Upravnlštvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 _ .	u	-	Naročnina j« tuzematTo: četrtletno 9 P?"®V0«
.Uredništvo »Domovine« - Knafljeva ulica Stev. S/H, Izhala VSS^i Četrtek »-SM-fSf dS,	ST
telefon 3122 do 3126	Račun po5tne hranilnice, podružnice T LJublJant St. 10.716
Poštnina plačana T gotovini,
Leto XXI.
Dobra vinska In sadna
letina v Slovenskih goricah
V Slovenskih goricah so vinogradi polni lepega grozdja in vinogradniki že pripravljajo sode v pričakovanju, da bodo letos kleti bolj polne, kakor so bile lani. Letos vinogradi niso toliko trpeli zaradi peronospore. Letos so škropili le štirikrat do šestkrat, med tem ko so prejšnja leta morali škropiti desetkrat, a kljub temu niso čisto zatrli peronospore.
Marsikdo se letos veseli dobre letine in je prepričan, da bodo cene ugodnejše, ker bo v drugih državah, posebno na Madžarskem letos slabša vinska letina.
So pa tudi kraji, kjer ljudje žalostni zro na svoje vinograde, ki jih je uničila toča. To so po večini kraji v rodovitnem Rožiškem vrhu med Sv. Jurijem ob Ščavnici in Kapelo. Ti vinogradi so čisto uničeni in zro vinogradniki, ki so upali v dobro letino, žalostno na ene srečnike, katerim je bila usoda bolj naklonjena.
Obvezno zavarovanje proti toči bi bilo zelo potrebno, ker bi marsikdo dobil vsaj delno povrnjeno škodo.
Mursko polje, avgusta.
Mursko polje je imelo pred leti vse pogoje, da se je moglo čebelarstvo uspešno razvijati, čebele so imele dovolj paše in so obilno po-plačevale čebelarjev trud. Ta ugodna leta, ki so dajala čebelarjem ob razmerno preprostem čebelarjenju lepe dohodke, so silila čebelarje k naprednejšemu obratu in Znider-šičev panj se je začel širiti. Danes skoro ni več košarjev, panji s premičnim satjem v raznih oblikah so dosegli vse izpopolnitve.
Ugodna leta so silila k razvoju .čebelarstva, da se je pomnožilo število čebelarjev in če-belnih družin. V času ugodnih čebelarskih let so čebelarski dohodki preživljali marsikatero družino, saj je bilo vsako leto mnogo mladih rojev in medu, cene pa so bile višje od zdajšnjih. Razumljivo je tedaj, da je bilo Mursko polje pred leti po številu rojev med prvimi. Za solncem dežek mora priti. To velja tudi za čebelarstvo Murskega polja. Ze sedmo leto teče, odkar ni pravega napredka. Zadnja leta so bila slaba: preveč vlage, toče, slane in včasih še preveč čebel na premajhnem prostoru.
Kljub velikemu povpraševanju po medu so bile vsa ta leta tu slabe cene (Prekmurci so prodajali kilogram ajdovca celo po 8 din), čeprav je bilo medu malo in so ga čebelarji tako rekoč odtrgavali čebelam od ust. Niso več tisti časi, ko so pri vsaki hiši, kjer so imeli čebele, lizali med za južino deca, težaki in v?i, ki so prišli k hiši. Že sedmo leto preživljamo čebelarji Murskega polja stisko. Vsa ta leta so bila preveč deževna in premrzla ob času naše glavne paše, to je ajde. Lansko leto "je bilo tako, da medu skoraj ni bilo za prodajo in so mnogi morali celo poleti hraniti čebele s slfdkorjem. Umevno je, da na ta način tudi ni bilo zimske zaloge, ki jo je moral na-
Poleg dobro se obetajoče vinske letine je letos v Slovenskih goricah tudi izredno dobra sadna letina. Sadno drevje je letos zelo dobro obrodilo, vendar pa je slabo negovano. Sadovnjaki so premalo gojeni in preveč zanemarjeni. Sadjarstvo je danes ena izmed najvažnejših kmetijskih panog in bi se moralo bolj paziti zlasti na kakovost pridelka. V tem pogledu je naše sadjarstvo še na precej nizki stopnji in daleč zaostajamo za drugimi državami, ki z lahkoto tekmujejo z nami na svetovnem trgu.
Cene jabolkom so letos precej ugodne in plačujejo za kilogram lepih jabolk 2.70 do 3 din. Cene bi bile še višje, če bi bilo naše sadje lepše, brez škrlupa. Posebno mnogo jabolk gre v Nemčijo in na Češkoslovaško.
V zadnjem času naše sadne izvoznike precej vznemirja slabljenje nemške klirinške marke. Če bo marka še naprej tako naglo padala, bo naš sadni izvoz zastal in bodo kmetje močno oškodovani.
domeščati sladkor. Zmrznila je akacija, v nekaterih krajih jo je pobila toča, ob času ajdovega cvetja pa je bilo deževno in prehladno vreme. Letos je dala nekaj medu ponekod mana, v ostalih krajih v okolici Ljuto-
Veržej, avgusta.
Iz časopisnih poročil smo doznali, da se je ustanovila s pomočjo države delniška družba »Silos«, ki naj v žitorodnih krajih zgradi potrebne sile. Sili naj bi bili tudi shrambe za sadje. Naše kraje s Prekmurjem vred kaj radi imenujejo »mali Banat«. Zato je več kakor opravičljivo, da bi se eden izmed silov postavil v naših krajih. Srezi Ljutomer, Murska Sobota in Lendava so edini v dravski banovini, ki pridelajo žita preko lastne porabe. Pri tem pripominjamo, da je potreba seveda večja kakor poraba. Naša gospodarstva so do majhnih izjem v slabem stanju. Lansko dečevje, letošnja poplava in nato suša so naše kraje hudo prizadeli. Vsak - gospocjar komaj čaka, da omlati in proda pridelek za vsako ceno. Razmere so take, da mora gospodar po žetvi prodati več, kakor bi smel, nato pa pozneje kupuje drago moko. S šilom bi biio tem nedostatkoih odpomagano. Odvisni žitni pridelek" bi kmet vskladiščil in dobil na to blago posojilo. Pridelek bi prodal, " ko bi bila najugodnejša cena." Tudi v šilu shranjeno sadje bi se pomladi dokdj bolje vnovčilo, medtem .ko ga prodajamo zdaj za
mera pa so v tem času morali krmiti čebele s sladkorjem. V času otavine paše je bila velika suša, da smo spet morali čebele pitati. Tokrat nekateri z medom, ki so ga pomladi pridelali, drugi pa s sladkorjem. Razume sef da je bil tako porabljen med, ki je bil name* njen za prodajo.	'
Zdaj je cvetela ajda, ki je vedno naše upanje. Spočetka so čebele pridno nabirale med* Nastalo pa je deževno vreme, ki je trajalo več ko teden dni. Tako so čebele uporabile še ono rezervo, ki so jo imele. Lahko torej rečemo, da o pridelku ne bo govora. Zadovoljni, bi bili, če bi si čebelne družine nanosile vsaj zimsko zalogo.
V zadnjih letih je poginilo že mnogo rojev od gladu. V tem času so izginili tudi skoraj vsi koši. Čebele dobimo danes le še pri tistih, ki zmorejo toliko, da jih z dohodki svojega posestva ali drugimi postranskimi dohodki drže pri življenju. Ostali so torej V glavnem premožni čebelarji.
Čebelarstvu bije zadnja ura. Zato mu bo treba priskočiti na pomoč. Treba bo sladkorja, toda še cenejšega, kakor je bil preteki^, leta. Treba bo to gospodarsko panogo, ki bo spet lahko postala važna, kakor je že bila. primerno podpirati. Zlasti pa jo je treba podpirati spričo prevažne gospodarske naloge, kt jo opravlja čebela, ko pri nabiranju medu pomaga opiojati sadno in drugo cvetje. Pa te-> meljito se bo moralo čebelarstvo podpreti, če bomo hoteli, da bodo čebele pri tako slabih letih vršile dalje svojo pomembno nalogo. Zdajšna cena sladkorju po 8 do 9 din je mnogo previsoka. V zadnjem času pa še po tej ceni ne dobiš sladkorja za pitanje čebel. Če pogledamo v tem oziru zlasti Češkoslovaško,! vidimo, da tam čebelarji dobe dovolj sladkorja za zasilno pitanje čebel po zelo nizki ceni. Ob zadnji uri kličemo čebelarji Murskega polja: Pomagajte, sicer bo čebelarstvo uničeno!	Janko BeVe<j
malenkost, pomladi pa uvažamo jabolka iz Kalifornije.
Nepotrebno je nadaljno razglabljanje o potrebi sila za naše kraje. Upamo, da so se odločevalni činitelji tako že odločili, da se za Obmurje sezida silo za žito in sadje, seveda s sušilnico, čistilnico in vsemi potrebnimi pritiklinami.
Ker je Veržej najosrednejši kraj za vse trj sreze, pride pač za postavitev v prvi vrsti v poštev. Ob železniški postaji so zelo primerna stavbišča. Gramoz in pesek sta na licu mestst. Dovozne ceste so v dobrem stanju. Opekarne so oddaljene komaj 3 do 5 km. Električni daljnovod iz Fale gre v neposredni bližini postaje. Delovne moči in prevozi so ceneni. Zemljišče da trg. Ze te dni dobimo telefon. Ostali kraji v ljutomerskem okraju ne pridejo v poštev, četudi stoje ob železnici, ker so preoddaljeni za celotno Prekmurje. Kraji v. Prekmurju pa so preblizu meje. -
Tako govori vse za to, da se silo za obmur-;ska polja in sadovnjake postavi čimprej in v Veržeju. Prosimo bansko upravo, da z vsem svojim vplivom doseže postavitev sila v Veržeju. .	. •
"ISHUlN 3
Še ni jasno, kolik bo evropski pridelek žlahtnega hmelja
Savinjske doline poročajo, da bo obira-hmelja ta teden končano. Pridelek je kovostno dober, toda količina bo še manj-kakor se je sodilo pred začetkom obira? j*. Kupčija še ni v razmahu. Zaenkrat kupujejo le manjše količine za vzorce, ki jih iipci pošiljajo v tujino. Te vzorce plačujejo 25 do 30 din za kg. V Nemčiji se pričakuje, da bo pridelek Obilnejši od lanskega. Nekatere nemške Juneljske okoliše ograža peronospora.
Na Poljskem bo pridelek mnog večji od ionskega, med tem ko bo v Franciji najbrž za foek&j tisoč starih stotov manjši.
Na .Češkoslovaškem pa bo po zadnjih poro-
čilih hmeljska letina za 15 do 25 odstotkov manjša. Zlasti bo odstotek gladko zelenega hmelja manjši, kakor se je prvotno pričakovalo. Poročilo nemškega odseka Hmeljarskega združenja v Zatcu ugotavlja, da je teža hmelja nenavadno majhna. Novi hmelj se je v začetku preteklega tedna trgoval po 850 do 900 češkoslovaških kron za 50 kg (25 do 27 din za kg), cena pa se je potem dvignila na 1000 češkoslovaških kron (30 din za kg).
Kakor kaže, bo letošnji pridelek žlahtnega hmelja v Evropi nekaj manjši od lanskega pridelka. Pa to je samo zaenkratna cenitev. Dokler ne bo ves hmelj obran, je zanesljiva cenitev nemogoča.
Okoli snovanja nove
Občine Koprivnice
i	Podsreda, avgusta.
t V »Domovini« z dne 14. julija je dopisnik E Gorjan navajal kratko vsebino dopisa iz koprivnice pri Rajhenburgu, priobčenega v ♦Slovenskem gospodarju« z dne 6. julija.
Ker se zadnji čas precej šušlja o nekih iz-jpremembah in sedežu naše ljube občine Pod-grede, smo se za omenjeni članek pozanimali |udi ml. Dobili smo v roke »Slovenskega gospodarja«. Da bo vsebina znana tudi onim, ki ^Slovenskega gospodarja« ne dobe v roke, Izjavljamo članek v celoti. Takole toži in "ruje: »Koprivnica pri Rajhenburgu. Na-fara je osirotela. Nekdaj je imela tri ob-na svoji zemlji, celo šest jih je bilo del-^O. Danes pa je fara brez občine, čeprav go-zdrava pamet za sedež občine v Koprivnici, čeprav sili v to nepravilna sedanja teritorialna razdelitev v občine in čeprav želi $se prebivalstvo, ki je osredotočeno življenjsko na Koprivnico, da nastane v Koprivnici ena, farna, občina. Mnogi se seveda tega ne ttpaio glasno povedati, Ker se bojijo zame-Vedeti morajo taki, da s tem le zavlaču-ureditev občine, od katere bi imeli ko-i Nasprotniki občine v Koprivnici se lz-ovarjajo, češ da občina v Koprivnici ne bi
Imela davčne osnove. To ne drži. Na Reštanju spada 33 Številk v Koprivniško faro. Na teh številkah žive skoro sami rudarji iz Senovega. Tako bi bila davčno k farni koprivni-ški občini zavezana tudi TPD in bi davčna osnova nove občine znatno zrasla. Ni nikake posebne nuje, da tiste številke spadajo pod občino Senovo. Do občinskega urada bi imeli isto pot v Koprivnico, v faro pa tako spadaj e sem. Prebivalci naselij iz podsredške fare Gorjan, Križ bodo vsi za občino v Koprivnici. Tudi Podsredeani žele svojo občino v trgu, kar jim mi od srca privoščimo, da jim ne bo treba več hoditi na Poklek v občinski urad. Ako bi imeli Podsredčani svojo občino, kar bi pač bilo pametno, bi Gorjane vsaj delno in Križe pripadle naši občini. Saj prebivalci teh naselij tako hodijo v našo cerkev in otroke, pošiljajo v našo šolo. Na Pokleku, kjer je zdaj občinski urad, prav za prav ni drugega kakor ena hiša — gostilna. Občinski sedež pa na vsak način spada povsod v neko že ustvarjeno središče. Taki-središči sta Podsreda in Koprivnica. Koprivnica ima faro, pošto, petrazredno šolo, kar je za te kraje zelo veliko. Zakaj bi ne mogli imeti tudi občine? Noben razlog proti občini v Koprivnici
VAŠKI APOSTOL
PO L. GANGHOFERIU PRIREDIL a R.
»Toda to, kar jim poveš, nima grbe. Vsaka beseda je ravna in dobra. Zakaj se ne (Ktvnajo po njih. Karnikarijih ne hvali. Ra-<0 mene lahko govore, kar hočejo. To samo gr-ini, ne trešči pa ne.« Spet je poiskala novo CeŠčico. »In to, kar si mi povedal, tudi ni lili novega. Ze dolgo mi pravijo, da sem čarovnica. In čarovnice pač morajo imeti s jbudobcem opravka.« Suho se je nasmehnila. >Skoda, da je vse skupaj nezmiselno.«
>Skoda?« Peter menda te besede ni razu-JM- »Kaj je škoda?«
' »Da se človek ne more hudobcu zapisati. SPa je pameten. V takšne kupčije se ne spu-Iča, ker lahko ljudi ceneje dobi. Drugače bi >a kar poskusila. Samo zato, da bi videla, caj bi ljudje rekli, če bi bila res čarovnica, ludobec bi mi moral dati kup denarja. Se caj več, kakor ga ima Gozdnik. Potem pa rndobec sem, čarovnica tja, — vem, da bi Sne takoj izvolili za župana. Takšni so ti ljudje.«
»Botra Na!« Petru bi bil skoraj glas odpovedal in oči so mu spet postale vlažne. »Takih reči pa človek ne sme govoriti. Niti Sr šali. Takih besed ne maram slišati.«
Stara Kajžarica je prišepala k njemu in ga prijela za lase. »Peter, ti si dober človek. Zaradi tebe mi je hudo, da sem rekla ile neumesti.« Zastokala je in se vrnila na
svoj stol. »Pustimo ljudi, naj govore kar ho- i čejo.«	s
Potem je prisluhnila. »Otrok prihaja. Ta 1 naj nikari ne zve, kaj se govori, dokler ne bo potrebno.«
Hitri' koraki so se začuli v veži. Lizika, ki si je trgala ruto z glave, je stopila v izbo. Njen obraz je bil spačen, kakor bi se ji bila primerila kakšna nesreča/ ' ■•■■'' - ' 1 »Otrok? Kaj pa je?« se je prestrašila Kajžarica.
