IZ DEVETE DEŽELE PREDPUSTNO IGRO O NAPREDNEM CARJU IN O PflRLflMENTU. SPISfiL JAKOB DOLINAR V LJUBLJANI, 1908. TISKAL in ZALOŽIL DRAGOTin HRIBAR. JAKOB DOLINAR: IZ DEVETE DEŽELE. Predpustna igra o naprednem carju in o parlamentu. V tej igri nastopijo: car jutro ve dežele, njegov diplomat, dvorni pesnik, dvorni demokrat, minister Tomaž, dva dvorna telesna stražarja, dva slugi. Dejanje se vrši za deveto goro, za deveto vodo v jutrovi deželi pod milim nebom. V ozadju stoji stavba, podobna templju; med stebroma spredaj zavesa. Podanik (se pridrvi od strani, ozirajoč se nazaj, vihti klobuk in kriči): Živio car, živio car, božje milosti vladar! Živio tam in živio tu, brez odmora, brez miru! (Se zadere) Živio ! Živio ! — (Enemu izmed občinstva) 1 Ti molčiš? Ali nič se ne bojiš, če te vidi policaj, da takoj te spravi v kraj ? Pa zakaj? Ker anarhisti, prekucuhi vsi ste tisti, ki ne kličete vsikdar: Živio car! Živio car! Car prihaja od desne, veličanstveno: vsak korak je zgodo- dovinski dogodek. Z njim sta dvorni diplomat in dvorni pesnik z liro. Sledita jim telesna stra¬ žarja, prvi z golim mečem, drugi s sulico. Za njima dvorni demokrat s širokim klobukom in veliko rdečo petljo, sicer dvorski oblečen. Car (z dostojnim, umerjenim zanimanjem); Glej, glej ... to torej je narava . . . in to je cvetje ... to je trava . . . in to, kaj ne, to so drevesa, ki narejena so iz lesa . . . Diplomat: Prernilostni ste strokovnjak! Demokrat: Občudovanja padam vznak! Car: Interesantno, prav lepo . . . in . . . (proti pesniku) je li vedno to tako? Pesnik (iznenaden): Da, da . . . Diplomat (ga prekine): Ne, ne, le tebi v slavo se svet odel je v to opravo! Pesnik (je zbral svoje možgane in zabrenka): E . . . e . . . presvetli naš vladar, le tebi v čast je ves ta čar; teh rožic duh, metuljev roj 2 le tebi kliče slavo ... oj! Kjer tebe ni, je vse mrtvo in sploh ... in tu ... in tam . . . (ne zna naprej.) Car (ga odreši) : Lepo ! (Ljndorailo kima naravi.) Demokrat (prvemu stražarju) : In tole dvorni je poet!! Smeji se ves nam lahko svet! Pol idiot in pol falot . . . Kakršen je sluga, tak gospod! 1 . stražar: Jaz skromno službico imam in v verzih nič se ne spoznam; a mislim, poglavitna reč je, da so veličanstvu všeč. Diplomat (med tem izroči manifest). Car: (čita manifest z dostojnim vznosom, nato): Lepo! In hvala! — Zadovolja izraz naj sprejmejo ta polja, in naše naj se da priznanje livadam zvestim tem na znanje. Povej se njim, da nam srce njih vdanost spoštovati ve! V dokaz tega prejmi priroda od nas red zlatega velbloda! Diplomat: Visoki car, o modri car! (izvadi med sledečim iz žepa šatuljo, vzame iz nje red in ga pripne bližnjemu drevesu na moške prsi.) Dvorni pesnik: ) Podanik: ' Živio, živio naš vladar! — 3 — Stražarja (zapojeta himno): Car visoki, solnca sin, ti si vzor na'm vseh vrlin; moder, mil, nepremagljiv, nikdar grešen, pikdar kriv, vir pravice in miru, strah krivice in vragu ! Car visoki, solnca sin, čintadrata čin čin čin! V S i (razun demokrata odkriti poslušajo himno.) Car (se ginjen zahvaljuje, ljudomilo priklanjajoč glavo za 1 cm. — Kar zapazi dvornega demokrata, ki se ni odkril. Osupne.) Kaj naše vidijo oči?! Podanik. Odkrij, prijatelj, se, odkrij! Car (razburjen.) Predrzni ta klobuk na glavi, on zoperstavlja se postavi! Stražar, zavihti britki meč, odsekaj možu glavo preč, vred z glavo pade naj klobuk! 