo na lepem in mirnem okolju 180 m2 površine in 400 m2 zemljišča. Cena 120.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: 064 - 715-009 Mobitel: 0609-653-790 KRANJ - Planina: Prodamo več stanovanjskih enot po izredno ugodnih cenah vseljive takoj ali po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: . 064-715-009 ■ Mobitel: 0609-653-790 NEPREMIČNINE REAL ESTATE /P3CN NEPREMIČNINE telJfax: 331-292, 331-366 V Goričanah pri Medvodah PRODAMO 2-sobno stanovanje v starejši hiši, 42 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Radovljici ODDAMO visokopritlično hišo, 200 m2, z vrtom in možnostjo poslovnih prostorov, najemnina 1.800 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. RADOVLJICA - Gradnikovo naselje-Prodamo garsonjero 28 m2, I. nad., CK, KTV, telefon. Cena: 49.000 DEM GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064- 715 009 Mobitel: 0609 - 653 -790 JESENICE - Koroška Bela: Prodamo pritlično trisobno stanovanje 80 m2 popolnoma prenovljeno, CK, KTV, telefon. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: 064-715-009 Mobitel: 0609-653-790 JESENICE - Koroška Bela : Prodamo trisobno stanovanje 81 m2, CK, KTV, tel., visoko pritličje, lep pripadajoči vrt, dva balkona in garaža. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: 064-715-009 Mobitel: 0609-653-790 JESENICE in okolica: Takoj za naše stranke kupimo več stanovanjskih hiš in stanovanj različnih cenovnih razredov. Plačilo v gotovini. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: 064-715-009 Mobitel: 0609-653-790 TRŽIČ - prodamo izredno lep lokal z opremo ali brez za različne trgovske dejavnosti, 45 m2, pritličje, centralno ogrevanje, dovoz urejen. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ nepremičnine tel./fax: 064-715-009 Mobitel: 0609-653-790 RADOVLJICA - Prodamo izredno lepo takoj vseljivo stanovanjsko hišo in 1000 m2 pripadajoče parcele, aaraža, sadovnjak, poslovni prostor, CK, telefon Cena: 265.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 715 009 Mobitel: 0609-653-790 [nepremičninsko! poslovanje RADOVLJICA: Cankarjevo naselje -stari bloki: Takoj za naše stranke kupimo več različnih stanovanj -plačilo z gotovino. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715-009 Mobitel: 0609-653-790 BLED - center: Prodamo vilo na Bledu in vpč poslovnih prostorov za različne poslovne dejavnosti. Cena in informacije v naši agenciji. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715-009 Mobitel: 0609-653-790 Inepremićni nT| l^IjjjM^ 4lC^, 064/226-503 BOHINJ - Podjetje: Prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem in 40.000 m2 pripadajočega zemljišča na izredno lepi lokaciji. Kmetija je primerna za kmečki turizem. Cena zelo ugodna. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715-009 Mobitel: 0609-653-790 LJUBNO: Prodamo starejšo stanovanjsko hišo v mirni vasici, klasično ogrevanje, telefon in 400 m2 zemlje. Cena 80.000 DEM. GS-5 STANIČ nepremičnine tel/fax: 064 - 715-009 Mobitel: 0609-653-790 RATEČE: prodamo takoj vseljivo starejšo stanovanjsko hišo, primerno za vikend ali stanovanje. Cena po dogovoru. Lesce Prodamo 1-sobno stanovanje s kabinetom - primerno tudi za poslovni prostor. Inf. 064 715 662 Radovljica Prodamo 2-sobno stanovanje 50 m2 v IV. nadstropju. Inf. 064 715 662 Radovljica, Ribno Prodamo 2 1/2 sobna nova stanovanja. Inf. 064 715 662 Bled Prodamo 2 1/2 sobno stanovanje 60 m2 v I. nadstropju. Inf. 064 715 662 Zapuže Oddamo 2-sobno stanovanje 70 m2 za nedoločen čas. Inf. 064 715 662 Kranj Prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo v izmeri 140 m2, parcela vel. 590 m2, centr. ogrev., tei., SAT, 2 garaži. Inf. 064 715 662 VOZILA DELI Rabljeni deli za vsa vozila, motorji, menjalniki, karoserijski deli po naro-čilu. 332-178, zvečer_20655 Prodam ŠKOLJKO za JUGO, I. 89, malo karambolirana. ©411-49522889 4 gume 15 col, prodam. ©53-712 229Š5 Prodam AVTOPRIKOLICO. ©422- 57 1 22924 Prodam AVTO SPOJLERJE z zavorno lučko ali brez za vse osebne avtomobile. Ugodno! O 741-295 22928 Ugodno prodam AVTOPLAŠČE M+S Nokia, Sava in ostale tudi na obroke. O460-087 22939 Prodam PLATIŠČA za HYUNDAI dve, športni volan za vse tipe (rdeč, črn, usnjen) nastavek volana športnega Hvundaja in pralni stroj. Grčar, Poljanska c. 23, škofja Loka 22942 Prodam rezervne dele za Z 101, zaganjač, alternator, vplinjač, luči, vrata. ©324-457 22969 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 3525_ MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 KM, I. 91/4, 89500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. ©0609/644-991 18949 MITSUBISHI LANCER 1.8 diesel Gl_, prvi lastnik, 91000 km, servisiran, servisna knjižica, avtoradio, kljuka, garažiran, reg. do 4/98, prodam. ©061/715-666 18951 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. Odvoz in prepis na naše stroške. ©061/344-929, 0609/ 614-013 20550 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, prvi lastnik, 13.000 KM, I. 96/ 4, servisna knjižica, ALU platišča, radio, elek. stekla, centralno zaklepaje, ugodno prodam. ©631-190 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL- konkurenčne cene, uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202 21786__ ODKUPUJEMO LADE! GOTOVINS-KO PLAČILO, uredimo prepis. ©323-298. 0609/643-202 21787 Prodamo PEUGEOT 806 SR 2.0, letnik 1995, kovinsko modre barve, klima, avtoradio.Q431-142 22328 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL, BANČNO POSOJILO. AVTO PRIS.D.O.O., 312-255, 471-340 22406 ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZILA, KREDITI, MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2, ob glavni cesti Kranj Naklo. ©471-340, 312- 25 5 22638 Prodam OPEL KADETT 1.7 D karavan, 1.90, reg. do 4/98. ©332- 423 22864 Prodam OPEL KADETT 1.7 D karavan, I. 90, reg. do 4/98. ©332- 423 22868 Prodam NISSAN SUNNY in NISSAN MICRA, letnik 1987, oba registrirana celo leto. ©221-097 22879 TOYOTA COROLLA 1,3 XL, I.90, 4 vrata, 1. lastnik, serv. knj., tel. 064 242 277 NISSAN SUNNY 1,6 SLX. I. 9/92, 5 vrat, 1. lastnik, tel. 064 242 277 NISSAN MAXIMA 2.0 SE, I. 95, prodam, tel. 064 242 277 Prodam osebni avto VW PASSAT letnik 1992. ©461-412 22957 Prodam HONDA