. Lizika je stopila k mizi. Ruto je vlekla za sabo in rekla: »Mati, nič kleja nisem prinesla. Kramar je rekel, da nama ničesar več ne proda.«
• • < < «- • i t Peter, ki menda ni videl ničesar drugega kakor Lizikin bledi obraz, je nerodno vstal in oprl trde pesti ob mizo. Njegove široke ustnice so postale ozke in bele. Oči so se mu iskrile, kakor bi: se bila v tej tri cente težki ftlbveški dobroti iznenada zbudila jeza, ki še nikoli v petindvajsetih letih ni našla prostora v grčavi glavi.
Kajžarica je zastokala In mu pokimala. »No, vidiš, zdaj nama vsaj ni treba več ničesar prikrivati.« Obrnila se je k dekletu. »Tako? Ničesar več nama kramar noče prodajati? Je pač dober kristjan, ali ne? Ta hudobca ne mara imeti za svojega odjeanal-
DOMOVINA št. 55
pri zdravi pameti ne more vzdržati. Sedanja ureditev občine pa je deležna tako skoro splošne nezadovoljnosti: Podsreda-trg ne more biti zadovoljna. Koprivničani pa tudi ne. Upamo, da bodo merodajni krogi spoznali, da je Koprivnica lastne, farne občine potrebna in tudi vredna«.
Na ta članek je precej obširno odgovoril že dopisnik iz Gorjan v »Domovini« z dne 14. julija. Mi pa dodajamo še tole: Če bi nam že dalje časa ne prihajale na ušesa vesti, da se namerava sedež občine s Pokleka prenesti v Koprivnico, kar zveni tudi med vrstami navedenega dopisa bi rekli, da so Koprivničani res dobrodušni v tem oziru. Toda mi smo budno na straži in vemo, za katerim grmom tiči zajec. Tudi v »Slovencu« dne 19. julija je pod naslovom »Občino nam vrnite« menda od istega dopisnika objavljen sli-čen dopis. Ampak da so v Koprivnici tako dobrodušni ljudje, da nam ponujajo kar samostojno Občino s sedežem v trgu, res nismo vedeli. Zelo smo radovedni, pa tudi v skrbeh, kam z Osredčani in Pečičani. Iz zanesljivega vira smo doznali, da se je pokrenila tudi akcija, s katero se je hotelo nekaj hišnih številk kraja Gorjan, ki so že dolga desetletja všolane k šoli v Podsredi,, prešolati k šoli v Koprivnici. Tako se hoče počasi pristopiti k demontaži. Tudi nam je znano, da je bil tak predlog stavljen krajevnemu šolskemu odboru v Podsredi, a je bil od večine zavrnjen. Kdo je ta predlog stavil, menda že tudi veste. Od kod to izvira, vemo. Slično je bilo tudi zaradi napeljave javnega telefona. Akcijo za to so pokrenili tržani. Občinski možje pa so, namesto da bi to prepotrebno akcijo podprli, temu nasprotovali s tem, da bi se telefonski vod napeljal iz Rajhenburga, ki je oddaljen od Podsrede 15 km, namesto iz Kozjega (kar so predlagali tržani), kjer je od Podsrede oddaljen samo 6 km. Ne vemo, iz kakega razloga se je hotela tudi občinska uradna pošta dvigati v Koprivnici in ne več v Podsredi. Vendar pa se ta namen ni posrečil. Ne bomo naštevali še raznih drugih perečih vprašanj, kajti že iz navedenih je razvidno, da se hoče trg Podsreda blokirati.
Zgolj trditev, da hodijo ljudje iz občin Senovega in Podsrede in menda tudi iz Kozjega in Rajhenburga k maši, otroci pa v šolo v Koprivnico, ne ustvarja še nikake podlage, da bi se taki kraji morali strniti in iz njih ustanoviti občini. Za kaj takega so odločilni povsod drugi razlogi. V Podsredo tudi hodijo v šolo in cerkev prebivalci iz občine Sv. Pe-
ca. No, si bom pač drugič naročila klej iz mesta.«
Zmedeno je Lizika pogledala mater, kakor ne bi bila mogla tega miru razumeti. Čisto ugaslo je zvenel njen glas, ko je rekla: »Mama, ali že veš; kaj govore ljudje o nama?«
»Peter mi ie povedal.« Kajžarica je pogledala svojo hčer. Ko je videla njene obupane oči, je zagnala deščico, ki jo je držala v roki. stran in skrila obraz v dlaneh. Toda rekla hi niti besede več.
Ta materin mir pa je menda Lizikino razburjenje še povečal. Kakor zmešana se je 'bklerfila "'z rokami Petrove lakti? »Ti mi povej! Ali smejo ljudje o nedolžnih teke reči govoriti? Ali naš ljubi bog to pusti? Peter, ti poznaš boga. Saj si mi že dostikrat rekel, da ga poznaš bolje kakor vsi drugi. Zdaj govori! Ali sme dopustiti takšne 1 e-či, če hoče veljati za pravičnega? Ali srne dovoliti take krivice?«
Peter je skomignil z rameni, »človek bi si seveda" misli, da takšne hudobije ne sme dopustiti.« Njegov glas je izgubil vso barvo. »Časih pa dovoljuje reči, da se človek več ne spozna, veš. Toda poslušaj me, Lizika!« Oprezno je vzel njene roke med svoje, kakor dragotino, ki se hitro razbije. »Pri ljudeh, vidiš, pa če so najbolj pametni, je razum slabo odmerjen. Do konca sveta bf radi gledali s svojimi malimi očmi. Pa povsod stoji kakšen zid. Nihče pa ne more videti tega, kar je za zidom. In to, kar hoče naš ljubi bog, — ne pozabi tega, otr%k, —' to leži vse za zidom in nihče ne more tega
tra pod Sv. gorami.. Ali se naj zaradi tega zahteva, da se morajo dotična naselja priključiti k že obstoječi občini Podsredi?
Ce že želite imeti svojo občino s "sedežem v Koprivnici ali na Velikem kamnu, vam mi to kar privoščimo, ampak ustanovite si jo iz onih krajev, ki spadajo h koprivniški župniji. To bi bila potem farna in politčna občina, po kateri hrepenite. Nikar pa ne stegaj-te rok po krajh, ki pripadajo k podsredški župniji. Pokličite si v spomin, da vas je pohlep po Gorjanah in Vojskem v letu 1935. ali 1936. izplačal s tem, da občinski odbor ni pristal na odcepitev Koprivnice iz tedanjega in sedanjega sestava občine. Sicer se nas nič ne tiče, vendar pa omenjamo, da prav malo verjamemo, da bi vam občina Senovo odstopila jedro, to je Reštanj, sama pa bi si obdržala prazno lupino. Kolikor nam je znano, spadajo k tamkajšnji supniji tudi kraji Veliki in J^ali kamen in Mrčna sela. Ali se ne spominjate več, na kakšen odpor ste naleteli v navedenih krajih, ko ste zbirali podpise za lastno občino? Tudi ste menda že pozabili na odlok banske uprave z dne 27. maja leta 1936. Da vam ga iz pozabljenja prikličemo v spomin, ga v izvlečku, kolikor se nanaša na vas, priobčujemo: »Prošnje volilcev občine Podsrede za delitev te občine v tri nove občine ne morem predložiti ministrstvu s priporočilom za ugodno rešitev. Za ustanovitev občine Koprivnice ni zakonitih pogojev, ker ni izkazana večinska volja volilcev iz kata-stralnih občin Malega kamna, Velikega kamna in Gorjan. Za ustanovitev te občine v mejah katastralne občine Mrčnih sel in bivše upravne občine Koprivnice pa ni pogojev iz člena 3. zakona o občinah, ker bi ta občina imela samo 652 prebivalcev in 10.395 din davčne osnove.«
Mi Podsredčani smo vsebino navedenega odloka, kolikor se nas tiče, vzeli k znanju. Zato zdaj ne zahtevamo več samostojne občine, torej take, kakršna je bila pred komasacijo, ampak stojimo na stališču, da ostani občina v sedanjem sestavu neokrnjena. Veliko bolj bi bilo potrebno še kaj priključiti kakor pa odvzeti. Saj niti občina v sedanjem sestavu ne ustreza predpisom zakona o občinah. Prav tako je tudi za izvajanje zdrave gospodarske politike prešibka. Da bi se tudi vam Koprivničanom ugodilo in da bi se likvidirali vedno se pojavljajoči prepiri, pa vaši želji za izločitev iz sedanjega sestava nismo nasprotni, a le pod pogojem, da ne boste ste-gali rok po krajih, ki pripadajo k podsredški

Perilo je dražje kot milo!
Ne varčujfe pri milu - v škodo perila! Vzemite Schichfovo terpeniinovo milo, l<i pere zares femeljito in varuje tkani« no. Zasluga Schichtovega terpentinovega mila bo, če bo perilo bolj trpežno in vedno bleščeče belo.
CKICHT™ TERPENTIN0V0 MILO
pere bleščeče belo
župniji. Odločno pa zahtevamo, da se sedež občine Podsrede premesti s Pokleka v trg Podsredo. Od te zahteve ne odstopimo. Ponavljamo jo že od leta 1933., pa jo bomo ponavljali, če bo treba, še nekaj let, dokler v svoji upravičeni zahtevi ne bomo uspeli. Prepričani smo, da se nam bo krivica, ki nam je bila storjena s tem, da se nam je sedež, ki je bil že določen v trgu Podsredi, izpulil iz rok, v doglednem času popravila. Upamo, da bodo tudi odločilna oblastva spoznala, da spada sedež občine v trg Podsredo in ne na Poklek. Kdor še ne ve, naj si zapomni, da trg Pod-sreda datira že iz leta 1377. in da so do leta 1848. bili v Podsredi tile uradi: davkarija,
sodišče in okrajno glavarstvo za območja o1x čin Podsrede, Gorjan, Križ, Velikega kani« na, Mrčnih sel, Koprivnice, Lastniča in Se4« larjevega. Kdor pozna samo ta dejstva, mor^ obsojati gonjo, ki stremi za tem, da se Pod* sreda, zlasti trg, tako odrine ob stran kakQ| pastorka, med tem se sili v ospredje Poklek, ki nima za seboj prav nikake zgodovine. Pra? tako tudi ne Koprivnica.
NI TAKO
Mož (zelen od jeze): »Denarja nimamo niti toliko, da bi plačali elektriko, ti si pa kupiš poleti kožuh samo zato, ker je poceni.«
Zena (ga srdito pogleda): »Oprosti, kdo pa pravi, da je moj kožuh poceni!«_
videti ali razumeti Poglej, dostikrat bi šel človek lepo čez polje in bi imel rad lepo vreme. Kaj pa naredi bog? Dež pošlje. Potem pa človek zabavlja. Toda bog si misli: Naj le zabavlja, saj bo nazadnje le spoznal, da sem jaz prav storil. Moj dež pomaga njegovemu žitu in njegovi travi, da dobro ra-seta.« Pobožal je Lizikino roko in njegov glas je postal še mirnejši. »Poglej, otrok! Ko sem najprej videl tvoj obrazek, me je popadla takšna jeza, da bi bil najrajši iz kože skočil. Zdaj pa se imam spet v oblasti. Tole ti rečem: bog že ve, čemu pusti ljudem, da tako govore. Svoj božji razum ima in svojo božjo voljo. Iz tega bo že kaj dobrega. Lahko mi verjameš, če ti to pravim.«
»Seveda. Dober človek si, Peter!« je tedaj zagodla Kajžarica. »Če bi ljudje verjeli v boga, ki ima svoja nebesa v tebi. bi bilo življenje na svetu lepo in prijetno.«
Z vlažnimi očmi je Lizika pogledala kvišku. Rekla mu je: Hvaležna sem ti, da si me tako potolažil!« Toda njegova verna preprostost in dobre besede menda vzlic vsemu niso mogle izbrisati iz Lizikine duše žalitve, ki jo je-morala pravkar čutiti. Utrujena je stopila h klopi ob peči in se stisnila v kot.
Peter je šel nekaj korakov za njo. Sredi izbe pa je obstal in je neprestano sukal roke, kakor bi bil hotel za nekaj zagrabiti. Potem se je iznenada obrnil in segel po svojem klobuku. To je bil prijem! Če bi bil klobuk železen, bi se bil moral zdrobiti. Toda bil je k sreči polsten in menka klobuče-vina se je vdala in se izpremenila v brezoblično gmoto. »Pozdravljena, botra! Potolaži se, Lizika!«
»Peter?« je vprašala Kajžarica. »Kam pa si namenjen?«
»Zdaj, botra, se mora nekaj zgoditi.« To je zvenelo, kakor bi bil Peter dobil čisto nov glas. »Naj že misli bog tako ali tako, — nekaj se mora zgoditi. Gospod župnik mora pomagati. In če gospod župnik ne bo mogel, poznam nekoga drugega, ki bo mogel. In to sem jaz. Lizika, nikari se tako kislb ne drži! Bog in jaz, midva bova že tako naredila, da bo prav.«
Na pragu se je pozabil skloniti in se je zadel z glavo ob podboj nizkih vrat. Tako je zabobnelo, da se je morala Kajžarica vzlic vsem težavam te ure posmejati. »To bo vse, kar bo dosegel, siromak,« si je rekla in zastokala. »Lizika, bodi pametna, pa se ne griži. Življenje ima svoje poti in te niso zmerom najlepše. No, pojdi k meni! Pri delu človek vse pozabi.«
Lizika se je že obrnila k mizi. Tedaj pa je iznenada zardela. »Peter?« Šele zdaj je menda opazila, da ga ni več v izbi. »Peter!« Stekla je ven v vežo. »Peter!«
Bil je že na dvorišču. K0 je zaslišal njen glas, se je hitro obrnil in pritekel nazaj. Njegova postava je zaprla vhod v vežo, da se je stemnilo in se skoraj nič več ni videlb. »Otrok, kaj pa je?«
»Nekaj te moram vprašati.«
»Kaj?«
Lizika se je pomišljala. »Janez —«
.»Kaj hočeš z Janezom?«
»Ali Gozdnik že ve, kaj govore ljudje o moji materi in meni?«
»Seveda ve. Saj mi je on vse povedal.«
»In misliš, da on verjame to, — o moji materi? In o meni?«
»Kaj pa misliš!« Peter se je moral oddah-* niti, preden je mogel odgovoriti. »Otroki kako moreš še kaj takega vprašati? Da b{ Janez kaj takega verjel.« Čutil je, kako s<J je Lizika oklenila njegove roke. »In Jane* je vendar vedel, kdo je ponoči drva cepil!<f »Samo zaradi tega ne verjame?« »Otrok božji!« Petru je bilo kar nerodno! odgovarjati. Ce ne bi bilo v veži tako tem* no, bi bila morala Lizika opaziti, kako ja< zdaj zardeval, zdaj pobledel. »Janez je ven* dar pameten fant! Pa dober tudi. Danes, ndy; danes je bil nekoliko slabe volje. Nekaj š%, je ujezil. Toda v Janeza zaupam kakor vi svojega boga. Prav tako. In pastirja, ki j« tiste marnje o tvoji materi in tebi prinese^ h kosilu v hišo, bi bil kmalu premlatil. Po* šteno klofuto mu je primazal. Rekel je, dal je vse skupaj nesmiselno. Da, nesmiselno,*^ tako je rekel. Na mojo besedo! Veš, otrofe ta pa ne verjame! Drugače ga pa jaz ne bf
tako cenil.«
Lizika se je oddahnila. »Hvala,« mu rekla in se vrnila v sobo tako mirna, kak bi bila pozabila svojo prejšnjo Žalost. JJ
Peter je še nekaj Časa ostal pri vratih strmel v temno vežo. Potem je poskusil d{T ti zmečkani polsti spet obliko klobuka. Velikih težavah se mu je to posrečilo. Ko prišel na cesto, Je pospešil korake. Zara njegove nerodne postave in šepajoče nc seje zdelo, da mora neprestano loviti ravftjijl težje. Pri tem pa je še neprestano nekaj rtlfi mral sam pri sebi, kakor človek, ki se pra^ pravlja na govor.

Odhajanje in prihajanje
naših rojakov iz tujine
Ljubljana, avgusta.
Letos nas je obiskalo več skupin naših izseljencev, kar je dokaz, da naši ljudje ne pozabljajo domovine, čeprav jih ona pogosto pozabi. Te dni je prispelo v Ljubljano 140 naših izseljencev, rudarjev z družinskimi člani, zaposljenih v Franciji. Prišli so prav za prav nenapovedano, ker bi po prvotnem sporočilu morali prispeti dan pozneje. Po naključju se je na Jesenicah sestal z njimi tajnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Švajger in jih je spremil v Ljubljano. Na ljubljanski postaji jih je pozdravil izseljenski nadzornik g. Fink. Doma bodo ostali približno tri tedne. Za obisk porabijo redni letni dopust. Največ med njimi jih je iz rudniških okolišev in z Dolenjskega.