2. stražar (zamahne z mečem demokratu nad glavo, demokrat pa jo umakne in jo skrije za visoki, široki ovratnik Svoje suknje. Klobuk pobere stražnik. Po obglav¬ ljenju si prvi stražar in demokrat skrivaj prijateljsko streseta roki). Car: Kdo bil je drzni ta hajduk? Diplomat: (mirno.) Visoki car, ta inkulpat je bil tvoj dvorni demokrat, ki-ga po evropejskem vzoru namestil si na svojem dvoru. — 4 — Car: (Neprijetno dirnjen.) Oprosti, ljubi diplomat, da moram te opozoriti: on ni dolžan bil se odkriti!! Diplomat: Ker dandanes ni potentata, ki ne bi imel demokrata, je pač i naša velesila si demokrata naročila, da bo ti vestno oponiral in vedno zvesto te preziral; res mu je tudi posel bil, da se ti nikdar ni odkril . . . Car (nestrpno.): Lepo, lepo! A zdaj je mrtev! Diplomat: Pravice je nedolžna žrtev. C a r (razburjen.) : To gorostasen bo škandal! Dipl ojm a t: A zanj ni odgovoren kralj! Za pravosodni ta umor gotovo sodi strog ukor, ukor najstrožji — pravosodju in odgovornemu mu vodju! Car: Tako? Tako? Kakopa! To se takoj zdaj zgodilo bo! (S svetim vznosom.) Za pravosodni ta umor najstrožji se izreka ukor! Minister pravosodni moj naj brez odloga gre v pokoj!! — 5 — Diplomat: O slava tebi, modri car, pravice*vzvišeni čuvar! Pesnik (bi rad kaj povedal, pa se ne do- ničesar.): Podanik: Živio car, naš vladar, pravice vzvišeni čuvar! Stražarja (pričneta himno.): Car visoki, božji sin, ti si vzor . . . Car (njima da milostno znamenje, da nehata.): Diplomat (mn šepeta, in) car (govori.): Vladarsko naše srce vneto je za napredek, za osveto (se popravi) za prosveto. Če prav je daleč proč Evropa, država naša vendar stopa z ostalim svetom škric naprej (se popravi) vštric To naš ponos je bil vselej! — naprej! Da pravosodja ta pomota neljuba se čim prej pobota, se daljnji moj ukrep glasi: docela se pomilosti naš ljubi dvorni demokrat! (l. stražarju.) Nazaj mu glavo daj na vrat! Dvorni demokrat (pomoli glavo zopet izza ovratnika.) 1. stražar (mu povezne, klobuk nanjo.); - 6 — Pesnik: Naprednost vaša naj živi, o car . . . Podanik: Tako se govori! Stražnika (odpreta usta za narodno himno.): Car (njima milostnim potom izpregleda petje in obrne potem pokroviteljski svoj pogled na demokrata.): Demokrat: No, bil uže je skrajnji čas! Visoki, zagotavljam vas, težko brez glave ta živi, kdor brez nje biti vajen ni. Car: v Čestitamo! Nas veseli, da spet vas naše zro oči! Vas potrebujemo, gospod! Kaj ne, ti diplomat? Diplomat: Povsod, kjer se napredka pota hodi, močno so demokratje v modi. Car. Zato zelo vas čislam jaz, ker ste napredka nam v dokaz ! Demokrat: Gospod, napredka ni pri vas ! Ponosni ste na prazen klas; napredek, ki pri vas tu vlada, je zgolj predpustna maškerada! Car (vzkipi): Kaj, kaj?! Stražar, tvoj meč! Diplomat ( ga drži.): He, stoj, — 7 — saj to le demokrat je tvoj.! Da vse, kar lepo je in blago, z jezika oblati nesnago, ne sme se šteti njemu v zlo, ki vendar plačan je zato. Car:. Lepo! A vendar nas jezi, da naš