CIVIC HB 1.4, letnik 1989. ©325-543 22958 Prodam SUBARU LEGASI, možna menjava. ©325-543 • 91, 22959 Prodam HROŠČA I. 70, reg. do 7/98 za 1100 DEM. ©242-009 22880 Prodam malo rabljen KASON s ponjavo, s carinsko vrvjo za Mercedes 609 ali Zastava. ©58-790 22882 GOLF diesel I. 90, lepo ohranjen, kovinsko modre barve, prodam. ©332-761 22890 Prodam AUDI 80 1.6 letnik 1991, reg. 8/98, metalik siva. ©325-080 22391 Prodam GOLF JGLB, letnik 1981, reg. 9/98, cena 2500 DEM. ©731- 253 22898 Prodam OPEL VECTRO 1.6 I. 91, kovinske barve, garažiran. ©461- 830 22900 R 5 CAMPUS I. 93 september, rdeča, odlično ohranjena, bogata dodatna oprema, naprodaj. ©451- 114 pO 14. UH 22960 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: VOLVO 340 GL 86, R 19 CHAMADE TR 90, SUBARU 700 SDX I. 87, JETTA LS I. 81, BMW 316 I. 85, HYUNDAI PONY 1.3 L I. 90, OPEL VEC l"RA 2.0 I1. 90/91, CIMOS BX 16 TGS I.90, GOLF DCL 1.9 I. 93, FORD D ESCORT 1.4 CL 93, SUZUKI SVVIFT 1.3 GL I. 93/94, Z 101, 88, 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224- 029 22975 JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. do 10/ 98, prodam. ©211-884 22985 R 4 letnik 1991, ugodno prodam. ©471-534 22991 ALFA 75 2.0 TVVING SPARK, I. 87/ 88, metalne barve, z veliko dod. opreme. Cena ugodna. ©715-096 22992 Prodam GOLF II, I. 1968, reg. do 4.98, rumene barve, cena po dogovoru. ©84-735 22993 VW TRANSPORTER, I. 90, moder, dobro ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. ©471-428 22994 Prodam R 4 GTL, I. 88, bele barve, obnovljena, reg. do 9.3.98. ©422- 22 1 22995 Prodam HROŠČA, letnik 1980, reg. do 3/98. ©58-906, popoldan Aleš 22996 Prodam Z 128, letnik 1988, reg. do nov. 97. ©324-473, zvečer 23002 AŠcdel} MITSIIRKHI TARI< SERVIS MITSUBISHI MOTORS MITSUBISHI CARISMA1,6 GLi NOVIH IN RABLIEMH VOZIL vb SERVIS IN PRODAJA JČNI STARO ZA NC^ Obrtniška 8, Domžale tel .Ml/716-221 - prodaja tel..061/715-666 - servis Kupcetf COLTU GLi PAJERO 2,5 GL YOUNG MERCEDES 814 L, letnik 12/91, na blazinah, nosilnost 3.4 T, kason 7.20 m, prodam. © 061/133-04-78 dopoldan ali 733-817 zvečer. 22749 Prodam GOLF I. 93, diesel 1.9, metalno sive barve. ©472-132 22732 Prodam R 5 I. 93, 5 vrat, reg. 2/98, lepo ohranjen. ©312-494 22795 AX 1.1 RE, letnik 1989 prodam 4700 DEM. ©226-137_22808 Prodam LAGUNO KARAVAN, I. 96, 1.8, mineralno zelena, redno vzdrževana, en voznil. ©0609/618-090 od 14. do 20. ure 22814 R 19 CHAMADE TRE, I. 91 in JUGO 45 KORAL, I. 90, prodam. Cena po dogovoru. ©311-033 22821 Prodam FORD FIESTA 1.1 IC, I. 94, črne barve, reg. do 4/98. ©324-170 dopo. in 422-089 popoldan 22822 Prodam Z 101, 22832 87. ©332-439 Kupim R 5 ali JUGO 55 od letnika 89 do 93. ©411-893 22837 Zaradi selitve prodam avto CITROEN VISA in Z 101. ©222-908 22839 FIAT TIPO 1.8 IE GT letnik 1993, prodam za 12500 DEM. ©323-751 22842 Prodam VW GOLF I. 81, cena po dogovoru. ©874-377 22846 JEEP CJ VVRANGLER mehka streha, servo volan, motor. ©325-160 22850 Prodam OPEL KADETT 1.6 I FRIS-CO I. 91, reg. do oktobra 98, veliko dodatne opreme. ©041/675-760 22855 GOLF I, letnik 1981, 120.000 km, pravkar registriran, avtoradio, ugodno prodam. ©712-137 22856 AURISINA, d.o.o., proda: LANCIA TEMA 2.5 TD, I. '89, AUDI 801.8,1. '88, BMW M5, I. '91, HONDA CIVIC 1.4, 16V, I. '90, SAAB 9000 i 2.0,16V, I. '89, NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, I. '91, LANCIA DEDRA INTEGRALE 4 x4, I. "92, CITROEN BX 15 RE I. '88, ALFA SPRINT, I. '88, R25 2.0TX, I. '90. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 HYUNDAI 1.5 GLS I. 90/91, zelo ohranjen 7200 DEM, možen kredit. ©323-298, 0609/643-202 22901 Prodam R 4, I. 92, bele barve. ©041-681-082 22902 AUDI 80, 2.0 E, 110.000 km, letnik 1992, z dodatno opremo, prodam. ©53-304, 53-268 22903 MITSUBISHI PAJERO 2.4 TD, I. 84, metalno zelen, platnena streha, cena 11.000 DEM. ©725-713 22904 Prodam GOLF diesel, 1.84, reg. do 7.5.98. Ogled v nedeljo od 12-15 h, Živanič, Virje 15, Tržič 22906 Prodam OPEL ASTRA 1.6 i CLUB karavan, 1.91/92, prevoženih 122 000 km. ©55-446 22907 Prodam TERENSKO VOZILO Land Rover, reg. do 17.12.97. ©731-083 22909___ Prodam AUDI 80 1.8 S, 1.91/92, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©723- 197 22913 Prodam FIESTO. ©632-903 22915 Prodam VOLVO tip 144 S, I. 1971 in MERCEDES 220 D celega ali po delih. ©431-247 22933 FORD ORION I. 86, prodam ali zamenjam za drugo vozilo. ©76-016 22936 Ugodno prodam GOLF JGLD I. 83, lepo ohranjen. ©685-068 22940 Popravilo, prevoz in odkup poškodovanih vozil. Avtovleka -avtokleparstvo Jakša s.p., tel.: (064) 241-168 XANTIJA 1.8 ISX, I. 93, metalik, reg. celo leto, veliko dodatne opreme, 67000 km, servisna knjiga, izredno ohranjen, prvi lastnik. ©325-077 23033_, Prodam FIAT TIPO 1.6 I. 12/92, 45000 km z dodatno opremo. ©713-064 22947 Prodam DAEVVOO RACER 1.5, 5 v, I. 93, cena po dogovoru. ©733-900 22952_ Prodam JUGO SKALA 55, I. 88, cena 1900 DEM. ©328-388 22956 Prodam MAZDA 323 1.3, I. 88, prevoženo 114.000 km, reg. do 4/ 98. ©325-846 23003 OPEL KADETT 1.3 LS.I. 89, 3 vrata, tepo ohranjen, prodam. ©76-474 Prodam OPEL CALIBRO 2.0 I, 16 V, I. 93, prvi lastnik, izredno ohranjeno, z mnogo dodatne opreme. ©041-618-791 _23015 Prodam GOLF diesel I. 86. ©222- 527 23016 Prodam JUGO 45 I. 85, 500 DEM. ©731-161 23019 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA LAVI d.o.o., Kranj Cesta na Brdo 22, Kokrica-Kranj tel- 064 246 846_ HITRO IN KVALITETNO UGODNO PRODAMO: CLASSIC 1.6 RN sreb. me. nov 24600 DEM, r 19 1.4 rt 4 v, I. 93, TRAFIC KOMBI 8+1 I. 91, LADA SAMARA 1500 I 4 v, I. 96, ALFA ROMEO 33 1.5 IE I. 92. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po © 428-0011 ali 428-0012, RENAULT PREŠA CERKLJE_23035 Prodam JUGO 45 KORAL, temno rdeč, letnik 12/88, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Britof 376, Kranj 23062 Prodam OPEL VECTRA 1.8 I, I. 91, prevoženih 27000 km, prvi lastnik. ©691-676 23073 HROŠČ 1303 J, letnik 75, bele barve, lepo ohranjen, registriran, do ^3 98, ugodno prodam. ©471-266 Prodam JUGO 55, I.89, lepe ohranjen. ©241-358 do 17. ure in ©328- 098 23085 Prodam FORD FIESTA 1,25, 16 V, 1.96, reg. celo leto. ©245-183 23091 Prodam OPEL ASTRO, I.93. ©632- 146 23095 AUDI A 4 1.8 T, I. 95, 21000 