Razen njih so se pripeljali v Ljubljano tudi otroci naših izseljencev iz Westfalskega, ki po večini še niso videli svoje prave domovine in ki jim je postal občevalni jezik nem-
ščina. Ti otroci so živ primer, kako se izgublja naša kri v tujini. Skupina šteje 40 otrok. Prišli so k nam letovat. Letovanje jim je omogočilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki je dalo v ta namen 50.000 din, kakor smo bili že poročali. Otroke vodi izseljenski odposlanec Mirko Kranjc. Iz Ljubljane so se odpeljali z avtobusom v Kra-ljevico, kjer bodo letovali 20 dni v Domu Franje Tavčarjeve.
Dne 24. avgusta pa se je iz Ljubljane vrnila nazaj na Westfalsko skupina naših rojakov, ki je bila prišla za tri tedne na obisk domovine. K slovesu so se na postaji zbrali številni sorodniki, prijatelji in znanci. Ko je lokomotjva potegnila za seboj dolgo kolono vagonov, so zaplapolali številni robci, iz slehernega kupeja so mahljali naši ljudje za slovo s cvetjem, ki ga poneso s seboj, da jih bo še nekaj dni spominjalo na domačo grudo.
Notranji minister
dr. Korošec o volitvah
Kakor poroča ponedeljski »Slovenec«, je na nedeljskem zborovanju v Ljutomeru govoril med drugimi tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je v svojem govoru dotaknil vprašanja volitev v narodno skupščino. Zanimiva je predvsem njegova ugotovitev, da se volilni zakon najbrže ne bo izpremenil in da bo o tem razpravljala morda šele bodoča narodna skupščina. Po poročilu »Slovenca« je dr. Korošec med drugim izvajal:
»Kakor ste včeraj in danes brali, se je v vladi izvršila majhna izprememba. Ta izpre-memba oseb ne pomeni izpremembe programa. Smer vladne politike se ne bo izpreme-nila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu Jugoslovenske radikalne zajednicie.
Bolj 'kakor za vladno izpremembo se politični svet zdaj Zanima za -nove volita." Kdaj
Da je prišel do župnišča, je moral iti čez pokopališče. Ko je stopal med grobovi, je nepresl^no gledal na vse strani, kakbr bi bil nekaj iskal. To mu je ostalo 'v navadi |e od otroških let: da je z blodnfmi pogledi iskal materin grob, o katerem nihče v vasi ni vedel, kje se nahaja. r
Ko je šel mimo' cerkve, se je z roko" dotaknil zidu, kakor bi "bilo moralo po dotiku teh posvečenih .kamnov priti- nekaj -nanj,— nekaj dobrega jn .'svetega. Bred odprtimi cerkvenimi -vrati se je,prekrižal in pokimal' v hladno, tiho notranjost, kakor človek, pozdravi starega-znanca-. »Ti'.in jaz, midva dr.-fciva skupaj, kaj?«. Tako- je govoril sam pri sebi. »Ti držiš.,z menoj, in jaz s teboj. Saj Vem, kdo. -si! .Saj je -bil .moj dom v tvojem i svetem domu'«
To ni, bilo mišljeno Jkar tajco. "Resnica je i bilo^x.Peter-je inj^Lfevoj dom v.cerkyi!
Pred petindvajsetimi leti in .nekaj meseci je bila< med.žens-kami, ki prihajajoča že- ! tev v hrilie, da .dobe -tielo pri kmetih, tudi neka bolehna tuika. Nekega večera je .prišla v v^s nihče ni vedel, odkod. Videlo se ji j^^da bo-t.prav kmalu.imela,svojo težko ura Zato je slišala surovebesede,- kjer- j koli -je potrkala. Toda delo.vnih moči je matnjkcjio, .in zato Jo je naposled lei^j^lo • vzel. Maruša Zdazilek se je pjsala. Znala je samo nekaj, domačni l>esgd ln^ker lonetje njenepa jezica niso razumeli prav ,j3ooro*je niso dr9sti izpraševall. Dovolj jim je bilo, da je svoj« d£lo prav^ opravljala. Njen priinjpk-pa je bil za trde nribovce nekaj težavnega. Zato so,ga v šali in iz nerodnosti pačili. 2e takoj prve dni je dobila novo ime. Mokra
»»	o ^ t • \ «^4. <«m
bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zato so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub, temu pa je čas,"da že zdaj začnemo delo za dober izid prihod rfih volitev. Mi se prihodnih volitev ne bojimo, ampak že zdaj lahkp postavimo, .napoved za izid prihodnih volitev. V vsej državi bo ponovne zmagala Jugoslovenska radikalna za-jednica, na Hrvatskem bo tokrat še močna bivša Hrvatska seljačka strank^, vse druge stranke in pa strančiee ostanejo, droben fižol-č^k, katerega bomo drugi pozobali. Kdaj torej bodo npve volitve? Da'volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi še ni prinesla odločbe © volilnem zakonu, po katerem naj. se prihodnjič voli. Res je,1; da je vlada obljubila nov volilni zakon; a se ni
vezala na noben, :rok. Zaradi tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem,, ali že zdaj predloži senatu in narodni skupščini nov volilni zakon ali pa svojo dano obljubo prenese na novo narodno skupščino.
Vse to'so reči, o katerih danes še ne moremo s točnostjo' govoriti, a bližna bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja.«
V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kraljevih namestnikov so bile 25. avgusta
sprejete ostavke,
ki so jih dali minister za trgovino in industrijo- dr. Milan Vrbanič, minister za vojsko general Ljubomir Maric in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vjekoslav Miletič. Vsi so bili postavljeni na razpoloženje. Za novega ministra za vojsko je postavljen ar-madni gepera\ Miljutin Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba, za ministra za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin in za , ministra za telesno vzgojo dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita.
Londonski »Sunday Times« je prinesel ' vest,
da namerava angleška vlada preko svojega predstavnika v Berlinu napraviti nov korak pri nemški vladi
in pojasniti svoje stališče na podlagi novih predlogov'praske vlade in razgovorov, ki se vodijo v Pragi ta teden s sudetskimi NemcL V, zvezi , s tem je»angl. vlada ustanovila po-' seben odbor, ki ga sestavljajo predsednik vlade Chemberlai»-i minister zunanjih- del lord ' H,alifax in finančni- minister Simon. Ta' od-i bor bo Jia posebnih ..sejah razpravljal o če-I škoslovaškem vprašanju, med tem ko bo lord Runciman isto6asno„vodIl pogajanja v Pragi. Na ta način, bo imela angleška vlada stalen vpliv. -ni.razgovQre,v,Pragi. V Londonu z bojaznijo gledajo na. dogodke, ki se bodp ta te-dpn odigrali v Pragi.- Ce nova osnova, ki j» j^ pripravil lord Runciman in ki jo bo češkoslovaška -<• vlacfeu. predložila sudetskim Nemcem za nadaljnja pogajanja, ne bo sprejeta, Do težavno^ najti novo podlago- za nadaljevanje'pogajanj. t	<■.* ->-•■ 3 Vodstvo sudetsko-nemške stranke je izdalo razglas, po katerem naj bi se člani te stran
Maruša so ji pravili, ker je med delom zmerom jokala. ' Zvečer, kd so^hlapci* in dekle odšli domov, je ostala Maruša na polju, je-dja v rsizoru 'svoj krutif>in potem 'odštf Spat na kozolec, ki jih je bilo na travniku vse poino: ■ ' •	y	- 1 v -
* Neko noč pa' prišla na vas in prosila prenočišča. Povsod so ji vrata pred' riosom zaprli." Nihče ni maral imeti »tuje izgube« pod streho.,Samo cerkvena yfata so bila, odprta.
Drugo jutro, okoli štirih, ko je prišel cerkovnik- v mja£no cerkev, da bi zvonil k zomicam, je_ zaslišal pri Marijinem oltarju otroško vekarije. Mislil je, da Stf&ši in je 1 •zbežal proti žuj^nišču,, da bi zbudil gospoda in poklical pogumne' može na pomoč. Po vb si je. nastal krik in vriš«?.k Pol v&si je- pri- i
s&f ^-HfiHP1 ljudje -že jk) večini -pokoncu ift so se odpravljali na polja. In gospod Fe-licijan, ki je bil takrat "še v najlepših mo--ških letih, se. je mor al. pokoriti praznover- , nim vaščanom in-, jim dati blagoslov, pre- , :den so- se upali-*. stopiti v oefkev-g Tedaj so dobili na leseni stopnici pred Marijinim ol--tarjemlnovortijsrifcka, tak®.»dobro razvitega, ■dfi Jbi se bila lahko vsaka kmetica pobahala .s takšnim fnočnim otrokom. Zraven kričečega dečka pa ie ležala- mrtva mati. Se hlad-' na in otrpl'a. Marušo so pokopali nekje za cerkvenim zidom. Osirotelega okolja, ki so ga v cerkvi našli, je krstil gospod Felicijan na ime apostola Petra^ To je bilo prav tako, kakor bi bil slutjl, kakšna pobožnost bo še nekoč kraljevala v srcu Petra Zdazilka. *
Petrov prihod v življenjp je bil zdpižen z velikimi težavami in z veliko, jez0 za vso
faro. Gospod Felicijan je res, poskušal pomiriti razburj^pje svojih »otrok v gospodu«, t6<¥4 cerkev je bila onečaš^čena in treba jo j4 bi!6'nafnovo blagosloviti.' Zaradi tega je nastala1 nova jeza in nekaj, kar je pomenilo zš *va3Cane "šte ve^, — n6vi stroški. Tako je
?ezn.lka'
JulkTriega starega očeta, do najulpoznejsega p1aWtfalra bere1, postrani gledali »čerkvene-ga"pahkrt^.fi Gospod Feli^ffan bi _ Bil v svoji dfJftrOu nljfaj^ 'vzel 'rjajcfenčka' v župni-š^.teifa KSt^a/Tijegova'^toharicani«mogla prenalaft otroškega' v riše i ruti v soseščini,
otrok v zupniscir prav tako mal-o spodobi kakdr porodnica v cerkvi. Gospod felicijan ste rj<£ moral 'ukloniti. Samo nekaj je dosegel s* svojo trdovratn ostjo; da je smel za naj-denčka kupiti to, kar je prv0 1'eto potreboval, in da je dala občina na svoje stroške otroka k neki stari, vdovi, ki so .ii rekli -Ja-^ro^ka,. kejr ^je bii,'iuen rajni mož lovec. f Tih, 9sa'mel "otrok. Sredi grdega obraza je imel dvOj.e oči,, ki sa bile tako sinje kakor voda. Kgr se je malokdo z njim ukvarjal, ,se je šele s četrtim letom r^aučil govoriti. V dplgih hribovskih zimah je sedel od jutra do večera i^^^i	j^ji, od pomla-
di do jeseni )ja njred hišnici vrati v pesku. Tudi kadar jec deževalo. Čim manj se je Ja-^rovka ukvarjala s fa^itojn, tem bolj se je jje on oKfepal;'ki čim bolj ga je pustiia stradati, tem močnejši je postajal, kaljor ,bi se bil hrknil z "zrakom in ^amotnostjo. Ko je šel v 'osmo leto in je, bil že goden za šolanje njegova krušna mati' umrla.
št. mmš
ke v bodoče posluževali vseh pravic do obrambe v sili, kadarkoli bi bili napadeni.
Razglas sudetskih Nemcev pa je bil odločno zavrnjen.
Po radiu v Pragi je bilo oddano sporočilo, ki pravi med drugim: Če bi kdo ta razglas zlorabil, da bi motil javni red in mir, bo naletel na strogo postopanje državnih oblastev. Tudi že razširjenje tega razglasa pomeni protizakonito dejanje. Red in mir v republiki bodo ohranili le odgovorni organi državne varnostne službe, nikakor pa se ne. bo očuval s kakšno protizakonito ' »obrambo v sili«.,
Izredno zanimanje je izzval
sestanek med lordom Runcimanom in vodjo sudetskih Nemcev Konradom Henleinom.	' " ; * ;
Poslanec sudetskonemške stranke je glede na ta sestanek, ki je bil v nedeljo, dejal, da se zdaj pričenja odločilna bitka.
Po večdnevnem obisku v Nemčiji je v ponedeljek
madžarski državni upravnik Horthy zapustil nemško ozemlje
pri Hamburgu na Dunavu in se s parnikom vrnil v Budimpešto. V pristanišču se je zbrala poleg državnih predstavnikov velika množica, ki je madžarskemu gostu prirejala počastitve
Kakor kaže, se na španskih bojiščih republikanci spet močneje gibljejo Na jugu
republikanci nadaljujejo ofenzivo.
Na Ebru v okolici Cerbere so frankovci nadaljevali napade zlasti pri Kanaletasu in na hrib Aligo. Kljub srditim napadom se pa frankovcem ni posrečilo prebiti republikanskih vrst. Na estemadurskem bojišču so republikanci vzdržali frankovski pritisk.
Po vesteh in Hongkonga
se je pričela nova kitajska ofenziva na severnem obrežju Jangcei-
Kitajci so že pri prvih napadih- dosegli velike uspehe. Pregnali so Japonce iz strateško pomembnega mesta Vusunga in jih potiskajo nazaj proti Ankingu Po japonskih poročilih se velika japonska ofenziva mimo jezera Pojanga proti zapadu razvija v vsej naglici. Okrog Hankova je-baje velika kitajska vojska, ki šteje. 800.000 mož. Zato bo po japonskem zatrjevanju borba za Hankov trajala še zelo dolgo. Kitajska vojska je izredno dobro oborožena. V severnem delu province
ltmamur.ni -i.j j ■ ■■.<!» .mm ■■
Hopeja sta prešla na kitajsko stran dva velika mandžurska oddelka v polni bojni opremi.	«v-v i
Bivši predsednik'katalonske vlade Afire je dal dopisniku »United Pressa« izjavo, iž katere povzemamo: Smatram, da ne bom izdal tajnosti, 'če povem, da se bo ob koncu tega ali v začetku prihodnjega meseca sestavila nova vlada pod vodstvom Negrina. V njej bodo zastopane vse stranke.
Edini namen te vlade bo, da okrepi edinstvo republikanske Španije,
da bo lahko vodila vojno do zmagovitega konca. Vojna bo lahko še dolgo trajala, kajti velike utrdbe, zgrajene v zadnjih.mesecih na obeh straneh, onemogočajo naglo napredovanje vojske. Upi republikancev so v tem, da jih vodijo mladi oficirji, izšolani na najboljših vojnih akademijah v tujini. Toda ni izključeno, da se utegne vojna končati naglo. Prej ali slej pride v poedinih krajih, zasedenih od sovražnika, do upora, ki bo nam koristil Iz krajev, zasedenih od Francovih čet, prihajajo neprestano vesti o nezadovoljstvu prebivalstva, med tem ko je republikanski del Španije miren.
Ameriški zunanji minister Cordell Hull je imel
ob priliki lOletnice Briand-Kellogove-ga pakta govor,
v katerem je med drugim dejal, da ob tem Jubileju želi spomniti vse države, ki so podpisale ta pakt, da so s tem podpisom dale obljubo odreči se vojni kot sredstvu za dosego političnih namenov.