napredek on taji! Diplomat: Naprednost vaša, .svitli car, je vsemu svetu znana stvar! kdor jo taji, je brez oči, al’ pa lažnjivec brez časti! Li univerza ni tvoj dar, presvitli, milostni vladar,, visoko naše učilišče, ki muz in vede je svetišče . . . Demokrat: Ki muz in vede je svetišče in miši in podgan igrišče, ker prazno je! Ni ga, dijaka! Odkod naj bi ga vzeli; spaka, saj ljudskih šol še ne poznamo Diplomat: A univerzo le imamo, in ta merilo je prosvete! — Kdo briga se za analfabete! Car: Tako je! — In akademija in vodomet in galerija, — 8 ;■ avtomobil in dinamit in gramofon in pikolit. . . mar to napredka še ni dosti? Govori, demokrat! Demokrat: t Oprosti!. — Milijoni prosijo te kruha za nje so ti ušesa gluha! Kam gre naj siromak bolnik? Mar v galerijo lepih slik? Kdo zdaj za delavca skrbi, ko mu opešajo moči? — Napredek tvoj je prazen soj, igrača zate, za tvoj sloj, a narodu je tuj — kot ti, ki svojih ne poznaš ljudij! Med njimi in teboj je zid, zato ne veš, kaj njim je v prid ! Poderi zid! Svoj narod čuj in vkupno z narodom deluj! Daj mu zastopstvo, parlament! Ta bo napredka fundament! 1. stražar: Ti, kaj je rekel? 2. stražar: Jaz ne vem. Podanik: Gospod, če vprašati vas smem, kaj naj nam da presvitli car? Diplomat (nevoljen.): Slepar je demokrat, slepar! — 9 — Car (smehljaje se.) Moj ljubi dvorni demokrat, lepo te prosim, pojdi spat! Tvoj svet bi res bil mnogo vreden, če ne bi jaz bil sam napreden; ker pa sem sam napreden car, se že brez tebe ureja stvar! Diplomat (presenečen): Kaj pravi car? In jaz o tem še prav nič, čisto nič ne vem! — Premilostni, to ni mogoče !! Car: (ostro): Zakaj ne, ako car to hoče ! . . . Ker pač ima vsak boljši dvor dandanes svoj državni zbor, je tudi nam postalo mar, da si omislimo to stvar! • Zato je šel že naš minister Tomaž, ta, ki je najbolj bister, na pot v zatočnejše države, da si ogleda te naprave. A kadar s pota vrne se, takoj se parlament prične! . . . Da, da, moj demokrat razvneti, prepozni tvoji so nasveti! Diplomat: Visoki car, zakaj, zakaj postopal si tako skrivaj? Car: Če vprašam naj za vsako stvar, čemu sem pa potem vladar?! 10 — Diplomat: Igrača ni državni zbor! Car: Ima ga vsak že skoraj dvor! Če drugi ga lahko imajo . . . D i pl o m a t; Imajo ga, pa se kesajo! Premilostni, nevarna stvar je! Car: Zakaj? Saj imamo stražarje! (Se obr¬ neta in živahno nadaljujeta svoj pogovor.) 1. stražar: Ti, dela več se nam obeta! 2. stražar: Novotarija bo prokleta! Demokrat: Zavratno naš vladar ravna, da parlament izlepa da; državni zbor nič vreden ni, če se dobi ga brez krvi! Car: In to je res, kar mi poveš ? Ti, ti . . . lagati se ne smeš! Diplomat: (določno) Pokažem list, kjer vest sem bral, da zbor vladarja je pognal, in v pokoj morala je krona kar ena, dve, pa brez penzjona! Car: Moj dragi, saj to ni mogoče! Diplomat: Zakaj ne, ako zbor to hoče! (Živahno nadaljujeta pogovor.) Demokrat: Sumljiva mi postaja stvar: zakaj ponuja jo vladar? — 11 — In da resnico govorim: zdaj parlamenta se bojim! Podanik: Trpini smo! Vsak nov ukrep nam vedno sega zopet v žep! Spet plačaj, bo se ukazalo! Za tak napredak lepo hvalo! (Se izpozabi) Hudič, kje vzamemo denar? 