km, klima, informacijski sistem in ostala oprema, prodam. ©57-622 23028 Prodam BMW 318 I, letnik 1992, december, zelo ohranjen, rdeče metalik barve, dodatna oprema. ©326- 851 23030 Za občasna dela nudimo honorarno zaposlitev pomožnemu delavcu. ©714-291 od 8. do 10. ure 22866 Iščem dva PRODAJALCA ali PRODAJALKI za prodajo zimskega artikla. Zelo dober zaslužek. ©331-875 po 18.uri Mladen 22874 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija Tel: ++386 64 22-11-03, 22-11-39 Fax: ++386 64 211-790 razpisuje dve prosti delovni mesti: 1. TURISTIČNI REFERENT 2. DELAVEC ZA POMOŽNA RAČUNOVODSKA DELA Pogoji: 1. delovne izkušnje s področja turizma, znanje nemškega jezika, vestnost, natančnost, komunikativnost Zaposlimo za določen čas z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. 2. delovne izkušnje s področja priprave računovodske dokumentacije, fakturiranja in izterjave Nudimo honorarno zaposlitev. Prošnjo v pisni obliki pošljite na naslov. T.A. Odisej, Maistrov trg 2, 4000 Kranj do 10. 10. 1997. ZAPOSLITVE Če iščete redno zaposlitev in imate radi dinamično delo, pokličite © 76-622, 041/669-785 od 17. do 20. ure 19831_ ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLS-KEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064. 041/637-492 20484 ODKUPOVALCA hlodovine zaposlimo redno ali pogodbeno. ©063/32-662, 063/37-388 21801 Nudimo terensko delo z nadpovprečnim zaslužkom. ©323-501 22669 Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije in MESARJA. ©247-100 22781 Honorarno delo dobi dekle v kava baru v Škofji Loki. ©634-133 22802 V Kranju ali bližnji okolici iščem delo telefonistke. Imam prakso (lahko tudi v gostinstvu, priučena gostinka) Naslov v oglasnem oddelku. *bo27 Za določen čas zaposlimo KV MIZARJA za popolnoma samostojno delo na terenu - montaža, kasneje možna redna zaposlitev. Izkušnje vsaj 5 let in lasten prevoz! Inf. tore in četrtek 8-12. ure, ©228-073 23031 Zaposlimo simpatično NATAKARICO v novem caffe lokalu v Kranju. Plačilo 700 SIT/uro. ©212-429 23074 Zaposlimo prodajalko z izkušnjami v živilski trgovini. ©330-449 22810 FERRUM CAFFE na Jesenicah zaposlimo študentko za delo ob vikentih v popoldanskem času. Informacije vsak dan osebno do 14. Honorarno zaposlim VOZNIKA za prevoz kruha na področju Gorenjske. ©58-790 22881 Zaposlimo KOMERCIALISTA za trženje sanitetnega materiala ter zaščitne obleke na področju Gorenjske. Zaželjene izkušnje pri terenski prodaji ter lasten prevoz. Pismene prošnje pričakujemo na naslov: HLADNIK, d.o.o., Stara c. 17, Škofja Loka 22899 Za delo v živilski trgovini v Kranju potrebujemo KV PRODAJALKO. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in del. izkušnjami na YEAS,d.o.o., Šorlijeva 25, 4000 KRANJ oz. na © 332-848 22887 PZ KLUB išče prijazno, komunikativno dekle za strežbo. ©221-35^. oz. pismeno na naslov PZ KLUB, Tavčarjeva 5, Kranj M»» Zaposlimo DELAVCA na žagi. DJ"' cer Avgust, Zalog 35, Cerklje z*859 Ambicioznim dijakom in študentom nudimo zanimivo in razgibano delo. Poskusite! ©323-725 in 063/702- 484 22916 ........[|[......................n................