Vrednost denarja
Na naših borzah srno dobili 31. avgusta v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23 74 do 23.88 din; 1 nerpško marko za 17.46 do 17.60 din; 1 angleški funt za 212,01 do 214.06 din; 1 ameriški dolar za 43.28 do 43.65 din; 100 franc. frankov za 118.77 do 120.21 din; 100 'češki, kron za 150.24 do 151.34 din; 100 italijanskih lir za 228.70 do 231.78 din. VOjna škoda se je trgovala v Zagrebu po 481 din. Nemški klirinški čeki so bili v 'Ljubljani po 14.26 din. T^ |£d£n so spet oslabeli.
jArt£:> ouvck CUftfrOvju
J
M
Med tem ko je .Olaf zapH' vržtšf' ih ' jih čvrsto zadelal, se je Celija oprostila' dčeto-vega objema in stopila, k Filipu. Z'blesteči mi se očmi fe položila roke Okblr njegovih • ram. Šved. je.stal poleg kakor zsldet^dd strele, in tudi belobrtadati 'AVnim je z&čtrden gledal prizor. Celija' se je' povzpela ni j^rste in poljubila Filipa; .nato(pa je 'rfeRa$ rekla staremu mOžu. Tem besedarh se je OTžff tako začudil, da. je slišno odprl fčejjusfi. Stari' mož'je; podal Filfpu "rok6, cfa bi ga pjfedfaVil, in takoj nato se je C&Tfja spet vrgla svojemu očetu okoli vratu. '■
i t
Olaf Anderson jim-je obfniT'hrbet ik'pritisnil nbs na steno <ob dva; palfca široki 'razpoki med .deskami Filip je bil nekoliko V-zadregi, ko. je stcJpil ob hi^govo stran, •- ' »Kaj je rekla. Olaf?<<' je začel pogovor !s
tt>vsyfšfeiS?.,:	!Mv HA />rrd,*fo9 g-
»Da se bo omožila s tefjoj) če jje rcsUTib" i/ tega pekl^«, se je. zahihitaf Olajf.'^ »Srečo4 imaš, res, .capin, ti rečem. _ Predstavljaj^ ši' samo, da, se Jvpče, Celija Arnjmava orapžiti 's1 takim klatežem, kakor si ,ti. ,,Le dobro, je, da se to,ne> bo nikdar zgopilb, in/č^npc^š. tega verjeti, se samo naužij krasnega razšle-, da, ki ga imanVo <jd tod. Okoli ogla v drugo steno sem 'tudi , napravil luknjo, skoii r|fatero lahko gledaš «	, ,
Filip je pritisnil svoje oči k razpoki, ki rhu jo je .bil pokazal Olaf. in je zagledal gosd, ki se je tukajvš šfr&kiirr ježikonV proti
Drobne vesti
= Ljubljana v jeseni, jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, se otvori danes 1. septembra in bo trajala do 12. septembra. Za prireditev je generalna direkcija državnih železnic dovolila polovično voznino. in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhodni železniški postaji j® treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na ve-lesejmu dali potrdilo o obisku in izdali ve-lesejmsko legitimacijo, nato pa bo imel obisko valeč brezplačen povratek. Na jesenskem ve-lesejmu bomo videli: mednarodno razstavo fotografije in filma, umetnostno razstavo, razstavo »Naši gostje«, ki jo priredi Zveza gospodinj, razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov med njimi tudi razstavo pohištva. Posebno velika bo razstava kmetijskih strojev, avtomobilov in motornih koles in radijskih aparatov. Razsežna bo tudi razstava živilske industrije. Tekma harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938-39. bo 11. septembra. Obiskovalcem bo na razpolago prijetno zabavišče.
== V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 21 in pol milijona dinarjev, V juliju letos so po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani narasle skupne vloge pri 29 slovenskih samoupravnih' hranilnicah za 21,494.720 din na 1.094.884.800 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,8 milijona 637,673.969 din, vloge v tekočem računu pa za 18.6 milijona na 457,210.831 din. Vloge na knjižice so narasle pri 7 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 hranilnicah, v tekočem računu pri 10 skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah in znaša 133.956, torej nekaj manj ko ob koncu letošnjega junija. Celotna slika gibanja viog pri hranilnicah je torej zelo ugodna in dokazuje, da se zaupanje v hranilnice in denarne zavode stalno dviga, kar se kaže.zlasti pri novih vlogah.	{
— Vinske bolezni in napake« je naslov lični knjižici, ki je izšla v založbi Zveze združenj gostilničarskih obrti dravske banovine, katero' je napisal priznani vinarski strokovnjak, sedanji kletarski nadzornik v Ljubljani g. inž. Ivo Zupanič. Knjižica razpravlja v lepr in lahko razumljivi besedi o glavnih bo-
jasr konča val' za kožo.- Med drevjem- je kar mrgolelo v kožuhe zavitih postav. Bilo jih je kakšnih petdeset in nihče si ni prizadeval, da bi iskal kritje za drevjem.
Olafu se ie: zdaj zazdelo, da je prišel tre-nptek, ko je treba Filipu obrazložiti položaj, in Filip je razumel, zakaj se. stari Arnim ni dgl poprej prav nič motiti od divjih krikov in strelov? ko je pozdravljal svojo hčer. Na^ podeben hrusc sta'še morala oba moža v' 'teku čaša že navaditi.
„..»Ze, šJ,jr$£set , dpi nas nadlegujejo,« je z;ač^l OJ,af in povedal svojo zgodbo kratko in jedrnato, kakor bi bil podai poročilo svojemu p^pdstoj-nilur. »Osemdeset patronov sva im^la v ^ačetku in mesečino količino živil za eneg£( moža, to£a bila sva dva! Predvčerajšnjim so bili porabljeni-Vsi naboji do treh. Včeraj je -bilo mirno. Kaže, da pripravlja šftVtažfffk VeTfkOTčč. Strgala sva že in cla-ne?rVem ^o'sku'šil stfdjo 'lovsko' 'srečo.'-"Presenetil' 'sem nek^j Eskimov pri prevozu rnesa in začel sem z njimi boj. Toda dobili so po-tftač'-ln'mdržtl sem porabiti'dtfa izmed svojih habbje^ta^izghbrV^žerti 'bbl-jši del svojega plena. Stoio' ederu -naboj' mi Je- še- ostal, in tarfr^V goadu-'«!' vtde4"doka-z, da so'spoznali ' naš položaj,.sicer bi se nam ne bili pokazali. Moj kaliber- je' trtetotrideseti, a' tvoj?«
»P¥av takoJtristotfid'eseti,«'' je naglo odgo-Votif Filip. Kri mu je začela ščemeti Od bojevitosti za bližajočo se bitko. »Dal ti
bom polovico nabojev. Iz Forta Churchilla sem bil poslan na obhod in sem se potem na svojo pest lotil drugih reči.«
Filip je še zmerom gledal svojo razpoko v steni, čeprav se je bilo zunaj vse pomirilo in so ?s Eskimi umaknili nazaj v gozd. Povedal je Olafu na kratko, kaj se je bilo zgodilo od srečanja z Bramom. Johnsonom, a Olaf je pri poslušanju krepko žvečil košček jelenjega mesa, ne da bi Se bil umaknil s svo-jega opazovališča.
»S.svojimi štiridesetimi naboji bomo onim tam zunaj zaigrali majhno peklensko igro, ko se bodo spet pokazali na jasi in nam omogočili zanesljivejše ciljanje,« se je široko zareže! Olaf, ko je bil Filip končal svojo zgodbo.
Nenadno je Filip pridržal sapo. Iz gozda so se pripeljale sani. Sledile S9 še druge in tretje in četrte. Za vozili in poleg njih je stopalo kakih trideset v" kožuhe oblečenih postav.
»To je Blake«, je vzkliknil Filip.
Anderson se je obrnil od stene. V njegovih očeh je vzplamtel čuden, zelenkast ogenj, a okoli ust mu je zaigral njegov stari smeh. Ppkazal je z dolgo roko na obe proti jasi obrnjeni steni' koče'. »To"je položaj bitke«, je pojasnil. »Napadli nas bodo s teh dveh strani, ih zato sem napravil po eno strelno luknjo v vsako steno. Stati mož ne strelja zadosti zanesljivo, zato V borbi 'ha daljavo ne moremo'računati z njegovo pomočjo. Š 'le, če nastane boj od blizu, bo pomagal s krepelom. Stene te gostoljubne koče so iz tankih jelo-vih desk, in oni tam imajo dobre uuške, katerih krogle bodd stene Vrtale. Edino, kar nas je doslej reševalo, je bilo dejstvo, da so ti
DOMOVINA št. 3$
už^^essggsggaaagMia^	mumr--.
Jeznih in napakah vina, poleg tega pa obravnava na kratko vzroke motnosti vina in opisuje v jedrnati obliki glavna sredstva in pripomočke za čiščenje in zdravljenje pokvarjenih vin. Ker upošteva pisec določbe veljavnega vinskega zakona in se poslužuje izkušenj modernih pridobitev v kletarstvu, bo jknjižica odlično služila našim gostilničarjem ta vinskim trgovcem. S pridom pa bodo segali po njej tudi vinogradniki, ker jim bodo $ posebnim ozirom na sedanje razmere pazljivo obdelana kletarska vprašanja res dober in zanesljiv svetovalec.
FGRMIN (Smrtna kesa). V ponedeljek 22. pvgusta je preminila v ptujski bolnišnici za >osledicami krvnega zastrupljenja mlada že-ift Julika Voglarjeva. Vzrok zastrupljenja je bila neznatna ranica na nogi, kateri pokoj-fdca ni posvečala nikake pozornosti. V soboto 20. avgusta zjutraj, ko je mož Martin odhajal na delo, se je še počutila zdrava, ko pa 69 je zvečer vrnil, mu je potožila o hudih bolečinah v glavi. V nedeljo zgodaj so jo odpravili v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli Več pomagati in je naslednji dan umrla. Šteli je šele 27 let in je zapustila potrtemu molu dva otročička, izmed katerih najmanjši je star komaj pet tednov. Z možem sta uživala mirno in zadovoljno življenje. Bila je dobra žena in prijazna soseda. Blag ji spomin, nje-him svojcem pa iskreno sožalje!
KOZJE. V sredo 17. avgusta smo položili k večnemu počitku daleč na okoli znanega posestnika in dolgoletnega gostilničarja g. Franca Gučka. Kako je bil blagopokojni priljubljen, so pokazali spremstvo k zadnjemu počitku in venci in cvetje, v katerem je bil domala zasut. Pevci so zapeli pred hišo žalosti in ob grobu v srce segajoče žalostinke, a gasilska četa se je s praporom poslovila od dragega člana. G. dekan je opisal življenje blagopokojnega, ki je trški občni dolga leta Županoval, bil predsednik Gostilničarske zadruge, upravni odbornik posojilnice in še na drugih vodilnih mestih. Kdo ga ni poznal kot
Jirijetnega družabnika! Koliko lepih uric nam e pripravil. Če je bil človek malo otožen, pri njem je našel razvedrilo z dobro besedo, ali pa je zaigral na kakšen inštrument, saj je obvladal harmoniko, kitaro, gosli in tudi
klavir. Dobri in pošteni- mož, ki je tudi o drugih mislil, da so pošteni, je doživel mnogo razočaranj. Nobeno oko ni ostalo brez solz, ko je g. dekan končal: »Vsemogočni bo upošteval, kar je tu na zemlji dobrega storil!«
LESCE. (Smrtna kosa). Kovaški mojster in posestnik, 781etni Andrej Kapus se je namenil nedavno na polje. Odpeljal se je z vozom na njivo, tamkaj pa je padel z voza tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečenca so spravili domov, kjer je obležal. Zdravniška pomoč je ostala zaman in je gospodar naslednjega dne umrl. Pogreba se je udeležila velika množica, kar je pričalo o veliki priljubljenosti pokojnika med vaščani. — Kruta usoda je hotela, da je prišla družinica ključavničarskega pomočnika Langusa ob svojo mater. 241etni Tereziji se je napravil na ustnicah neznaten mozolj, čez noč pa je nastopilo zastrupljenje. Nesreč-nico so odpeljali z avtom v bolnišnico, kjer so takoj spoznali brezupni položaj in svetovali, naj umirajočo bolnico hitro odpeljejo nazaj na dom. To se je tudi zgodilo in je mati takoj po prevozu domov izdihnila. Pokojni-ca zapušča moža in dva nepreskrbljena otročička.
MALA NEDELJA. Veliko zanimanje vlada za veliko sokolsko tombolo, ki bo na angelsko nedeljo 4. septembra ob 15. uri. Tombol je 20 in še 500 krasnih dobitkov v vrednosti nad 12.000 din. Po tomboli velika ljudska veselica.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. (Smrtna kosa). V vasi Šutni pri Sv. Križu je umrl v 60, letu starosti g. Ivan Jarkovič, posestnik in bivši trgovec. Bil je mož kremenitega značaja, poštenjak in vedno naprednega mišljenja. Bolezen na želodcu ga je mučila od vojnega časa in mu je zdaj pretrgala nit življenja. Zapušča ženo in sedem otrok, med katerimi so štirje nedoletni. Bodi mu blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Kakor na mnogih krajih bo tudi pri nas banska uprava priredila premiranje pinegavske rodovniške živine. Prireditev bo v petek 2. septembra na vrtu Muhiča Ivana v Gorišnici. Za prigon na razstavo je določenih 109 glav živine. Skupna sredstva za nagrade znašajo okoli 6000 din, ki so zbrana iz prispevkov banske uprave, države, sreskega kmetijskega odbora in občin. Pri nas je selekcijsko delo šele v razvoju in bo potrebno še zelo mnogo požrtvovalnega dela in pravega umevanja. K temu
pa je zlasti potrebna ureditev gnojišč in gnojničnih jam in s tem temeljito izboljšanje krmskih pogojev, ki so v našem okolišu zelo pomanjkljivi.
STRIGOVA. V našega Sokola, ki je še zelo mlad, je prišlo po vsesokolskem zletu v Pragi novo življenje. Društvo si s svojim delom čedalje bolj utira pot med najširše plasti našega podeželja in pridobiva čedalje več kmečkih članov. Nedavno je društvo ustanovilo svoj strelski odsek, h kateremu se je priglasilo nad 30 članov Vodi ga marljivi brat Rep Poleg tega odseka je bil ustanovljen tudi sokolski strelski odsek, ki ga vodi brat Žitnik. Društvo ima nadalje lepo urejeno knjižnico, ki bo začela spet redno poslovati. V zadnjem času se društvo pripravlja na svojo vsakoletno sokolsko tombolo, ki bo na male maše dan, to je 8. septembra To je navadno največja tombola Medmurja, ki je privabila lani na tisoče ljudi, ki so se potegovali za tisočake. Tudi letos bodo na vrsti tisočaki, zato pridite vsi Po tomboli bo velika narodna veselica brez vstopnine. Kdor želi kupiti Vodnikove knjige, ki bodo izšle meseca novembra, naj plača v trgovini g. Senčarja Metoda v Strigovi znesek 20 din. Prejel bo 4 lepe knjige.
*	Kralj Peter II. bo doplnil 15 let. Prestolnica bo 6. septembra slovesno počastila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Ta dan bo dopolnil mladi kralj 15 let Poleg velike parade vojaštva na Banjici bo tudi beograjska občina priredila vrsto slovesnosti. Razume se, da bodo' večje slavnosti tudi po drugih pomembnejših mestih v državi.
*	Kraljevič Andrej je ozdravel. Nj. Vis. kraljevič Andrej je prejšnji četrtek dopoldne zdrav zapustil ljubljansko Leonišče, kjer je bil operiran zaradi vnetja slepiča. Pred odhodom je mali kraljevič stopil pred zdravnike in se jim v srbohrvaščini prisrčno zahvalil Obenem je izročil: primariju dr. Bogoljubu Dragašu red sv. Save III. stopnje, primariju dr. Božidarju Lavriču red jugoslovenske krone III. stopnje, asistentu dr. Vence slavu Arku red sv. Save IV. stopnje, hišnemu zdravniku Leonišča dr. Pavlu Krajcu red sv. Save IV. stopnje in nakotizerju dr. Milanu Žumru red sv. Save V. stopnje. Poleg odliko-
jnali hudiči - preveč praznoverni, da bi se tipali bojevati ponoči. Celo Blake jih ne more spreobrniti. Blake, je, kakor si gotovo že dognal, njih zločinski kolovodja. Zasledoval fcem ga, odkar mi je bil pomoril tovariše iz nesramne zasede. Pri tem sem naletel na Ktarega Arnima in njegove ljudi. Toda, glej, vražjo reč pripravljajo!«
Te beseed niso zvenele preveč veselo. Filip je pogledal skozi svojo strelno luknjo in videl, da so se Eskimi postavili v verigo čez ves polkrog gozdnega roba okoli jase. Šele Edaj je opazil Filip, da je jaso na sredi poti med kočo in gozdnim robom prečkala plo-Ščnata, zasnežena veriga gričev, ki je držala vštric višjih grebenov, ob katerih je bila postavljena koča.
Vzpetina na jasi gotovo ni bila višja od treh ali štirih čevljev, zato ji Filip doslej mi prisojal posebnjega pomena. Šele zdaj mu je postalo jasno, kakšno veliko dobroto pomeni to kritje za strnjeno se bližajoče sovražnike.
»Kaže, da pojde kmalu zares«, je rekel Filip. Prav tako se njemu ni čisto posrečilo, da bi bil dal svojemu glasu vesel zvok.
Tudi eClija in njen oče, ki sicer nista razumela ničesar, kar sta govorila Filip in Olaf, eta morala zaslutiti, da se pripravlja nekaj osebnega, zakaj stari Arnim je pristopil k ilipu, ko je ta preštel naboje in potisnil polovico v desni žep Švedovega uniformira-fiega plašča. Stari mož je podal Filipu roke, in tako je bila med obema možema sklenjena bojna zveza na življenje in smrt. Filip je videl nenadno vzplamtenje veselja v Celijinih Očeh in je stresal ponudene mu roke, ki so bile roke odličnika, dolge in ozke. Hrbet si-
volasega moža je bil skrivljen, a ko mu je Filip pogledal v oči, ki so ležale globoko v svojih jamicah in ki so ko sokolje oči predirale v Filipovo dušo, je vedel, da ne stoji nasproti njemu slaboten starec.