2. stražar (ga dregne s sulico.) Podanik (se močno prestraši): Živio, živio naš vladar! Car: (nevoljen) Molči, šema! — Glava naša krika zdajci ne prenaša! . . . Diplomat, to mi povej: zakaj pa nisem vedel prej, da parlament je taka reč, ki nam ne more biti všeč! Diplom at: Saj slutil nisem dosedaj, kaj namerava se skrivaj! Car (jokavo) To je politična napaka, ki zanjo kazen tebe čaka! Si li želel, da naš umor naj sklene tvoj deželni zbor?! Diplomat: O visokost! . . . Car: Zato v pokoj naj diplomat naš . . . 12 — Diplomat: Stoj, o stoj! Ženo imam in deco, car . . . saj da se poravnati stvar . . . odseku naj se izroči in v njem za veke vse zaspi! Car: Tako, tako? — Vendar ne vem, če ti še kaj verjeti smem! Ti jamčiš meni za odsek, sicer — saj čul si moj izrek! In zdaj se vrnemo lahko! — (Svečan obhod po odru.) Car: (postaji) Glej, glej! Kaj tamkaj se praši? Diplomat: Po cesti nekdo sem hiti! 1. straža r! Dva sta ! 2. stražar: Trije! Podanik: Trije! Pa vmes naš minister je zares! 1. stražar: Težko nosi kakor cent . . . Pod-anik: Morebiti parlament! Diplomat: Da bi takoj vzel ga zlod in odnesel ga odtod! Car: Karsekoli pripeti: odgovoren si mi ti! (Minister in dva dvorna slugi vsi obloženi s prt¬ ljago prihajajo od leve.) Minister Tomaž: Visokost, moj rokocmok in poklon do tal globok! — 13 C a r: Skoraj mi uže je žal, da sem z doma vas poslal! Minister: O zakaj ? Saj moja pot bogat je rodila plod! (Slugama) He? Kaj ne? Slugi: (se krohbčeta) Hobo, hoho, imenitno je bilo! Diplomat: (namiguje) Gledali ste, poslušali, končno pa, kaj ne, dognali, da za pametne ljudi, kakršni ste vi, smo mi, parlamenta treba ni! Minister: O, nasprotno! . . . Svitli car, parlament je krasna stvar, v vseh državah že zboruje . . . Diplomat: (ga drega, naj ne hvali parlamenta.) Minister: Prosim, diplomat me suje! Diplomat: Denuncijant! Car: Gospoda, mir! Diplomat: Vidite, prepira vir je državni zbor postal, predno da se je še zbral. To ga malo priporoča! Sploh ta stvar je še prevroča, nič se za njo ne mudi! — • 14 - — Car: Zlasti, ker se govori: parlament ni zanesljiv . . . Minister,: Dvom ta ni mi razumljiv . . . {Slugama) Ne, kaj ne? Slugi: Hoho, hoho, imenitno je bilo. Demokrat: Ni svobodi li nevaren? Minister: (zanika) Parlament je popularen pri vladarjih, pri grajščakih, pri meščanih, pri težakih, vse poslušat vanj hiti, vse o njem le govori, možki, ženske, star in mlad, vsak v državni zbor gre rad! Vse navdušeno je zanj, vse zaljubljeno je vanj, slehrni je tega mnenja, da brez njega ni življenja! (Slugama) Ne, kaj ne? Slugi: Hoho, hoho, imenitno je bilo! Minister: Tvojih rok najlepši dar parlament bo, svitli car! Podanik: Radoveden sem že skor, kak je ta državni zbor. 15 — Car: Lepo, lepo! Vendar. . . (poetu) kaj ne? Poet (ne ve nič) E . . . e . . . Diplomat: Zelo dvomljivo je, li naše ljudstvo zanj je zrelo . . . Minister: Nad vse ga ljudstvo bo veselo! Dipl o m a t: Jaz mislim, če sposobno zanj je in za njegovo delovanje . . . Minister: Zato, da člen si parlamenta, ni treba čisto nič talenta ! Diplomat: In zastran stroškov me skrbi, kje pokritje se dobi . . . Minister: Ako to je skrb edina, naj pobira se vstopnina; plačevalo ljudstvo