|...................................g-* ŽIVALI - Prodam enoletne KOKOŠI nosnic* Koprivnikar, Golnik 15, 461-678 22673 Kupim en teden starega BIKCA sini' ©738-851___2^ Prodam 3 bele KOZE. ©723-022 22797____ Prodam 14 dni starega črnobele9a bikca in teličko simentalko. ©401' 009 22811 Prodam dve visoko breji telici simentalske pasme. Podbrezje 21°> 731-302_ V najem dam kmetijo za pašo do 1$ koz ali ovc. Hlev na razpolag0, ©065/808-095_ Jf5 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©720-184__»J* BIKCE SIMENTALCE za nadaljn0 rejo kupim. ©461-222__ Prodam TELICO simentalko S TELETOM. Lesce, Alpska 70 «^ Prodam dva bikca stara 10 dni' ©461-370__ BELE PIŠČANCE različnih starosti za nadaljno rejo, prodam. ©246-&1 V Radovljici v Bevkovi uliici se je našel PAPAGAJ, g 713-374 Prodam 10 dni starega bikca križanca. Zaloše 5, Podnart 731-4»° 22875 __ Zaposlimo trgovskega poslovodjo za vodenje predstavništva v Lescah pri prodaji keramičnih ploščic, sanitarne opreme, stavbnega pohištva in okenskih senčil. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: Lekero, d.o.o., Cesta na Rupo 45, 4000 Kranj. Prodam BIKCA simentalca, ■ 3 mesece. Demšar Jakob, Brod e > Poljane (popoldan)____fi«- Kupim mlado KRAVO simentalko, P° telitvi, dobro mlekarico. ©738-4*° 22821 _ I Prodam BIKCA frizijca, starega J§ dni. Poženik 39, Cerklje _Jg*,' Prijazno, mirno pony KOBILO, star0 7 let, z jahalno opremo, ugo°|^ prodam. ©721-557 22928 DOBEBMANE čistokrvne mladji ugodno prodam. ©58-818 ^JL* Prodam orjaškega lisca z avstrijs^ rodovnikom, starega 20 mese ©891-236 J>- Zaposlimo 6 delavcev za pomožna dela v mizarstvu.©471-739 22941 ©802-534 Iščemo kuharico za delo v bližini Tržiča. Ponudbe z dokazili na BIO, Mlekarska 10, Kranj 22954 Prodam mlade zajkle za na^ev! rejo ali meso od mladih z&]^ Potrebujemo večje število DIJAKOV in študentov za lažja fizična dela in anketiranje. Tel.: 224-334 MEDNARODNA DRUŽBA išče zastopnike za delo na terenu. Gostinstvo - Trgovina. Informacije 061/161-31-82 od 9. do 16. ure 22892 Zaposlimo ŠOFERJA z C in E kategorijama vozniškega dovovljenja za mednarodni transport na območju Nemčije (omejena starost je od 21 do 30 let). Pisne prošnje sprejemamo 7 dni po objavi na naslov: MER-NIK.d.o.o., Gasilska c. 1, 4208 Šenčur 22894 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. ©312-505 22979 IRISH PUB v Kranju v redno delovno razmerje sprejme več šolanih natakarjev. Informacije po 19. uri ©225- 162_. _ 22997 GOSTILNA v okolici Tržiča išče dekle ali fanta za samostojno delo v strežbi. ©58-909 23001 Redno zaposlimo potnika za prodajo odličnega artikla po Gorenjskem. ©326-710 23013 Iščemo PRODAJALKO v tekstilni trgovini v Kranju. Inf. na ©227-046 od 10-15. ure 23077 Iščemo ZASTOPNIKE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 50-274 in 0609/651-737 23088 Redno zaposlimo MESARJA z izkušnjami za delo v Tržiču. Mesnica Dolhar Samo Tržič, ©54-222 23089 KV MIZARJA takoj ali po dogovoru zaposlimo. Pogoj: odslužen vojaški rok. ©58-802 23092 TELIČKO simentalko, staro en , prodam. Sajovic, Zg. Brnik 23^_— Prodam sedem dni starega b|kc* ©310-268 Žabnica 57 Prodam 200 kg težko TELIČKO s^' in dve ustrojeni GOVEJI *u 7 ©731-477 J!