Od Olafove strelne luknje je zazvenel kovinski drlesk puške, ko je napolnil nabojišče z naboji. Zdaj se je Olaf obrnil k Celiji in njenemu očetu. Iz kretenj, ki so spremljale njegove besede, je povzel Filip, da jima je nasvetoval, naj si poiščeta zaklonišče za vdelanimi posteljinimi ogrodji. Tam je Olaf privezal tudi pse.
»Krasen boj bo to«, je rekel potem Filipu. »Mislim, da je boljše, če se že pripravimo. Kmalu se bodo začeli primikati. Ali si naboje bratski razdelil.«
»Sedemnajst na vsakega.« Filip je že stal na svojem prostoru in preizkušal puško. V naslednjem trenutku mu je srce za trenutek zastalo. Pogled skozi razpoko mu je pokazal, da se je bila od gozdnega roba ločila dolga, tanka veriga mož in se začela v strnjeni črti premikati.
»Ze gredo«, je vzkliknil proti Olafu. »Napraviti hočejo zagtin do gričevja med nami in gozdom. Za božje ime, Anderson, saj to je cela vojska Eskimov!«
»Ni jih mnogo več kakor sto, Filip«, je odvrnil Šved. »Saj ne bo tako hudo.-Nikar prehitro ne streljaj. To bo lepa strelna vaja, in midva morava napraviti osemdeset odstotkov zadetkov. Streljaj šele, ko ne bo gozd kot ozadje več oteževal merjenja in jih bova proti snegu videla ko na tarči. Naš zdajšnji položaj je nebeški v primeri z zasedo, v katero so bili zvabili mene in moje rajnke to-
variše. Kako sem takrat ušel, mi je še danes uganka.«
Zdaj se je korakajoča veriga ustavila pri zadnjem nizkem drevju pred gozdom, kakor bi bila hotela izzvati streljanje oblegancev.
Olaf je zarenčal. »Strategija«, je zagodr-njal. »Vedo, da so zaloge naše municije majhne. V tem trenutku nezaposljenega čakanja se je ponudila Filipu priložnost, da je zastavil Olafu nekaj vprašanj. Začel je:
»Upam, da me boš razumel, Olaf. Ona in jaz sva napravila peklensko pot, in jaz jo ljubim. Ce se rešiva iz tega pekla, bo moja žena. Obljubila mi je to. Pri tem ne razumem niti deset besed njenega in ona ne več mojega jezika. Kaj se je zgodilo? Zakaj je bila v koči Brama Johnsona? Ti razumeš danski in si bil nekaj časa z njimi.«
»Zadnja povelja se bodo izdala«, je prekinil Olaf Filipa, kakor bi ne bil prav nič slišal njegovih vprašanj. »Pripravlja se nekaj več kakor preprost izpad do verige gričev. Blake je skoval premeten načrt in pribavil vse potrebno. Ali vidiš krdela, ki še čakajo v ozadju? Ti nameravajo prinesti semkaj stenolome. Ti bodo torej od gričevja napravili drugi naskok na kočo.« Ne da bi bil izpre-menil glasu, je nadaljeval: »Moji tovariši so svoja življenja drago prodali. To ti bom pozneje obrazložil. Nato sem se sam sedem dni klatil okoli in naletel na taborišče Arnima s. hčerko in dvema Rusoma. Arnim je imel vodnika, dva Kogmoloka od Coronationskega zaliva. Mala vragova sta nas dva dni potem, ko sem se bil priključil družbi, speljala k Blakeu in njegovi tolpi. Tedaj je križal Bram Johnson s svojimi volkovi Bašo pot. Bog ve,
vanj je kraljevič izročil zdravnikom tudi lepa spominska darila Nadalje je izročil večjemu številu sester kolajne za usluge kraljevskemu domu, tako predvsem sestri prednici in prvi instrumentarki II. kirurškega oddelka s. Liviji Merlakovi, ki je stregla že tudi princu Pavlu
*	Rumunski zunanji minister v Dalmaciji. Te dni je s posebnim vlakom prispel v Split rumunski zunanji minister Petrescu Comnen s soprogo in hčerko. Iz Splita je nadaljeval pot po Jadranu.
*	Ostavka bana savske banovine. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kraljevih namestnikov g. dr. Viktor Ružič na lastno prošnjo razrešen dolžnosti bana savske banovine.
*	Sedem naših letal na tekmi letalcev Male antante. V ponedeljek se je začela velika letalska tekma Male antante, na praškem letališču. Tekmovat se je namenilo iz Jugoslavije 11 tekmovalcev, a v Prago jih je prispelo samo osem s sedmimi letali. Med našimi tekmovalci je tudi dr. Rape iz Ljubljane.
*	Vedno več nesreč na cesti Maribor—Slovenska Bistrica. Državna cesta Maribor—Slovenska Bistrica je tako polha jam in jamic, da je menda najslabša cesta v Sloveniji. Zato se dogaja na cesti čedalje več nesreč, k čemu pripomorejo številni ovinki, ki so toliko bolj nevarni, ker je cesta razdrapana. Čas bi bil, da se tej važni cesti posveti večja pozornost.
• * Omladina Jugoslovenske nacionalne stranke za krški srez bo imela na praznik 8. septembra v posebnih gornjih prostorih gostilne g. Franca Vaniča v Krškem mladinsko zborovanje. Dnevni red: pozdrav predsednika sreske organizacije, govori banovinski odposlanec omladine JNS, govori narodnih poslancev gg. Kovača, Komana in Mravljeta. Začetek ob 10. dopoldne. Vabljeni vsi somišljeniki in prijatelji nacionalne mladine.
*	Ob grobu belokrajinskega rodoljuba. Te dni je umrl v Črnomlju g. Dore Šetina, šef davčne uprave. Pokojnik je nad vse ljubil Belo krajino, posebno pa svoje rojstno mesto Črnomelj. Bil je eden izmed onih predvojnih naprednih in narodnih delavcev v Beli krajini, ki so neumorno budili narodno zavest
in pomagati krčiti pot naši narodni svobodi. Takrat se je ustanovil v Črnomlju tudi Sokol, kateremu soustanovitelj in neumoren načelnik je bil pokojnik. Rajnki je bil vse življenje mož kremenitega značaja, vesten uradnik, pošten, skromen in dosleden do
odkod je prišel in kam je hotel. Kogmoloki so verjeli, da so Bramovi volkovi hudiči, a sam Bram poglavar hudičev. Če bi ne bili tega verjeli, bi nas že ob prvem srečanju
v naglici pobili, in Blake bi si bil vzel dekle. Toda Kogmoloke je motilo to, ker je Bram pred deklico čepel na petah in strmel vanjo. Drugega dne sem ga videl sedeti in slišal mrmrati. Tedaj sem opazil, da je občudujoč mečkal nekaj s svojimi štorastimi prsti. Pogledal sem natančneje: v roki je imel dolg, zlat Celijin las. Ko je pogledal mene, je za-renčal ko razdražena zver; bal se je, da mu ne bi bil vzel zaklada. Vedel je, kaj se je pripravljalo. Vedel sem, da je Blake samo čakal, kdaj bo Bram dalje potoval, da bodo njegovi Kogmoloki spet sposobni za umore. Tedaj sem rekel Celiji, naj da Bramu šop las. To je storila, in od tistega trenutka jo je volčji človek stražil ko pes. Izkušal sem z njim govoriti, a se mi ni posrečilo sporazumeti se z njim, pa potem ...«
Šved je zdajci prekinil svojo zgodbo. »Spet se premikajo, Filip! Vzemi na piko nekaj ljudi pri stenolomih in počakaj, dokler jih ne boš razločno videl proti snegu Sele nato streljaj .. . No, da nadaljujem zgodbo. Bram in njegovi volkovi so potrebovali novega mesa. Blake nas je napadel, ko je bil volčji človek na lovu. Oba Rusa so umorili. Arnim in jaz sva bila potisnjena v kot in sva bila edino kritje dekletu za nama. Tedaj se je Bram vrnil ko hrumeča huda ura. Vendar se ni vmešal v boj. Prijel je deklico in je izginil z njo ko veter na svojih volčjih saneh. Arnim in jaz sva prispela do koč« in tu že štirideset dni in štirideset noči...«
(Dalje prihodnjič).
zadnjega vzdihljaja. Zato mu bodi časten spomin!
*	Glede na nedavni naš dopis o stavki v kamnolomih v Ribnici na Pohorju smo prejeli .pojasnilo, da je podjetje inž. Lenarčiča odklonilo vsako silo nasproti delavstvu. Ker je bila posest nasilno zasedena, ni inž. Lenarčič- hotel sodelovati pri razpravah glede kamnolomskega delavstva. Akordni zaslužek v celomesečnem povprečju je znašal, kakor pravi pojasnilo, 5.46 do 6.87 din na uro po posameznih kategorijah delavstva. Te številke so od julija letos, ko je bila zaradi pripravljanja na stavko že zmanjšana delavnost. Objavljamo te podatke, ker ne maramo delati nikpmur krivice, čeprav so morda že nekoliko zastareli. Nismo namreč po omenjenem dopisu prejeli nikakega nadaljnega dopisa, kako se je stavkovno gibanje razvijalo.
* Odkritje spominske plošče pisateljici Ani Planinski - Wambreditsamerjevi Predzadnjo nedeljo so na Planini na Štajerskem Ani - Planinski Wambrechtsamerjevi na njeni rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. Odkritju je prisostvovalo nad 1000 ljudi. Pozdravni govor je imel šolski upravitelj g. Gruden. Popoldne je domača gasilska četa uprizorila na prostem ljudsko igro »Za staro pravdo«, katero je Planinčanom napisala Ana Planinska. Pri igri je sodelovalo okoli 100 ljudi.
*	Pohorska cesta se bliža Sv. Arehu. Drugo leto poleti bo dovršena in prometu izročena velika pohorska cesta, ki bo držala od Hoč preko Reke do višine blizu cerkve sv. Areha in do Ruške koče. Cesto je začel graditi pred 14 leti okrajni zastop mariborski in se je potem delo počasi nadaljevalo. Letos se je posrečilo zagotoviti s posebnim posojilom in proračunskimi sredstvi toliko denarja, da je zdaj vse delo do vrha Pohorja oddano podjetnikom, ki z veliikm številom delavcev in voznikov dovršujejo cesto. Zemeljska ae-la bodo končana do ravnine pod Sv. Arehom še meseca septembra. Zgrajen bo tudi odcep od ravnine pod Sv. Arehom do Ruške koče.
*	Žrtve vojne terjajo svoje pravice. V.In-validnskem domu v Beogradu je bilo veliko zborovanje invalidov, katerega so se udeležili odposlanci iz vseh prokrajin države. Na zborovanju so obširno razpravljali o sedanjem položaju invalidov in v zaključni resoluciji obrazložili svoje želje in zahteve. Temeljna zahteva invalidov je, da se jim vrnejo pridobljene pravice in to vsem vojnim žrtvam in njihovim družinam. Za invalida naj se smatrajo vse one osebe, ki so dobile rane ali bolezni v izvrševanju svojih dolžnosti za časa vojne. Odstotek nesposobnosti, ki opravičuje do invalidnine, naj se pričenja pri 20 odstotkih in naj višina davka ne vpliva na invalidske pravice. Z novim invalidskim zakonom naj se pravilno urede odnošaji države do invalidov. Resolucija ob koncu izraža upanje, da bodo invalidi naposled prišli do svojih pravic.
*	Staršem najtopleje priporočamo znano enoletno trgovsko učilišče državno priznani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ko dovršijo učenci-nke to enoletno šolo, imajo možnost nastopiti najrazličnejše pisarniške službe in tudi otvoriti svoje trgovsko podjetje ob zadostitvi zakonskih predpisov. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije. Sprejemajo se učenci gimnazij, meščanskih šol in tudi višjih razredov narodnih šol. To je najbolj praktična šola za pisarniške poklice, največji in najmodernejši zavod te vrste v Sloveniji. Pišite po brezplačne slikane prospekte. Vpisovanje do 12. septembra.
*	Mladeniči rekruti ki ste potrjeni pa imate skrajšan rok službe, želite čimprei vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru informiraite se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Liubljana. Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Sokolske kroje, kompletno izdelane kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje
*	Sprejem v podčastniške šole. Inžinjerska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 iet); Strokovna mornariška in pomorska vazduhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška (od I5V2 do I8V2 leta starosti). Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din.
*	Preselili smo se! »Lekarna pri angelu« Mr. ph. D. Andrijanič v Novem mestu (spodnja lekarna) se je preselila v novourejene prostore na Ljubljansko cesto štev. 14. poleg manufakturne trgovine K. Barboriča in glavne trafike. Lekarna je urejena po najnovejših zdravstvenih predpisih in ima na zalogi vsa najnovejša domača in inozemska zdravila za ljudi in za živino.
*	Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu (dopisna trgovska šola) v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajenske dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares ustreznimi velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
*	Avtomobilska nesreča pri Radečah. Pri vasi Prapretnem blizu Radeč se je pripetila huda nesreča V smeri od Radeč je peljal avto, katerega lastnik je trgovec z vinom Franjo Jakovec iz Jastrebarskega, sedem oseb iz Hrastnika na Plitvice. Na ovinku pri Prapretnem pa je pri vozil nasproti avto, v katerem se je peljal Ahmed Jakovič iz Zagreba. Prav na tem ovinku je cesta precej ozka. Vozača se na ovinku nista mogla videti, vozila pa sta oba s precejšnjo naglico. V trenutku sta oba avtomobila trčila skupaj. Na prvem avtomobilu so se zdrobile vse šipe in ves sprednji del je bil zbit. Pa tudi drugi avto je utrpel hude poškodbe. Iz razvalin je bilo čuti ječanje in vpitje na pomoč. Novica o nesreči se je naglo razširila po Radečah. Avtobusni podjetnik Knez je takdj .zapeljal na kraj nesreče banovinskega zdravnika dr. Karla Matka, orožniškega komandirja narednika Ivana Ciglarja in orožnika Nikolaja Vukoviča, da nudijo potrebno pomoč in ugotovijo dejanski stan. Zdravnik je vse dopoldne obvezoval in šival rane. V pomoč so mu bili radeški gasilci. Po večini so namreč poškodovanci utrpeli ne samo zunanje temveč tudi notranje poškodbe in pretres možganov. Edini, ki je ostal nepoškodovan Ahmed Jakovič, ki je takoj po zaslišanju lahko sam šel v Radeče.
*	Tovorni avto ubil konja. Te dni se je na cesti, ki drži iz Lukavcev, pripetila huda nesreča. Po cesti se je vračal popoldne iz Grab od Šadlovega mlina posestnik Karel Belec iz Lukavcev 7 vozom, na katerem je imel vreče moke. Ko je prišel skoro do Slavičeve hiše, ga je dohitel tovorni avto g. Babiča iz Lukavcev in treščil v kobilo. Pri tem sunku si je konj zlomil nogo in hrbtenico, da je poginil. Avto je dirjal naprej, ne da bi se bil šofer zmenil, kaj se je zgodilo vozniku in konju. Zadeva bo imela svoj konec pred sodiščem.
*	Elektrika je ubila 121etnega fanta. Na
dvorišču Laznikove hiše v Slov. Bistrici, v kateri stanuje Bračičeva rodbina, so našli v kotu med svinj akom in hlevom ob steni slo-nečega 121et,nega Janeza Bračiča. Takoj je bil poklican zdravnik dr. Černe, ki pa je mogel ugotoviti samo smrt. Preiskava je pokazala, da je dečka ubil električni tok. Skozi hlev je namreč izpeljana električna napeljava, o kateri so domači mislili, da ni priključena na tok, ker se že več let ni uporabljala. Fant se je skušal povzpeti' na svinjak, pa se je moral pri plezanju oprijeti z roko" za konec žice, kar je postalo zanj usodno.