rado parlamenta bo naslado! Stroški bodo vsi pokriti, še prebitek bo znabiti! Car: Diplomat, kaj se ti zdi? Diplomat: Človek vendar se boji . . . Minister: Vse pomisleke pustite, hitro ga ustanovite, nikdar vam ne bode žal! Parlament je ideal! (Slugama) Ne, kaj ne? 16 — Slugi: Hoho, hoho, imenitno je bilo. Car: Lepo se čuje pač beseda, vendar kdo ve, kako izgleda . Minister: O car, edino to želim, da tu na mestu vprizorim državni zbor; saj vse potrebno prinesli smo seboj osebno. Dovolite? Car: Naj bo! Moj dvor oglej si zdaj državni zbor; potem šele prevdarimo, li naj si ga ustvarimo. Minister, slugi in stražnika odidejovtem- pelj. Ostali sedejo.) Podanik: Zdaj res me radovednost tare . . . le škoda, da ni moje stare . . . D emokrat: Kaj se iz tega pač izcimi, ne vem! A družba ta smrdi mi! Car: In ti poet, tako molčeč. ti nima lira pesmi več? Poet (se zdrzne) Pač, pač . . . takoj! (zabrenka) Tam car stoji in z manoj tukaj govori . . . on govori e . . . e . . . zares . . . 17 — in tudi e . . . e . . misli vmes . . on misli, misli . . . Car: Misli, oj! da zreli že ste za pokoj! (Iz tempelja se čuje zvonček.) Oho, kaj čuje nam uho? (Tempeljska zavesa se razgrne. Vidi se »državni zbor“. Slugi in stražnika so poslanci, sede vsi štirje vštric in kažejo ob¬ činstvu hrbet. V ozadju, na vzvišenem prostoru, z licem proti občinstvu, pa stoji minister, kakor predsednik drž. zbora. — Nemir.) Minister: (zvoni) Pozor, pozor, pozor, pozor! Otvarjam zdaj državni zbor! Besedo dam gospodu L, da predlog svoj utemelji. 1. stražnik (vstane) Gospoda slavna! Ostali trije „poslanci“: Ropar, tat, svinja, šema, renegat! (Obstruirajo z bobnom, piščalko, ragljo, trobento, — renatna, kravjim zvoncem, orgljicami itd. Vsak „poslanec“ svira vsaj na dve obstruili.) Minister: (jim kot predsednik taktira v ritmu ta- tata, ta-tata. Potem pozvoni. Ropot hipoma utihne.) Kot govornik oglašen je nadalje gospod Hren. 2. stražnik: Gospoda slavna! Ostali trije: Lump, baraba, izdajalec, stara baba! (Ropot kakor prej.) Minister: (jim taktira v ritmu ta-ta-tatata . Potem pozvoni. Hrup hipoma poneha.) 18 Razložila tudi vlada bi vam svoje mnenje rada. Slavni zbor! Vsi 4 „poslanci": Lump, mameluk, policaj, ponočni čuk! (Ropot.) Minister: (taktira v ritmu tata-tata-ta-tatata. Po¬ tem dvigne stol uporabljajoč ga kot ščit. Na to znamenje pomeče 1. stražnik svoja obstruila, takisto suknjo, ki jo sleče, škorenj, ki ga sezuje.) Minister: (postavi stol zopet na tla in pozvoni. Takoj nastane mir.) Dnevni red je ves dognan in državni zbor končan. Voščim srečno novo leto, vsak dobi Še zdaj dieto. (Meče .po¬ slancem" v nastavljene klobuke denar.) „Poslanci“ (loveč groše) Živio, živio! (Tempeljska zavesa se zgrne) Car, dvor in podanik (vsi navdušeno ploskajo.) Car: Imenitno, bravo, bravo! To za našo je državo kakor nalašč! Podanik: Salament, lomi ta ga parlament! (Iz ozadja prihaja minister s svojim parlamentom, oboroženim z obstruili.) 19 — Car: (veličastno) Mili narod, tukaj zbran, čuj, kaj ti svečano javljam: Parlament ti ustanavljam! (Navdušenje, petje himne, sviranje na obstruila.i Zastor. — 20 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000465I4I