-' od 200- gostišČe Okarina Bkd LEO LIČOF Riklijeva 9, 4260 Bled Tel: 00386/064/741 458, fax: 741 830 Zaposlimo komunikativno POSLOVNO TAJNICO za 4-urno dopoldansko delo (od 9. do 13. ure). Pogoji: poznavanje knjigovodstva, ekonomije, delo s PC, pasivno znanje angleščine, nemščine Informacije dop. od 10.30 do 12.30; Bled, tel. 741 458 Kupim BIKCA sim. težkega 300 kg. ©061/841-108 PSIČKE - mešančke, majhne, jazne, stare dva meseca, odo a ©736-749_ Kupim BIKCA sim., starega 10 ^ ©710-746 2^> 3 Prodam KOBILO haflinger, staro leta. ©403-029 Prodam TELIČKO, staro enJ»den' Dorfarje 22, Žabnica, ©633-JU* 22988 _ Brejo TELICO simentalko, ProdjjJ ©696-044_ .^J^. Prodam dve mladi KRAVI s tejjj Korošec Vinko, Koprivnik 61, ^ Bistrica _ Prodam en teden starega čmob^, ga BIKCA. ©733-316 J^J Prodam BIKCA simentalca stareg1( Sest tednov. Česen, Zg. Brn' Cerklje_____ Prodam 20 kom BREJIH OV>: solčavske pasme, ki bodo J"« 0, oktobra/novembra. Spahič n^. Mlaka pri Kranju, ©245-53/___✓} Čistokrvne PERZIJSKE M^J stare dva meseca, ugodno W ^ ©471-434 ______< -■-'-- Kupim en teden starega simentalca in prodam krmiim "401-165 pir. -----~7q di* ' Prodam TELIČKO sim. staro ^ | ©422-113_ Prodam 10 dni staro Lahovče 14. Cerklje ___^ Prodam KRAVO četrtič breja, ^ dobra mlekarica. ®89^~--~ Kranj, tet- Od Boštica do Mlekarja po novi cesti Cerklje, 3. oktobra - Vaška skupnost Zgornji Brnik vas jutri, v soboto, vabi na otvoritev obnovljene ceste na Zgornjem Brniku od Boštica do Mlekarja. Slovesnost s krajšim kulturnim programom bo ob 16. uri pred Bošticem, cesto pa bo svečano odprl cerkljanski župan Franc Čebulj. • U.Š. Nagrade za Ivano, Marjano, Zdravka in Staneta Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa redno izvajajo telefonske ankete o tem, kako in kolik0 Gorenjke in Gorenjci beremo časopise ter spremljamo druga javna občila. Na ta način skušamo zbrati tudi Vaša mnenja o Gorenjskem glasu, ker vemo, da nikoli ne delamo tako dobro, da bi bili s časopisom vsi zadovoljni- Tako kot prejšnja leta, tudi letos občasno - praviloma vsaj vsak mesec - z Žrebom med vse udeleženke i" udeležence vseh Glasovih telefonskih anket podelimo nekaj eksluzivnih nagrad - udeležbo na poljubno izbranem Glasovem izletu. Za mesec september je bil žreb naklonjen Ivani FURLAN iz Kranjske Gore, Podbreg 17; Marjani CEPIN iz Škofje Loke, Kapucinski trg 17; Zdravku BOLČINA iz Kamne Gorice 90 fc> Stanetu FAJON iz Cerkelj, Ulica Ignaca Borštnika 2-Vsem štirim prisrčno čestitamo in jih vabimo, da naS pokličejo po telefon 223-111 glede koriščenja nagrade* ker posebnega obvestila o rezultatih žreba ne pošiljamo-Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej # povabili k sodelovanju v Glasovih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, pa se za sodelovanje, za mnenja* pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Gorenjska borzno posredniška druiba, id. Komika 33, Kranj, teb 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Pomembno sporočilo o objavi malih oglasov in rubriki HALO HALO Gorenjski glas v petek, 10. oktobra Naročila sprejemamo le do torka Naprošamo spoštovane poslovne partnerje in tudi oglaševalce z malimi oglasi v Gorenjskem glasu, da upoštevate izjemno spremenjen urnik sprejemanja naročil za objavo malih oglasov in oglasov v kontaktni oglasni rubriki HALO HALO Gorenjski glas v prihodnjem tednu, v praznični številki časopisa, ki izide čez teden dni, 10. oktobra. Male oglase in naročila vseh drugih oglasnih objav zaključujemo ie v torek, 7. oktobra, ob 15. uri, ker bo praznični Gorenjski glas obsegal 152 strani, zato priprava za tisk, tiskanje na treh rotacijskih strojih in kompletiranje časopisa zahtevajo nekaj več časa kot običajno - da bo časopis lahko pri Vas doma v petek ob običajni uri. Ker bo praznična številka časopisa sestavljena iz šestih snopičev po 16 časopisnih strani in enega snopiča s 56 stranmi, b° morda zaradi debeline časopisa prihodnji petek nastala kakšna manjša težavica p?} naročnikih, ki imate premajhne poštne nabiralnike. Zato bodo poštarji časopis odlo0 na primerno mesto, praviloma na po^tnl nabiralnik, če ga ne bo motno dati vanj. Zahvaljujemo se za razumevanja zaradi upoštevanja spremenjenega roka za spi*' jemanje oglasov ter težav pri dostav* rekordno obsežnega Gorenjskega glasa prihodnji petek! UredniŠtv* ^ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-T^ Sptica^Jdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel »lOvINtKI OMHATf NMT • MM http :■' wvw» mobiM ii Skočila s padalom Drulovka - Presenečenj z ekstremnimi športi je bilo v naši Kameri presenečenja že kar nekaj in tudi današnja bo taka, zagotavljam vam pa, da bo takih presenečenj še nekaj. Ekipa se je tokrat odpravila na Drulovko, kjer stanuje Fani Zupanec. Njene sodelavke v Živilih so nam zaupale, da se Fani navdušuje nad takimi rečmi, za katere je potrebno nekoliko več poguma in skok s padalom v tandemu naj bi bilo eno tako početje. Tudi Fani sama nam je to potrdila: "Rada imam take stvari, ki drugim poženejo nekoliko strahu v kosti." Zato ni čudno, da je bila takoj za to, da jo peljemo na Aerodrom Lesce, kjer so jo že čakali izkušeni skakalci. Pa ne samo ti, tudi njene sodelavke so želeli prisostvovati njenemu krstnemu skoku s padalom. In tako se je Fani pognala v globino s približne višine 3000 metrov. Po polminutnem prostem padu se je padalo odprlo, nakar je skupaj s padalcem - pilotom jadrala okoli sedem minut. Naredila sta tudi nekaj akrobacij. Seveda je bilo veselje ob pristanki nepopisno, Fani je prejela tudi p'aket0'.rt sodelavkami nazdravila s šampanjcem, naig pa smo se v miru pogovorili še v piceriji OJ v Tenetišah. Oglejte si tokratno Kamen] presenečenja danes ob 20.20 na program Gorenjske televizije TELE-TV Kranj Subic EMS - Hitro in enostavno - enostavno pošiljanje vaše hitre pošte - pripravite pošiljko - v Kranju do 11.00 pokličite po tel. 262 4111 - vašo pošiljko prevzamemo pri vas - še isti dan Jo dostavimo v &7 krajih v Sloveniji Vaša Pošta NOV CIKLUS ODDAJ - MLADI, NADARJENI, OBETAVNI V SOBOTO 9.20 h 3ADiO <3_Mi 913 Ff) STEREO