*	Strela je ubila vola in kravo. Nedavno noč je nastala okoli Unca huda nevihta in je
strela udarila v češnio posestnika Jožefa Gabrenje, po domače Šurčka na Uncu. Če-
šnjo, ki stoji kakih 10 metrov proč od hleva in hiše, je strela razpraskata, prešla po deblu in na neznan način preskočila v hlev, kjer je živinče, ki Stoji pri steni v smeri proti češnjS, osmodif5a na vratu ob verigi,"od tod pa je preskočila na krevoin vola ter ;ju ubila. Živinče ob steni pa je ostalo pri življenju. Zgradbe strela ni užgal-a.- •	>
*	Žalostna smrt brezposelnega delavca. V Ljubljanici ob Sv. Petra nasipu se je pripe.-tile te dni huda nesreča. Pod fipo nasproti Fajmoštrove gostilnp, se že od nekdaj radi zbirajo brezposelneži. Cesto se tudi pripeti, da'pride eden. izmed družbe do skromnih dinarjev, za katere kupi gorilnega špirita, ki ga zmeša z vod, nato pa,gre taka pijača od ast do ust.. Gorilnega špirita se je omenjenega dne napil tudi .521 rt ni brezposelni delavec Anton Velkavfh z Viča. Omamljen od močne pijače je nato izkušal zlesti čez ograjo nasproti Breskvarjeveiv ključavničarske delavnice na,zeleno pobočje Ljubljanice z namenom, da se prespi. , Poizkus pa md hi posrečil in je zdrkni! po oregu navzdol, V holne omotičnosti pa je ponovno padel in izvodi je začel klicati na pomoč. Zaradi alko-ginil pod površino. Nekateri njegovi tovariši so odhiteli v Mestni dom, kjer so sklicali gasilce, ki so prišli k bregu Ljubljanice in potegnili Velkavrha na suho. Reševalci so Vel-kavrha še živega naložili na avto in ga odpeljali proti bolnišnici. Med potjo pa je umrl in so se vrnili s truplom pred Mestni dom. Zdravnik je ugotovil, da je, nastopila smrt zaradi zadušenja. ker mu je voda vdrla v sap-nik. .
*	Obsodba tatinske družbe. Pred mariborskim malim senatom so bili te dni obsojeni strahovalci Osluševcev in sosednih vasi: 40-letni viničar Franc Korpar na šest let ro-bije, na 300 din denarne kazni in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic;. 541etni delavec Ivan Bezjak na tri leta robije ter na izgubo častnih pravic za dobo petih let; 27-letni zidarski pomočnik Franc Marin na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo treh let; 421etni želar Ivan Kukovec na osem mesecev strogega zapora ter na dveletno izgubo častnih pravic; 381etni delavec Jakob Prejac na šest mesecev strogega zapora ter na iz*gubo častnih pravic za dobo dveh let; 321etna Marija Prejačeva na mesec dni strogega zapora, 361etni Janez Emeršič .je bil oproščen vsake krivde in kazni.
*	Morilec svojega očeta pred sodniki. Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval tg. dni nenavaden zločin. Na zatožni klopi sta sedela zakonca Anton in Marija Pongrac s,.Planine nad Slovensko Bistrico, ki ju. je državni pravdnrk qbdolžil, da sta umorila 841etnega očeta Martina Pongraca. Strašno dejanje je izvršil Anton Pongrac na prigovarjanje svoje žene.t Obsojena §ta bila Anton Pongrac na 10 let. Marija Pongrac pa na 12 let robije. Oba sta obsojena Judj na trajno izgubo častnih pravic.
*	Neznani do-lgoprstniki strahujejo Mar-kovce. Okoli Sv. Marka pri Ptuju so tatvine na dnevnem redu. Ljudje sicer prav dobro vedo, kdo v vasi ima predolge prste,,ali reči komu, da je ta.t, je'nevarno, če nimaš prijem-Ijivih dokazov. Pred dnevi- je bilo vlomljeno v kaščo posestnika Horvata Konrada v Mar-kovcih. Vlomilci' so odnesli okoli 10 mernikov pšenice. Kaže, da so bile storilcem domače razmere pri Horvsrtovih dobro znane Vedeli so,, da se posestnik «am zdravi^ v mariborski bolnišnici invda. usodno -noč tudi žene ni bilo doma. Računali so, da hlapec in dekla najbrž ne bosta ničesar slišala.- l^iso se varali. Vlom se jim j,e posrečil. Orožniki sq> sicer uvedli preiskavo, a' še niso našli tatov.
*	Podnevi sta ^pala po gozdovih, ponoči pa vlamljala. Okoli ^Radepc }&„ potjkai staah vsega obmejnega prebivals|va znani,, hajduk Jakob Zver iz-Grabonoša. pbri.Sv. Juriju-ob Ščavnici. Da bi se o^egnil jftdsl,uženj,W ngcj^v no prisojen.e .mu	kazni, jef skup-no s svojo ženo Marijo pobegnil z, cloma ter se klatil po gozdovih. Podnevi je spal pod milim nebom, ponoči pa, sJcujjno,,. z ženo vlamlj.al in. kradel.. Ko Ju je te dnpz^le-dila orožniška patrulja iz.Ra,dencpv« {d jima je bila že.dalje ,časa za petarpi, sta bila s proviantom precej dobro založena. Imela sta
s seboj v jerbasu "tri zaklane pure, ki sta jih ukradla pri nekem posestniku v Meleh pri Gornji Radgoni. Po aretaciji sta priznala jštevilne tatvine in vlome, ki so bili v zad-nfeiri'Času na dnevnem redu v Prlekiji. Oddana sta" bila v zapore okrožnega sodišča v Murski 'Soboti. *
Spommte se „Dotnoviae"
OsCm mesecev tega leta je že preteklo, in vendar so še naročniki, ki se niso spomnili, da je tudi treba plačati naročnino, ker se noben časopis ne more tiskati brez denarja. Te naše besede veljajo seveda le onim naročnikom »Domovine«, ki do danes niso še poravnali naročnine za tekoče leto. Zato pozivamo vse te, da ne pozabijo še v tem mesecu plačati naročnino po položnicah, ki jih bran i io neizrabljene doma. Komur se je izgubila, naj piše na upravo lista, ki mu bo poslala takoj drugo. Naročniki, ravnajte se po geslu:
»Domovina« za naročnike, naročniki ze »Domovino«!
* Velik vlom v župnišče na Rečici ob Savinji. V noči na nedeljo je bil izvršen vlom v župnišče na Rečici ob Savinji. Tat je. .vzel pod bližnjem kozolcem lestvo in jo prislonil k zidu župnišča v bližini kuhinje. Splazil se je v župnišče in z dletom odprl pisarno, kjer je pobral 2500 dinarjev gotovine in uro. V pisalni mizi je našel tudi ključ od železne blagajne, ki jo je nato odprl in iz nje pobral ves cerkveni denar, ki ga je bilo 19.700 din. Poleg tega je tat ukradel tudi dva srebrna in pozlačena keliha. Vsega skupaj je tat naredil 28.700 din škode. Po svojem tatinskem poslu se je neznanec splazil spet previdno iz župnišča, tako da ga nihče ni opazil. Kuharica je sicer slišala sumljivo škrabljanje, pa je mislila, da ga povzročajo miši. Tatvino je opazil v nedeljo zjutraj navsezgodaj duhovni svetnik g. Anton Požar, ko je prišel po kelih, da bi maševal. Na svoje veliko presenečenje pa je našel blagajno odprto in praz nd~ in tudi dVagocenifi keliliov ni bilo nikjer. Takoj je obvestil o vldmu oVbžnike v Mozirju, ki so začeli stikati za predrznim zločincem. ' r-' - ' ■ ' •' v ■■••- ■-<> 1 * Rčrparfa sta ubila in oropala. Nedavno se je blizu Beograda izvršil roparski 'umor, katerega žrtev je postal inž. Bader. Ropar je žrtvr odnesel v aktovki okrog 400.000 din za izplačifo delavcem. Roparja, ki je inženjerja iistrelfK so zasledovali orožbiki. vendar še mu je posreHld, da se je skril. dni je pa morilca doletela-' kazen. V "asi- Corklan:: blizn Ssfco Vire-.-ser našli mrtvega razbojnika Mileta Pdjiča. Oi$žri'kf' so^vigstovili, da sta-roparja Ubila-kmeta' Zivkc-Tomovič ter Mladert Go-lubovič iz Čorklana. Toda obenem sta ga oropala. Pri errrrn kmeti? sa. našli v hiši 284.00t)
dihi"'1 »a f e-- h «--v,M. i f»»
—u_
-u-L.
"••Ffi$ŠSava '$cTl
zveie
Organizacija narodnega;delavstva se-je porodila za Slovence vi burnem>letu 1908., ko je tekla alg»§nska>,,.kri-_ po ..ljubljanskih ulicah. Septembrski dogodkih,so«- pospešili ustanovitev tei qrgatniaacije. Razumljiva .je, da. so avstrijska ((Oblastva to ,organizacijo preganjala in zaradi njenega nacionalnega -programa in udejstvavanja, v nacic^palnih vrstah leta 1910. tudi izpustila. Toda že, naslednje leto se je Vstano.vila. nova Narodna strokovna zye?a, ki je bija ysg.dq danes interesna zastopnica, na-cionalnega;delavsJ.va, Vse zavedno nacionalno fjelav^vo zato, pravilno eeni,p.omen, svoje irga,niza!.9ii.ie,,in njpn 3P^et,ni;4yjail^j,(,zat^ bo ta jubile,j,,pEosl^vil^ ai,cjef1.skr^mq, veijdup pa resno in v dostojno., .jjpravičeno t.pričakujj^pio, da bo tudi vsa ostala n^cio^a}r).aIi,ja.vnošt ,prijateljska sp^pilj^J|(ju,^ejno pji redite v ria-
r pr	Kri- . 1
Za proslavo NaI9dne strokovne zveze, ki o 3 in 4. septembra, je dovoljena polovična
i
železniška vozna ceha v Ljubljano na podlagi odloka prometnega ministrstvi ' Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek' in železniško legitimacijo K 13, in ta vozni listek bo veljal potem tudi za brezplačni povratek. Visak udeleženec pa mora imeti na legitimaciji potrdilo, da se je proslave udeležil. Polovična vozna cena bo' veljala od 1. do 7. septembra za Vse osebne in brze vlake razen ekspresnih.
Spored proslave je naslednji:
V soboto 3. septembra bo ob 15. v dvorani Delavske zbornice slavnostni ibor odposlancev podružnic in društev, včlanjenih v Narodni strokovni zvezi. Dostop bodo imeli odposlanci in gostje s posebnimi vabili. V soboto zvečer ob 20. pa, bosta v dvorani Delavske zbornice akademija in družabni večer s pestrim sporedom. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah in bo brez vstopnine. V nedeljo 4. septembra bo ob 10 v dvorani Delavske zbornice manifestacijsko zborovanje, z govoroma Rudolfa Juvana in dr Jožeta Bohinjca in pozdravi gostov. Po končanem zborovanju se poklonijo udeleženci spominu kralja Petra I. Osvoboditelja in. položijo na njegov spomenik venec. Ob 13. ,bo skupno kosilo. V ponedeljek, 5 septembra pa bo izlet na Gorenjsko in bo ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah družabni sestanek.
Posebno opozarjamo na akademijo in družabni večer, ki bo v soboto v dvorani Delavski zbornice. Prirediteljski odbor se je potrudil, da bo udeležence zadovoljil v vsakem oziru. Poskrbljeno bo tudi za dobro pijačo in jed. Tudi plesalci bodo prišli na svoj račun. Glavno zborovanje, ki bo v nedeljo ob 10. v dvorani Delavske zbornice, bo manifestacija narodnega delavstva, zato upravičeno pričakujemo obilne udeležbe.
Brez gnsfeisp nI velikih izdelkov
Letošnje leto je za vse poljske pridelke zelo ugodno. Pridelek in kakovost žita sta v splošnem zelo dobra, vendar pa je tudi v tem dobrem letu precejšnja razlika v količini pridelka na hektarju, kajti pridelek pšenice znaša od 12 do 48 q = metrskih stotov na hektar. To je pridelek med najnižjo in najvišjo mejo pri nas doseženih žetvenih prino-sov, Da je pridelek nihal med 12 in - 48 q na hektar četudi je letošnje leto bilo v pogledu rasti zelo dobro, nam kaže na veliko neizenačenost. naše zemlje v pogledu hranilnih snovi, kemičnih, bioloških in fizikal-hih svojstev zemlje.
Gnojilni poskusi, izvršeni lansko jesen in letošnjo pomlad, so pokazali veliko donosnost pravilnega gnojenja z umetnimi gnojili. Na Jahki zemlji se je obneslo gnojenje z nitrofo-skaiom III odnosno II, ki je »popolno gnojilo«, ker vsebuje dušik, fosfomo kislino, kalij in apno. Na srednjetežki zemlji je najbolje delovalo mešano gnojilo nitrafus, na težki zemlji pa je dokaj dobro učinkoval tudi sam superfosfat. Na travnikih sta se obnesla apneni dušik in nitrofoskal l, pri sadnem drevju pa mtrofoskal I. Težke zemlj^ ki bi potrebovala samo enostransko gnojilo, imamo v Sloveniji zelo malo! saj niti v Vojvodini takšna zemlja ne prevladuje. Najuspešneje se'!je'"po'kazalo' kombinirano 'gnojenje, to je gnojenje s hlevskim gnojem in nitrofoskalom. Hlevski gnoj se zaorje. nato Se raztrosi po siroti brazdi, nitrofoskal odno-no nitroto^, po-jem se njiva dobr.o pobrana, da se. gnojilo zmeša z,zemljo. Tako pripravljeno .njivo lahko čez 2 do 3 dni posejemo. Seme n%j bo dobro,.,čisto in razkuženo. . Glede na to. da so sadovnjaki sv .legah, kjjer. ni škodoval pozni pomladnT m«' sad-pemu drevju, ofcilno ohrodiji, te/ijujno potrebno. da sadno drevje gnojimo ,zr riitrofo-. skalom I, sicer bo to sadno	prihodnje
jeto preveč izčrpanj ip ne bo n^oglo dobro rodi,ti. Pod kapom, krošnje m,;	a do 10 cm glqboko dvigne, v. 'jarek natrosi r\itro-fo^kal,. I in nato', ruša spet položi .nazaj v prvotni položaj. Na t^se Jfrar^niš^ ruša ohrani. V sadovnjakih' v ravni legi se naj vzaolž5,in povprek v smeri zunanje krošnje
izorjejo 2do 3 brazde, v brazde potrosi umetno gnojilo, nato, pa se lahko brazde spet položijo v prvotni položaj. Ta način gnojenja je za sadovnjake v ravnih legah najhit-trejši in najcenejši Na 100 kvadratnih metrov se naj potrosi 10 kg nitrofoskala I, odnos, na eno dpraslo drevo , 5 do 8 kg. Gnojilo se ne sme trositi nikdar na same korenine in nikdar v debeli plasti na eno samo mesto. Pravilo pri trošenju umetnega gnojila bodi, da se raztrosi čim enakomerneje in ne na debelo. Glede na stalni izvoz našega sadja moramo skrbeti za redne in dobre sadne letine. Brez gnojenja z nitrofoskalom, odnosno ne-hlevskim gnojem in drugimi gnojili pa tega ni mogoče,doseči.
2S letnica Sokola v Slovenski Bistrici
\f .>{ff(<-. <{ ■ •-■. SIsro. Bistrica, avgusta Slovenska Bistrica se pripravlja, da proslavi 251etnico obstoja Sokola in razvitje članskega prapora. Slavnost bo v nedeljo 4. septembra popoldne
Naš Sokol se je ustanovil L 1913. Glavno zaslugo za njegovo ustanovitev ima tedanji, odvetniški koncipient pri narodnem odvetniku djr. Lemežu dr. Rudolf Ravnik. Majhna je bila spočetka Ravnikov« sokolska četa zato pa je bila polna ognja. Našli so se v kratkem času narodnjaki, ki so prispevali lepe zneske za,', nabavo orodja. Ko je prispelo orodje iz Prage so za/čeli telovaditi v dvorani takratp^ga, hotela »Avstrije«,, ki jo. je odstopil Sokolgpi So^ol g,, Starov^šnik, ki je bil sam vn&t S^o^ VjacI^l je yzorpn r^d-in .goji? k> se'je	sokolske .bratstvo. Komaj je
mladiŠpkol ^vzletel, i,e je nastala , svetovna vojaa-.ijn thkfaiu xse je začelo preganjanje dr uštye*4h-članov. Hišne preiskavevin zapori so bili usoda mnogih bistriških .Sokolov. Pri društvenem tajniku Srečkp Lorberju je bila izvršena hišna preiskava in so društveni spisi rompli v,.čebelnjak* od tam pa v zemljo, odkoder ^us^, več prišlii ^, t
Po svetovni vojni je delo oživelo in že L 1923. je bil razvit naraščajski prapor, krasen dar ustanovnika Ivan^ Gumzeja. Sokol se je dalje razvijal in postal krepka, nezrušljiva sokolska obmejna trdnjava. , •
Ko bo razvilo društvo v nedeljo 4. septembra svoj članski prapor, dar požrtvovalnih Sokolov kape ta na- Borislaya Borote, Vinka Gornjaka, Ivana Gumzeja, >dr. Simona Jago-diča, notarja Ivana Kolenca, Dragoma Lepši-ne, dr!-Josipa Pučrifka in J.vana Žurmana, smo prepričani, da bodo druga bratska'društva v polni .meri izkazala s- svojim -obiskom priznanje 251etnemu delu Sokola v .Slovenski Bistrici. . ■ > •
r ,tr .
t ~rr.
Primeri malarije na Barju se mnoie
..... u ' ''l "	- Vrhnika; avgusta.
Ppe<| v*>jop • -jg,' bila ^n^larij^ v slovenskih krajih neznaqa. Šele po vojn?- so postala obolenja ža,jffralarijo- ppgos^ejšaj.v ^aših krajih, toda' malarijff' se -je lotevala--predvsem ljudi, ki so živeli nekaj časa v fužnih krajih. D61g<fcč^a-<g>l«ti, ni -bil ^gotpvojjen &ri{jjer, da bi kdo obolel za malarijo v 'naših krajih, -ne da se- bil-pr^>ok«ži]r.y•» Bolezen prehaša 'poseMa vrsta "komarjev (anofSles1 ah' -mosTrito)V ki ržfvi' tudi "v naših krajih. Tudi na Bar jia' so' ga odkrili že pred vojno. Tpda doslej je bil ta, komar ,pri nas neškodljiv, Dpkler. sam komar ni okužen, ne more prerjpšati bolezni. Ker pri nas ni bilo takih bplmkov. komar doslej ni prenašal nevarne boleznj. Bolezenske klice,'ki povzročijo malarijo, š? v človeškem telesu ne razmnožujejo. Do "oploditve pia pridejo' šel^ v I?o-marje^em, telesu. Komar" prišle ln vsesa js •kryj(^ bolnega človeka bolezenske klice!' Ko ee v ko m ^ju zajedalci razmnože, čakajo
ugodno priliko, da pri komarjevem vbodu pridejo s komarjevo slino med človeško kri.
Barje je prav primerno leglo za komarje. Če se bo razširila malarija na njem, bo grozila resna nevarnost tudi sami Ljubljani. Morda je zdaj še čas, da poklicani činitelji gtore vse, da odvrnejo nevarnost.
Da ta nevarnost že grozi, pričajo številni primeri obolenj zadnje čase na Vrhniki, v Sinji gorici; Bvkah in Blatni Brezovici.
Jesenske konjske dirke v Ljutomeru
Ljutomer, avgusta.
V nedeljo 4. septembra priredi Kolo jaha-čev in vozačev v Ljutomeru z začetkom ob pol 15. svoje letošnje jesenske konjske dirke na cvenskem dirkališču pri Ljutomeru. Pri dirki' dvoletnih konj bodo vozili prvič potomci priznanega žrebca Baka, ki ga je imelo kolo s pomočjo podpor banske uprave in sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru skozi tri leta v najemu. Nadejamo' se prav dobrih uspehov teh dveletnikov, ki bodo ljubiteljem konj in konjskega športa res pravi užitek.
Iz Pre&ifiurja
Slavje prekmurskih evangeličanov. V
nedeljo so prekmurski evangeličani počastili spomin na prve glasnike reformacije v Prek-murju ter združili to proslavo s srebrnim jubilejem svojega dušnega pastirja g. Adama Lutharja. V pryi vrsti so se pri tej slavnosti spominjali petaiijskrh reformatorjev, ki so mnogo pripomogli k utrditvi narodne zavesti ^ Pj-ekmurju, V vasi Petanjcih ob Muri so našli leta 1576. zatočišče, iz Štajerske i in Kratke pobegli prptestantovski duhovniki. Sotrudniki in, učenci Primoža Trubarja so prekmurskim Slovencem prinesli slovensko knjigo in' tam za vse časfe utrdili Narodno zavednost: Prekmurski evangeličani so organizirani v prekmurski sinjorijl s sedežem v Soboti ift preko nje v evangelski cterkvi,' ki ima sVOjefea škofa v Zagrebu. Slavljenec g. Adam'Luthar se'je Tbdil leta 1887. v Čehe-barčih^bogOSlovne študije je'končal; v Šopro-nju, študiral {Ja je tudi na vseučilišču v Leipzigu. Kot pastor je služboval v Puconcih, Soboti, Mergešu (na Madžarskem) in v Križev-cih. Od jeseni leta 1913. deluje v Puconcih in se zaslužno UdejstVlTje tudi kfet prosvetni delavec. Ze 16 letje "urednik mesečnega gasila prekmurskih ■ evangeličanov »Duševnega lista«. '	" * ' i
Šestčlanska ,družina spi na prostem., Na zapp dpLptr^njg	^.tajčo zvano
Grof-ov^ko. .To |e zemljišče, ki je pripadalo nekoč njadlars^im grofom. Tod" olfoli. imajo po večini siromaki švQje',hiši'c,e. Na njiajhnem koščku tega zemljišča'pa je razmetana'opeka in osami jena' stena iz". Tes^i. priča,, 'da je, tu
bajto*^ Gospodar Filo, njegov sin in žena so se pred 'težni .vrnili domov m Ke?Jtefc bajte, spe kar n§ prostem,' dokler ^ne^zgrade barake. Kočo so podrli' zaradi! tega,' , kejTpi bila zgrajena.,po,jpredpi^ih,. Mesto, yi, dajj)i bili ha občini morali tako postopati že davno/Ker ljudje gradijo tako,' Zapostavljajo bruna pol^pnčUjin p^tem še počez, onemogočijo dihanje lesa. Siromaki uporabljajo po vrhu še sirov in slab les. Taka stanovanja so vzrpk j'eti^e!xki je ,v Prekpurju želo razširjana. Upoštevajoč gmotn^ položaj t^h ljudi jim je arhitekt ^ku|al svetovati način vrstnih'his,'kakor to s pridom delajci V.jiek^erih krajih Nemčije. A^.naše ljujdstjro "jse za to ije da pridobiti. Odpbmoglo bi sfe temu TfpraSa-nju edinolet s primernim posojilom,'ki bi se ^udilo ,siromašnim družinam, kar se pa v današnjih razmerah od ofccine ne more zahtevati
Noši na tujem
Smrt našega rojaka ; v Franciji
Stiring-Habsterdick, avgusta.
Pred tedni je nenadno umrl rudar g. Gunzek Ivan, doma iz Št. Ruperta pri Celju, v starosti 58 let. Pogreb je vodil namestnik izseljenskega duhovnika g. Demšar iz Škofje Loke, ki se je od rajnkega tudi poslovil z ganljivim nagovorom, v katerem je poudarjal, da je bil Gunzek dot>er oče in dober kristjan.
Pogreba so se udeležili vsi tukajšnji rojaki in dve društvi z zastavama: Slovensko podporno društvo »Edinost« in Slovensko kolesarsko društvo »Prosta pot« s pevskim odsekom »Gorenjskim slavčkom«, ki je priljubljenemu pokojniku zapel žalostinko. Predsednik g. Kališnik je položil na grob lep venec in se poslovil od zvestega društvenega člana.
Rajnki je bil trboveljski rudar. V Francijo je prišel leta 1926. Zapušča v tujini ženo, štiri hčere, ki so že vse poročene, in 15 letnega sina. Bodi priljubljenemu rojaku lahka tuja zemlja. Njegovim svojcem izrekamo naše iskrene sožalje!
Iz Hellersberga (Nemčija) nam pišejo: Podpisani se najlepše zahvaljuje Jugoslovenskemu narodnemu društvu v Nievenhagnu ' v Holandiji, katerega član je bil, za darilo pri odhodu v Nemčijo. Želim društvu še za naprej mnogo uspehov, saj je prestalo mnogo zla. Posebno kaplan g. Oberžan mu ni bil naklonjen. Nasprotniki so govorili, da so v tem društvu sami nejeverniki, kar pa ni resnica. Pogumno, imo delovali in podpirali potrebne. To. društvo je zdaj Jiajvečje naše društvo y Holandiji. Najlepša hvala našemu generalnemu konzulu za .HoLandijo, ki mu je naklonjen, ko je spoznal, da je društvo zvesto naši .domovjni 'jn našemu mlademu kralju Petru JI. Pozdravljam člane društva. Ostanite Še za naprej tako složpi kakor doslej! J. Roth.
j BANKA BABUCH
11, Rue Auber. Parls (ST) od preiti denar v, ^Jugoslavija najhitreje ln po najboljšem^./ienarnem kurzu. Vrši vse bančne pošle najkulantneJe!' Poštni uradi v Belgiji, Francijf« Jlolandiii ln. Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 — Brustelles; Francija: št. li^7-94,_; Parjs;; Holandija, štev. 1458-66 Ned Djienst; Luksemburg;, 5t ,5967, Luxem-bofUfft, JidjfaJ^tpvb Došljemo brezplačno naše čekovne nakaznice	- ,-. .
I------~ t^
i	Za kuhieifo
Makaroni v solati. Skuhaj v slanem krop.u pol kile makaronov. Kuhane, 'ocedi, polij z mrzlo vodo':in jih pusti, da še" shlade. Prav {ako skuhaj malo fižolčka, graha, pese, cve-tače in zelene. Vse seveda drobno zrezano-Ko imaš zelenjavo in makaron^, kuhane in ljladne, stresi vse skupaj . v skledo,! polij olj£p3-'.iq..|kiso<m, po potrebi še malo osoli, prideni še,malo .drobno ^rezane čebule, ,^to pa vse skupaj dobro zmešaj in daj na mizo., t Hruševe rezjne. Um^pi na, degki v testo 40 dek ,«noke, 10 dek,6irovega masla, 10 dek sladkorja y prahu, o^rpinko litra kisi p smetane, malo,soli, eri pecilni prašek in.enp jaj-;e. Umc.setno testo "razvaljaj v ,yelikosti pe-cače jn ga položi na ^omazano ^lcačo, ka-ero postavi v pečico za šest minut, da še esto bolj suši, kakor pa peče Nato vzemi p e kačo iz pečice in naložj pp testu drobno parezaiifi in ^oltipljenffi hfiilk. 'Potresi 'jše z ^mle^irni orel}) ih1' š sladkorjem, "potem peci flaljf, ane v prevroč^ pečici^ pečeno in hladno zrezi iia poljiibrie rezine. ' ~ 'L
Najstarejš ljudje se pač še spominjajo iz časopisnih poročil strahotne nesreče, ki je 1. 1883. zadela otok Krakatav med velikima otokoma Sumatro in Javo (nizozemska kolonija). Otok je sestajal iz ognjeniških stožča-stih gor. V maju leta 1883. je nastal majhen ognjeniški izbljuv, ki mu je v noči na 27. avgusta istega leta sledila najstrahotnejša og-njeniška nesreča novejšega časa. Otok se je preklal na dvoje in se je en del potopil v morje. Orjaški valovi so preplavili sosedne otoke in se razširili daleč po morju, celo do Paname. Pri nesreči je prišlo ob življenje do 75.000 ljudi.
Iz morja so vstali stebri dima in pepela do 3 km visoko in povzročili za več let skalitev ozračja, ki ga je bilo opaziti po vsem svetu kot rdečkasto zarjo. Strahoviti trušč je bilo slišati do Avstralije in Cejlona. Istočasno s Krakatavom je začelo delovati 30 ognjenikov na Javi. Pepel, ki ga je izbljuval
Znani belgijski učenjak profesor Piccard ima na vseučilišču v Bruslju delavnico. Njegov sotrudnik je profesor Stahel. Tu sestavljata učenjaka skoraj že dve leti podmorsko oblo, s katero se hoče Piccard spustiti najmanj 10.000 m pod morsko gladino, in sicer na najglobljem, doslej izmerjenem kraju, to je pri Filipinskih otokih. Ze drugič se loteva profesor Piccard tega vprašanja. Znan je doslej že po svojih poletih v stratosfero, a zdaj vse kaže, da se bo proslavil še z raziska-vanjem morja v velikih globinah. Svoj prvi smoter, namreč polet v stratosfero, je dosegel, v prihodnjih petih letih pa hoče doseči še svoj drugi smoter: morsko globino.
Picoardova podmorska obla je po obliki in obsegu natančen posnetek obeh njegovih stratosfernih gondol. V oblo se pride skozi okroglo odprtino, ki se seveda zapira tako tesno, da ne bo mogla voda vanjo. V obli so najnujnejše merilne naprave. Najvažnejše so pa fotografske naprave, s katerimi bo belgij-
X Angleški kralj obišče Washington. V
angleškem tisku se množijo vesti o tem, da namerava kralj Jurij VI. prihodnjo pomlad ali poletje obiskati Kanado. Obisk bi trajal tri mesece in bi angleška kraljeva dvojica obiskala tudi Washrngton. Takšen obisk bi imel velik pomen, še večji morda kakor zadnji obisk Pariza. Pri tem poudarjajo listi, da postajajo odnošaji med Anglijo in Zedi-njenimi državami čedalje tesnejši.
X Spet velika sodna razprava v Moskvi. Neki japonski list objavlja listo 50 sovjetskih odličnikov, ki bodo obsojeni v septembru zaradi veleizdaje. Med obtoženci je tudi bivši sovjetski veleposlanik v Toklju Jurenjev. Dolže ga, da se je sestal z državnim poglavarjem tuje države in se z njim dogovarjal o tem, kako bi se dal odstraniti Stalin. Kmalu se bo tudi začela razprava proti bivšemu sovjetskemu veleposlaniku v Varšavi in drugim sovjetskim državnikom, ki jih dolže veleizdaje.
X Francovo povabilo kralju Alfonzu. Po
vesteh angleškega časopisja je general Franco povabil bivšega španskega kralja Alfonza, naj se vrne v Španijo. Alfonz je zdaj nekje na Koroškem. Načelno je ponudbo sprejel, sporočil pa je vrhovnemu poveljniku fran-kovcev, da se bo vrnil šele po državljanski vojni.
X Zaradi megle so se štiri leta ponesrečila. Švicarsko letalstvo je zadela huda izguba. V Luganu so se v soboto pričele velike mednarodne letalske tekme, pri katerih sodelujejo italijanska, nemška, angleška in
strašni ognjenik, se je mestoma ulegel kot 50 m visoka plast.
Neka nizozemska znanstvena odprava, ki se je mudila v zadnjem času na ostanku otoka Kraka,tava, je odkrila, da se je v 55 letih po silni nesreči, ki je uničila vse življenje, naselilo na njem 600 različnih živalskih vrst, med njimi najlepši metulji, dalje hrošči, kuščarji, podgane-in celo pitoni.
Razen tega je na otoku že na stotine vrst tropskih rastlin, med njimi kokosove palme, mangova drevesa, pomaranče, agave in druge. Zanimivo je preučevanje, kako je na čisto opustošeni Krakatav spet prišlo življenje. Znano je sicer, da prinašajo na čisto zapuščeno ozemlje seme raznih rastlin ptice, toda kako se na takem ozemlju razen ptic naseli čez morje še drugo živalstvo. Morda bo nizozemska znanstvena odprava tudi to preučila in povedala javnosti.
ski učenjak posnel za film morsko rastlinstvo in živalstvo. Notranji prostor je preračunan tako, da imata v obli prostora dva moška. Piccarda bo spremljal na morsko dno eden najznamenitejših evropskih naravoslovcev.
Načelo premikanja Piccardove podmorske oble je isto kakor načelo premikanja strato-sferne gondole. Razlike so samo posledica nasprotnih poti: v zrak in v vodo. Gondola za zračni polet mora biti pri odletu lažja od zraka in zato je pritrjena k balonu, iz katerega potem spuščajo plin, da se lahko gondola vrne nazaj na zemljo. rPi spuščanju v morje je i zadeva nasprotna. Najprej je treba oblo ob-' težiti, potem pa olajšati.
Pod morjem bo ostal Piccard 10 do 12 ur. Za pot na dno morja in nazaj bo potreboval šest ur, a štiri do šest ur bo opazoval morsko dno in življenje na njem. Poizkus bo izvršil najbrž že prihodnje leto, ko bo imel vse pripravljeno.
švicarska letala. Med tekmovalci je prijavljena tudi hči lorda Runcimana, ki je odletela iz Prage v Lugano. Švica je poslala na to tekmo pet letal, ki so v soboto okrog 15. odletela z letališča Guttendorfa, da prelete švicarske Alpe in pristanejo v Luganu. Ko so letala letela v višini 2000 m, so zašla v tako gosto meglo, da so piloti izgubili razgled. Zato se je vseh pet letal obrnilo, da se vrnejo v letališče v Dubendorfu. Pri tem so tri letala treščila v pečine v Mutathalu in se zrušila na zemljo. Četrto letalo je treščilo v pobočje Drusenberga in se prav tako razbilo. Le enemu letalu se je posrečilo doseči letališče v Dubbendorfu. Na kraj nesreče so takoj poslali reševalce. Posadke prvih treh letal so se ubile, med tem ko je posadka četrtega letala, ki se je vnelo in zgorelo, bila sicer še pri življenju, vendar pa so vsi štirje piloti, ki so bili v letalu, dobili tako hude opekline in druge poškodbe, da so trije izmed njih že med prevozom v bolnišnico umrli. , Skupno je nesreča zahtevala 14 smrtnih žrtev.
X Japonci uporabljajo strupene pline. Kitajsko veleposlaništvo v Londonu potrjuje vesti, da so Japonci pri nedavnih napadih na Kitajce pri Kiukiangu uporabljali strupene pline. Kitajski zastopnik v Ženevi je zavoljo tega izročil tajništvu Zveze narodov protestno noto.
X Uvedba prisilne ženitve v Italiji. Italijanski ministrski predsednik Mussolini namerava po časopisnih vesteh vse mladeniče, stare nad 25 let, prisiliti, da se oženijo. Za-
trjujejo, da se pripravlja predlog zakona, po katerem bo vsem samcem, starim nad 25 let,, prepovedano delati v mestih z nad 50.000 prebivalci.	t
X Lindberghov doživljaj v Moskvi. Ameriški polkovnik in znameniti letalec Lind-bergh se že dalje časa mudi v Moskvi. Nedavno pa je opazil, da ga stalno spremlja neznan človek. Kamor je šel s soprogo, mu je sledil tudi neznanec. Ko je bilo tega Lind-berghu preveč, ga je ustavil in vprašal, kaj želi. Neznanec mu ni dal odgovora in tedaj se je Lindbergh razburil in neznanca zboksal. Naslednjega dne je Ježov, načelnik ruske politične policije, obvestil ameriškega poslanika, da je osebno odredil detektiva, da spremlja Lindbergha in da skrbi za njegovo osebno varnost. Ježov je tudi pisal Lindber-ghu pismo, v katerem ga hvali, da ni samo dober letalec, temveč tudi izvrsten boksar.
X Neznan indijanski rod odkrit. Newyorški naravoslovni muzej je poslal v Južno Ameriko posebno odpravo, ki naj bi preiskala zgornji tok reke Amaconke. Voditelj odprave je zdaj sporočil v New York, da je našel docela neznan indijanski rod, ki se imenuje Vejvej. Poročilo pravi, da so ljudje tega indijanskega rodu izredno zdravi. Med njimi živi mnogo zelo starih ljudi. Odprava je te Indijance preiskala in ni pri njih n*;la niti sledu kakega raka, srčnih bolezni ali zobobola.
X Zagonetna nesreča največjega angleškega potniškega letala. Vsa angleška javnost se bavi z zagonetno nesrečo, ki je zadela največje angleško potniško letalo, namenjeno za prekomorski promet. Anglija in Amerika sta nameravali urediti stalno letalsko progo preko morja. Anglija je v to svrho dala zgraditi moderno letalo, krščeno na ime »Alba Trost« ki je imelo prostora za 42 potnikov. Te dni so se vršili zadnji poizkusni poleti, ki 90 uspeli v popolno zadovoljstvo. Ko pa je letalo po zadnjem poskusnem poletu pristalo in je že kakih 100 m daleč drselo po zemlji, je nenadno nastala eksplozija in letalo uničila. Od posadke, ki je štela osem mož, k sreči nihče ni dobil resnejših poškodb. Kako je prišlo do te nesreče, je zagonetka. Vse kaže na to, da gre za napad. Domnevaio namreč, da je bil v trup letala položen peklenski stroj, ki se je razpočil neposredno po pristanku. Uvedena je stroga preiskava.
X Kakor v pravi bitki... V nedeljo 21. av gusta je potniško letalo z Dunaja vozilo več potnikov v Prago. Ko je bilo letalo samo še pol ure oddaljeno od Prage, so potniki v svojo veliko grozo pod seboj zaslišali grmenje topov in regljanje strojnih pušk. V tistem trenutku je potniško letalo že letelo nad krajem, kjer je bila resnična krvava bitka. Brž so izvlekli daljnoglede in videli spodaj spopad dveh vojsk. Eni so imeli češke legio-n^rske uniforme, drugi pa avstrijske. Potniki so bili prepričani, da je med tem nastala vojna. Nazadnje pa je pilot pomiril preplašene ljudi, ter jim povedal; Letimo nad okolico kraja, kjer prav zdaj snemajo veliki češki film iz zgodovine čeških legionarjev. V tem filmu bo pokazana tudi velika bitka pri Zborovu, kjer so se češki legionarji borili z avstrijskimi četami. V ta namen je češkoslovaška vojaška uprava dala filmski družbi na razpolago 1500 češkoslovaških vojakov, ki se zdaj vojskujejo, eni v uniformah čeških legionarjev, drugi pa v uniformah stare avstrijske vojske. Vsa bitka je bila posneta v šestih minutah V tej bitki so izstrelili 500 šrapnelskih raket, poldrugi stot črnega dimnega smodnika in metrski stot brezdimnega. Na ozemlju so daleč naokoli izkopali strelske jarke. Najzanimivejše pri tej bitki pa je to, da so v boju vojaki svojo nalogo preveč zares vzeli, saj je bilo pet mož ranjenih. K sreči pa so bile te rane le lažje.
X Toča je ubila dva otroka. Ob Črnem morju je divjala te dni strašna nevihta, ki je povzročila velikansko škodo V Albestiju so kakor kurja jaca debela zrna toče pobila nešteto šip in strešnih opek. Po toči so našli na nekem pašniku mrtva dva pastirčka, ki ju je neurje presenetilo na prostem. Toča ju je strašno zdelala. Nadaljnjih pet otrok so morali v brezupnem stanju prepeljati v bolnišnico. Toča je pobila tudi mnogo živine.
;o v morje
IX	Obtožba proti bivšemu avstrijskemu lancelarju dr. Schuschniggu. Kakor poroča angleško časopisje, slone glavne točke obtožbe proti bivšemu avstrijskemu kancelarju dr. Schuschniggu na dejstvu, da je Schuschnigg Vladal v Avstriji na podlagi zakona o splošnih pooblastilih iz L 1917., kar pa ni bilo v soglasju z ustavo.
X	Šest dni do glave v močvirju. Kanadski farmar Jones se je nedavno iz mesta Belle-villea peš vračal domov na svojo kmetijo. Bila je že noč in moral je po stezi, ki drži skozi močvirje. Po nesreči pa je v temi s steze zašel v močvirje. Tanka gornja plast jnahu se je pod moževo težo vdala in se je mož vdrl v močvirje. Začel je na ves glas klicati na pomoč, vendar daleč okoli ni bilo žive duše, ki bi ga bila slišala in mu prihitela na pomoč. Izkušal se je sicer izmotati iz močvirja, a je bilo vsako prizadevanje zaman. Pač pa je čutil, da ga močvirje še globlje vleče vase. Nazadnje ga je že tako globoko potegnilo, da je le glava molela iz močvirja. ,V tem je k sreči blizu sebe zapazil korenino, za katero se je prijel, da ga ni več vleklo navzdol. Korenina pa je bila vendarle prešibka, da bi se bil po njej mogel potegniti iz močvirja. Bila je vsaj tako močna, da ga je držala. Tako je vztrajal do jutra, ko je upal, da ga bodo našli ljudje in ga rešili. Drugo jutro je prišlo. Mož pa je ponoči v svoji grozi že tako kričal, da mu je zjutraj glas docela odpovedal. Ko so prišli ljudje mimo po stezi, ni nihče opazil človeške glave, ki je nedaleč od steze molela iz močvirja. Klicati pa ni več mogel. Tako je minil tisti dan in sledila je noč. Celih pet dni je še ta nesrečnež preživel v tistem strašnem močvirju, ne da bi bil kdo slutil njegovo bližino. Ljudje so hodili čisto blizu njega, pa ga nihče ni opazil. Od napora in lakote je skoro omedleval ter je izgubil vsakršno upanje, da bi bil še kdaj rešen. Vse dni je videl po stezi hoditi svoje prijatelje in domače, ki so ga neutrudno iskali. Mimo je prišel tudi neki tujec, ki ni bil iz tistih krajev. Ta je šele v vasi slišal, da pogrešajo farmarja. Ko je tujec to slišal, se je spomnil, da je pod stezo videl nekaj, kar je bilo človeški glavi podobno. Brž je povedal, kaj je videl in kje. Domači so hiteli tjakaj in res našli nesrečneža, ki so ga vsega oslabe-lega rešili iz strašnega položaja.
X Kako stare so okamenele rastline. Oka-menela rastlina je tudi premog, to je les, ki je v teku dolgega razdobja v zemlji okam^-nel. Znanost trdi, da je treba milijonov let, preden kaka rastlina v zemlji docela okame-mi. Američan dr. Chaney pa ;e pred kratkim preiskoval sklade ognjeniškega pepela ki je na Aljaski leta 1912, na debelo pokril veje tamkajšnjega iglastega drevja, in ugotovil, da po okolnostih les tudi prej okameni. Tistega leta je namreč ognjenik Katmaj na Aljaski silno bljuval- ter razdejal cele gozdove. Na veje odlpmljenih dreves se je usedla do 15 palcev debela plast pepela in jih popolnoma pokrila. Zdaj je dr. Chaney tisto pepelno plast začel prekopavati in brskati za vejami, ki so ležale pod pepelno plastjo. Pa je odkril, da se te veje le malo razlikujejo od okamenelih lesnih ostankov v zemlji: Ta izsledek dokazuje, da rastlinstvo lahko mnogo hitreje* okameni, kakor so doslej mislili. Najbrž je pgnjeniški pepel pospeševal okame-njenje.
radijskega orkestra (sodelovali bodo Milica Polajnar jeva, Poldka Rupnik, Ivan Franzl in Tone Petrovčič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Pomen dela generala Maistra za narodno osvobojenje (prof. France Koblar). 19.50: Samospevi Ladislava Rakov-ca (pri klavirju prof. Lipovšek). 20.30: Prenos petja in godbe iz Cesarjeve velesejmske restavracije. 21.30: 30 minut za ples (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih (radijski orkester).
Ponedeljek, 5. septembra: 12.00: Dvofak: Slovanski plesi, simfonična suita (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Nastanek hrvatsko-madžarske nagodbe leta 1868. (Arsen Vence-lides). 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik). 20.00: Gigli poje (plošče). 20.10: Poročilo o beneški razstavi (dr. Rajko Ložar). 20.30: Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., prireditev Slovenske scene mladih (prenos iz bežigrajske ljudske šole. 22.00: Napovedi. 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Torek, 6. septembra: 10.00: Prenos službe božje iz stolnice. 12.00: Iz naše domovine (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13:20: Koncert jugoslovenske glasbe (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Bogastvo rib v Jugoslaviji (dr. Siniša Stankovič). 19.50 10 minut zabave. 20.00: Kolo za kolom se vije (plošče). 20.10: Preureditev našega narodnoobrambnega dela (prof. Etbin Boje). 20.30: Koncert (sodelovala bosta Slovenski vokalni kvintet in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos petja in godbe iz velesejmske Cesarjeve restavracije.
Sreda, 7. septembra: 12.00: Okrogli napevi, veseli odmevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Koncert salonskega kvarteta. 14.00: Napovedi. 18.00: Zvezde in zvezdniki (plošče). 18.40: Mladinska ura: September v naravi (Mir. Zor). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Meštrovičevi klasično-idealistični liki {dr. Branko Mašič). 19.50: Mozart: Beg iz Serajla, uvertira (plošče). 20.00: Pisan večer (sodelovali bodo Akademski pevski kvintet, Haršlag in Antunovič — kitara in mandolina in Ivan Cimerman — harmonika). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15 j Prenos lahke glasbe iz velesejmske restavracije Volge.
Četrtek, 8. septembra: 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Vesel pozdrav (plošče). 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). 10.00: Pre-, nos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Otro-1 ška ura (Manica Komanova). 11.30: Prenos' petja in godbe iz velesejmske Cesarjeve restavracije. 12.30: Godbe na pihala (plošče).' 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 17.00: Kmetijska' ura: Preskrbimo si dobro kislo krmo (inž. Absec Matija). 17.30: Prenos lahke glasbe iz velesejmske restavracije Volge. 18.15: Duet harmonik (brata Goloba). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. 19.50:
od 4. do 11. septembra
Nedelja, 4. septembra: 8 00: Koncert tam-buraškega septeta. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (Jože Jagodic). JO.00: Veseli zvoki (radijski orkester). 11.00: Otroška ura: Obisk na velesejmu (Striček Matiček). 11.30: Koncert lahke glasbe (sodelovala bosta Trboveljski pevski jazz-kvartet in Stanko Avgust — harmonika). 13.00: Na-
fvovedi. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Slovenske narodne pesmi s spremljevanjem
Koncert na vurliških arglah (plošče). 20.30: Počitnice (koncert radijskega orkestra); 22.00 Napovedi, poročila. 22.15: Citraški trio »Ve« sna«.
Petek, 9. septembra: 12.00: Naše pesmi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Svilarstvo v Jugoslaviji (Dinjaški). 19.50: Poročila o izseljencih (Jože Premrov). 20.00: Bizet: L'Arle-sienne, uvertira (plošče). 20.10: Slika v ogledalu (Krista Hafnerjeva). 20.30: Koncert radijskega orkestra, vmes solistične točke na violinčelu (Ludvik Comelli). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 10. septembra: 12.00: Plošča za ploščo se v venček poveže. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo se v venček poveže. - 14.00: Napovedi. 18.00: Za delppust (radijski orkester). 18.40: Pogovor z urednikom revije »Literatura Mondo« Bla-jerjem. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Proboj solunske fronte pred 20 leti (Danilo Kalafatovič). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Velesejmski pisan večer (besedilo napisal Ivan Rob; izvajali bodo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester). t si	'
Bali oilnsi
Pomlad!
Leto!
OSTANKI
iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in pclsvile za bluze in obleke v izbrano lepi
sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—.
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—,
Z-2 160.1—, Z-3 250__din zadnji dober kam-
garn, isti v modri in črni barvi din 275.—. Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS«. Maribor, Kralja Petra trg.
Oglejte si povečano zalogo in prepričajte se o ugodnih cenah.	.
Kupujem JABOLKA na drobno in vagonske pošiljke. Iščem nakupovalce. Trgovcem popust!
Kmetska posojilnica
ljubljanske okoliše, peg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani*
•	Tyrševa c. 13.
ove vloge
vsak č®$ razpoložljive obrestuie po
vloge proti odpovedi
po
O O
Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod!
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.
MED
Zadruga »Čebelarska družina« 1707, Ljubljana je dobila vprašanje za izvoz večje količine hojevega medu. Pismene, povzor-čene ponudbe z navedbo cene in količine na »Čebelarsko družino« v roke Kovača Jakoba, Ljubljana, Tržaška cesta 44a.
DOBIČKONOSNO POSESTVO
naprodaj. Dudolf Parzlič, Vosek št. 8, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici.
PRODAM POSESTVO
v okolici Brežic po ugodni ceni. Deset minut do železniške postaje. Naslov se izve pri oglasnem oddelku »Domovine«.
Mestna hranilnica v Ptuju
najstarejši denarni zavod na bivšem Štajerskem
Ustanovljena leta 1858. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun,
obrestuje jih z obrestmi po 4 do 5%. Za vse vloge jamči razen hranilnice mestna občina v Ptuju z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ara Shock j Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča 8 sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTfMEE, Ljublja
Lastna protokolirana tovarna ar v Švici.
h
11. do 17. septembra 1938.
Tehnični sejem do 18. septembra. Znatne vozne olajšave!
Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani vizum za pot skozi Madžarsko se bo dobival na meji na podlagi velesejmske legitimacije. Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških državnih železnicah kakor tudi na ladjah donavskih par-niških družb, na Jadranskem morju in v
zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in velesejmske legitimacije po 50 din se dobe
pri Dunajskem velesejmu (Wiener Messe, A. G., Wien XIS.)
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»PUTNIK«), Tyrševa cesta 11, in pri isti zvezi v hotelu M e t r o p o 1 u in zvezinih podružnicah.
ne, milostiva gospa,
ni »prav isto«
Samo NIVEA vsebuje Eucerit krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav istoc. NIVEA krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z NIVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.

V--
Od 1. do 12. septembra
Ljubljanski velesejem
Polovična v o z n i n a na železnici, parobrodih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—.
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. IX. Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče, velikomesten viriete.
NAGRADNO ŽREBANJE. Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj, 30 koles.

KOLESA ZNAMKE »AXO«
V prvovrstni kvaliteti ln lepi izdelavi kupite ugodno pri
Ho SUTTNER
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogoji.